&t- 44 Gorici, ^ sredo dne 20. aprila 1910. Tečaj XL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K ¦ % „ . . 10 „ Posamicrie^fe\?ilt^sfanejO'10"vinr V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakamah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu ,.Kažipot' po Goriškem in -Gradišža^keta in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobod in napredek!« Dr. K.. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se račurifjo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. Dopolnilna volitev v slovenskih trgih in mestih. V nedeljo 17. t. m. se je vršila dopolnilna volitev v slovenskih trdili in mestih. Razmerje glasov je tako-le: • Gabršfiek Mre vije Ajdovščina....... :JS 2 Bovec......... :\i) 2'.) Kanal....., ¦ ¦ ¦ V\ \)1 Kobarid........ T>:> :', Komen....... U7 t>() Sv. Križ ..... H) V.\ Nahrežina...... 'M) O Sežana........ i<> :j Tolmin...... (M '.IS 'M-l 170 Gabršček je dobil 342 glasov. Mrev-Ije 170. Izvin A. GAM Večina glasov za A. Gabrščeka znaša 172, torej več nego je dobil sploh glasov klerikalni kandidat Tomaž Mrevlje. Lani je dobil Gabršček 402 glasova, klerikalni kandidat 258; večina je znašala torej 144 glasov. Predlanskim je bil dobil A. Gabršček 451 glasov, klerikalni kandidat 287; veČina je znašala 164 glasov. Torej je med tremi volitvami dosegel A. Gabršček letos u a j v e č j o v e e i n o. V Ajdovščini so dosegli klerikalci 2 glasova, v Kobaridu pa 3, (dekan, kaplan in tnežnar), v Nabrežini ni glasoval nihče za klerikalnega kandidata. V Sežani je ujel klerikalni kandidat cele 3 glasove. Dobro se je držal T o 1 m i n. Lani je imel Gabršček v Tolminu 53 glasov, klerikalci 63. Letos pa je dosegel A. Gabršček 63 glasov, klerikalci pa. so šli z 63 nazaj na 38. V Kanalu bi bili menda lahko ostali vsaj pri lanskem številu! Bovec je dal 1 glas več za Gabrščeka kot za klerikalca. Doslej je imel klerikalec vedno večino. Obča pozornost je bi1- obrnjena na Sv. Križ, kjer županuje i 'v.ikahii kandidat Tomaž Mrevlje. Lani je imel Gabršček v Sv. Križu 39 glasov, klerikalni kandidat pa 38. No, letos je ujel klerikalni kandidat celih 5 glasov več, dobi! je 43 glasov; za Gabrščeka ie glasovalo 19 volil-cev, torej jih je v primeri z lanskim letom (jstalo doma 20. No, umejeino obzire in upoštevanje okoluosti, da ni bilo misliti, da prodre Mrevlje, vendar bi bilo lepše, če bi bili šli volit tudi ostali. Z uspehom moremo biti povsem zadovoljni. Klerikalci so se zopet enkrat prepričali, da nimajo kaj iskati po naših trgih in mestih. Vsa čast volilcem, ki so oddali v nedeljo glasove za našega dolgoletnega narodnega boritelj". A. Gabrščeka! Jugoslovanska delegacija na Dunam. Poraz »Slovanske Enote«. — Posledice. -Dr. Šusteršič razbija »Narodno zvezo«. Neštetokrat že smo povdarjali potrebo enotnega nastopanja vseh jugoslovanskih poslancev v parlamentu na Dunaju, uvaževali v polni meri »Slovansko Enoto« ter želeli od nje previdne politike v pro-speh vseh Slovanov, v njej združenih. Klerikalci tudi tako govorijo, ali pri tem sili njihov vodja vedno v ospredje ter dela dosledno politiko na svojo pest. Kakega Čeha dobi, da mu drži roko, pa delata, kar hočeta. Nam se le čudno zdi, da ni v tej skupini mož, ki bi tako samovoljno postopanje energično zabranili, še toliko bolj, ker vede od poraza do poraza. »Slov. Enota« je tu radi tega, da jači moč Slo-vanstva v parlamentu ne pa da doživlja poraze, katere bi se dalo prav z lahkoto prihraniti. Poraz. V četrtek je »Slovanska Enota« v državnem zboru doživela občuten poraz. Na prvo mesto dnevnega reda je bil postavljen vladni načrt o najetju 182 milijonskega posojila. V poslanskih krogih se govori, da se je to zgodilo na željo krone, ki da se je hotela prepričati,.če ima vlada večino brez »Slovanske Enote« ali če je nima. Proti temu, da je prišla posojilna predloga kot prva točka na dnevni red, je brzojavno protestiral poslanec Udržal in tudi poslanec dr. Šusteršič je zaradi tega napovedoval boj. Pri nekaterih slovanskih strankah so vladali veliki pomisleki proti Udržal-Šusteršičevi taktiki. Nekatere stranke »Slovanske Enote« namreč »Zveza južnih Slovanov«, potem češki realisti, češka katoliška stranka in niladočeški klub so bili proti temu, da se predlaga sprememba dnevnega reda. — Sprevideli so, da gre »Slovanska Enota« v bitko, o kateri se je že naprej vedelo, da bode izgubljena, da ravna torej »Slov. Enota« proti vsem pravilom zdrave strategije in se izpostavlja sigurnemu porazu. Zato bi bili najraje dosegli, da bi se bil dnevni red pustil tak, kakoršen je bil. — Rečene stranke so se zavzemale za tako postopanje tudi še zaradi tega, ker so vedele, da bo poraz, ki ga je pričakovati, popolnoma pokvaril in izbrisal vtis lepe zmage, ki jo je izvojevala »Slovanska Enota« pred velikonočnimi počitnicami. Toda te stranke niso mogle prepričati »Slovanske Enote«, ki jo sedaj vodita Udržal in Šusteršič — in dosegle so samo toliko, da »Slovanska Enota« ni sama prepustila tega predloga socijalnim demokratom, kar pa je več ali manj samo formalnost, kajti »Slovanska Enota« je po krivdi Udržala in ŠusteršiČa solidarno s socijalnimi demokrati šla v boj in je bila solidarno ž njimi poražena. Tudi optimisti na vladni strani niso računali na tako zmago, kakor so je dosegli. Sodili so, da bodo imeli 15 do 20 glasov večine, a zmagala je vlada z 259 proti 219 glasom, torej z večino 40 glasov. Posledice. Vlada in Nemci trhunfirajo. Ponosno kličejo nemški listi, da je večina parlamenta na njihovi strani. Kaj bo posledica tega glasovanja in tega eklatantnega poraza, ki je s socijalnimi demokrati vred zadel »Slovansko Enoto«? Pred vsem to, da je rekonstrukcija ministerstva pokopana za dolgo časa. da torej ostane sedanji, Slovanom, specijelno Čehom in Slovencem nasprotni sistem ter da se bo z vso silo delovalo proti Slovanom. Slovenci, kot najslabši med Slovani, bomo to najhuje občutili, nasprotno bodo Italijani, ki so zmago odločili na korist vlade, dobili koncesijo za koncesijo. Kakor je videti iz »N. Er. Pr.