GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 3 - LETNIK 10 - OKTOBER 2005 vAri. :• - n«w\ :^7'- -7i,\'/, • ^ v5 vN -n 11 odraslih, najprej pa so poskrbeli za češki folkloristi med nastopom. V FD »ROŽMARIN« POLENA PROSLAVILI 25-LETNICO DELOVANJA Peli, plesali in se spominjali Bog živi naj kulturni kraj, nam pesmi in pa plesa raj... V Doleni so 8. in 9. julija pripravili veliko slavje pod šotorom ob praznovanju srebrnega jubileja - 25-letnice Folklornega društva »Rožmarin« Dolena. Petkov večer je bil rezerviran za slavnostni koncert slavljencev, ob tej priložnosti so v domu krajanov odprli še bogato kulinarično razstavo »Od zrna do kruha« aktiva žena in razstavo fotografij in predmetov, ki spominjajo na 25 folklornih let, na sobotni prireditvi pa so slavljenci v goste povabili pevske skupine, folkloriste, zaključni večer pa namenili tudi podelitvi zahval. V Doleni se je o ljubiteljski kulturi bolj organizirano pričelo govoriti leta 1979, na srečanju krajanov ob 1. občinskem prazniku. Takrat so bili za to tudi že pogoji, že jeseni istega leta pa so tudi ustanovili sekcijo za kulturo Prosvetnega društva Sela v Doleni. Prve korake je folklorna skupina naredila z najmlajšimi - otroško folklorno skupino, nato so ustanovili še pionirsko in odraslo folklorno skupino. Z leti so v Doleni začutili potrebo po samostojnosti, zato so se leta 1991 na občnem zboru odločili za svoje društvo, kar pa je bila velika zasluga takratne predsednice Francke Petrovič. V letu 1983 so v sekcijo pritegnili še odlične ljudske pevce, ti pa so svoje nastope obogatili s prikazom najrazličnejših del - značilnih za Haloze. Tako so velikokrat spomnili na delo v vinogradu, opevali so žetev, v pesmi obudili spomin na kor-poletača, pa na domače koline, fašenk Rožmarinova v slavnostnem večeru ... in koledovanje. O vseh teh običajih je skupini ljudskih pevcev uspelo izbrskati zares izvirne pesmi. DRUŠTVO ZNANO TUDI PO HALOŠKEMJUREKU IN RABOLJU In še nekaj je dandanes zanimivo za FD Rožmarin - pustna lika haloški jurek in rabolj, ki so ju po nekih raziskavah na terenu tudi dodobra raziskali. V FD Rožmarin se lahko danes pohvalijo tudi z raziskavo noše, pa tudi pesmi, plesov in šeg Dolene in okolice, torej naselij v Dravinjski dolini. Vse do danes je FD Rožmarin naredilo že mnogo kilometrov po Sloveniji, pa tudi gostovanja preko naših meja so pustila dobre vtise in še kako dragocene izkušnje. Odmevno je bilo tudi prvo večje praznovanje ob 15-letnici društva, ko so se folkloristi prvič predstavili s praznično nošo, praznovali pa so tudi 20-letnico in na Selih priredili veliko prireditev. LETOŠNJE PRAZNOVANJE V SPOMIN FRANCKI IN MARKU Nekaj posebnega pa je bilo tudi letošnje slavje ob 25-letnici delovanja uspešne folklorne skupine, ki jo poznajo doma in v tujini, nanjo pa so najbolj ponosni domačini. Rožmarinovci so praznovanje jubileja posebej posvetili v spomin na Francko Petrovič, dolgoletno predsednico društva, zagnano folkloristko in zbirateljico ljudskega izročila Haloz, mentorico skupine, ki je umrla mnogo prezgodaj, spomnili pa so se tudi plesalca Marka Glaserja. PODELJENE SPOMINSKE ZAHVALE Slavnostnemu koncertu so drugi dan praznovanja dodali še folklorno druženje z gosti od vsepovsod; tako so se Rožma-rinovcem na odru pridružile folklorne skupine iz Markovcev, Cirkovc, Lancove vasi, Destrnika, KUD Študenta Maribor in Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj, ljudske pevke iz Sel, ljudski pevci DU Dolena, Nekateri so si z velikim zanimanjem ogledovali tudi stare fotografije, ki bogatijo kroniko folklornega društva. odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, pa Nataša Petrovič, vodja sklada za kulturo Ptuj in še mnogi drugi, ki so prišli čestitat folkloristom ob njihovem jubileju. V posebnem pisnem voščilu pa je Mirko Ramovš Rožmarinov-cem zapisal: »Ob pomembni obletnici vam iskreno čestitam in želim uspehov tudi vnaprej, predvsem pa, da bi se v veselju in volji do dela zgledovali po vaši žal že pokojni voditeljici Frančki.« Čestitka FD »Rožmarin« in še na mnogo folklornih let! TM Foto: Langerholc in TM pevke Druge pomladi iz Kidričevega. Vsem sodelujočim skupinam je predsednica FD »Rožmarin« Dolena Slavica Petrovič podelila posebne zahvale in se jim zahvalila za dobro sodelovanje, skupinam, ki delujejo v okviru domačega društva, pa je Petrovičeva podelila velike zahvale kot spomin na praznovanje srebrnega jubileja. Rožmarinovcem pa so se v dneh praznovanja pridružili tudi številni gostje, med njimi tudi domači župan Friderik Bračič (skupini je podelil posebno občinsko priznanje in se ji zahvalil za vse uspehe, nastope in ohranjanje kulturnega izročila), državni sekretar in destrniški župan Franc Pukšič, direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, predsednica Desno: Praznovanju folklore je aktiv žena dodal še bogato kulinarično razstavo. ; s;i- FOLKLORISTI »ROŽMARIN« DOLENA PO PRAZNOVANJU SE NA PLES V AVSTRIJO Vrnitev s prijetnimi vtisi »Komaj smo se ohladili od našega praznovanja 25-let-nice, že smo bili povabljeni k našim sosedom v Avstrijo, prav tako na praznovanje srebrnega jubileja,« je povedala Slavica Petrovič, predsednica FD »Rožmarin« Dolena. Nastopili so v Celovcu, pri gostiteljih — Folklorni skupini Klagenfurt Wortherse. Dolenski folkloristi, tokrat sta na gostovanje odpotovali odrasla folklorna skupina in ljudski pevci, so se udeležili velike, že tradicionalne folklorne povorke v Villahu. Na gostovanju so ostali štiri dni in se s svojimi izbranimi nastopi zagotovo vtisnili v spomin marsikateremu obiskovalcu festivala. Domov so se Rožmarinova vrnili s prijetnimi vtisi in lepimi spomini, ki so za folkloriste vedno znova nekaj posebnega, nam je zaupala Slavica Petrovič, ki pa je k temu dodala, da so se s folkloristi v Celovcu že dogovorili, da se kmalu srečajo in takrat obogatijo sodelovanje na folklorni in prijateljski ravni. TM Foto: arhiv društva BLAGOSLOV OBNOVLJENE ČOHOVE KAPELE V LANCOVI VASI Za obnovo poskrbeli pridni vaščani Predsednik KS Lancova vas B. Hliš: »Prisrčna hvala prav vsem, ki ste prispevali sredstva, material in prosti čas!« Že kar nekaj časa je Čohova kapela v Lancovi vasi vsem mimoidočim kazala prav žalostno in klavrno podobo. Svetniki KS Lancova vas so tako v plan dela za letoštije leto vpisali tudi njeno obnovo, z deli pa so pričeli v sredi maja. Dela, ki so jih opravljali domači mojstri, so zaključili le nekaj mesecev kasneje. Številni vaščani in ostali gostje so se tako v soboto, 20. avgusta, že zbrali ob slovesnem blagoslovu, ki ga je vodil domači župnik p. Emil Križan. Nova podoba Čohove kapele Na pobudo predsednika KS Lancova vas Bogomira Hliš a in vaščanov so najprej sestavili 7-članski gradbeni odbor, ki ga je vodil Srečko Kmetec. Odbor je kmalu ugotovil, da