LETO XVII. — Številka 59 Ustanovitelji: občinski odbori SZDi Jtoenlct, Kranj, Radovljica, Skorji Loka in Trite. Izdaja CP »Gorenjski tisk«. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ — 4. AVGUSTA I95S SREDA — CENA 40 DIM Ust uhaja od oktobra 1947 ko« tednik. •J J L januaija 195» kot pol tednik. Id 1. januarja 11»60 trikrat tedensko« Ud 1. Januarja 1964 kol poltednik. in sicer ob siedab in soboiab ZA GORENJSKO EKONOMSKA NUJA ' Sedanji nov sistem ob zmanjšanju denarja v občinskih blagajnah je že ^navrgel tudi pomisleke o možnostih pocenitve iz-aatkov v nekaterih terciarnih službah. Te misli je bilo slišati pred dnevi na skupnem posvetovanju predstavnikov vseh občinskih skupščin Gorenjske. Omenjali so razne zavode, pedagoške službe, inšpekcije, požarno službo in podobno ter menili, da bi morda kazalo proučiti morebitne možnosti združevanja posameznih služb. Seveda v cilju, da se kvaliteta poslovanja v prihodnje ne poslabša, marveč obratno. Ob tem prvem pogovoru, ki je prišel na dan le slučajno, izven predvidenih problemov zaradi katerih so se sestali, so bile nametane le prve misli. Toda značilno je, da so izbile samoiniciativno in da so bile predmet pozornosti vseh prisotnih. Prav podobno kot v teh službah bo po vsej verjetnosti novo stanje navrglo take pomisleke tudi v gospodarstvu med delovnimi kolektivi. Leta in leta že govorimo, slišimo o integracijah, kooperacijah itd. Skratka o najrazličnejših načinih sodelovanja med podjetji, kar naj bi vodilo k specializaciji in ob tem k pocenitvi proizvodnje. Res, v dosedanjih stremljenjih k tem ciljem je bilo tudi nekaj ponesrečenih »ženi-tev«, ki so- se končale z ločitvami. Toda največ zato, ker to ni bilo narejeno na osnovi ekonomičnosti in zahtev samih kolektivov. Te slabosti bodo v novih pogojih dokaj izginile in porodile nove težnje k temu procesu, ki pa ne bodo več slonele na političnih parolah, marveč na ekonomski nuji, ki nam jo vsiljuje današnjica v korist nam samim. K. M. Zahteve odbornikov skupščine Radovljica na sobotni seji Boljša kontrola cen Skupščina občine Radovljica je na seji v soboto, 31. julija odločala o plačevanju novih ekonomskih najemnin in o oblikovanju novih maloprodajnih cen. Na seji so tudi pooblastili stanovanjski sklad, da oceni in ugotovi novo vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov. S sprejemom posebnega odloka o novem plačevanju stanovanj so odborniki po za- Mala anketa na Gorenjskem sejmu Večji promet kot lani KRANJ, 3. avgusta — Do sinoči (ponedeljek) so podjetja na XV. jubilejnem Gorenjskem sejmu realizirala za 208,186.000 dinarjev prometa. V tej vsoti ni vštet akontiran promet in ne pogodbe, ki so jih posamezna podjetja doslej že sklenila a kupci. V primerjavi s prometom na lanskem Gorenjskem sejmu v prvih štirih dneh je letošnji precej večji — za več kot 20%. Tako organizator kot tudi podjetja, ki razstavljajo in prodajajo na sejmu, takega navala kupcev niso pričakovala, zato so z dosedanjimi rezultati skoraj vsi zelo zadovoljni. Včeraj popoldne sva s kolegico Sonjo obiskala nekatera podjetja na sejmu in povprašala, koliko so že imela prometa, česa so največ prodali, po katerih -izdelkih obiskovalci najbolj povprašujejo itd. Predvsem sva ugotovila, da ljudje na veliko kupujejo in da je bilo obiskovalcev predvsem v nedeljo kljub slabemu vremenu zelo veliko. Predstavniki posameznih podjetij zatrjujejo sicer, da se vpliv novih razmer v našem gospodarstvu pozna pri nakupih, vendar človek dobi vtis, kot da bi ljudje zaradi »sejemskih cen« hoteli izkoristiti to ugodno priložnost in se založiti z vsem, nakupiti vse, dokler je še čas, dokler ne bo dražje. V podjetju LESNINA Ljubljana sicer niso hoteli povedati, kolikšen je bil promet v prvih štirih dneh, povedali pa so, da je zanimanje obiskovalcev za njihove izdelke zelo veliko, da so prodali že skoraj vse, kar imajo razstavljenega, in da so prav zato morali podaljšati rok dobave za en mesec. Kupci se najbolj zanimajo za spalnice in kuhinjsko pohištvo, kupujejo pa tudi posamezne kose pohištva. (Nadaljevanje na 8. strani) konu o revalorizaciji stanovanjskih zgradb potrdili lestvico o plačevanju akontacij za stanarine. Osnova za izračun bo veljala gradbena vrednost kvadratnega metra stanovanja na dan 31. decembra 1964, upoštevajoč stroške za kvadratni meter stanovanja, ki so takrat v radovljiški občini znašali 100 tisoč dinarjev. Glede na gradbene stroške v letih od 1956 do danes je bil določen koeficient, po katerem se lahko izračuna nova stanarina za vsako leto posebej. Za stanovanja, zgrajena do leta 1959 je v radovljiški komuni določen množitelj povečanja 2,10. Ce na primer nekdo, ki se je vselil v stanovanje zgrajeno 1959. leta plačuje sedaj 5.300 din, bo odslej plačeval 11.130 din. Za naslednja leta pa velja odstotek povečanja stanarine po sprejetem odloku takole: za leto 1960 za 90%, za leto 1961 in 1962 za 70%, za leto 1963 za 50 % in za leto 1964 pa 42-odstotno povečanje stanari-(nadaljevanje na 8. strani) Tržič praznuje Tržič, 3. avgusta. Tržiška občina praznuje 5. avgusta občinski praznik v spomin na prve žrtve, ki so padle pod Storžičem tega dne pred 24 leti. Praznično vzdušje je čutiti vsepovsod, na cesti in domala v vsaki delovni organizaciji in na obrazu ljudeh, ki so ponosni nad povojnimi uspehi in ki hkrati že kujejo smele načrte za prihodnost. Športne in kulturne prireditve se kar vrstijo. Jutri pa bo razen otvoritve likovne razstave tr/iškega rojaka Vita Globočnika in etnografskega oddelka tr> žiškega muzeja v Murniko-vi hiši na Cankarjevi cesti tudi svečana seja družbe-no-političnih skupnosti. Po promenadnem koncertu godbe na pihala bodo jutrišnje svečanosti in prireditve zaključili z ognjemetom. V naslednjih dneb. bo še nekaj športnih prireditev, v nedeljo, 8. avgusta pa bo otvoritev planinske ceste Kopišče—dom pod Storžičem. Z žalno komemoracijo pri spomeniku pod Storžičem pa bodo Tržičairi dostojno zaključili praznovanje letošnjega občinskega praznika. >BIŠČITE