« se Nemci že pripravljajo, da bodo prezentirali vladi svoje račune, ki bodo obstojali v tem, da se bodo v slovenskih krajih bolj in bolj nameščali nemški uradniki in da bo ves državni aparat postavljen v službo nemštva^ Poraz, ki je po krivdi Udržala in Šusteršiča zadel »Slov. Enoto« je naravnost strahovit, po konse-kvencah namreč, ki jih mora imeti. Slovenski poslanci iz »Zveze južnih Slovanov« so se z drugimi strankami vred, ki so bili proti provociranju te bitke uklonili dolžnost solidarnosti in disciplini, a so contre coeur glasovali soHdaruo z drugimi poslanci »Slov. Enote«. To posnemamo po »Slov. Nar.«, ker je povedal isto, kar bi povedali i mi. To je velevažen političen dogodek — drugi za Jugoslovane važni pa se ima odigrati ta teden. »Slovenski klub« in »Zveza Južnih Slovanov«. Med brzojavnimi poročili z Dunaja v soboto v »Slovencu« smo čitali to-le: »Ta teden bo odločilen za usodo aktualne jugoslovanske politike za dogleden čas. Do srede tedna, skoraj gotovo že v torek se odloči, se li izvrši krepka jedno-tna organizacija jugoslovanskih poslancev — ali pa se izvede popolna ločitev Vseslovenske Ljudske Stranke od vseh ostalih jugoslovanskih strank. V smislu zna- Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Med tem razgovorom se je Johnson z doktorjem pomenkoval o nekem dogodku, ki se je bil ravno v tej okolici nekje uprizoril; na njegovo prošnjo mu je doktor natančno naznanil trenutek, ko je šel Eonvard črez 75" 30' širine. »Tukaj, ravno tu! vzklikne Johnson, »to je tisto nesrečno mesto!« Ko to izreče, se vrlemu orožničarju ulijejo solze iz očij. »Vi hočete govoriti o smrti poročnika Bellota,« reče doktor. »Da, gospod Cla\vbonny, o tem vrlem častniku, ki je bil tako srčen in pogumen!« »Torej na tem mestu, pravite, se je zgo«J'!a ta nesreča? »Da, ravno tu, na tem delu obrežja Severnega Devona! Oh, to je bila usoda, kajti ta nezgoda bi se ne bila pripetila, če bi bil kapitan Pullen prej prišel na ladjo.« »Kaj hočete s tem povedati, Johnson?« »Poslušajte, gospod Clavvbounv, in videli boste, na kako tenki nitki visi včasih življenje. Znano vam je. da se je poročnik Bellot udeležil prve ekspedieije za iskanje Franklina, 1. 1850?« »Da, Johnson, na Princu Albertu.« L. 1853. se je on vrnil v Francijo in je dobil dovoljenje, da sme iti na ladjo Feniks, na kateri sem se jaz na-**' haja! kot navaden mornar, pod poveljstvom kapitana lng-leiielda. Vozili smo, razun Breadalbana, priprave na otok Beechv. »Tiste, ki nam jih je tako nesrečno zmanjkalo!« »Da ravno tiste, gospod Clavvbounv. Na otok Be-echey smo prišli začetkom avgusta. Desetega tega meseca je zapustil kapitan Inglefiekl ladijo, da bi poiskal kapitana Pulena, ki se je bil že pred enim mesecem ločil od ladje North Star (Severna Zvezda). Po svoji vrnitvi je nameraval poslati poročila admiralu Edvardu Belche-ru, ki je v V/ellingtonovem prelivu prezimoval. Kmalu po odhodu našega kapitana pa se Pulen vrne na svojo ladjo. Da ni prišel pred odhodom našega kapitana! Ker se je poročnik Bellot bal, da bi se odsotnost našega kapitana preveč ne zavlekla, in ker je vedel, da se mudi odposlat? admiralsko poročilo, se je ponudil, da je ponese sam. Izročil je poveljstvo obeh ladij kapitanu Pulenu, sam pa je odpotoval s sanmi in s čolnom iz kavčuka. Vzel je s seboj hišnika Severne Zvezde, ter tri mornarje, Maddena, Davida Hooka in mene. Menili smo, da se nahaja gospod Edvard Beleher v bližini rta Beecher, na severnem koncu preliva. Mi smo se torej na saneh peljali v tej smeri, blizu vzhodnega obrežja. Prvi dan smo se utaborili tri milje od rta Innis; naslednjega dne smo se ustavili na nekem ledu, nekako tri milje od Bovvdenskega rta proč. Po noči pa, ki je bila sicer svetla kot dan, je poročnik sklenil, utabo-riti se na suhem, ker je bila zemlja samo kake tri milje oddaljena. Skušal je priti tia v čolnu iz kavčuka; dvakrat poskusita Harvey in Madden priti črez in bila sta bolj srečna. Preskrbela sta se z vrvjo in napravila zvezo s sanmi in z obrežjem; tako sta spravila že tri predmete tja s pomočjo vrvi. Toda pri četrtem poskusu pa začutimo, da se led pod nami ziblje. Gospod Bellot zakriči tovarišem, naj spuste vrv in tako nas je odneslo daleč v stran od obrežja, poročnika, Davida Hooka in mene. V tem trenutku silovito pritegne veter iz jugovzhoda in pričelo je snežiti. Pa vendar nismo bežali pred veliko nevarnostjo, lahko bi bil prišel nazaj kakor smo mi drugi »rišlk« ':•. Johnson prekine za trenutek ter ogleduje usodepolno obrežje, potem pa nadaljuje: »Ko smo svoje sodruge izgubili izpred očij, smo se. sprva skušali zavarovati pod svojimi sanmi, toda,zaman; potem smo začeli s svojimi noži koptai, da si v ledu naredimo zavetje. Gospod Bellot se za pol ure usede in se pomenkuje z nami o nevarnosti položaja. Jaz mu rečem, da se ne bojim. »Z božjo pomočjo tudi las ne pade z naše glave,« je odgovoril. Tedaj ga vprašam, koliko je ura; odgovori mi: »Nekako šest in en četrt.