sama obnova ne bi zadostovala, saj je bila stara kapela v zelo slabem in dotrajanem stanju. Staro kapelo so tako porušili do tal in po načrtu, ki je enak prejšnji kapeli, zgradili novo. Hliš je v sojem nagovoru povedal, da je skupna vrednost obnove znašala približno 640.000 tolarjev, občina Videm je prispevala okrog 380.000 tolarjev, preostanek pa so prispevali vaščani in ostali dobrotniki. DELA OPRAVILI DOMAČI MOJSTRI Članom gradbenega odbora so pri obnovi pomagali številni vaščani in drugi, saj so skoraj vsa potrebna obnovitvena dela opravili domači mojstri, katerim gre velika zahvala za številne ure prostovoljnega dela. Hliš se je posebej zahvalil Jožetu Primožiču iz Pobrežja za rušenje, Francu Drobniču za opravljene prevoze, zidarju Ivanu Habjaniču, avtoprevozniku Krajncu iz Zg. Leskovca, ki je prispeval mivko in pesek, keramičarju Jožetu Emeršiču, kleparstvu-krovstvu Stanka Bukviča, pleskarjem Maksu Pukšiču, Srečku Vrablu in Maksu Menoni, vrtnarstvu Požar za podarjene rože in Mariji Kmetec, ki je sešila obleko za kip Marije Kraljice. PODELJENI POSEBNI ZAHVALI Hliš je ob koncu slovesnosti podelil še posebni zahvali, ki sta ju za svoj trud in podarjena sredstva prejeli botri kapele, domačinka Žalika Šeliga Knauer in Katica Stiplovšek iz Maribora. Prav posebno darilo pa je v dar prejela še Zinka Kmetec, ki je zraven ključev sprejela še motiko. IZ ZGODOVINE ČOHOVE KAPELE Zgodovinska pot Čohove kapele je žal dokaj nejasna. Čeprav so se Lancovljani zelo trudili, da bi o kapeli našli kakšen pisni vir. jim to ni uspelo. Zapisa o letu in namenu gradnje te kapele ni ne v župnijski kroniki sv. Vida, ne drugod po arhivih. O zgodovini te kapele tako priča le ustno izročilo, saj naj bi bila ta kapela po pripovedovanju starejših ljudi zgrajena po 1. svetovni vojni. V župnijsko kroniko sv. Vida pa bo zagotovo vpisana sobota, 20. avgusta 2005, ko je obred blagoslova Čohove kapele vodil domači župnik p. Emil Križan, ob pomoči p. Cristiana Balinta ter dveh patrov, domačinov, ki sicer delujeta v drugih župnijah: p. Martina Vidoviča in p. Franca Murka. Slovesnost so s petjem in igranjem obogatili še ljudski pevci, pevke in godci FD Lancova vas. Ob koncu so se domačini izkazali še enkrat, saj so pripravili bogato pogostitev za vse, ki so se slovesnosti udeležili. Besedilo in foto: PK Slovesnost so z ljudsko pesmijo obogatili pevci in pevke FD Lancova vas. ' ČJ.F NA DRAVINJI ŽE DRUGO ODMEVNO SPLAVARJENJE Pa se je zgodilo. Prireditev, ki je lani zaživela v Tržen, se je nadaljevala letos pravzaprav na edino lepo soboto v mesecu avgustu in tako privabila še več vaščanov, ki jih tako ali drugače povezuje reka Dravinja. Prostovoljci, ki so gradili splav z lastnimi in podarjenimi sredstvi in materialom, so letos lahko ponosni, saj so zgradili zavidanja vredno plovilo, ki ostane na vodni Površini tudi z več kot dvajsetimi potniki, in to kar krepkimi. Splav je opravil Plovbo po plovnem delu reke Dravinje °d jezu v Tržcu navzgor proti mlinu v Jurovcih. Plovba je potekala dokaj mirno °h pristni haloški kapljici, za katero so Poskrbeli spremljevalni čolni in domačini, ki so spremljali plovbo z obale, most na Hvacu pa je tako že znana postojanka. Srečna vrnitev v »pristanišče« Splav je spremljalo tudi nekaj bolj ali manj stabilnih čolnov in kanu, ki je imel nekaj težav z navigacijo. Videli pa smo tudi potop enega od čolnov, ki pa