JUBILEJNI vSpi od 30. julija :v. GORENJSKI SEjEMfdoio.aygu.il MI IN SVET 4. AVGUST 1965 * GLAS SEKU TURE V JUGOSLAVIJI BRIONI — Na dvodnevni obisk v Jugoslavijo je prispel gvinejski predsednik Seku Tuie. Na puljskem letališču ga je pozdravil predsednik Tito. Gvinejski predsednik bo po obisku v Jugoslaviji odpotoval v ZAR. MALRAUX NA KITAJSKEM PEKING — Francoski minister za kulturo Andre Mal-raux je imel več sestankov s kitajskimi voditelji. Sprejel ga je tudi predsednik kitajske vlade Cu En Laj. Mal-raux je na obisku na Kitajskem. HARRIMAN V LONDONU , LONDON — Po obisku v Jugoslaviji je v London do- potoval leteči veleposlanik predsednika Johnsona Harri-raan. London je zadnja postaja na Harrimanovi poti. Jeseniški folkloristi Folklorna skupina DPD Svobode »Tone Cufar« z Jesenic ima polne roke dela. V zadnjih dveh mesecih je dvakrat nastopila v festivalni dvorani na Bledu in enkrat v domu »Franca Rozmana«« v Gozdu. V okvir turističnih potreb sodi nastop, ki ga bodo imeli v Bovcu. Pripravljajo se še na nastop v Trbižu in Beljaku. Najdaljša njihova turneja pa bo po Italiji. V tej folklorni skupini je okoli 40 članov, ki jih vodi Vister CiriL Glasbeni okras skupine pa predstavlja oktet pod vodstvom pe-vovodja Poldeta Mejača. B.B. Napetost v Grčiji traja naprej. Politična kronika zadnjih dni pove, da so nasprotja na grški sceni vedno večja. Ob glasovanju o zaupnici novi vladi Novasa je prišlo v grškem parlamentu celo do odkritega pretepa v poslanskih klopeh. Potrebne večine 151 glasov, kolikor jih Novaso-va vlada potrebuje, da bi se lahko ustoličila, ni bilo mogoče zbrati. Vlada je tako dobila krepko nezaupnico. Proti nezakoniti In protiustavni Novasovi vladi so nastopili skoraj vsi poslanci Papandreuove unije centra in poslanci levičarskih strank. S takšnim številom Klasov proti, saj je za Nov asov o vlado parlamentarna manjšina, se je vladna kriza v Grčiji Se bolj zaostrila. Novas je po porazu v parlamentu sicer Pretep v poslanskih klopeh izjavil, da ne namerava odstopiti in da bo nadaljeval delo, k mu ga je zaupal kralj. Vendar je na dlani, da je takšna praksa v nasprotju z grško ustavo in % grškim parlamentarnim sistemom. V takšnem položaju se mnogi že sprašujejo, kaj bi lahko bila naslednja etapa v grškem političnem življenju. Večina v parlamentu zahteva, da spoštujejo zakonitost in da je Papan-dren, kot strankarski voditelj, ki ima v grškem parlamentu večino, zopet sestavi vlado. Vendar nasprotniki Papandreua ne marajo o takšni rešitvi ničesar slišati. Kje je potem- takem izhod iz sedanje težke krize? Kakšne so možnosti, da bi bila sedanja nasprotja zglajena? Nekateri vidijo v sedanjem neurejenem položaju v Grčiji možnost, da bi si oblast v deželi prilastila vojaška ali kakšna druga diktatura. Vojska, v kateri imajo desničarji poglavitno besedo, bi ob sedanji napetosti lahko presodila, da je nastopila njena, ura. Dejansko je vojska ob sedanjem napetem položaju v Grčiji tista sila, kl nudi izdatno podporo Novasovi vladi. Vendar pa je zaradi raz-draženosti demokratičnih množic zelo nevarno misli- ti, da bi vojska z udarom popolnoma prevzela vajeti v roke. Druga možnost je razpis novih volitev. Toda, kdor pozna grški politični tlak, ve, da bi na novih volitvah prišel Papandreu še močnejši v parlament. Po drogi strani jc tudi jasno, da večinska stranka v parlamentu ni skuhala vroče juhe. Osnovni zakon, na katerem temelji oblast t Grčiji, je, da vlada večina. Papandreu torej vztraja, da ta sistem normalno deluje in da preprečijo vse poskuse vladanja manjšine, pa čeprav stoji ta manjšina pod kraljevim dežnikom. D Spričo večjih stroškov, predvsem pa zato, ker se je zmanjšala neposredna in posredna pomoč družbene skupnosti časopisnim podjetjem, smo tudi mi — kot vsi ostali časopisi — primorani nekoliko povišati cene listu. Upamo, da boste upoštevali, da brez tega v novih pogojih ni moč zagotoviti nadaljnjega rednega izhajanja Glasa, kije najbolj množično branje na Gorenjskem, saj izhaja v 75 tisoč izvodih in ga bere več kot polovica Gorenjcev. Menimo, da se tudi vi strinjate, da bi ukinitev lista pomenila razbiti z leti te ustaljeno mrežo množičnega obveščanja o najpomembnejših regionalnih in splošnih problemih našega časa. Do novih ukrepov so časopisna podjetja dobivala od družbe določene ugodnosti. Bila so n.pr. oproščena plačila prispevka iz dohodka, delno tudi proračunskega prispevka itd. Zaradi tega so lahko prodajala svoje tiste po nižjih cenah, še zlasti, ker so ustanovitelji tudi direktno subvenciorali časopise. Tako je ekonomska cena za eno številko našega časopisa že sedaj presegala 40 dinarjev, čeprav smo ga prodajali po 20 do 30 dinarjev za izvod, oz. v predplačilu celo ceneje. Družba je morala denar za neposredno ali pa posredno financiranje časopisov seveda nekfe vzeti ali z nečem nadomestiti. Spričo velikih sredstev, ki jih je združevala, ji je bilo to možno. Po novem pa to ne bo več, ker se vedno bolj poudarja in uresničuje načelo, naj ima sredstva tisti, ki jih je ostvaril — torej delovne organizacije in posredno tudi proizvajalci sami. Namesto družbene subvencije naj bi se torej postopoma vsi stroški za vse proizvode — tudi za časopise — pojavili na trgu, pred potrošnikom. V teh novih pogojih bodo posredne in neposredne subvencije postopoma odpadle, hkrati pa bo seveda tudi Kljub slabemu vremenu J« 15. jubilejni Gorenjski sejem obiskalo do ponedeljka zvečer že 22.400 ljudi — Foto F. Perdar potreba po pretiranem združevanju sredstev vse manjša in manj upravičena. Ker bo-Ho podjetja postopoma razpolagala z vse večjimi lastnimi sredstvi, bodo lahko vsakogar tudi pošteno nagradila —■ za pošteno delo seveda. Tako bo postopoma postal osebni dohodek regulator potrošnje na trgu, ne pa regresi, subvencije, premije itd. To je tudi prav. Zato smo pač morali razmišljati o bolj ekonomski ceni časopisa. Občinske skupščine vseh gorenjskih občm so v letošnjem letu zagotovile določena sredstva za Glas. Teh sredstev tudi