« Bilo je 18. avgusta ob četrt na sedem zjutraj. Tedaj vzame gospod Bellot svoje spise ter reče, da gre gledat, kako led plava. Črez kake štiri minute grem za njim, da ga poiščem, grem okrog ledu, v katerem sva»"si bila naredila zavetje; pa ga . ne morem ugledati, vrnem se nazaj k zavetišču ter opazim njegovo palico na nasiprotni strani kakih pet sežnjev široke razpokline, kjer se je bil led popolnoma prelomil. Klical sem, pa nobenega odgovora. V tem hipu veter močno potegne. Jaz sem še iskal okrog ledu, pa nisem mogel najti nikake sledi o ubogem poročniku.« »In kaj menite, da se je zgodilo ž njim?« vpraša doktor, ki ga je pripovedovanje ganilo. nih izjav voditelja S. L. S., dr. Susteršiča na shodih v Mariboru in na Jesenicah ter v raznih listih, je »Slovenski klub«, ne zmeneč se za vse postranske ozire, iraa-joč v očeh le veliko skupno stvar vesoljnega jugoslovanstva, započel pretekli četrtek velevažno akcijo, ki meri na to, ustvariti f.dno podlago za skupno politično delovanje vseh jugoslovanskih strank v državnem zboru. »Slovenski klub« se Hi omejil na kake meglene nasvete; stavil je namreč »Zvezi južnih Slavena« jasne, konkretne predloge, ki so popolnoma sposobni privesti do zaželjenega uspeha. Podrobna vsebina teh predlogov še ni znana, toda čuje se, da so predlogi sijajen dokument samozatajevanja v skupni blagor domovine. Vseslovenska Ljudska Stranka se čuti dosti močna, nr stopiti koneilijant-no in prinesti tiste žrtve, ki jih smatra kot potrebne za sveto stvar! »Zveza južnih Slavena« je tudi s svojim sklepom pripoz-nala predloge »Sloveskega kluba« kot sposoben temelj za nadaljna pogajanja. Ta pogajanja stopijo v odločni stadij ta torek. Če bode uspeh pogajanj ugoden, zadobi vsa aktualna jugoslovanska politika v Avstriji novo lice in jednotni nastop jugoslovanskih poslancev v državnem zboru bo pomenjal tudi bistveno ojačenje Slovanske Jednote. V slučaju pa, da bi se pogajanja razbila, bode Vseslovenska Ljudska Stranka v bodoče nastopala popolnoma neodvisno od ostalih jugoslovanskih strank, ki so danes zastopane v državnem zboru. Ločitev bo potem popolna. Vseslovenska Ljudska Stranka se čuti za ta slučaj zadosti močno in se ne boji nikakeršnih posledic. — Samo po sebi se umeje, da ostaneta ^Slovenski klub« in »Zveza južnih Slavena« v vsakem slučaju slej ko prej v zvezi »Slovanske Jednote«. Kaj bo? Če bi bil Šusteršič resen politik ter bi mu bilo res mar jugoslovanstvo, bi vladala med jugoslovanskimi poslanci pač že zdavnaj lahko lepa harmonija. Ali klerikalno fikiakovstvo je vedno kvarilo »Narodno zvezo«, sedaj pa ju hoče menda razdreti sam dr. Šusteršič. Nekam čudno zveni poročilo v »Slovencu«. Na eni strani pov-darjajo skupno stvar vesoljnega jugosio-vanstva, jednotno organizacijo itd., po drugi pa se bije dr. Susteršič po prsih, da je V. L. S. dosti močna, da sama* vse opravi, ter namiguje, da seveda, tudi če se pogajanja razbijejo, ostaneta »Slov. klub« in »Zveza južnih Slovanov« v »Slovanski Jednoti«. Iz poročila v »Slovencu« je razvidno, da iščejo — ločitev. Če se razbijejo pogajanja, bodo krivci brez dvoma slovenski klerikalci — toda javnost bodo grdo tarbali in kričali kot srake na »Zvezo južnih Slovanov«, da ta noče edinosti na Dunaju. Nč, če ima iti tako naprej, kot doslej, da bi Susteršič veljal za komandanta jugoslovanskih poslancev ter uganjal svoje politične burke še naprej in tako škodoval jugoslovanski stvari — no, potem je ločitev čisto na mestu. Šusteršičevi predlogi v »Zvezi južnih Slovanov«. Poročajo, da so v »Zvezi« natančno proučili one konkretne predloge, da so jih nekateri podpirali, drugi pa skeptično sprejeli. Ta teden pa se odloči, ali ostaneta kluba v »Narodni zvezi« ali se ločita. — Nekateri mislijo, da sili Susteršič na dan s svojo »organizacijo« prav z namenom: ali pritegniti nase »Zvezo« kot privesek ali pa razbiti »Nar. zvezo«. Zakaj je prišel kar nakrat na dan s to »organizacijo«?! Nekateri pravijo, da voha ministerski por-ttelj. Bienerth pa vabi »Slov. Enoto« med vladne stranke!------•— Seštejmo: 835.000 K; za razne podpore; za obresti 244.200 K; od svotc j 145.000 K vzemimo za Lahe polovico 70.000 K (pa je premalo!), dobimo svoto 1.249.200. Torej okroglo i milijon 250.000 K je dovolil Lahom deželni zbor v letošnjem zasedanju. Če odbijemood svote 1.249.200 K slovenske podpore, 767.000 K, vidimo, da so dobili Lahi več okoli 482.000 K. Koliko podpor je dal deželni zbor v letošnjem zasedanju Slovencem in koliko Lahom? Gregorčičeva »Gorica« je obljubova-la, da priobči natančen izkaz, koliko podpor je dal deželni zbor v letošnjem zasedanju Slovencem in koliko Lahom. Trdila je vedno, da so dobili Slovenci toliko kot Lahi, prav natančno — ali z izkazom le noče na dan! Kaj to pomeni? Sestavili smo si izkaz o denarnih podporah. Ta izkaz kaže, da so dobili Lahi mnogo, mnogo več! Različnih podpor za Slovence: slovenske občine (vodnjaki, vodovodi, ceste itd.) ter splošno slovenskih je okoli 767.000 K. In med temi še take, ki naj se i/plačajo s »potrebno previdnostjo«! To se pravi: morda se izplača kaj, morda nič!! Za Lahe pa okoli 