Se. 267 MUH *MM I Itfeftli ([|M mm MU MU V Trstu, v soboto M. no Posamezna številka 20 cent. Letnik L jtcfc*ja kvte»«i pon. *e ne F. Peric. La«utifc -i^arua a«io»t -•« Edin Naročnina* za mesec L fe/t 1*50 cel° L 6®— scMka pakirana uradnik: Za MMw»mitvo m ln mi h Telefon uredništva in uprave it. 11 -57. EDIN t ST P osame cn« številke r Tratu in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računaj® * iirokaata ene kolone (73 min.) — Oglasi tr£o*oer in obrtnikov mri po 58 eeoi. oacartaioe, zahvale, poskok« in vabila po L lJO, otftaai denarnih zavodov nun po L 2.— Mali oglasi po 30 cent. beseda, najnuaj P* L —. Oflaai naročnina m reklamacije se peJil}ajo izključno upravi Edinosti v Trstu, ottca sv. FrančlNca AsiiLetfa štev. 20, I nad. — Telefon uredaiiUa in uprav« 11-57. Avratincl mi razpotju laki ufiodo RIM, 13. Fantovski Hsti razpravljajo o S tem vzklikom smo zakipi bc- r^odom ob-letmce rapalbke pogodbe. državnega akta, ki naj bo, — kakor se 'je zagotavljalo z obeh strani — v podlago z bodoče prijateljsko razmere med Italijo in Jugoslavijo. . Pravica do žaljenja! Ali ni to najvišja m nec-dklor.l^v-a pravica vsakega živega bitja, vsakega organizma?! Celo drobni in slabotni črv na cesti zahteva to pravico m jo brani: zvija se. če je kdh stopa nanj. Kako naj bi smeli odrekati to pravico bodi ppsa-' mezuemu človeku, bodi skupini Jjudi, ki jih lamina in prirojena jim čustva, svojstva in interesi združujejo v skupnost — v poseben narodni organizem?! Tak organizem je tudi naša narodna manjšina v ItaKft z vso pravico cio samosvojega življenja. T<> svojo pravico uveljavljamo mi in v obrambo le pravice fe usmerjeno vse naše delovanje in snovanje. Branimo in zahtevamo kar skuša braniti celo črviček na j tu ne gre za zavrto, temveč za zločin, podelil Mvar-ik_ ^ „al„wiJJr ^Kn^ kr* inaub- 67 milijonov dolarjev (1400 do 1679 našit-jtooov Kr). V zadbjem polletju po. m obrestovanje dvi^e na 2 odtootka m letni obrok postopoma od 68 na 80 milijonov dolarjev (1700 do 2000 ariHjonov lir). Celokupna vsota, ki jo ima Italija po sklenjeni pogodb* plasčati Ameriki, znaša okofećinah, v katerih se jo pripravljala *a- 2 m^ardi in 407 mtHjonov dolarjev ali 60 rota proti »»»trškemu predsedniku. Tozadevno piše «Tevere»: Protifaaizero uspeva v Franciji; toda ta m doktrinaren, temveč ofenziven. Ta antifašizem je organiziran v oboroženih tolpah m skuša izvršiti določene smrtne obsodbe. Ne govorimo tega fasistovski viadi, kajti ona je o tem boljše poučena kot mi. Francoski vladi, ho-ćemo to predočiti, toda želinsov da »as ne -.apačoo razume. Sicer pa lahko uganja Francija svojo polio narodnem življenju v navzkrižju z življenjskimi potrebami in koristmi drugega »organizma —• države. V zadoščenje nam je, da moremo ugotoviti, da so- ravno ti zadnji viharni dnevi prinesli izjave, ki temeljito izpodbijajo gornjo trditev. In sicer od ;ankraj meje, ki podkrepljajo naše opetovane izjave, oprte na vse zadržanje naše narodne manjšine v Italiji, da hočemo v tej državi — živeti! Take pojave je prinesla razprava v beo-grahki narodni skupščini o dogodkih v Tr.-tu. Govornk cpozicijonelnega jugosio-enskega kli*ba, poslanec dr. Hohnjec, je v svojem nenavadno temperamentnem govo-iu napadal le politiko proti slovanski manjšali v Italiji, ni pa izrekel niti ene i i-c-sede, ki bi kazala na sovraštvo pričati ita-1 lanski državi kakor taki in italijanskemu narodu. Še izrazitejši v tem pogledu je bil gcuvor drugega opozicijonalnega poslanca, dok-terja Andjelinoviča. Ta se je skliceval na italijanske velikane, kot so Cavo-ur. Mazzi-ni. Garibaldi, ki so zasnovali Italijo na čistih načelih nar:dne suverenitete. Govornik spoštuje civilizatorno in ku.Hurno nalogo, ki jo je vršila Italija na naši obali. Potem je izjavil: 'vi vlado padla odločitev že na nedavnem sestanku med njim in Paši-čem in da ne oibstojajo v tem ozira nikake ovire več. Zvečer je bila v predsedništvu vlade seja ministrskega isrveta, na katerem se je raz-motrHvalo vprašanje Vukičevićeve demisije. Kralj je popoldne sprejel v avdijenci finančnega ministra Stojadincmća, za tem pa vojnega ministra Trifunoviča. Juosi, vlada in zarod sv. Jeronima^ BEOGRAD, 13. (Izv.) Beograjska javnost je zelo vznemirjena radi vesti, ki prihajajo z ozirom na vprašanje zavoda svetega Jeronima v Rimu. Javno mnenje je razcepljeno v dve struji, izm*d katerih trdi prva, da je Vatikan upravičen ukrepati po svoji vol H glede omenjenega zavoda, medtem ko je druga mnenja, da ima o njega upravi odločati jugosslovenska vlada. Me-r oda j ni krogi smatrajo, "da je zavod sv. Jeronima čisto jugoslovensko-nacijonalnega značaja in ,jug osi, vlada noče dovoliti, da bi se Vatikan vmešaval vt to zadevo, ter je odločena, da ustvari z vsem svojim vplivom v tem zavodu prejšnje stanje. Po povodni! v Prekmurju Voda je začela padati - 2 človeštvi žrtvi MARIBOR, 13. O polnoči javljajo iz Murske Sobote in is Ljutomera: V Prek-.murju je voda sinoči okoli 8. ure zvečer dosegla svoj višek