po novih ukrepih za zmanjšanje splošne potrošnje ne mislijo — niti letos niti v prihodnjih letih — bistveno zmanjšati. To pomeni, da bomo tudi vnaprej »prodajali« naš list ceneje od njegove dejanske polne cene. Ker pa se bodo kljub temu subvencije vendarle zmanjšale za približno 2 milijona dinarjev, posredno pa bomo zaradi novih instrumentov izgubili 7 milijonov dinarjev, smo prisiljeni s 1. avgustom zaračunati v kolportaS vsako številko po 40 dinarjev, letno naročnino pa dvigniti na 2.000 dinarjev. Od vseh naročnikov, ki so naročnino za 1965. leto plačali le v predplačilu — torej v prvem polletju — za letos ne bomo zahtevali doplačila, bodo torej plačali list po novih cenah šele z novim letom. Še enkrat prosimo vse naše bralce, da upoštevajo razloge, ki so nas prisilili k temu koraku in nam še naprej zvesto ostanejo ob strani. Uredništvo bo skušalo po najboljših močeh opravičiti vaše zaupanje do lista s kvalitetnim in hitrim obveščanjem o vseh pomembnejših dogodkih iz vseh krajev Gorenjske. Uredništvo Iz Walesa v Kamniške Kamniške planine so izredno privlačne, zanimive in puščajo obiskovalcu posebne vtise. Tu je na primer drevje do izrednih višin, potem bele vrtoglave skale! In to, kar je najprivlačnejše — ts> liko planinskih roži Se U radi prišli. To so v glavnem povedali člani angleške skupine, ki so 14 dni hodili po Kamniških planinah, začenši iz Tržiča čez Kriško goro in Storiič pa vse do Okrešlja, Ojstrice, Grintavca in Krvavca. Ko smo se našli v razgovoru pred njihovim odhodom v domovino, pa so povedali tudi precej šaljivih dogodivščin m pikrih na račun postrežbe sem ter tja. V glavnem so bili povsod zadovoljni. Toda marsikaj jim. ni bik* všeč. Toda slavni zaključek je bil — še bi radi prišli. Nekateri od njih so bili tu že večkrat. Prijazna Al DREY CARRINGTON pa je med drugim že s li ilfcll nahrbtnikom prepešačila' od Zagreba do Mostarja in ne more pozabiti kako je bilo lepo. To je bila letos le tretja skupina enajstih ljubiteljev naših gora, ki Je prišla preko Rokava, v glavnem iz Welsa v naše Kamniške. K. M. Skopski sejjem Skopje, 3. vgusta — Včeraj so v glavnem mestu Makedonije odprli tradicionalni skopski sejem vzorcev, izdelkov in reprodukcijskega materiala. Na sejmu sodeluje z okoli 3200 razstavnimi predmeti nad 120 razstavljalcev. 4. AVGUST 1965 * GLA& GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA Otvoritev skupinskega vodovoda v Zalogu 19 vasi dobilo pitno vodo V soboto prejšnji teden (31. julija) so v Zalogu pri Cerkljah slovesno izročili svojemu namenu skupinski vodovod, ki oskrbuje s pitno vodo tole naselja v kranjski občini: Grad, Dvor je, Cerklje, Vašca, Pšata, Poženk, Šmartno, Pšenična polica. Zgornji in Spodnji Brnik, Vopovlje, Glinje, Zalog, Lahovče, Cerkljanska Dobrava, Cešnjevek, Velesovo, Trata in Adergas. Večina teh vasj se je pred zgraditvijo vodovoda oskrbovala s pitno vodo deloma iz vodnjakov in deloma iz kap-nic, nekaj pa tudi iz krajevnih izvirov in potokov. Na otvoritvi je številnim domačinom in okoličanom govoril predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir, od gostov pa so bili navzoči še poslance za to področje Mirko Zlatnar. sekretar oluin-skega komiteja ZK Kranj Franc Puhar, predsednik občinskega odbora SZDL Kranj Vili Tomat, predstavniki delovnega kolektiva podjetja Vodovod Kranj in dru-ji. Perspektivni investicijski program za oskrbo s pitno vodo za področje Cerklje— Vodico—Mengeš je bil izdelan že v letu 1954 na pobudo treh interesentov: OLO Ljubljana (ki je želel, da se oskrbi z vodo področje Komende, Vodic in Mengša), OLO Kranj (z željo ojačanja vodovodnega omrežja na levem bregu Kokre in Save) in Uprave za investicije LRS ( da se oskrbi s pitno vodo letališče med Bfniki in Vogljami). Del tega vodovodnega sistema je podjetje Vodovod Kranj v soboto priključilo na izvire pod Krvavcem (za zgoraj naštete vasi), razen tega pa je bil obe- nem ojačan tudi kranjski vodovodni sistem v Srednji vasi, Šenčurju, Vogljah, Vo-klem in Prebačevem. V letih od 1962 do 1965 so zgradili in priključili na vodovodno omrežje, vezano na izvire pod Krvavceas, skupno 28.975 m cevovoda, dograjena pa je bila tudi druga celica razdelilnega rezervoarja Grad in rezervoar Trata s prostornino 700 kubičnih metrov. Skupni stroški izvršenih del so 415 milijonov 747.000 din, od tega so prebivalci sami z izkopi in zasipi prispevali približno 24 milijonov dinarjev. V otvoritvenem govoru se je Martin Košir zahvalil prebivalcem posameznih vasi za požrtvovalno delo pri gradnji vodovoda. Skupno so izkopali in zasuli 7567 kubičnih Gostje pred otvoritvijo vodovoda v Zalogu Reforma in naše rezerve Ena osnovnih nalog gospodarskih, organizacij in njihovih organov upravljanja po sprejetih zakonih in predpisih, ki predstavljajo bistvene elemente novih in ostrejših gospodarskih pogojev pn nas, je skrbno raziskati nove pogoje, v katerih so se znašle, in kjer je le mogoče, povečati produktivnost deL> Namen gospodarske reforme pa je tudi izpopolniti sistem delitve sredstev za osebne dohodke ter delitve teh med posameznike — člane delovnih organizacij. To v težnji prilagoditi jih spremenjenim in povečanim življenjskim stroškom, ki jih je sprožila sama reforma. Na račun številnih motenj in ovir, ki so zlasti v poslednjih letih oiežkcčale, če ne celo preprečevale bolj dosledno uvel javljaj) je snod-budnejših načinov ter osnov v sistemu notranje delitve, smo slišali v gospoda rs k h organizacijah z'asti letos pre- cej pritožb. Zato pomenijo napotki same reforme in njena orientacija zlasti kolektivom tistih gospodarskih organizacij, ki so že v preteklosti poskusile uvesti sodobnejše načine nagrajevanja, nove spodbude ter potrditev o pravilnosti njihovih prizadevanj. S tem se odpirajo precejšnje možnosti v notranjih rezervah, s katerimi je mogoče znatno izboljšati poslovne uspehe, gospodarnost ter tako tudi občutno povečati sredstva za osebne dohodke zaposlenih. In še nekaj! Pri odkrivanju in aktiviranju doslej