835.000 K. Obnovljene podpore so odbite. Že v teh številkah tiči velika krivica! Razlike okoli 70.000 K. Med splošne podpore srno šteli: 6000 K zavodu za pospeševanje male obrti, 80.000 K za obmorsko cesto, 20.000 K cestnim odborom, za občekoristne naprave in razne podpore je dpbil deželni odbor 39.000 K. To je svota" 145.000 K. Kdo se bo največ okoristil s to svoto?! Mislimo, da se nič ne motimo, če rečemo: Lahi! Za osuševanje močvirij v Furlaniji je dovolil deželni zbor posojilo, za katero plača, kakor smo že natančno v »Soči« povedali, dežela na obrestih 244.200 K. ,. Dotična sprejeta prememba zakona je že na Dunaju ter dobi v kratkem sankcijo. Natančni izkaz priobčimo. Številke v | izkazu bodo jasno govorile ter bodo kon- ' čno veljavne. j Domače vesti. Notarski izpit je napravil pred višjo deželno sodnijo v Trstu gospod Tomo Šorl i, notarski kandidat v Ajdovščini. Naše čestitke! Včeraj ni mogla iziti »Soča«, in sicer radi nepričakovano popoldne nastalega šttajka v tiskarni. Štrajk je nastal radi nekega laškega stavca, češ, da smejo stopati v siitžbu črkostavci le sporazumno s ti-karsko organizacijo. Spor je poravnan in črkrstavci so danes pop. zopet začeli delat!. Zatr- smo izdali danes 44. štev. našega lista. Slovensko gledališče. 9 p r e d s t a va.< V soboto 16. t. m. smo videli krasno Strindbergovo dramo »Oče«. Dasi je avtor zlil vse sovraštvo, kar mu ga je premogla duša do ženske, v to delo in jih sodi tu popolnoma pristransko; če tudi ga je mržnja privedla do pretiravanja, vendar vsebuje drama- mnogo resnice. — Vsekakor so pa slučaji, ki ostanejo le — slučaji. Ritmojster — g. Nučič je bil, kakor vedno, na višini — umetnik. Njegova igra je bila popolna, njegovo izražanje duševnih čutov tako naravno, da nas je šiloma potegnil za seboj, v ozračje družinskega pekla. V gorje moža, ki se mora bojevati proti trem ženskim fanatikom, ki hoče rešiti za-se vsaj svojo hčer. Hoče jo rešiti za življenje — praktično življenje. — Ne-prekosljiv je bil g. Nučič v izražanju strašnih duševnih bolesti, dvomov in bojev,' ki porajajo blaznost. Lavra —- g.čna VVinterova, je bila izborim žena brez srca, brez čuta, kakor kamen. Tuja ji je ljubezen, ono čutstvo. katero stori iz žen.^ ženo. Avtor je vstvaril tu pošast mesto žene, in gledalcu se vsiljuje nehote vprašanje: da li je sploh mogoč tak nestvor. G. Winterova nam je umetniško predočila moč ženske volje in zvijačnost njene narave, kedar hoče zmagati in uveljaviti svoj lastni — jaz. G. Iličičeva -- Berta je izborno izrazila omahljivost neizkušene deklice — bilke v viharju. Prav dobra sta bila g. BukŠek — dr. Osterrnark, in g. Danilo kakor pastor. Naravnost izborna je bila gospa Buk-šekova — dojilja Marjeta. Da imamo umetnico pred sabo, nam je posebno pokazal pretresljiv prizor v II. dejanju, ko ritmojstru, pripoveduje mu o otroških letih, z zvijačo obleče prisilni jopič. Kar čudili smo se tem mojstersko izraženim čutom. Na mestu sta bila tudi g. Povhe in Molek. Dovršeno igrani drami je žal prisostvovalo vse premalo občinstva. Kon- Svojim voliicem. Še sijajneje nego kdajkoli poprej ste odbili pohlepni naskok klerikalnih spletkarjev na veličastno napredno trdnjavo slovenskih mest, trgov in obrtnih krajev — in zopet poverili meni Vaše zastopstvo v deželnem zboru goriškem. Dokazali ste ponovno pred vsem svetom, da ste neomajani v svojem naprednem stremljenju in da ostane za vselej brezuspešen vsak klerikalni napad na to najpomembnejšo napredno postojanko za bodočnost slovenskega naroda v naši deželi. Vaše ponovno mi izkazano zaupanje pa je meni kakor tudi vsej javnosti najveljavniši dokaz, da je zopet in zopet ostalo osramočeno vse dosedanje brezvestno kovarstvo klerikalnih škodljivcev našega ljudstva proti vodstvu narodno-napredne stranke, v glavnem proti meni. Zato: hvala Vam, ki ste cvet ljudstva v trdnjavah, odkoder naj se raziiva prijeten vonj napredka, omike, prosvete po celi deželi in čedalje tesneje oklepa srca najširših ljudskih vrst! Jaz pa Vas zagotavljam, da bom vselej in povsod zvest tolmač Vaših teženj in stopal pred Vami naprej za praporom našega slavnega očeta dr. Karla Lavriča : Vse za narod, svobodo in napredek! V GORICI, 19. aprila 13 ? o. Andrej Gabršček, deželni poslanec. »Jaz menim, da je Bellota veter odnesel v razpokli-no, ko je prišel iz zavetišča, in ker je imel kožuh zapet, ni mogel splavati na površje. Oh! gospod Clavvbonnv, takrat sern občutil najhujšo bridkost v svojem življenju. Jaz kar nisem mogel verjeti! Ta vrli častnik je postal žrtev svoje neumorne marljivosti v službi! Vrl mladenič, ljubljen od vseh sodrugov, postrežljiv in pogumen! Objokovala ga je ceia Anglija in celo Eskimi so s solzami v očeh vzkliknili, ko so izvedeli o njegovi usodi: ubogi Beilot, ubogi Bellot!« »Kako pa ste vi, Johnson, s svojim sodrugorn prišli na suho?« ga vpraša doktor ves ginjen vsled pripovedovanja. »Midva, gospod? to je bila malenkost; ostala sva še na ledu Štiriindvajset ur brez jedi in ognja; konečno naletiva na večjo ledenino, ki je bila pritrjena na nekem plitvem mestu, skočiva na njo, ter privlečeva s krmilom, ki nama je bilo še ostalo, ledeno gručo bliže, ki je naju lahko nesla in bila obdelana kakor splav. Tako sva dospela do obrežja, toda sama, brez vrlega častnika!