ni bil nič kaj filmski, saj je bilo vse končano v nekaj sekundah, pa tudi posledice so bile le plavanje v ne preveč čisti in od deževja blatni vodi. Ko je tok postal premočan, je splav obrnil svojo smer in zaplul po toku s precej večjo hitrostjo kot prej v matično pristanišče, kjer je glavni kuhar že pripravil vse za lačne in žejne splavarje in njihovo spremstvo. Kuharjevo spretnost smo nato preizkušali še dolgo v noč. Jože Junger V VIDMU ŽE OSMO LETO DELUJE SKUPINA »ZANKICE« Skvačkale že nešteto izdelkov f mesecu novembru bo že osem let, odkar se v prostorih OŠ Videm sestaja skupina deklic, deklet in žena, ki °b druženju in klepetu ustvarjajo s kvačko in nitjo. Leta 1997 je gospa Jožica Furek postala idejna vodi-Ivljica in pobudnica za ustanovitev skupine, ki je takrat štela le deset Članic. Skupina navdušenk za kreativno ustvarjanje prelepih vzorcev se je poimenovala kar Zankice. Vsako leto se jim je potem Pridružilo več ljubiteljic kvačkanja, danes jih je v skupini že 23, med temi je kar Pet šolskih »deklic«. Članice se tedensko sestajajo v OŠ Videm, prihajajo pa od vsepovsod, tudi iz Markovcev, Podlehnika Ptuja. Družijo se predvsem iz želje Po obvladovanju umetnosti kvačkanja, Pletenja in vezenja. Sicer pa se v smislu riiotivacije v skupini sprostijo, poklepetajo, nasmejijo in ob tem pozabijo na vse težave. Gospa Marija Tomše, začetna ustvarjalna voditeljica v kvačkarsko umetnost, je v prvem letu sestajanja s svojo vztrajnostjo, voljo, znanjem in pripravljenostjo za delo poskrbela, da v skupini ni bilo nikoli dolgčas. Njeno vlogo je nato v celoti prevzela gospa Marta Milošič. Zankice se s svojimi izdelki vsako pomlad predstavijo občanom Vidma na razstavi ob veliki noči, ob občinskem prazniku, sodelovale pa so tudi na razstavi v Leskovcu. Ob zaključku leta se s svojim izdelkom zahvalijo vodstvu šole Videm, ki jim ob sredah zvečer odstopi šolski prostor za ustvarjalna srečanja. Srečanja pa ob slovesu starega leta vsako leto znova popestrijo z zabavo, sicer pa je vesel tudi zaključek v juniju, ko se tudi za Zankice zaključi sezona kvačkanja. Čudoviti izdelki kvačkane Nato pridne Zankice nadaljujejo z delom doma, nekoliko manj pridne pa se, po počitku med počitnicami, v jeseni spet veselijo novih modelov in idej. Srečanja pa se bodo nadaljevala tudi v tem letu, zato vabljeni prav vsi, ki si želite ustvarjalnega druženja in izmenjave idej, so ob koncu v povabilo še zapisale Zankice. UR Foto: Arhiv članic Desno: Skupina videmskih prvih ustvarjalk pred sedmimi leti ... CLANICE DRUŠTVA PODEŽELSKIH ZENA IN DEKLET LANCOVA VAS NA STROKOVNI EKSKURZIJI Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je zadnjo avgustovsko soboto skupaj s turistično agencijo Ptujske vedute organiziralo enodnevno strokovno ekskurzijo. Okrog 50 žena in deklet, ki se jim je pridružila tudi soproga videmskega župana Julijana Bračič, se je 27. avgusta odpravilo na potepanje po Dravski dolini in Koroški. Najprej smo se ustavile v Selnici ob Dravi, kjer smo si ogledale edino delujočo predilnico naravne volne v Sloveniji. V podjetju SOVEN se namreč ukvarjajo s celovito predelavo naravne ovčje volne - od prevzema surovine pri rejcih do izdelave končnih proizvodov za trg. Ob ogledu prostorov smo izvedele, da je pri predelavi ovčje volne še vedno veliko ročnega in fizičnega dela. Tudi zaslužek ni velik, saj je ponudba volne na svetovnem