neizkoriščenih notranjih rezerv se kažejo tudi določene rezerve v delavcih na najrazličnejš h delovnih mestih — od najmanj zahtevnih v osnovni proizvodnji do najzahtevnejših v strokovnih službah. Napak bi bilo presežke v delavcih, skrite rezerve v izgubljenem delovnem času, v nedisciplini in izostankih z dela ter v neustrezni razporejenosti zaposlenih kadrov na delovnih mestih, zožiti na ugotovitve, češ da je toliko in toliko ljudi preveč in da jih je treba zato odpustiti. Vsak dan ugotavljamo, da nam kljub precejšnjim rezervam v zaposlenih kadrih teh hkrati tudi primanjkuje. In kar je še bolj značilno: precejšnji del delovnih mest zasedajo pomanjkljivo izobraženi oziroma neustrezno usposobljeni kadri! Zato se ni treba bati brezposelnosti, kar hitijo sedaj nekateri zatrjevati. Ekonomiziranje z ielop* postaja čedalje večja ekonomska in družbena potreba, zato bo treba uresničevati načelo delitve »vsakomur po vloženem delu« na osnovi zahteve, naj hudo zaposleni porazdeljeni na delovnih mestih, ki so zanje tudi ustrezno usposobljeni. metrov zemlje (prebivalci Po-ženka in Smartna 1685 kubičnih metrov, Pšate 604, naselja Glinje 276, Zaloga in La-hovč 3.800, Zgornjega Zaloga 840 in Cerkljanske Dobrave 362 kubičnih metrov). Posebno pomemben bo nov vodovodni sistem tudi za razbremenitev kranjskega vodovodnega omrežja, ki je že zdaj na mnogih mestih zaradi zastarelosti dosedanjega omrežja in iz dneva v dan večjih novih potreb že precej kritično (npr. v farmi bekonov v Hrastju). Po investicijskem programu rekonstrukcije in razširitve vodovoda Kranj g okolico je iz zbiralnega rezervoarja Trata usmerjen glavni vod proti Srednji vasi, kjer se pred vasjo razcepi in usmerja glavno vejo proti vasi Britof in preko Prim-skovega do stolpnega rezervoarja v Kranju, z drugo vejo pa preko Šenčurja in dalja proti vasem Voglje—Voklo—• Prebačevo do rezervoarja pri Smledniku. Ko bo dograjeno in priključeno celotno plani^ rano omrežje tudi na levem in desnem bregu Save, ne bo z vodo več takih težav, kol jih marsikje danes še imajo,1 —t Urbanistična dokumentacija — pogoj za organizirano in smotrno gradnjo Urbanistična dokumentacija je osnovni pogoj za organizirano gradnjo, za zagotovitev smotrne uporabe zemljišč in za estetski izgled naselij, ki se z novimi gradnjami dopolnjujejo in razširjajo. Prav zato kranjska občina vlaga v zadnjih letih izdatna sredstva za izdelavo urbanistične dokumentacije, s čemer naj bi v prihodnjih letih zagotovili skladen razvoj mesta in naselij. Skupščina občine je zato na zadnji seji v četrtek, 29. julija, razpravljala o informaciji sveta za urbanizem, kako poteka izdelava urbanistične dokumentacije. Za urbanistični program Kranja, ki bi po prvotnem načrtu moral biti izdelan do julija letos, so določili nov rok, in sicer za generalni urbanistični program do 20. marca 1966, za etapni plan realizacij pa do 20. junija 1966. Urbanistični program izdeluje Projektivno podjetje Kranj. Razen urabnističnega programa Kranja izdeluje Projektivno podjetje Kranj še naslednje projekte: urbanistični program vplivnega območja Preddvor, urbanistični program vplivnega območja Jezersko, program in ureditveni načrt za Svarje, zazidalni načrt za weekend naselje Jezersko, zazidalni načrt za področje Šenčur, zazidalai načrt za pordočje Cerklje, zazidalni načrt za Gorice, ureditveni načrt za sosesko S-7 Orehek — Drulovka, glavni projekt rekonstrukcije Delavske ceste, projekt kanalizacije Stražišče, projekte cest, poti, kanalizacije, vodovoda in elektrike za severni del Kranja (za naselje Vodovodni stolp SO Že izdelani, za Zlato polje pa še ne) in projekt kanalizacije v Gregorčičevi ulici. Projektivno podjetje pa je letos že izdelalo ureditveni naort za kompleks stolpnice, ureditveni načrt za kompleks potrošniški center, nebotičnik, za Stošičevo, Gor sposvetsko in Vrtno ulico« nadalje projekt za rekonstrukcijo Maistrovega trga, projekt za javno stranišča pod kokrškim mostom in projekt za Cesto J L A. V teku pa so priprave za izdelavo urbanističnih programov za vplivna območja Šenčur, Cerklje, Naklo—Štrahinj in Golnik— Gorice. Predvidevajo, da bodo s temi deli pričeli že letos* izdelani pa naj bi bili v drugi polovici prihodnjega leta. V teku so tudi priprave za sklenitev pogodbe za izdelavo ureditvenega načrta Stra-žišča, ki bo predvidoma izdelan do konca marca 1966, razen tega pa bodo letos izdelane ali vsaj nakazane rešitve za nov poslovni centee Kranja od Maistrovega trga do nebotičnika in podjetja Vodovod. Izdelan je tudi že urbanistični program za Krvavec in pobočje, o katererm pa je svet za urbanizem sklenil, da ga je treba dopolniti še z ekonomskim delom. Program je izdelal projektivni-biro »Tamar« iz Ljubljane. Z izpolnitvijo tega načrta izdelave urbanistične dokumentacije bo v letu 1966 izdelana turistična dokumentacija za celotno območja kranjske občine, razen tega pa tudi že številni ureditveni oz. zazidalni načrti. -t Se izkušnje iz sejma Za uspešno delo novator stva in racionalizatorstva nagradi Železarna Jesenice vsako leto najzaslužnejše s strokovno ekskurzijo. Tako si bodo letos ogledali zagrebški velesejem, ki bo udeležencem pomagal, da bodo še z večjo prizadevnostjo težili k uvajanju novih delovnih in tehnoloških postopkov v jeseniški železarni. — U. SKiinnon qrbst 229. Buffalo Bili Je moral plačati visoko ceno za svojo lahkovernost; podpisal je pogodbo, ki ga ja popolnoma zasužnjila, a ga ni rešila dolgov. Svojemu bivšemu družabniku se je položil: »Takih ljudi ne razumem in sem proti njim brez moči. Boril sem se proti Indijancem in banditom, toda ti so se borili pošteno. Ne znam pa se boriti proti goljufom.« — »Vem, da se ne znaš,« mu je pritrdil Gordon Lillie, »ti bi bil danes bogat človek, če ne bi bil vsega razdajal. Največje napako si napravil, ko si se brez moje vednosti povezal s takimi ljudmi« — »Zal mi je,« Je rekel BiH, »ti si me rešil iz neprllik, jaz pa sem te izdal.