« Ko je končal svoje pripovedovanje, je Forvvard že odhitel mimo skrivnostnega obrežja in Johnsonu je izginilo izpred 'oči prizorišče strašne nezgode. Naslednjega dne so pluli mimo zaiiva Griffin in dva dni pozneje mimo rtov Grinnel in rielpman. 14. julija končno so krožili okrog rta Osborn in 15. se je ladja usidrala na koncu preliva, v zalivu Baring. Vožnja ni bila več tako težavna. Hatteras je ravno tako naletet na prosto morje kot nekdaj Belcher, ki se je na Pionnieru Assistanci pripeljal do 77. vsporednika ter tam prezimil. To je bilo med 1. 1852. in 1853., za časa njegovega prvega prezimovanja, kajti naslednje leto, je prezimil v zalivu Baring, kjer se je Forward ravnokar usidral. Vsled nezgod in strašnih nevarnosti je moral ladjo P o m o t zapustjti v večnem snegu. Tudi to nezgodo je Shandon mornarjem pripovedoval, ki so bili že itak vsi poparjeni. Ali je Hatteras spoznal izdajstvo svojega prvega častnika? Tega ni mogoče povedati; on je pri vsem tem molčal. Na višku zaliva Baring se nahaja ozek preliv, ki veže VVellingtonovo ožino z ožino Kraljice. Tu so bili ledeni splavi zelo gosti. Zaman se je Hatteras trudil, da bi prodrl skozi ožino severno od otoka Hamilton; treba se je bilo preriniti med otokoma Hamilton in Cornvvallis; izgubili so šest dragocenih dnij pri brezuspešnem naporu. Toplota je padala 19. julija celo do 4" pod ničlo. Sicer je naslednjega dne zopet narastla, toda ker je pretila zgodnja polarna zima, je Hatteras sklenil, ne več čakati. Veter se je nagibal proti zahodu ter oviral ladjo pri vožnji. Na vsak način pa je bilo treba priti do točke, kjer je bil Stewart r.ušel prosto morje. 19. se kapitan odloči, da hoče po vsaki ceni prodreti skozi preliv, četudi je veter pihal ladji nasproti; saj takim krrtim viharjem, pomešanim s snegom, bi že tudi lahko kljuboval, toda Hatteras je hotel pred vsem varčevati z gorivom. Na drugi strani je bil prehod pa zopet preširok, da bi ladjo vlekli po njem. Hatteras se posiuži, ne oziraje se na napore moštva, nekega sredstva, ki ga somolovci pogosto uporabljajo v sličnih okoliščinah. Vse čolne ukaže spraviti na vodno gladino ter jih pritrditi z vrvmi ob straneh ladje, potem pa jih opremijo z vesli, nekatere na desni, druge na levi: ljudje se po vrsti posedejo na veslarskih klopel ter porivajo ladjo vetru nasproti. Forvvard je le malo prišel naprej. Razume se, da je tako delo ljudi utrudilo, tako je bilo že slišati godrnjanje. Štiri dni so tako pluli, in še le 23. julija, so dospeli do otoka Baring v prelivu Kraljice. Veter je še vedno kljuboval, tako da že ljudje niso mogli več vzdrževati. Tudi se je doktorju zdelo, da jim je zdravje zelo oslabšalo in pri nekaterih je že opazil prve posledice skorbuta. Z vso vnemo se je lotil dela, da bi odpravil to strašno zlo, saj je imel dovolj raznih obvezil in zdravil na razpolago. Hatteras je dobro vedel, da se na moštvo ne sme več zanesti; miloba, prepričevanje bi bilo brez haska. Sklenil je torej s strogostjo postopati in se neizprosnega kazati. Najmanj je zaupal Rihardu Shandonu in Ivanu VVallu, ki pa si niti na glas ni upal govoriti. Hatteras je imel na svoji strani doktorja, Johnsona, Bella in Sirnpsona. Ti ljudje so mu bili udani z dušo in s telesom. Med omahujoče je štel Fokera, Boltona, Wolstona, in prvega strojevodjo Brun-tona, ki bi v hipu lahko utegnili nastopiti proti njemu. Drugi pa, Pen, Gripper, Klifton in VVaren so očividno delali načrt za upor. Hoteli so svoje sodruge pritegniti nase in jih prisiliti, da bi se vrnili nazaj na Angleško. Hatteras je uvidel, da ne more več nadaljevati tako napornega dela ker so bili ljudje že preveč ozlovoljeni in izmučeni, atiri in dvajset ur je ostal pred otokom Baring, ¦ne da bi se za korak premaknil naprej. Toplota je padala in mesec juij je v tej visoki širini že dal čutiti vpliv bližajoče se zime. 24. julija je toplomer že padel do 6" pod ničlo, tako da se je ponoči stvoril nov že precej debel led; če je vrhu tega še snežilo, je postal že toliko močan, da je lahko drža težo čoveka. Morje je dobilo nekako umazano barvo, ki :•? naznanjala prvo kristalizacijo. Hatteras si ni prikrival teh vznemirjajočih p javov; če bi se pota zajezila, bi bil primoran v tej okolici prezi-miti, daleč od cilja svojega potovanja, ne da bi samo videl prosto morje, ki je moralo biti tako blizu, kakor so poročali njeglovi predniki. Zatorej je sklenil prodirati dalje in vsaj za nekaj stopinj se Še pomakniti proti severu, naj ga stane kar hoče. Ker je vid.el, da ne more niti vesel vporabljati z obnemoglimi ljudmi, uiti jader vsled nasprotnega vetra, je ukazal zakuriti. (Dalje pride.) štatirati moramo, da drama, pa naj bode še tako bogu te vsebine, tudi za goriško publiko ni privlačna. —- In bogata globokih misli in vprašanj je žaloigra »Oče«. V n e d e 1 j o 17. t. m. — JO predstava. Občinstvo je napolnilo gledišče, da vidi burko »Svet brez moških« ali »Pereant možje«. Sodelovala je vojaška godba. — Videli smo burko v pravem pomenu be- ¦^e^NasjiV^ vjiaiipm. rezervo pa 9. od igre z nas1oVoirt^l^'ttl'tii*p6V"e Vse, ' osebje deželnih uradov. ¦— Nadaljna pojasnila o plači in nadaljnem povišanju kakor tudi o vseh drugih podrobnostih natečaja se podelujejo ob uradnih urah pri deželnem odboru. Vojaški nabor za goriško okolico je končal v sobot >. Iz Sovodenj, Opatjega-sela in Orgarja je'bilo klicanih 172 nabornikov, prišlo jih -je 140. Potrdili so jih na I Izborne so bile naše tri junakinje -—; g. Kandlerjeva, Thalerjeva in 'IličičeVa. Sama sebi zvesta je ostala, * gospa Bukšekova, ki namje zelo vgajala: Jed-'"ivako g. Bukšek, Nučič in lličič. (n seveda — kjer je g. Povhe — tam je velik »špas«. Všeč nam je bila g.