tržišču kar velika, za lkg Poučno združile s prijetnim neočiščene ovčje volne pa ponujajo največ 100 tolarjev. V njihovem razstavno-prodajnem salonu so mnoge izkoristile za nakup volne, pletenin ali izdelkov iz posteljnega programa. Nadalje smo se ustavile v Vuzenici, kjer smo z zanimanjem prisluhnile domačinu, ki nas je popeljal na ogled 1000 let stare cerkve sv. Nikolaja. Tukaj je v letih od 1838 do 1844 kot nadžupnik dekan in šolski nadzornik deloval tudi blaženi Anton Martin Slomšek. Krona njegovega slovstvenega in pedagoškega dela v Vuzenici je zajeten priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki je prvi slovenski učbenik. Slomšek je namreč zelo spodbujal nedeljske šole, saj je za razliko od nemških v teh potekal pouk v domačem slovenskem jeziku. POKUŠINE NATURISTIČNIH KMETIJAH Mnogim bo ostal ogled kmetije Klančnik v lepem spominu ... Na kmetiji Klančnik v Dravogradu nas je z veseljem sprejel zgovoren gospodar, ki nas je naprej povabil v svojo klet. Iz njegove predstavitve je bilo moč razbrati, da segajo korenine te kmetije v leto 1720. Ukvarjajo se s prašičerejo, govedorejo in rejo damjakov in muflonov (za te imajo kar 40 ha ograjenih površin). Okrepčale smo se lahko z njihovimi salamami in jabolčnikom. V Slovenj Gradcu, v koroški prestolnici, smo se ustavile le za krajši čas. Pot nas je nato vodila še do Šentanela, stare koroške hribovske vasice, ki slovi po svoji urejenosti, domači kuhinji, točenju mošta (jabolčnika) in lepih razgledih. Na kmetiji Smolak, kjer se ukvarjajo s pridelavo in predelavo sadja, smo pokušale njihove sadne sokove in žganja. Z zanimanjem pa smo se sprehodile še po kmečkem muzeju Dvornik. Skupno druženje smo žene in dekleta zaključile na turistični kmetiji Ploder, kjer smo si po napornem dnevu privoščile pravo koroško večerjo. Domov smo se vrnile z novimi doživetji, kdo ve, mogoče pa se kdaj tudi v videmski občini odpre kakšna turistična kmetija. Tekst in foto: PK DRUŠTVO ŽENSK POBREŽJE Petič na pohod ob dnevu državnosti Tudi v poletnih mesecih so v društvu žensk nadaljevali z aktivnostmi. Tako so ob dnevu državnosti žene iz Pobrežja organizirale že peti pohod Po Halozah, letošnjega se je udeležilo okrog 70 pohodnikov, pretežno Pa so bile to družine iz Pobrežja in okolice. Pohod so letos začeli v Podlehniku, zbrali so se namreč pri podlehniškem ribniku, potem pa pot nadaljevali čez Gorco, kjer so imeli krajši postanek, obiskali pa so tudi viničarski muzej na Gorci. Zaključek pohoda je bil v Dežnem pri Podlehniku, kjer je pohodnike na svojem vikendu in v vinski kleti sprejel gostilničar in vinogradnik Jakob Svenšek. Ob dobri pogostitvi in pristni vinski kapljici so pohodniki praznični dan zaključili v nadvse veselem vzdušju. V počastitev prvega krajevnega praznika v Pobrežju pa so bile pobreške ženske še organizatorice rekreativnega kolesarjenja. Začetek le tega je bil v Pobrežju, kolesarili pa so na Jablovec, do kmetije Bigec, kjer so jim prijazni domačini pripravili domačo malico in pijačo. Predsednica društva pobreških žensk Majda Marinič pa za jesenski čas pripravlja še več prijetnega druženja. Besedilo in foto: Friderik Šimenko Obiskali so viničarski muzej, ki pa žal vidno propada. r ZE ČETRTIČ S KONJI NA POT Tudi letos je bilo veselo po haloških poteh Drugi vikend v septembru smo v Konjeniškem društvu Pobrežje izbrali za tradicionalni 4. dvodnevni Pohod s