ter je potem pričela polagoma padati. Do 11. ure je padla za približno 15 cm. V mestu stoji voda še vedno je moral na potu večkrat čakati, da sta progo za silo popravili, in jo prispel v Ljubljano mesto ob 11. šele ob 17. Brzovlak Ljufcljana-Beograd je moral kreniti iz Zidanega mosta nazaj in se odpeljati preko Karlovca v Beograd. Dunajski brzovlak, ki prifeaja v Zagreb ob 18., danes do 23. ure še ni prišel. Mv$m ll Mi pspMpi Prva pomoč vlade MARIBOR, 13. (Izv.) Danes je obiskal zročeno škodo. Bolgarske in griko oblasti so radovoljno dajale odgovor na vsa vprašanja, ki smo jih jim stavili. Pregledali smo orožje in strelivo. Začetni dogodek smo rekonstruirali. Zaslišali smo grške in bolgarske vojake, ki so bili udeleženi pri spo-paidu. Prepričali smo se, da sta najprej« streljala drug na drugega en grški in en bolgarski vojak. Ni se dalo ugotoviti, kdo izmed nju je streljal prvi. Po municiji in drugih podatkih je bil grški vojak ustreljen na bolgarskem ozemlju. Pravi vzrok teh dogodkov je iskati pred «Epoca», predvideva zakonski načrt proti političnim izseljencem naislednje določbe: Izgubo italijanskega držaivljanstva za vse one, ki obrekujejo v inozemstvu domovino ali kakorsibodi črnijo dolbro ime Italije; konfiskacijo njihovega premoženja; takojšnjo aretacijo, ko se povrnejo v domiovino in izgubo vseh trgovskih pravic. «Avantijevi» prostori predani zvezi izdajateljev MILAN, 13. Včeraj okolu poldne je prefektura predala uredniške prostore «Avan-tija» zastopniku zveze izdajateljev listov. Dosežen sporazum v Uoshinstonu glede italijanskih vojnih dolgov RIM, 13. Iz Washingtoua javljajo: Včeraj je bil dosežen sporazum glede italijanskega vojnega dolga napram Ameriki. Obe komisiji sta se sestali k plenarni seji, na kateri so se obravnavale končne ponudbe, ki jih je stavila predvčerajšnjim ameriška delegacija italijanski. Sestanek je končal nt - • » . ~ t °b 13. uri z naznanilom, da je dosežen ma in narodoma r! Nan ašajo le pravico'i, - • ± L j i v: „ . j - j . . ,, končni soorazum med obema delegaciiama. nase narodne manjine do - živila! V Sporazum bo jutri t. j. v soboto |od£san okviru države k, smo p, priključen,, hoče- Po prvih ix' Wa&hilgt0na pris^lih vemo — zi ve ti. steh bo itag|a plačala v prvih petih letih po 5 milijonov dolarjev na leto in sicer brezobrestno. Preračunano v lire po sedanjem tečaju dolarja okrog 125 milijonov. Posebno pa moramo še podčrtati besede drja. Andjelinoviča. da je prvi pogoj za dobre odnošaie ta, da se narodne marjšine zaščitijo! Ali ni tu odkrito izražena želja po prijateliskih odnošajih med obema država- Genovski pristaoišM delavci stopili v fašisfovskl sindikat GENOVA, 13. Po daljših pogajanjih so. _ t , , f. - . genovski pristaniški delavci pristopili Ustali dolg, ki ga ima odplačevati Italija v iaš\stov<;tr: l ----------— -- 1 ' 1 * 'Stovski sindikat. Skli« pfpt umskega drž. zbora . on T « Držav"i zb;r je bil sklican 1/8 odstotka. V teh letih bo. iUlija plače- za /U. t. m. Predvsem j____\____- '--«---- -- nju drž. zbor razpravljal nemški trgovinski pogodbi, locarnskem paktu se bo o italijansko- Razprava o ^čela 23. t. m. Plačevanje vojne cdčk.-dnin PARIZ, 13. Generalni agent h^°dn^af'iadne k stan* do-|do'35. lela doseže obrestovanje 1/5 odsftot ^ Vo leto i^Linja Da—^J-925 in cdplačevalna vsota 31 do 38 nulijo- ta. Skt;pni d:hodki za do docegli svoto 96,405^11.06 marki 93 58^377'^, Za !St,° d£b?... z,n^io | milijonov d^rjev (1075 "da' 1250 milijonov , — it! mark v zlatu. JtaJm 7e bilo j lir). V naslednjih petih letih doseže obrestovanje 1 odstotek in letni obrok 56 do i vi mar« v zlatu. Italiii plačaj 5,523.204*20 zlatih mark. tano generalni tajnik fašistovske stranke na£j ty2 m visoko. Prebivalstvo je povečini on. Fannacci in on. Delortoax. Kakor pravi vse zaprto v hišah. Reševalna dela so otežkočena, ker je na razpolago samo en čoln. Z nestrpnostjo vse pričakuje, da pridejo pijonirji. Ker so hiše skoraj popolnoma izolirane, se ne da dognati, koliko se je zgodiio nesreč. D ose daj se ve le, da je utonila neka ženska. V Ljutomeru in okolici je stanje še vedno kritično. Vas Pristava je popolnoma pod vodo. Rešilna ekspedicija je mogla spra viti prebivalce na varno. Pogrešajo le enega. ČAKOVEC, 13. Voda je tik pred postajo pretrgala železniško progo. Nočni brzovlaik ni mogel več nadaljevati svioje poti. Škoda več milijonov dinarjev MARIBOR, 13. Škode vsled nastale katastrofalne povodnji doslej še ni mogoče preceniti. Vsekakor pa znaša več milijonov. Veliki župan dr. Pirkmaier je že danes stopil telefomično v zvezo z notranjim ministrstvom v Beogradu, obvestil pa je o katastrofi tudi ministrstvo za kmetijstvo in vode ter ministrsko predsedstvo. Zaprosil je nujno, naj vlada nakaže vsaj četrt milijona dinarjevi za prvo pomoč. Sam je takoj nakazal 5000 Din za prehrano najbolj prizadetim v prvi noči v Murski Soboti. Ogromna je zlasti škoda, povzročena na zemljiščih in cestah. Velika; je seveda tudi škoda na železnici. Vsi