čna \Vinterova, in prav nič se nismo čudili, da se je hotela ločiti od svojega moža Trinajstiča — g. Danilo, kateri ga je v tem simslu izborno zadel. Salve smeha je povzročil g. Molek kakor hišnik, in prav zadovoljni smo bili ž njim. Tudi postrešček in. pismonoša g. Habič in Peček sta bila izurjena v svojem poslu. ; Voditelj v poljedelskem minister-stvu ekscelenca dr. Pop se je mudil .s. in 9. t. m. v Gorici. O tej priliki se je podalo k njemu predsedstvo „Gor. kmet. društva" in mu povedalo glavne težnje in potrebe kmetijstva v slov. delu Goriškega. Ekscelenca je izrazil nato željo, da naj bi ga društvo z nasveti, tičočimi se povzdige kmetijstva, kolikor mogoče podpiralo, in obljubil je, da bo koliftor bo v njegovi moči skušal željam tudi ustreči. Klerikalci so se tako malo brigali za poljedelskega ministra, da,niso vedeli, kdaj je prišel in kedaj je šel. »Primorski List" ga je iskal še 14. t, m. v Gorici, istotako „Novi Čas"! Pa so točni!! Proshva prvega majnika —- Narodna delavska organizacija v Gorici priredi v proslavo 1. majnika veliko koncertno veselico s plesom. Vspored se naznani pravočasno. J Dramatski in pevski večer 19. t. m. naših priljubljenih igralcev je vspel v vsakem oziru povoljno. Gledališče je bilo polno občinstva, ki je prihitelo na zadnji gledališčni vžitek v letošnji sezoni. Zanj so nam jamčila imena: g.čna Thalerjeva ter gg. Bukšek, lličič in Povhe. In res je milota poslušati krasni, mehki glas g.čne Thalerjeve te- euts«/eno prednašanje g. Bukšeka in lličiča. ;1. Povhe je seveda s svojim nastopom vzbiiul mnogo veselosti. Občinstvo je po vsaki točki dajalo duška svojim čntstvom z burnim aplavzom. Igra -Brat Sokol« je bila igrana z isto dovršenostjo kakor vse predstave v letošnjem gostovanju priljubljenih igralcev, ki so se s sinočnirn večerom poslovili od nas, kakor upamo, le za eno leto. Pridobili so s', globoke simpatije nas vseh, katere nosilcem slovenske Talijine umetnosti tudi ohranimo. Na svidenje, prihodnje leto! Klerikalni kandidati za slovensko ve-leposestvo. — »Gorica« je prijavila imena klerikalnih kandidatov za veleposestvo, ki bo volilo v soboto 23. t. m. 3 poslance. Klerikalni kandidatje so isti, kakor zadnjič: Leopold Bolko, župan v Črničah, Blaž Grča, župnik v Šempasu in Anton Zuccfiiati, župan v Medani. Nov kandidat za tržaškega škofa je baje vodja tukajšnjega osrednjega semenišča, kateliet Castelliz! Nič drugega ne rečemo, kot to, da bi bil Castelliz vreden naslednik Naglov! »Slovenec« piše o konkurzih na Go-rišk • Tisti Stua v Krminu, katerega tudi omenja, je klerikalec. Ker je »Slovenec« tako skrben za gospodarstvo na Goriškem, je pač čudno, da ne pove nič o tem. da so njegovi somišljeniki prodali cvetočo slovensko trgovino »Krojaško zadrugo« zagrizenemu Lahu! To, to je »kon-kurz«! Mesto deželnega inženirja razpisano. Pri deželnem stavbenem uradu v Gorici se odda mesto inženirja. Prosilci za to mesto imajo vložiti svoje prošnje pri deželnem odboru najkasneje do 15. maja t. I. Prošnje se morajo opremiti s potrebnimi listinami, spričujočimi dovršene študije, eventuelno praktično usposobljenost, ki so si jo pridobili prosilci kot tehnični funkcijo-narji pri javnem uradu, znanje deželnih jezikov in druge zmožnosti, ki jih zahtevata pravilnik ?a deželni odbor in statut za Porotno zasedanje v Gorici prične 30. maja t. J. Predsedniki bodo: predsednik tuk. okrožne sodnije Cazafura ter višje-sodna svetnika Rutar in grof Coronini. Podružnica »Rdečega Križa« v Tolminu vabi častite dame na občni zbor 21. t. m., ker je dosedanji odbor vrnil vse reči okr. glavarstvu. »Odbor« vabi slovenske tolminske dame najprvo po nemško, potem po slovensko. Poročila so le nemška, naše krajevna imena pačijo po laško, sploh so Slovenci pri društvu le za to, da plačujejo! — Mislimo, da bodo tolminske Slovenke to upoštevale, kakor treba! Umrl je v tukajšnji bolnišnici oni Peter Piani, ki je bil zapleten v znano vohunstvo ob meji. Cerkev v Roukih so okradli neznani tatovi. Zlezli so v cerkev skozi streho. Pobrali denar, 2 kelika in razne druge reči v precejšnji vrednosti. Nekega nevarnega človeka so prijeli ter izročili policiji v Gorici. Hotel se je zvečer na poti proti Soškemu mostu polastiti biciklja nekega poštnega uslužbenca. Rekel je, da se piše Jurčič, potem pa povedal, da je Val. Krstau, ki je bil že v kaznilnici v Gradišču. Imel je s seboj razno orodje, kakoršno rabijo tatovi. Na Josip Verdijem tekališču je zadel neki kolesar v g. Jožefa Gorjana. To je že drugič. Poškodovan pa k sreči ni. Zveza narodnih društev. Veselica v Št Andrežu. — Bralno in pevsko društvo v St. Andrežu priredi v nedeljo ?4. t. m. svojo veselico z zelo bogatim vsporedom. To društvo je znano kot precej agilno in delavno, zato je pričakovati posebnega užitka pri nedeljski veselici. Vspored bo objavljen prihodnjič. V nedeljo torej v Št. Andrež na veselico! Narodna čitalnica na Grahovem priredi veselico dne 1. majnika t. I. s petjem, igro in godbo na prostem v gostilni S. Lapanja pri žel. postaji. Več se objavi prihodnjič. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Poštni in brzojavni urad vSesljanu, — Temeljem odloka c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 12. t. m. št. 1491 O/P se otvori poletni poštni in brzojavni urad Sesljan izjemoma uže s 10. dnem t. m. Šparglji so prišli na goriški trg pretekli teden. Cena 2.80 K do 4 K za kg. cije, bodisi s silo tudi Srbijo in Črno Go- • ro. Neopaženo pa gre v svojem izvajanju -J mimo nas Slovencev, kot da bi mi ne bili ' tako po svojem jeziku, kot po legi naših dežel važen iaktor pri reševanju jugoslovanskega vprašanja. Mogoče je tudi, da misli, da bo do takrat, ko bo postalo to vprašanje neodvrnljivo, že dogotovljen nemški most do Adrije preko našega o-zemlja. —'Sicet ne 'prinaša ta članek ni-kakih novih misli, nikakih novih teženj, značilo pa je, da ga objavlja ravno revija »Oster. Rundschau«. A zasiguran naj bo gospod*** in tudi drugi enako misleči, da hočejo imeti in da bodo tudi imeli pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja tudi Slovenci svojo besedo! Proračunski odsek je sklenil z 25 glasovi proti 21, pooblastiti vlado v posojilo 220 milijonov namesto 182. Povišek 38 milijonov dobijo večinoma Poljaki!! Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji 19. t. m. se je nadaljevalo čitanje službene prag-matike. Večina govornikov se je izrekla proti omejitvi koalicijske in združevalne pravice državnih uradnikov. Zavarovali so se proti temu, da bi se napravilo iz drž. uradnikov državljane druge vrste. Potem se je razpravljalo o nujnem predlogu posl. Vukoviča glede železniške zveze z Dalmacijo. Železniški minister Wrba je pov-darjal dolžnost vlade, da pride do uresničenja nameravane zveze, Bugatto in Iva-niševič sta povdarjala potrebe zveze z monarhijo. Bugatto je povdarjal potrebo gospodarske sanacije, da se morejo pridružiti Dalmaciji tudi balkanske države, in izključiti se ne sme tudi Srbije, ki je vezana na avstrijsko železnico. Silvester je rekel, da mora vlada nastopiti proti Ogrski, da ta izpolni svoje dolžnosti glede dalmatinskih priključnih železnic. »Oster. Rundschau« in jugoslovansko vprašanje. — V zadnjem zvezku revije »Oster. Rundschau« objavlja neki*** članek o rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Zavzema se za trializem. Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina naj bi dobile svojo lastno državno upravo, na čelu naj bi ji stal kak princ cesarske rodovine. Sčasoma bi se dalo v ugodnem trenotku pritegniti k tej tretji skupini av-stro-ogrskih dežel bodisi potom diploma- Razne vesti. Velik požar je uničil v vasi Pelsoso-Palva 192 hiš. Z zrakoplovom je zašel neki Delič, ki se je dvignil v Bitterfeldu v zrak, v hudourne oblake ter je končno padel na zemljo. Štiri osebe v balonu je ubila strela. Trupla, ki so ležala po travnikih, so imela grozne poškodbe. V tovarni sladkorja v Belenigradu je nastal požar, ki je uničil 90 vagonov sladkorja. Skoda je velika. Volilne liste za bosansko - hercegovske deželnozborske volitve. ~ »Večeruji Sarajevski List« je objavil že dovršene v« 'ilne liste za bosanske in hercegovske deželneozborske volitve. Vseh volilcevje 402.164 in sicer je srbsko pravoslavnih volilcev 173.127 ali 43.05 odstotkov, ino-hamedansKih 137.365 ali 34.15 odstotkov in rimo katoliških volilcev 88.929 ali 22.21 odstotkov. Ostanek 2744 volilcev oziroma 0.59 odstotkov se razdeli mej Žide in na konfesije, ki nimajo mandatov. Skrivnostno poizkušeno zastrupljene na Kranjskem. — Gospo Marijo Ham-merlitz v Logatcu je poizkušal nekdo zastrupiti s tistimi pilulami, ki jih rabijo ljudje za zastrupi jen je podgan in miši, »Kre-atol Mausegiit« jim pravijo. DoMle so se pilule po ljubljanskih trgovinah. Danes jih ne dobite več, ker jih je policija zaplenila. Poizkušeno zastruplienje gospe Hammer-litzove se je sledeče dogodilo. Pošiljatelj ali pošiljateljica pisem je poslala gospej Hammerlitzovi sledeče pismo: Blag. gospa Maria Hammerlitz, Logatec. Cenjena gospa! Po pošti prilagam najbolje zdravilo ravno za Vašo bolezen, za katero sem zvedel pri g. dr. Gregoriča ter mi je Vas nasvetoval. Vzemite vsaki večer predno se vležete 5 (pet) koščekov, jih dobro zdrobite v možnarju ter zaužite v kozarcu vode. Vam jamčim, da se bo-dete bolje počutili in zadobili zopet radostno krvi. Vas pozdravljam. Dr. Le-vičnik. Seveda pisma dr. Levičnik ni odposlal, marveč je bilo ponarejeno, da bi dobila žrtev zaupanje. Opozarjamo, da se bo pisir..'; še fotografiralo in original razstavil. Tudi se fotografija pisma objavi po listih, da se po pisavi izve povzročitelj ali povzročiteljica poizkušenega hudodelstva. Skrivnostno ponarejeno pismo je bilo oddano 3. t. m. dopoldne ^b četrt na 10. na ljubljanski pošti št. I (gla»na pošta). Gospej Hammerlitzovi je bila odposlana tudi strupena pošiljate v, piiuie v steklenici. S steklenico je bil odmit nemški napis in nalepljen drugi. Steklenica s pilulami je bila zavita v več barvnih papirjev sledečih barv: en rdeč papir z zvezdicami, en velik rumen papir, dva modra papirja in 23 rumenih papirjev. Zavoj (paket) je bil zavit v bel papir. Paket kaže sledečo obliko: II cm X 4'2 cm krat 4'5 cm. Poštna spremniea je pisana z drugo pisavo kakor pismo. Naslov na spremnici kaže žensko pisavo, napisan je rt burlji-vo in se glasi takole: Blag Gospa Marija Hammerlitz Logatec. Na spremničnern kuponu je zapisan kot odpošiljatelj dr. Levičnik, Ljubljana, Spremniea je opremljena s