« „ 230. Bonfils in Tammen sta odkupila dolg tiskarne in tako sama postala Billova upnika. Nato sta predlagala dražbo Billove revije. Predstavnikoma cirkusa Sells Floto je uspelo kupiti vse za smešno nizko ceno. Ko Je prišel na vrsto konj Isham, na katerem je Bili jezdil na predstavah, se je oglasil neki človek Iz Nebraske, ki je ob vsakem izklicu ponudil višjo ceno. Slednjič je pri ceni 150 dolarjev zamrmral: »Ne morem več, toda če ga kupec ne bo vrnil Buffalu Billu, mu ga bom ukradel in ga vrnil pravemu lastniku.« Sodnjiski uradnik je konja brž dosodil možu Iz Nebraske, ki ga je poklonil Buffalu Billu. 231. BiH ni obupal. Dejj časa je živci na ranču • ljubeznivo. Dolgo ni mir Ze davno pred tem je E-nekaterih prizorov iz B v vsaki vasi. »Kino je če je kino ubil revijo, v jem ranču? Zakaj ne neštete zgodbe iz prerij' lov na bizone in drugo- ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA V Po zaključku filmskega festivala v Pulju Če ne bi bi "o Po!okarjeve! Od dvajsetih prijavljenih filmov za letošnji filmski festival v Pulju, jih je bilo v areni predvajanih dvanajst, ostalih osem (med njimi tudi edini res slovenski film Lucija) pa je žirija določila za predvajanje v informativni sekciji. V ožji izbor so bili uvrščeni: Tri, Pregledano — min ni, Prometej z otoka VI-fevice, Inšpektor, Lažnivka, Ključ, Dekle, Priti in ostati, Grenki del reke, Ogledalo državljana Pokornega, Človek ni ptica in Sovražnik. Kdo od teh filmov bo najboljši? Komu bodo podeljeno nagrade1? Bilo je dosti ugibanja vseh sedem dni trajanja festivala. Žirija s predsednikom Vukašinom Micu-novićem na čelu je 1. avgusta proglasila za tri najbolj- še filme leta PROMETEJA Z OTOKA VISEVICE Vatrosla-va Mimice, TRI v proizvodnji Avale iz Beograda in PRITI IN OSTATI režiserja Branka Bauerja. Velika zlata arena je bila podeljena filmoma Prometej z otoka Viševice in Tri. Srebrno areno je dobil film Priti in ostati. Zlato areno za režijo je dobil ALEKSANDAR PETROVIČ, zlato areno za res odlično igro v filmu Lažnivka je dobila slovenska igralka MAJDA PO-TOKARJEVA, za moško glavno vlogo pa BATA ZlVO-JINOVIC. Podeljene so bile tudi denarne nagrade. Za najboljšega snemalca je bil proglašen TOMISLAV PINTER, avtor fotografije v filmu Prometej z otoka Viševice. Na- Priprave na pomoč Občinski odbor RK Skofja Loka je pričel z akcijo za zbiranje prispevkov pred elementarnimi nesrečami. V akciji, ki bo trajala do konca leta, bodo zbirali obleko in denarne prispevke'. Zbiranje prispevkov se je pričelo na pobudo zveznega odbora RK. Na ta način žele, da V." i posamezni odbori pripravljeni na hitro in učinkovitu pomoč pri evertuelnih elementarnih nesrečah. Skupaj z oddelkom za na- rodno obrambo in civilno zaščito bodo pričeli tudi z usposabljanjem občanov za nuđenje prve pomoči. Za to naj bi bilo po zveznem planu usposobljena tretjina prebivalcev. V akcijo bodo vključili tudi tečaje za nego bolnikov, ker računajo, da bodo tako zmanjšali stroške zdravljenja in se na ta način vključili -za izboljšanje zdravstvene službe v okviru novih gospodarskih ukrepov. P. C. grada za glasbeno spremljavo je pripadla TOMICI SIMOVI-CU. Slovenci z letošnjo puljsko bero res ne moremo biti zadovoljni. Ce ne bi bilo odlične Majde Potokarjeve, bi ostali praznih rok. To pomeni veliko nazadovanje glede na prejšnja leta. Na splošno pa lahko zapišemo, da je letošnji Pulj upravičil pričakovanja ali jih celo presegel. D. VISIC Jeseničani in cvetje V petek zvečer so v prostorih osnovne šole »Tone Cu-far« odprli letošnjo cvetlično razstavo. Veliko pozornost je vzbujala scena kmečke hiše pred vhodom na razstavo. Mrežasta okna in balkon so bili okrašeni z gorenjskimi nageljni. V avli so razstavljali propagandni material (revije, brošure, knjige) ter lončnice, cvetlične zaboje in drugo, v prvem nadstropju pa vse vrste rastlinja, učilnice pa so preuredili v poslovne prostore in dnevne sobe ter jih lepo okrasili. Poleg domačega društva je na razstavi sodelovala Semenarna Ljubljana. Posebno pozornost pa sta vzbujala razstavljalca iz Avstrije g. Streit in g. Muick. Razstavo, ki je bila odprta v soboto in nedeljo, si je ogledalo mnogo ljubiteljev cvetja. — U. Holandci na ribe Mi dobesedno ne znamo koristiti tega, kar imamo, ne znamo najti devize, ki nam jih nudijo vabljive ribe v lepi Kokri. To bi bil povzetek razgovora z g. H. C. Alpen iz Rot-terdama. ki je bil pri nas prejšnji teden s skupino 40 svojih sorojakov. Potovalna agencija v tem mestu Ho-landske je že lani začela načrtno pošiljati skupine svojih turistov s posebnimi avtobusi v Kranj, kar se je letos še posebno uveljavilo. V enotedenskem programu imajo iz Kranja izlete v najzanimivejše turistične, prirodne in zgodovinske kraje Gorenjske in Slovenije. Zelo jim je všeč. Toda če bi mi, kot je ob tem razgovoru dejal tudi Dcn Beogcrt, preko reklame v Rotterdamu prikazali lepoto našega ribolova in, seveda tudi tu poenostavili izdajanje dovolilnic itd., bi bilo iz njihove dežele še več kandidatov za naš ribolov in s tem za naš turizem nasploh. Likovni katalog blejskih razstav Likovna komisija Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica je pred nedavnim izdala poseben katalog letošnjih likovnih razstav na Bledu. V katalogu objavljajo nekaj podrobnosti o avtorjih, ki letos razstavljajo v avli Festivalne dvorane, obenem pa priobču-jejo tudi pregled o dosedanjih prizadevanjih v likovnem življenju. Misli Ce na naši poti skozi življenje nak' mo na zaprta vrata, nam to ne sttf vzeti upanja. Pritisnimo na kljut1 morda niso zaklenjena in se nam bodli odprla. Sposobnost letala ne presojajmo o> tleh, ampak v zraku. Zakoni so osti, ki lahko ranijo tukoba v življenju je kot pelin, prija, a mnogokrat koristi. fk, ki. i5.