arezki poglavarji vrše nepretrgoma službo, ter organizirajo reševalne akcije. V Murski Soboti je tudi •srezko poglavarstvo v vodi in mora tamošnji srezki poglavar uradovati kar na kolodvoru. Todt Zagreb prizadet ZAGREB, 13. Od predvčerajšnjim dev-poldne do včeraj opoldne je z malim prestankom zjutraj neprestano deževalo. Vsi kanali, ki vodijo skozi mesto in na peri-" feriji, so tako narasli, da so se razlili pa ulicah. V Dolnji Ilici so morali ustaviti tramvajski promet v dolžini pol kilometra, ker je Ilica popolnoma pod vodo. V Černo-mercu pri Zagrebu je po vodenj porušila dve hiši. Na pomoč je bilo poklicano takoj vojaštvo. Proga od Zaprešiča do Zagreba je prekinjena. Nekatere postaje so tako pod vodo, da prebivalci sploh ne morejo do kwt- ■ • j \ i o u vsem rv» neprestanih obmejnih nesogJasj , prizadete kraje v Prekmurju dejstvu, da so stražnice prebli t vel. župan Pirkmajer. Notranji' _ _ i rf. potrebe oškodova- j ^"Šf PV^^ jih, zu e, da so na dnevnem redu tatvine, da se Grki in Bolgari do popiatvi mariborski minister je dal za prve r______ _ _ nega prebivalstva 50.C00 Din na razpola- p.^epiri m ... , _ . , ^ \jt i . o t* * - j j -t- i silno sovražno, da se vc»aki za kazen po fjo. V Murski Soboti le se vedno^ 100 družin . . . ' . . „u^lioni t i i v* j - • i« i ,__suiaio na mejo m so zbo^ tega ozlovol ent. brez strehe Med nesrečnim prebivalstvom, ^ J £ ^ kostnega nadzor- primanfkuje tudi pitne vode in kruha. Sma- siva8 Iz %seg-a tega ^ da lepa ti, da ni tra se. da je voda uničila tu-r^ nekoliko človeških živ.ljenj, število žrtev pa ni še znano. bilo zlobnega namena ne na eni, ne na drugi strani. Nobena direktna zveza ne .obstoja med dogodki pri Demir Kapiji m Mura zopet narašča. V slučaju nove po-jmeci nadaljnimi grškimi operacijami. Ker plave je železniška uprava dovolila, da se ;.Bo,lgari niso zasedli okolice Demir Kapije, razstreli novi železniški nasip mestih. Drugod vode padajo. na dveh i.je to dekaz, da so imele grške operacije -pri Petriču popolnoma drug cilj. V tem, da BEOGRAD, 13. (Izv.) V okolici Zagre-; so Grki posegli po ivojnih operacijah, kate ba so vse vasi in polja pod vodo. Na mesto rih potreba se ne da upravičiti, zro atašeji nesreče so prišli 4 tovorni vojaški avtoma- j političen akt, v katerega se nočejo vmesa-bili, ki pomagajo pri pomožni akciji. Po- j vati. Kar pa se tiče udeležbe civilnega živ-plavljenci so morali zapo*sti»ti svoje domove i Ija na meji z bolgarske strani, je treba iu£o-ter so bili nastanjeni v mestu po šk>lah in v i toviti, da je bilo to sodelovanje civilnega mestni pristavi. Hrano dobivajo od mestne življa na bolgarskem ozemlju zakonito, vojaške* komande. Pri velikem županu se j,Takisto je treba ugotoviti, da grške čete je popoldne vršila seja načelnikov civilnih j niso zagrešile nobenih izgredov, istina pa in vojaških uradov zagrebških. Vojaško za- ! je, da je civilno gri>ko prebivalstvo, ki je 5bopstvo je obljubilo vso svojo pomoč za: šlo zadaj za vojsko, plenilo v zavzetih bol-zaščito mesta in prebivalstva. j garskih vaseh._ V Srbiji je voda napravila največ škode j UlH3T S9fij3Hf$fl ŽUP0H3 v Mačvi. Reka Jadac je preplavila progo i o^t-tta c t • - \\ v Š^bac-Loznica. radi česar je bil tu promet ■ . ^FIJA. 13 Šolski zupa.n Madjarov, ^stavljen. Zelo je bila poškodovana tudi |.sin bivšega bolgarskega posla m ka M ad,a- nova državna cesta med Valjevom in Lozico. Materijalna škoda je ogromna. Štti/:lo človeških žrtev nt znano. Tudi bosanske reke Še vedno naraščajo. „Drina je narastla za 6 m nad normalo. Po vodenj v Hercegovini MOSTAR, i3. Neretva vedno bolj narašča. Tudi Puna je ?ilno narastla. VIŠEGRAD, 13. Drina je pri Višegradu narastla za 1.40 metra. Tovorni promet preko drinskega mostu je ustavljen. Poplava v Avstriji GRADEC, 13. Deževje zadnjih dni je včeraj popoldne naraslo do neprestanega padanja plohe, rvsled česar so vse vode hitro narasle in izstopile iz svojih bregov. Danes opoldne se je železniški nasip med Ehrenhausen-Mariborom na več mestih sesedel, vsled česar se je železniški piomet za tri ure prekinil. Polja ob progi Fehring-Gleichsdorf na vzhodnem Štajerskem so vsled poplave Raabe popolnoma pod vodo. Na zapadnem Štajerskem sta izstopili Kainach in Sas-snitz in napravili ogromno škodo. Krivda Grcijs ušstouliena rova je bil danes zjutraj umorjen. Bolgar-i ska brzojavna agencija pravi, da je sofijskega župana umoril neki občinski uradnik iz maščevanja, ker ga je župan pred kratkim odpustil iz službe. Morilec je izvršil samomor. _ Ukinjsnis izvozne cnrins na poljske pridelke in na živino BEOGRAD, 13. (Izv.) Na s>oji današnji seji je komisija za carinsko tarifo sklenila oprostiti od izvozne carine vse vrste po-Ijedelskh produktov. Ukine se tudi izvozna carina na govedo živino, prašiče in na perutnino. _ ZAROTA PROTI PRIMO Dl RIVERi BARCELONA, 13. Tu so odkrili zaroto proti direktoriju. Bivša poslanca Miracle in Trias sta aretirana. V zaroto je po zatrdilu policije zapletenih mnogo oseb. Namen