štirimi znamkami po 5 vinarjev in eno znamko za 10 vinarjev. Na ovoju je bil papir, ki je zagu-mirau z navadnim gumijem, napisano: Blag. gospa Marija- Hamtueriita, Vseb. zdravilo. Logatec, pisano krepko, z ležečo, izpisano žensko pisavo. ¦ Zapečaten je ovoj z rdečim pečatuim voskom. Pečat ni velik in ima kot znamenje križ (X). Oseba, ki je odposlala na ljubljanski glavni pošti strup gospej Hammerlitzovi, je po popisu sodišča že znana. Bil je to 25 do 30 let star mož, bled, črno oblečen, imel je polcilinder na glavi, zelo ostrižen, srednjemočne rjave 'brke, oblečen je bil dobro in v obče srednjevelike in srednjemočne postave. Gospa Hammerlitzova ni hotela sprejeti poslanih strupenih piiul, in sicer na svet svojega gospoda soproga, gospoda Hammeriitza, vpokojenega c. kr. finančnega respicienta. Bralce bo zanimalo, da je bil gospod Hammerlitz poveljnik finančni straži v Idriji, svojčas pa v Radovljici. Rodbina Hammerlitz je ugledna rodbina. Previdnost gospoda Hammeriitza je preprečila, da se ni izvedela hudodelska nakana na cenjeno njegovo gospo soprogo. Vrši se stroga preiskava in poizvedovanje od strani sodnije in policije. Število podružnic »Siidmarke« se je v letu 1909. pomnožilo od 594 na 708, torej za 114. Književnost. Janka Krsnika zbrani spisi — Zvezek VI. Sešitek I. Janko Krsnik, njega delo in doba. Spisal dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1910. Založil L. Schvventner. Zvezek obsega njega leta mladosti in učenja. Stane broš. K 2.50, po pošti K 2.70. - Priporočamo. Dobiva se tudi v Gabrščekovi knji-garui v Gorici. Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! Naznanilo. SI. obeinsLvu uljudno naznanjam, da sem otvoril mg Sntto i! na Koritu št. ti, ter izvr.šujtirt vsa naročila točno in solidno po najnovejši modi. Slav. občinstvu v meslu in na deželi st najtopleje priporočam Spoštovanjem Fran Simčič, krojač. Pravkar je izšla zanimiva knjižica 3. snopič „Vec luči" p««! naslovom i Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti" Ceua 30 vin., s poštnino 40 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in pri vseh knjigotržcih. . Ivan Kravos na formi «. II. GSRtSft RaKoroait.il sedlarska delavnica različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-fege, torbice, denarnice, listnice ^^^^ itd. — IzvrSuje in sprejma v Bj|fl|ih popravo različne, kolesetfne in x*jjggg*ž^ - kočije. ===== Poprauila se Izvršujejo točno Cene smerne. Št. 237/10. OBJAVA. Vsled deželnozborskega sklepa z dne 20. januarja 1010 se je povišala obrestna mora za opravila deželnega hipolečnega zavoda od 1% na 4/,%. Potem ko se je polrebno ukrenilo, da se izvrši ta sklep, je sklenilo v -ruSlvo podpisanega zavoda začeti s poslovanjem na podlagi nove obrestne mere sredi meseca aprila tekočega leta. To se razglata z opazko, da se je določilo za e ko.npt aslavnih pisem od A%% merilo po «.9% njihove imenske vrednosti. V Gorici, Ifi. aprila 1910. Kavrateljstvo deželnega liipoteeuega zavoda poknežene Grofovine Goriško-Gradišeaaske. Najcenejši in najboljši nakup |W* v modni trgovini -%H ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuoie 6______ Za gospode: Srajce Dokolenke Ov/atniki Cepiče Zaviatnke Dežniki Manšeti Pasovi Gumbe za manšete JSniM Sp?dnjekhlače Turistovske oprave Naramnice Žepni robci Rokovice S??.3?? Modni telovniki Klobuki Nogovice Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci [ Našitki za perilo j Toiletno milo, Parfum i Cene strogo solidne! I Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago aa izbero. Novost! »»»»»>»» Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarne** A. «ahršček: „Kraljica Dagmar" Prevel: Pastuškin. — »Salonska kiijižnua" št. XII. — IVnst K «' Poštnina 20 vin. Denar prihrani kdor hupi izgoiovljeno pohištvo pri Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici Št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogo? za vsafc stan, priprostega in naj- iinejega izdelka. Daje tudi na obrobe. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Kpet pojdeju strastni turisti » višino in: padali hotlo fflohoko strašno, (''c notes ~ visokeitu pusti v dolino, ostmi i <(ow« in pa nosi vt)hou. Novost! Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSKV. - »Slovanska knjižnica« snopič 173-180. — Cena za nenaročnike K 8*20. P Stnina 20 vin. Guij de fflaupcissan!: Ilouele. Prevel: Pastiiš Poštnina 20 vi Naroča 56 v »Goriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček Gorica. 9f J. Medved, Gorica Tekališče. Josipa Verdi št. 32. Josip Patek naslednik Karola Čuier piva in edina slovenska kleparska delavnica iu trgovina v Gorici, uliea Križna štev. 8 | izvršuje vsa stavbena in ! galanterijska dela po načrtih. J Posebno se priporoča vsem kme- tovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-I trijol. polivalnike za vrte. — Novost' I ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. j Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdniunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneoiogije in ostelrike I u Gradcu. , Specialist za Me bolezni. Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.- 4. popoldne. Tekališče Frana Josipa štev. 6, (blizu lekarne Kiirner). Zastonj in poštnine prosto se razpošilja Domača tnjižnica Seznam izbranih, najboljših dol slovensko literature in svetovne literature v dobrih prevodih.