^0 dlako v jajcu, jo *o ne vidijo na živem prašiču. iemi v nesrečo in boš nesrečen, p.eljstvo je kot snežen mož. Ni ga Vi narediti, težje ga je ohraniti. logika je del preteklosti, ki ^ moremo trpeti v sedanjosti in ^pda zato prenašamo v prihod- J^gpa ljubezen je pogosto za ne-f^ tretjega sreča V soboto je bilo na stadionu v Kranju letošnje odprto prvenstvo Kranja v atletiki, tretje po vrsti, žal moramo ugotoviti, da je bil to le republiški miting, saj ni nastopil niti en tekmovalec izven Slovenije. Tudi Celjani niso poslali prijav. Finančne težave klubov so botrovale slabši udeležbi, slabši konkurenci in seveda s tem v zvezi tudi slabšim rezultatom. Od boljših rezultatov moremo omeniti 12,4 Jasne Ko-bal na 100 metrov. Zanimiv je bil tek moških na 800 metrov. Marjeta Peče pa je ponovno potrdila svojo vsestra-nost in je s tremi prvimi mesti zasluženo najboljša tekmovalka prvenstva; pri moških pa si je ta naziv priboril domačin Pirjevec. Nogometni turnir v Naklem Letos praznujejo v Naklem 35-letnico športa in 30-letnico ustanovitve športnega društva Slovan. V okviru praznovanj teh dveh jubilejev in ob krajevnem prazniku je bil organiziran nogometni turnir za pokal ZB, ki ga je osvojilo moštvo Svobode iz Šenčurja. Ti so z borbeno igro najprej' premagali Naklo s 3:1, nato pa še SV Šentjanž (Koroška) s 5:1, medtem ko sta Naklo in Šentjanž igrala neodločeno 3:3. V nedeljo pa so se v spominski tekmi srečali igralci predvojnega Slovana in povojnega fizkul turnega društva Naklo. V zanimivi tekmi je zmagal Slovan z 1:0. T. K. REZULTATI — moški — 110 m ovire: 1. Peče (Ol) 16.1, 2. Pirjevec (Tr) 16,2; 100 m: 1. Pirjevec (Tr) 11.5, 2. Smre-kar (Tr) 11.5; 800 nv 1. Mat-voz (Ol) 1:58,0, 2. Kleč (Tr) 1:58,4 (nov gorenjski rekord,; 3000 m 1. Potrata (KI) 9:01.0, 2. Sitar (KG) 9:12.3; višina: 1. Milek (Tr) 185, 2. Lašič (Tr) 180; troskpk: 1. Pirjevec (Tr) 13.22, 2. Bradač (Mb) 11.98; krogla (7 kg): 1. Satler (Tr) 12.23, 2. Kogovšek (Tr) 12.16; krogla (6 kg): 1. Satler (Tr) 15.17, 2. Kogovšek (Tr) 14,20; kopje (800 g): 1. Mežek (Tr) 55.75, Vajdič (Ru) 54.39; kopje (600 g): 1. Zornado (Ol) 47.58, 2. Šolar (KG) 38.42; 4 krat 100 m: 1. Triglav I 45.1, 2. Triglav II 46.6; ženske — 80 m ovire: 1. Peče (Lj) 12.4, 2. Pavlic (Mb) 12.5; 100 m: 1. Kobal (Mb) 12.4, 2. Habjanič (Tr) 13.4; 600 m: 1. Karlovčec (Mb) 1:48.8, 2. Nikolič (Ru) 2:00.2; višina: 1. Peče (Lj) 155, 2. Pavlic (Mb) 145; daljina: 1. Peče (Lj) 5.07, 2. Kobal (Mb) 5.02; kopje: 1. Kobal (Mb) 32.18, 2. Holešek (Ru) 29.11; disk: Holešek (Ru) 29.95; 2. Prežel j (Tr) 2G.78; 4 krat 10C metrov: 1. Maribor 54.2, Z Triglav 54.2. Naslednji dan dopoldne pa sta se borili ekip ASKO Iž Beljaka in Triglav na cestnem teku Pa ulicah Kranja za prehodni pokal. Domači tekači so tokrat prepričljivo premagali Avstrijce s 27:18 točkami. —• Plavalni pionirski dvoboj Ilirija : Triglav 88:71 Zal je zanimivo srečanje ljubljanskih in kranjskih pionirjev pokvarilo taktiziranje vodstva Ilirije. Ljubljančani imajo v svojih vrstah le dva odlična plavalca, ki so ju do skrajnosti izkoristili (Marin plaval šestkrat, Veselova štirikrat — največ dovoljenih startov pri članih je trikrat). Tako smo v soboto gledali pravzaprav srečanje Kranjčanov z dvema Smučarji poleti Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v slalomu, ki je bilo v nedeljo nad Češko kočo pod Grintovcem, je nastopilo 54 tekmovalcev iz Avstrije in Jugoslavije. Med člani je na 300 metrov dolgi progi s 44 vratci in 110 metri višinske "razlike zmagal Mirko Klinar (Branik) pred bratom Andrejem. Med članicami je bila tokrat zmagovalka Tevževa iz Raven, medtem ko je Ankeletova dvakrat padla in se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Prehodni ekipni pokal skupščine občine Kranj je osvojila ekipa kranjskega Triglava. Rezultati: 1. Mirko Klinar (Branik) 69.6, 2. A. Klinar (Jesenice) 70.8, 3. Rakovič (Triglav) 73.5, 4. Zuber (ASKO Beljak) 74.8, 5. Jakopič (Jesenice) 76.7; članice: 1. Tcvž (Fužinar) 80.4, 2. An-kele (Triglav) 96.7; mladinci: 1. Filipp (ASKO Beljak) 74.5, 2. Leibacher (Tržič) 75.7, 3. Heber (ASKO Beljak) 76.9. J. J. plavalcema. Rezultati — pionirji — 100 m prosto: 1. Marin (I) 1:11.4, 2. Močnik (T) 1:20.7; 200 m prsno: 1. Suhadolnik (T) 3:32.5, 2. Krambcrger (IJ 3:57.4, 100 m metuljček: 1. Marin (I) 1:29.4, 2. Milovano-vič (T) 1:30.2, 400 m prosto: 1. Marin (I) 5:50.2, 2.' Milo-vanovič T) 5:54.8, 100 m hrbtno: 1. Marin (I) 1:27.7, 2. Suhadolnik (T) 1:35.1, 4 krat 50 metrov mešano: 1. Triglav 2:49.2, 4 krat 50 metrov prosto: 1. Triglav 2:24.5. Pionirke — 50 metuljček' 1. Kramberger (I) 47.5, 2. Ve-, sel (I) 48.2, 100 m hrbtne* 1. šiler (T) 1:33.0, 2. Kuhar (I) 1:49.0, 100 m prosto: 1. Vesel (I) 1:20.6, 2. Šiler (T) 1:21.4 100 m prsno: 1. Fun-duh (I) 1:39,8, 2. Pavlin (T) 1:45.8, 4X 50 prosto: 1. Ilirija 2:59.9. 4 X 50 mešano: 1. Ilirija 2:59.9. - Tekmovanje je bilo v počastitev občinskega praznika. Predviden je bil četvero-boj, vendar se ekipi iz Krškega in Radovljice iz neznanega vzroka tekmovanja nista udeležili. P- C. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA v Franc naj L^]j zanj. Stotnik von F%ust. Ko bo Franc rk> fe nekako prebili. Fj je še tako težko P, £ato morata zopet 1^ zopet taka, kakor V Trstu. Jjtefi ga spremlja na Vsi i h fantalinov ga $ternaberheutenicht-i pa svetu! Naročite jitj s svojim smehom I ^sramujejo Franca \ jo gnev, da bi se Stalinov primazala nekaj zaušnic. A se premaga. Ve, da si fantalini žele prav to, da bi ju izzvali in zapletli v prepir. Da, Franc se je v Hartbergu onemogočil. Dokler bo ostal tu, bo tarča meščanskega posmeha. In posmehovali se bodo tudi njej in otroku. Ko bi moral odraščati tu in hoditi tu v šolo, bi posmeh zagrenil Slavkova otroška leta. Znamenje Francovega neuspeha bi prav gotovo zaznamovalo tudi otroka in negativno vplivalo na njegov značaj. Zato bi bilo najbolje, če bi se preselili drugam. Zdaj je bila Stefi tista, ki bi rada, da bi Franc odpovedal in podrl hartberški »nomadski šotor«. Najlepše bi bilo, ko bi se lahko vrnila v Trst Da, v Trst... Sama bo pisala direktorju Hermannsdorferjeve tiskarne Spanzerju in na podružnico tiskarskih delavcev v Trstu. Morda se bo našlo mesto za Franca. »Kaj meniš?« vpraša moža, ko mu zaupa svoje misli. »Ce ti tako misliš, prav.