zarotnikov je bil ubiti diktatorja Pri-mo di Rivera, direktorij odstraniti in vzpostaviti parlamentarno vlado. V zaroto je baje zapletenih tudi več vojaških oseb, na čelu jim več generalov. Nov letalski rekord. LE BOURGETTE, 12. Letalec Bosoutrot se je včerai ob 14. uri dvignil v zrak z letalom tipa <■ Super-Goliath», ki je imelo 4090 kg či-ste'ga tovom, in letel vzdržema 2 uri, 19 rninut 16 sekund in dve pe'ini. Ker je tekom poleta na spopadu z Bolgari pri Petriču SOLUN, 13. Vojaški atašeji, ki jih je Društvo narodov p'oslalo, da preiščejo, kdo dosegel višino 5000 metrov, je Bosoutrot preje zakrivil krvavi spopad na 'grško-bolgar-1 kosil svetovni rekord, ki ga je imel do sedaj — - - - - - ameriški letalski poro-čnik Havis iz leta 1924. Bosoutrotovo leta:o meri čez krila 35 metrov in je opremi eno s štirimi motorji po 500 konjskih sil; tekom pojeta je tehtalo 13 000 kg. Jutri bo Bosoutrot skušal doseči nov svetovni rekord s 6000 ,kg čistega tovora. skt meji pri Petriču, tso izdelali svoje izve-(denisko poročilo. V poročilu govore najpre. J i.je o svojih ukrepih na meji, katerim so se brez ugovora pokorili tako grški, kakor bolgarski komandanti obmejnih čet. Na-glašaio, da se niso mešali v politični del te afere, katere razrešitev prepuščajo popolnima kotrmsiji Društva nairodov, marveč so se bavili edino s čisto vojaškimi Za zboljšanje gospodarskega položaja v Poljski VARŠAVA, 13. Narodna skupščina je vprašanji tega incidenta. Ko so podali to- končala globoko razpravo o zakonskem pografični opis ozemlja, kjer je prišlo do načrtu za zmanjšanje gospodarske krize in spopadov, atašeji izjavljajo: !je sprejela z gotovimi spremembami ta Posetili smo vse vasi in selišča, ki .so jih načrt v drugem branju. DNEVNE VESTI Ameriki je razdeljen na 57 letnih obrokov. Obrestovanje se prične s šestim letom in bo do končanega petnajstega leta znašalo vsem Ho na tem zase da-' vala v letnih obrokih po 14 milijonov? do- l/nr-n l;.1 ». I«. I Iovia« miltinnAir lavi 1 rZ nn _____ larjev (350 milijonov lir), ki se postopoma zvišajo na 18 milijonov dolarjev (450 milijonov lir). Od 16. leta naprej do 25. se zvišajo obresti na 1/4 odstotka in letni odpla-čevalni obroki od 20 na 30 milijonov doza vojno- larjev (od 500 do 750 milijonov lir). Od 26. r* ■ m uupiaL^najua mv w i>a\vesoyega načr-|n0v dolarjev (775 do 950 milijonov lir), od 192.5|3S. do 45. leta je obrestna« mera 3/4 odstot-na. 'etni obrok pa se dviguje od 43 na 50 Sodelovanje Slovanov z Italijani v svetovni vojni Predsmočnja «Sera» prinaša dolg pogovor s polkovnikom Finzi-jem, kateri je znan našim čitateljem že iz člankov dr.ja Pivka, ki jih je objavil naš list in ki so izšli pozneje v posebni brošuri pod naslovnem «Proti Avstriji* (Maribor 1923, Založil klub dobrovoljcev, tisk «Ljudske tiskarne* v Mariboru). Polkovnik Finzi ;je bil ob času zadnje vojne načelnik informacijske službe ter si je v tej vlogi stekel neprecenljivih zaslug za stvar Italije. Razgovor polkovnika Finzija s «Sero» je zanimiv že radi dejstva, da je bilo napadeno povodom zadnjih izgredov tudi njegovo stanovanje. Za nas pa so njegove izjave tem aktualnejše, ker izraža odkrito priznanje sodelovanju Slovenca dr.ja Pivka z italijansko armado v zadnji vojni, kateremu pripisuje naravnost odločilno važnost. Polkovnik Finzi pravi o uslugah doktorja Pivka in njegovih dobrovoljcih dobesedno sledeče: «Bi! sem tedaj (1917) v Maggiore. V Car-zanu — kakor bo raz»vidnd iz moje knjige «Carzanske sanje», ki se tiskajo — sem vojak, ali pa sem šel, da se sestanem s Pivkom v avstrijski fronti, ali da overim gotove informacije, ki mi jih je dajal Pivko? Kolikokrat sem tudi jaz vedrega čela riskiral, da pridni na vešala? Danes se im ^dijo oni štirje meseci življenja med našo fronto in avstrijsko, med junaštvom dr.ja Pivka in njegovih sijajnih sotrudnikov — večinama Čehov in Srbov, — ki so bili vsi vztrajni rušiler avstrijskega cesarstva in pogumni zarotniki (ne smemo pozabiti, da jih je bilo do 50 in da so bili tedaj še v austrijski armadi), danes se mi zdi to življenje kot sanje. Toda koKko, koliko koristi je imela naša stvar — četudi se je veličastna operacija, ki jo je z vso vnemo pripravljal Cadorna, ponesrečila radi nevednosti nekega poveljnika — od teh direktnih stikov z dušo najboljših re-vohaetjonarjev — najprej Cehov in Jugo-slovenov in potem Romunov, Poljakov in .Ukrajincev —, kateri so živeli še v carskih vrstah, v masi, ki je bila v začetku razen par spreobrnjencev) brezlična in apatična!* pripravil s pomočjo Slovenca dr.ja Pivka, ki je bil tedaj oficir v avstrijski armadi avstrijski Gaporetto. Kolikokrat sem šel lod vorov. Brzovlak Beograd-Ljubljana, ki na patrulo iz naše bojne črte kol navaden Incident mi Jugoslavijo ii li stolico Kakor smo že poročali, je prišlo med Jugoslavijo in Vatikanom do precej hudega diplomatskega inciden-ia zaradi vprašanja zavoda Sv. Jeronima v Rimu. O postanku incidenta poročan jugoslovenski listi, da je že pred nekaj časa prišlo med upravo zavoda in sv. stolico do spora radi uprave zavoda. Sv. stolica - * -EDINOST V Trato, dne 14. n^etoba 1925. ctoji na stališču, da zavodu ne priznava jugo-skrvenskega državljanstva, temveč se sklicuje na belo papeža Leona X0I. * Slavo rum gen-tronr», na podlagi katere da pripada pravica nadzorovanja in upravljanja zavoda sv. stolici in ne >ugo slo venski državi. Jugoslavija pa naslanja svoje pravice do zavoda na dogovore, ki so bifi sklenjeni glede tega zavoda med Italijo in Jugoslavijo ob priliki sklenitve znane prijateljske pogodbe med obema državama. Tedaj je Italija priznala ju-jgo«*©vej!ski vladi pravico razpolagati z zavodom in ga upravljati. Ti dve stališči tvorita bistvo spora, a incident, o katerem poročajo fugosloveniki li-,ati, je bil izzvan na ta način, da je Vatikan odjavil rektorja in prorektorjia imenovanega •emenicča ter postavil na njuno mesto nekega Id rug e ga duhovnika. Ta poslednji o še izpraznili predal za banicom, kjer so našli nekaj drobiža, Stolfa, ki ga je ta obisk oškodoval za kakih 300 lir, 4e javil dogodek orožnikom. — Krvav dvoboj med bratrancema. V vasi Boste pri Marezigah se je predsinočnjim odigral krvav dogodek, ki je pahnil v nesrečo dve sorodni družini, V vasi sta živela kot soseda kmeca Ivan in Josip Cudarin. bratranca, ki si pa nista bila baš dobra prijatelja. Predvčeraji-šnjim se je Ivanov 6-letni sin ustavil do poznega večera pri Josipu Cudarinu, kateremu je popoldne pomagal pri delu na polju, ne da bi vprašal očeta dovoljenje. Ker ni bilo sinka _ dolgo domov, ga je oče šel iskat po vasi; ne mena s0 tako težka, da se mora pod njimi zgru-vedoč, da se deček nahaja pri njegovem bra- j jiti najbolj trda hrbtenica. Zato kličemo občin-trancu, je bil v skrbeh, da se mu ni pripetilo j ski upravi, da naj nam odvzame del težkega kaj hudega. Ko je končno zvedel, kje je deček, bremena s tem, da uvede v občinsko upravo se ie hudo razljutil nad bratrancem. Moža sta j skrbno :n štedljivo gospodarstvo, ki se bo o-, se hudo sprla in začela groziti drug drugemu, mejevalo samo na najnurnejše izdatke! Tekom prepira je Ivan Cudarin pograbil v jezi —*- * ----*---1 "" — gnojne vile, a njegov nič manj razpaljeni bratranec j« skočil v kuhmjo po nož, s katerim je planil proti nasprotniku, rredno so navzočni utegnili ločiti razjarjena moža, je Josip Cudarin zasadil bratrancu nož v trebuh. Nato je d očim se je Ivan Cudarin zgrudil Kultura pa naj pride uže od severa ali juga, ? za vpeljavo novih načinov kmetovanja, ki naj vsaka nam mora biti svela in dobrodošla.' Ne; privedejo posameznika vsaj do bolečega življe-enostranako, temneč nlnlpnu moramo delo- j aja, če že ne do blagostanja, a občinam in v vati, kajti le v edinosti fn medsebojni strplji- glavnem pa državi v korist, po nar. pregovo-vosti je naš spas. Če se pa navzlic vsemu pri-' ru: zrno do zma itd. Res, da se prihrani s šepeti tupatam kak nesporasum, ga je treba jalnim strojem (katerega smo dobLH tudi v Go-mirno poravnati, kajti Lokavčani vendarle niso j rici na pristojnem uradu brezplačno aa razpo-tako «zarukani*, da bi ne vedeli da ima —j Iago — če se ne računa prevoznine— najmanj «turn špico v Iufti», i polovica semena, toda piri popularizaciji je tre- — Kobarid. fRazmere o občinski upravi.] Ce-1 računali na vsa dejstva, posebno še, .ker prav šteje naša občina komaj 1200 duš, imamo ima konservativni duh vedno zaslombo poseb-v naši občinski upravi poleg cele vrste drugih! P1^ preprostem narodu, kar pa je v gotovih nastavljencev nič man; kot dva občinska tajni- i slučajih našega življenja z ene strani tudi hva-ka. Temu primerni so seveda tudi občinski iz- |.kvr«di«>. čeprav -je tudi ta točka v zvezi z dat ki ter davki in glede štev. občinskega osobja ž\Xno b^ko, se je o tem razpravljalo ie ob raz-se lahko merilno z marsikakm mestom, kar prilikah. Za sedaj omenjamo, da ima žitna se pa občinskih davkov in pristojbin tiče, pre- bitka tudi nasprotnike med preprostim ljud-kašamo menda vsako mesto v Kaliji. V 1. 1924. stvom, to pa zaradi nedovoljne informiranosti je bila na pr. družinska pristojbina tako visoka, naših kmetovalcev, posebno v manjših vaseh, da je v nekaterih slučajih dosegla rekord 900 Upamo, da se bodo prvi večji praktični poiz-lir. Občina bi brez dvoma lahko izhajala z kusi vsem podjetnejšim kmetovalcem posre-mnogo man^in števi'om osobja, ako bi se na- na črti m s tem vzpodbudili tudi oslia-stavljale za občinske uslužbence sposobne mo- ki so ob le'ošnj? priliki zrli na nova dela s či, saj nam je zadostoval v povojni dobi, ko je hudomušnim očesom. Zadruge, kjer teh ni, pa bilo največ dela, en sam občinski tajnik, občine naj preizkusijo razne vaorce seja In'h Mesto da bi se drva nakupovala naravnost. drugih strorev, nakar naj si jih nabavijo, ker pri kmetih, se nakupujejo od prekwpova!cevt jse posameznikom ne izplača zalagati takega ki si seveda zaračuna o masten tloibiček. Keri^P^3^ v stroje. tvorimo tako neznatno oboino po številu pre-, —■ Kakor