« To so prve moževe besede, ki jih je izgovoril po dolgih tednih molka. ^ __ Nebogljen je kakor otrok, razmišlja Stefi, ko se vrača v kavarno. Potem sede k pisanju s podobnimi čustvi kakor takrat v Trstu ali Innsbrucku ali kje je že bilo, ko je v možu videla otroka in do njega začutila bolj materinsko ljubezen kakor ljubezen žene. Čuti, da jo Franc potrebuje, Potrebna mu je. Ta zavest ji moža zopet približa. Udarce, ki jih je prizadejal, gleda v luči materinske ljubezni. In materinska ljubezen odpušča in pozablja gorje, ki ga materam prizadejajo otroci. Ko je napisala pismi, jih je odnesla na pošto, nato pa odšla s Slavkom na sprehod. Ni vedela, da se jc tačas vrnil Franc. Ko se je vrnila, je na mizi našla njegovo pismo. »Potujem v Budimpešto. List bom tiskal na Ogrskem. Vrnem* se čez nekaj dni.« Ne, ne sme odpovati! Preprečiti mu mora! Kdaj odhaja vlak? Štefi pogleda na uro. Prepozno! Vlak je pred pol ure odpeljal. 5 Franc se ne vda. Hartberški meščani se mu ne bodo posmehovali. Posmeh, ki ga je doživel na poti v tiskarno, ga je odrešil omrtvelosti. Vzpodbodel ga je kakor ostroge upehanega konja, da se požene v naskok proti cilju. Od tega naskoka je odvisna zmaga. V tiskarni je zahteval, da mu plačajo papir ali pa mu ga vrnejo. Vrnili so mu ga. Ko se vrne iz Budimpešte, ga bo vzel in odpeljal v Obervvarth. Od ogrskih oblasti mora dobiti dovoljenje za tisk. V Budimpešti bo sestavil prošnjo in jo nesel sam v vladno palačo. Ne bo odnehal ali se pustil odgnati, pa če bi moral do samega grofa Istvana Tisza ali Lasla Lukacza. Vlak drvi skozi hribovito gornještajersko pokrajino. Drvi proti severu. Listnati gozdovi so pomešani z iglavci. Zato se pobočja prelivajo v barvah od svetlo pomladno zelene barve do modrovijoli-časte. Pomlad se je razbohotila. Maj se vzpenja proti juniju. Danes smo 23. maja 1912. Vlak se v Freibergu usmeri proti jugovzhodu mimo Pinkfelda in Obenvartha. Dolg je ovinek od Hartberga do Obenvartha. Več kakor dvakrat daljši kakor cesta, ki ju veže čez hribe. Frane seže po pisma, ki so te tedne prihajala iz Francije, Italije, Anglije, Nemčije in Avstrije. Dvanajst pisem je. Dvanajst podjetij je v tem času naročilo reklame v njegovem časopisu. On pa jih je ves ta čas pustil neodprta in neprebrana. Prepuščal se je duševni pobitosti in samomorilskim mislim, kakor da je že vsega konec. V pismih pa so bila naročila in v naročilih denar, ki bo nje-govt ko bo list izšel. 6 IZ NAŠIH KOMUN 4. AVGUST 1965 # GLAS »Runo« in gospodarjenje v novih ekonomskih pogojih Ob razstavi umetnika št. 88.320 na Bledu Varčevati in delati kot doma st°Jai1 Batič:rada™d,etom V ponedeljek in torek »ta le sestala upravni odbor In delavski svet tovarne usnja »Runo« v Tržiču in raspravljala o položaju podjetja p« sprejetju novih gospodarskih ukrepov. Po pregledu poslovnega poročila za prvo polletje letošnjega leta so spregovorili predvsem o 4em, kje v tovarni so še dejavnosti, na katerih bi lahko odkrili svoje rezerve. V diskusiji se je izkazalo, da je tarifni pravilnik podjetja zastarel. Zaradi tega bodo morali ponovno proučiti vso organizacijo dela, vsako delavno mesto, odnosno tarifno postavko. V podjetju so preveč izenačene plače med posameznimi delovnimi mesti. Tako delavci žele lažje delavno mesto, ker je razlika v plači minimalna. Tudi norme niso realne. Ponekod jih z lahkoto presegajo tudi za 50 odstotkov, a zopet drugod le s težavo za 10 odstotkov. Novi pravilnik naj bi delavca stimulativne j še vezal na tovarno in mu omogočil predvideno povišanje osebnih dohodkov ob povečani produktivnosti dela. Posebna komisija bo prav tako proučila porabo toplotne in olektr. energije. Dosedaj je tovarna plačala letno 12 milijonov za električno energijo, a z dvigom cen pa bo plačala 20 milijonov. Podoben položaj je tudi pri porabi premoga. Proizvajalci morajo gledati na izdatke tako kot to delajo doma, saj bodo od izkoriščanja takšnih rezerv odvisne njihove plače. V »Runu« sicer ni prišlo do večjih nesreč na delavnih mestih, vendar bodo v bodoče za vsako nesrečo poklicali na odgovornost delavca in mojstra, da bodo videli, pod kakšnimi okoliščinami je prišlo do nesreče. V kolikor bo ugotovi jeno, da je prišlo do nesreče zaradi malomarnosti, bodo prizadeti odgovarjali. Vir »notranjih rezerv« so tudi delovne obleke. Na sejah so ugotavljali, da to niso zaščitne obleke in jih bodo morali bolje izkoriščati. Do sedaj so bili primeri, da so delavci nosili svoje delovne obleke tudi doma itd. Nova cena obleke se bo dvignila za 8000 din in bodo zaradi tega postavili ro- ke, do katerih morajo imeti stare obleke. V iskanju notranjih rezerv so govorili še o večjih stvareh. Prav tako bodo proučili natančneje tudi asortiman proizvodnje, saj se je pokazalo, da se ne izplača več delati telečjega boksa, ki je b& včasih njihov glavni izdelek. Zanimiva pa je bila ugotovitev, da se jim bo v prihodnje bolj izplačalo kupovati domačo surovino, ki je po novem cenejša od uvožene. Organi samoupravljanja so sprejeli sklep o formiranju komisij, ki bodo podrobno proučile vse nakazane probleme in jih v najkrajšem času dale v razpravo delavskemu svetu. P. Čolnar V razstavnem prostoru festivalne dvorane na Bledu so odprli v soboto (31. julija) razstavo del akademskega kiparja STOJANA BATlCA. To je prva razstava tega moj-stra-umetnika na Bledu. V vsebinskem in oblikovnem pogledu prinafa Batič na Gorenjsko nekaj povsem novega: del rudarskega življenja, kakršnega izraža žlahtno zveneči avtorjev lignit kot osnovni material za oblikovanje. Izhaja iz Trbovelj, kjer se je rodil 1925. leta. Razen akademije za upodabljajoče umetnosti je končal tudi specialno šolo za kiparstvo. Svet njegovega ustvarjalnega dela zajema skorajda izključno rudarski ambient. Svetu podzemlja in psihologiji rudarskoga življenja in Posebno za mladino je taborjenje v teh dneh nekaj najlepšega: zrak, sonce, voda — to bo najboljša priprava za učenje, ki bo spet kmalu na vrsti — Foto Perdan Tržiški kolektivi ne živijo od glasbe in humorja Informiranost ljudi na rešelu Dokazovati in analizirati vsebinsko kvaliteto tega ali onega tovarniškega glasita je pravzaprav stvar izdajateljev listov. O tem pa so tud' spregovorili na nedavnem posvetovanju političnega aktiva občine Tržič. Vse to kaže na zanimanje za načrtno in koristno obveščenost, ki je v našem družbenem razvoju, zlasti pa v času nove gospodarske reforme, nujno potrebna. Uspešno pa bomo to informiranost proizvajalcev •H občanov utrjevali in se prilagodili dejanskim željam in potrebam bralcem samo takrat, če bomo samokritično, z globokim občutkom odgovornosti odpravili slabosti, ki so se hote ali nehote vrinile tudi v tej dejavnosti. bavno glasbo, loi je sicer včasih potrebna, vendar bi proizvajalce zanimali tudi gospodarski problemi in dosežki, o katerih včasih tako ljubosumno molčimo! V tržiški občini je zadnje Čase družbeno-politična dejavnost usmerjena in pogojena v naporih za uresničitev novih gospodarskih ukrepov ter s tem v zvezi uveljavljanje samoupravnih pravic organov samoupravljanja. Ugotovitev, da omogoča informiranost upravljanje v delovnih organizacijah, je povsem točna. Oblike informiranja pa so v Tržiču različne. V nekaterih podjetjih imajo razglas-ne postaje, ki p^ zal doslej niso inriele prave vloge. V večini primerov to -»ddajale za- Tri gospodarske organizacije imajo tudi svoja glasila. Vsekakor je bilo pričakovati, da bodo obravnavala vsa aktualna in pereča vprašanja iz kolektivov, pa naj si bodo to gospodarska ali politična. Sedma številka -Čevljarja- je na primer iz*.la v povečanem obsegu. Vsebuje polno u^ank in humorja, veliko besed je napisanih o dopustih, tudi na zanimivosti niso pozabili. Prav, toda v nobenem primeru ne bi smeli mimo novih gospodarskih ukrepov in misli, kako te ukrepe prilagoditi na lastne možnosti in jih v tem smislu tolmačiti članom delovnega kolektiva. Na posvetu političnega aktiva je bilo poudarjeno, da se tudi ostala tovarniška glasila v občini niso dovolj vključila v življenje, ki trenutno utriplje. V sklop obveščnosti spada tudi gradivo, ki ga dobivajo člani samoupravnih organov za seje. V nekaterih podjetjih pripravijo za seje DS cele elaborate, ki so delavcem nerazumljivi in brez vsake nakazane rešitve. V dru<*ih dajo velik poudarek nebistvenim vprašanjem. Oboje je seveda zgrešeno. Vložena sredstva za informiranost so se vselej bogato obrestovala. Res pa je, da mora biti zlasti v novih pogojih gospodarjenja ta informira- nost takšna, ki bo koristila ne samo gospodarski organizaciji kot celoti, temveč slehernemu proizvajalcu in uprav-ljaleu. Drago Kaslelic dela se posveča Batič z vso svojo umetniško naravo in f študijsko vnemo. Prav U svet pa mu je tudi najbolj blizu, saj je bil tudi sam rudar, zato je v svoji umetni« ški izpovedi toliko bolj pre-pričljiv in jasen. Izraža p* se Batič na povsem svojstven način — na estetsko obdelani površini lignita, v katerega oblikuje »ornamente in reliefe«, ki ponazarjajo, ali bolje* simbolizirajo pravzaprav vse, kar vsebuje rudarsko življenje. Njegovo ustvarjalno delo je zelo podobno delu rudarja, ki se je spoprijel i mračnimi in elementarnimi silami, s katerimi deli vsakdanjost in tegobe, veselje in srečo globoko pod zemljo — vendar s to razliko, da se j« rudar spoprijel s njimi pd svojem vsakdanjem delu in se še spoprijema. Batič pata življenje in delo poustvarja, ga proučuje in prav tako i njim doživlja vse lastnosti človekovega bitja in utripa. V rudarskem svetu je našel Batič neizčrpno motiviko, ki mu služi kot bogat vir za U-1 ražanje. V tem svetu odkriv* in razodeva skrivnosti, ki pO" čivajo v njem. Lignit, ta temna amorfna gmota, mu j' osnovni element, Iž katerega oblikuje. Z njim simbolizira in ponazarja življenje. BtV "■ pa mu služijo za ilustracij" resnični rudarski predmeti kot so svetilka, ura, števili rudarska čelada. Plastika MOJ DOKUMENT je na primer opremljena z avtorjevi čelado, ki jo .je nosil še 19" leta kot rudar, in z njegov« rudarsko številko 88320. Umetnik je celotni ciklui združil v vsebinsko ter obl' kovno zaokroženo celoto tet ga imenoval RUDAR TEV NAGROBNIK. Pred tem pa i' dokončal še dva podobna ciklusa RUDAR IN DRUŽIN* ter ČLOVEK IN RUDAR Vsega skupaj razstavlja Batič na Bledu 12 plastik i" nekaj risb kot osnutkov U plastik^. To je tudi prva M* stava letos na Bledu, na kateri se predstavlia s svojitt delom en sam umetnik. J.B. Pretirane govorice Zadnje čase se je šušljalo o veliki nezaposlenosti, ki baje vlada v kranjski občini. Informacije, ki jih je izdal Zavod za zaposlovanje v Kranju, pa te vesti demantira jo. V prvem polletju je bilo na področju kranjske ko/nune zaposlenih 22.787 ljudi. Število zaposlenih se je celo v primerjavi z lanskim obdobjem fovečalo za 606 ljudi ali za ,7 odstotka. Zlasti je zanimiv podatek, da je bilo koncem lanskega leta v negospodarski dejavnosti zaposlenih 2.841 ljudi, na dan 30. junija letos pa že 3.134. Koncem polletja 1965 je bilo nezaposlenih 79 moških in 102 ženski, torej skupaj 181 ljudi, kar pa * predstavlja nobenega poseb* ga problema. Hkrati s Mf pa so se dvignili finančni J datki za nezaposlene za 11,2^ zaradi višjega denarnega nadomestila. Zaposlevanje sezonskih delavcev se je zaradi novih go-spodarskih ukrepov znižalo D 53,8 odstotka. V prvem po1' letju lani je bilo na območju občine zaposlenih 795 BOO? skih delavcev, letos v istem obdobju pa samo še 368. Zavod je v prvih 6 mesecih sprejel tudi 48 prošenj za zaposlitev v tujini. Od teh je bilo 37 prošenj ugodno resfr nih. — D. K. Prodam 5ms suhih smrekovih desk in plohov. Naslov Y oglasnem oddelku 3436 prodam opornike (punte). Ziipin, Britof 153, Kranj 3437 Prodam oljne obročke za topolino. Naslov v oglasnem oddelku 3438 Zelo ugodno prodam kavč jji knjižno omaro. Smole, Begunjska 12, Kranj 3439 Prodam nov kombiniran ^troski voziček Jadran po £tari ceni. C. Kokrškega odreda \9t Kranj 3440 prodam seme rdeče detelje. g,rnartno 22, Cerklje 3441 prodam prašičke nad 20 kg #ežke. S