iz ostalih krajev nase dežele, tako bivalstva, čemu so nam potrebni ulični napisi, j prihaja o tudi s Krasa poročila o raznih seli-ki stanejo drag d«£nar, sa? se vendar v naši j ivah, kar celih družin največ v Bosno, kjer je občini ne more nihče zgubiti?! ; že skoro cela kolonija Primorcev, posamezni- Dasiravno je bilo v prejšnjih časih število kov pa skoro širom celegja. sv-efca. Domača gru-občinskih uslužbencev mnogo manjše, so nas, da je pre lesna za toliko lj^idi, zaslužka v indu-ti opozarjali aa vsako spremembo obstoječih strijskih mestih ni bogsigjavedi kako velikega, zakonov, s čimer so nam prihranili marši k ako če se &ploh dobi, a preživljati je treba celo dru-kazen in globo. Sedaj pa, ko je Število usluž-1 žino Vse to da misliti ubogim očetom! Težko bencev mnogo večje, se to več ne dela, vsled je wMm, ki nas zapuščajo a še težje je nam, ki česar zapadamo mnogim nepotrebnim kaznim: tu ostanemo, gledajoč, kako se nam redčijo danes te kaznuje financa, jutri dacar, pojulri- vrste, ker čim odide o eni, se že pripravljajo šnjem iztirjevalec davkov i, t. d. drugi. Sila kola lomi! Kobaridci ali damo kralju, kar je kraljevega, in občini, kar je občinskega, toda sedanja bre MU 0 ______zbežal, dočim se je Ivan Cudarin zgrudil s vrsto šol in naprav za vzgojo ki tajske mladine,} prepananim trebuhom. Drugi kmetje so prisko-toda vse te šole, da se bavij:* s propagando, j! I iina pomoč, ga položili na voz ter nemudoma Moskovska šola da ne bo propagandistična. j prepeljali v Koper, kjer je dobil prvo zdravni-marveč hoče posvečati največfo pažmo čisto j p^moč. Včeraj rut raj je bal ranjenec pre- skus znanstvenemu delu. Za prvi čas bo sprejeti« peljan v tukajšnjo bofcvšnico. Zdravniki so ga s^ p vcpVi kra pv kita»- i „ 1.____:__i: J*-: » ,um>«3/>iia nncrprll ^ J_1_; — (Živinski trg in razatava.) V pondeljek, j tjd/vo » - * - ut u * - i dne 16. t. m., o priliki letnega semnja, se bo- /e vcc ^ubl en5h stresn.kov ope- sta vršili v Kobaridu dve aanimivi razstavi: ke- ^tramov. Natančneje pozvedbe v goshl- razstava živine Hollthalske pasme in razstava V« *^* ?? Ž Jakobu' Chiarb' konj lcobariške, domaće pasme. Naibol^i raz-1 od8-10in 14—17,_15£7 stavljale® bodo odlikovani z nagradami v ie- BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo narfu m s sveti^am. Razen ^lotne podoore ^ slaveCi GiljKa 29< M 250 dijakov po možnosti iz vseh kra ev kitajske republike. Določen je dveleten kurs. Predavanja na kitajskem vseučilišču prično v decembru. Povsem naravno je, da bo to delo v veliki meri jačilo Sunatsenovo stranko v njeni politični borbi, ker ie Moskva zelo ploden teren za vzgaianje radikalnih elementov. V vzhodni politiki sov>etov je to samo nov korak, ki pomeni pomnožitev sovjetskega vpliva v Aziji. takoj operirali, a dasi se je operacija posrečila, dobička. fe določila htrlaaska kraljeva komisija v Vidmu za odlikovance tri srebrne in» tri bronaste svetinje. Pondečkovi trg bo pomenil tudi .poza obnovo prejšnjih živinskih trgov, ki prinašali občini in celemu okraju nemalo Borxt»a poročila, DEVIZE: Trst, 13. nov AmtUrdam od 886.— Ćo lCtt — Belgija ad 112 - do 113.50; Pariš H0S0 do Hl — London od J 19^0 do 1».80 ; Kew Tori od do 24.80; Španija od 845— do S56 — » Švica 478. -- do 477.— ; Atene »a 3*60 do i BerfU od 560.- do &*).— ; Bokarafe od tU- do ILTfc Praga od 1 do 73u7a: Oggaka. od 4U»42 do Dunaj od —^47 do — Z*gw9t od 43 60 do 44.—. Ben«čy*fce ooveinic« 69.50. VALUTE: Trst; 13. novembra. Avstit?»kekron« od 45 do 0.0355; dinatji od 43.— do 43.7»; doUiji o. — Promcciia. Predvčerajšnjim je bil na univerzi v Bolagm naš tržaški rojak gospod Ivan Stanič promoviran za inženirja stavbene stroke. Častitamo! _ Resnica ali domišljija? Kakor poročajo listi, je prišel pred dnevi v Belgrad neki Jerebic iz Rogatca, ki je HI ves čas ujetnik v Rusiji. Ta je pripovedoval, kaj in kako se mu je godilo. Pravi, da je prišel l. 1915. s 1500 dri-gimi ujetniki po večini Slovani in Italijani h. Julijce Benečije v taborišče na meji med Rusijo in Mandžurijo med rekama Argtinom in Šilko. Ujetniki obdelujejo zemlp, za kar dobe hrano in obleko. Spe v barakah po 30 dc 40 mož _1____ _ » Z ... . » vi U /svrt-Ton n 1? i r O V/5 h; iim DVE HIŠI se prodata pove upravnišivo. v Barkovljah. Naslov 1579 — Kolesarska dhrka. Športni klub «Jadran» > v Vrtoibi priredi v nedeljo, dne 15. t. m. dru- j štveno kolesarsko dirko na progi Vrtoifca-Bi- j BABICA, avtorizirana, diplomirana sprejema lje - Volčjadraga - Vogersko - Ajševica - Riidcča j noseče, Adeie Emerschitz-Sbaizero, Farneio hiša-Št. Peter-Vrtojba. 'Pričetek dirke, katare 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, tele-se lahko udeležijo samo društveni člani, ob 1- Ion 20-64. 1524 uri pop. Po končani dirki se bo vrSila nogo-; — ■ —--- ■ metna tekma med nogometnim klubom «Vol-j REVMATIČNE bolezni, bolečine v plečih in križu, trganje, sc zdravi najbolje z «Revma-zanom» (tekočina ali maziloj. Lekarna v II Bistrici. 1539 F. BUDA IX RARKA-ZLATARNA Trst — Corso Garežialdl 35 (Padru2»ica Vle Sol^^l« 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseli zlati h predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, aijaniantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) ta, katerega šc enkrat nižje priobčujemo, ta gotovo ne bo man kal danes zvečer v dvorani * Trgovskega doma», ako nima zakrknjene duše sti» — še o žitni bitki; 94 (prej Acquedotto) na drobno in za jJ^T^Z&^Čt," družine Via CluSia«! 33. - Telef. 2-41 ' rC zvedeli, da fe bil žrtev zaključene nediscipimi- " * _ . A.___1*__S Jatm ..i lir M »V Lr * s katero je šel kopat z^to, opil z vK?dko, iv'zel straži kon-j^ zbežal na njem v Mandžurijo, od tu na Japonsko in črez Carigrad domov. Kakor sc vidi, ima ni'OŽ najbrž piecej bujno domišljijo. — Predavanje v Sv, Kršžu priredi jutri, v nedeljo, žensko dobrode no udruženje. Vršilo se bo v prostoru društvenih teča ev. Začetek men (Se^vid'1 a); 11) Verdi: Maskaradni ples [Arija Ulrike); 12) Verdi: Trovatore (Pesem Azucene. — Pričetek ob 8.30 zvečer. — Lokavec pri Ajdovščint. V listu »Goriška Straia» od 31. oktobra i. L je tudi dopisič iz ILokavca, katerega ustvaritelj ni mogel drugače, kakor da se je obregnil v tuk. ž-upana. Potem ko pove, da je imel učitelj v šoli skiop-tično predavanje «0 vplivu alkohola na člove njladtm materam in onini, katere šc čaka ta ženska naloga. Predavatelj bo namreč govoril o negovar;u do;enčka. Snov je zanimiva in karistna tudi za vse tiste. ,ki imajo opraviti z marin otrokom; pa tudi mati, ki jc odgojila in zredila že več otrok, je pri zadn:em takem predavanju poslušala zdravnika z največjim zanimanjem. Marsikatera je uvidela kako nepoučena je bila, kol:ko časa, skrbi in trpljenja bi si bila lahko prihranila, ako bi bila znala pravilno ravnati z otrokom v n egovih prvih živiienskih mesecih. Odbor Ž. D. U. vabi zato sleherno ženo in dekle, naj pride k jutrišnjemu predavanju. Ker je ura tako pripravna, se ga udeleže lahko tudi žene ja Mižnjih vasi. ■--it; s- točno ob treh n pol. Namenjeno je predvsem družbo*, pravi: *To naše prosvetno delo *_t._ i_ \ ^ ^^ ^^ nQ- p^jjočnih kvant in pretepov, ki >ih menda celo župan kaznuje s tem, da polovica kazni za pretepače pripade spet njim samim nazaj«. Tako dopisnik. Kako župan sodi in razsujta kazenske prestopke med strankami, je pač njegova stvar n gotovi smo, da ne bo šel nikdar* vprašat dopisnika, kako mu je soditi med strankami. Povemo pa, da so se vsi nepristranski ;n pošteni Lokavčani strinjali z ono, tako <.razupiio» razsodbo razen dopisnika in še par osebnih «Goriške Straže*, da so v občini sami ponočni sovražnikov dotičnih fantov, ki so pa bili na-j hruljeni po neki tretji osebi. — Iz male muhe j se je ustvaril velik slon, tako- je rekel star, mož, ki pošteno presoja. — Oni, ki ne pozna: naše občine, bi mislil, ko prebere oni dopisič «Goriške Stražed aso v -občini sami ponočni kvantači in pretepači. Da temu ni tako, vedo ljudje sosednih občin prav dobro in dopisnik sam najbolje. Resnici na ljubo naj povemo, da je bilo do pred kratkim v naši občini zelo mirno in tiho. Ni dolgo tega, kar so nastali mali konflikti, ki so dovedU do večjah strasti, k^ so obsojanja vredne. In kdo je kriv teb konfliktov, ve g dopisnik prav dobro. In ako župan med posamezniki in strankami pomirjevalno deluje, to dopisniku ni prav. In če župan min in svari razborite duhove in jih dovaja k zo-petnemu prijateljstvu, ali ni tudi to resno kulturno delo?! rane množice tudi naš daevnik «£dinost», ki zastopa interese nagega tjtfdstva iul tako takten in tenkočuten način, da s« niti ne prihaja v nasprot-je s tiskovnim zakonom. Že radi tega je torej izključeno, da bi zagreiaHcake, čeprav najmanjše netaktnosti n«t>r»«» da o drugih stvarelh ne govorimo, Najpreprostejši izmed našega naroda, so s« vpraševali zakaj to žaičew« nas S4ova»o* v Italiji, saj ni nobenega človeka našega roAi v zarotniski družbi, ki bi bil kakorkoii »detežen v izjalovljenem atentatu na Mussolmra, K sreči nas je «jEdinost» iznenadila že v nedeljo s svodna, za nas tako težko priča ko *a»iro z o petnim rednim izhajanjem. Ob tej prriliki ve priobčila tudi brzojavko našega poslanca in zastopaika dr. WiHana, v kateri je izražena res prava misel celega našega roda. . — Teoretičnim predavanjem o žkni biilci na Krasu slede sedaj praktični ptoizkusi. Žitno seme smo dobili po večini v Gorici, žal, da premalo vrst za prve večje pei-zkuse, ki naj dokažejo tudi na kraški zemlji to, kar je že drugod uspelo. Kar se tiče ccne seaacnu. re za malega kmeta previsoke, radi česar preti ne-varnosi, da se ubije tudi pri podjetne ših :n naprednejših kmetovalcih volja in. pod eLnost družine Via Priporoča se lastnih Pravimo Vam samo to: Predno kupite 18) ošSslfe si največjo fzHero m 47\ FR. ŠTR&NCAR. Ki ^ Via GepDtilSinU Vin Gzm 15 ln 17 nova velika prodajalna izdelkov — za moške, dečke in otroke — z veliko izbero tu- in inozemskega blaga dg konkursn^nih eensh. Vsakdo Raj oblščs naša prodajalna brez obveze za nakua. i M % % vsgii S. Lazzaro V IZS^OZBA. 680 n j e, csso in odvajalnega bonbona Arriba za otroke in odrasle itn Pazite na ime ARRIBA ARRIBA proti glistam v zelenih zavitkih L 1.— ARRIBA odvajalni bonbon v rudečih zavitkih 50 cent. V vseh lekarnah. s pom PODLISTEK — Na igrišču S. D. «Adria» nastopita /utri četi «Pro Servola« in S. D. «Adria», in sicer II. četa ob 13. uri I. Četa pa ob 15. uri. Ker je I. četa «Pro Servola* jako rutinirana, kakor je do sedaj pokazala pri raznih tekmah, utegne biti igra v nedeljo jako napeta^ zlasti ker četa «Adrie» nerada podleže. Iz trisškega iivlienSa — Smrtnouevaren padec otroka. Nezadostno nadzorovanj« otrok }e bilo vzrok že neštetim nesrečam, a kljub temu mnoge matere niso ie postale previdne/se. Z neverjetno lahkomiselnostjo pustijo, da se otroci kobacajo na okna ali pa da iztikajo k.rog loncev na ognušču, česar je pogostoma posledica, da mora kak otrok s polomljenimi udi ali hudo oparjenim životom v bolnišnico. jEna teh nesreč, ki bo na brž zahtevala mlado človeško žrtev, se je p-ripetila včeraf popoldne v ulici Malcanton, 4-letna Lidija Polese, stanujoča v hiši št. 11 omenjene ulice, se je okoli 17. ure, ko je ostala za hip brez materinega nadzorstva sama v kuhinji skobacala po stolici na odprto okno, odkoder j«, ker se je v svoji otročji radovednosti preveč nagni' naprej, .kmalu potem padla z višine dru£ x nadstropja na dvorišče. Revica te obleža imrtno nevarna poškodovana. Zlo- delo? — Ne preveč dima, g. dopisnik! Da je zamogel učitelj imeti skioptično predavan e, je to iudi kos zasluge župana, ki je dal napeljati električno luč v šol. prositore tudi v ta namen. Gospod dopisn:,k, ki brenka le na eno struno, bi moral povedati, da je naša občina v zadnjem času zelo napredovala. P«o vojni se je v občini marsikaj popravilo, prenovilo, olepšalo, kar vse spada tudi h kulturnemu delu. Pxed par tedni je dobila pbčira električno Juč iz »Elektrarne na Hublju.* Duševni oče te lepe in prekoristne naprave ie pa oni mož, ki t>o dopisniku «G. S.» tako slabo — *sodi in Tsaznujeh — Ali ni mogoče tudi "to kulturno E. PHLILIPS OPPENHEIM: fen slučaj eospsde Mm M tova oprava izbrana z nenavadno skrbjo in| «Se en trenutek, gospod Thew. Čeprav no-na:fine šim okusom. V ostalem niso našli niče--čete odgovarjati vam moram vsekakoi siavit* kateremkoli oziru sumljivo, nekoliko vprašanj. Prvič, ali ste pripravljeni ' pokazati markonigram. katerega ste pre-cli sinoči?;> Prevel France Ma^na. ^Obžalujem, da gledate na stvar od te strani, e čakal na hodniku in preiskava se je začela. Odprli so predale in dvignili preprogo od tal. Pozvali so Jocelyna, da sede na naslonjač. Nato so raztrgali posteljo in razparali postelnjak. jNjegove osebne »tvari, kovčege itd. so preiskali z največjo natančnostjo. Potem so privlekli v kabino še veliki kovčeg, ki je stal v veži, in prebrskali njegovo vsebino sar, kar bi bilo v Kapitan je takoj prignal to dejstvo. -No, gospod The\v, jc naznanil. »Svojo dolžnost sem izpolnil. Iz preiskave ste prišli s čislo polo. Ali boste tako prijazna in mi odgovorili na >par vprašanj? »Nikoli!« je odgovoril Jocelyn Thew. Blagajnik je posegel vmes. «Deite, dejte, gospod Thew»«, je rekel, *sa; ste Anglež, ali ne?» V Thewovih očeh se je zabliskalo. *Kako veste, da sem prejel tak markonigram?® , . i«, .Izvedel sem za to dejstvo,* ,e rekel kaplan suho. . . . aTorej vprašaile o tem operator^,. <'Operator je v tem hipu v zaporu,» se je glasil malce porogljivi odgovor. Ako je ta vest Thewa presunila, ni tega r j nobenim znamenjem izdal. Samo njegov obraz trdejše poteze, usta so se mu stisnil* Prelomil bom svo>o besedo, ki sem jo prav-1 e dobil trdejše poteze, kar dal kapitanu,» je rekel, «in bom odgovoril in njegove oči so sipale bliske, vsaj na to vprašanje. Iz polnega srca sem hva- ležen Bogu, ker nisem Anglež!« Oba moža sta osupnila. Jocelynov hladni, Čisti glas, njegovo obnašanje in nastop, vse to je bilo pristno saksonsko. Kapitan si je hitro OP*°Akfton vašega glasu izraža vaša čustva, gospod Thew, tedaj sodim, da mmte A^Ljo. V Tem slučaju se vam m treba *udiH, če ste zapadli gotovem« sumu.* «Sumu 1» je ponovil Jocelyn Thew z nepri-krHim sarkazmom. ^Dobro, izročite moje naj-prisrčneiše pondrave vašemu čudovitemu gospodu Crawshayu! Upam, da sem zdaj prost Ki e stai v vezi, m preor^au w — -- , - .. * Tekom preiskave se je opazilo, da ie bila nie-lin da se lahko umnem. » «V zaporu?» je ponovil. -Nova Craw.^ay«-va norost, si drznem misliti.« «Nova Crawshayeva norost je ponovil ka-pttan. »Robins je obtožen, da je sprejel marKo-nigram, katerega ni vfcnjižil in le ročil enemu potnikov. Obenem je obtožen, da je poskušal stopiti v brzojavno zvezo s aovraz. no bojno ladjo.» . . Čuden smehljaj je razdehl Joče ve irtU -Kakor izgleda, bi vi radi napravili n tega svojega paraika pozorišče desetvinarske novele, » je rekel. -Ako ravno želite, bom vdano sprejel vlogo lopova v njej, poptej bi se pa rad umil.»