konji. Teden dni pred pohodom so bile priprave že v polnem teku, tako da so dnevi hitro bežali. Pozdravilo nas je turobno sobotno jutro. Vremenu navkljub smo bili jezdeci in spremljevalna ekipa trdno prepričani, da Pam teh dveh dni druženja z našimi konji nič ne more pokvariti. Zbrali smo se pred RC Dravinja. Tam smo se jezdeci dobro okrepčali, saj je bila pred nami naporna Pot. Nato smo zajezdili svoje konje in Polni energije čakali na znak za odhod. Vodja pohoda je povedal nekaj uvodnih besed ter razložil potek pohoda in pravila, ki smo jih jezdeci morali upoštevati. Najprej smo jezdili ob reki Dravinji, kjer srno lahko svoje razigrane in vznemirjene konje spustili v galop, kar nam je bilo v Veliko veselje. Pot proti Podlehniku smo nato nadaljevali bolj umirjeno. Zelo smo se razveselili prvih sončnih žarkov. Pot je bila precej razgibana, saj srno jezdili ob cesti, prečkali nadvoz ter nato še potok Rogatnico in tako prispeli do prve postojanke v Podlehniku. Tukaj so nas že čakali naši člani in prijatelji, ki so nas pogostili. Dobro razpoloženi smo krenili naprej proti Gorci, nato pa pot nadaljevali po hribih do Rodnega Vrha. Med potjo smo veselo kramljali in uživali °b razgledu s konjskega hrbta, saj je ježa v naravi posebno doživetje. Ljudje so nas nted potjo veselo pozdravljali in vabili na Pijačo. Mi pa smo jim gostoljubnost vrnili tako, da smo kakšnega izmed njih posadili na konja in mu tako izpolnili željo. Po haloških gričih in dolinah Počasi smo prispeli do druge postojanke na Rodnem Vrhu. Tudi tukaj nas je čakala naša spremljevalna ekipa, ki je poskrbela za okrepčilo. Malica se je kar prilegla, saj je bilo za nami že nekaj ur ježe. Po kratkem počitku smo se odpravili naprej. Po kar nekaj vzponih in spustih smo prispeli do Kozmincev, kjer so nas počakali in pogostili naši prijatelji. Hitro smo se odpravili naprej, saj nas je čakal še zadnji, precej naporen vzpon pred ciljem. Jezdili smo po gozdni poti proti naselju Varvasele. Med potjo smo morali premagati še nekaj ovir, ob 17. uri zvečer pa smo vendarle prispeli na cilj. Tam nas je že težko pričakovala naša spremljevalna ekipa, ki nas je pozdravila z zvoki harmonike. Najprej smo poskrbeli za konje, nato pa uživali ob pripravljenih dobrotah. Vzdušje je bilo kljub naporni ježi enkratno in tako je naše petje ob zvokih harmonike odmevalo še dolgo v noč. V nedeljo zjutraj nas je petelinje petje prebudilo v lep sončen dan. Najprej smo nakrmili in napojili naše konje, nato pa smo še sami pozajtrkovali. Vsi dobro razpoloženi smo zajezdili svoje konje, se gospodarju kmetije, kjer smo prespali, zahvalili za gostoljubnost ter se odpravili nazaj proti domu. Za ta dan smo izbrali krajšo pot, tako da smo med potjo imeli samo nekaj kratkih postankov. Nazaj na naše zbirno mesto smo prispeli ob 14. uri popoldan. Po kosilu smo strnili vtise ter tako uspešno zaključili naš dvodnevni pohod. Razšli smo se malce utrujeni, vendar dobro razpoloženi - z mislijo, da se prihodnje leto spet srečamo. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri izvedbi tega pohoda, posebej pa našemu dolgoletnemu sponzorju RC Dravinja za odlično pogostitev. Lep konjeniški pozdrav! Valerija Podgoršek za Konjeniški klub Pobrežje Foto: arhiv društva DeSUS 00 VIDEM Na junijskem občnem zboru stranke DeSUS so prisotni izvolili novo vodstvo, ki ga sestavljata izvršilni in nadzorni odbor. Za predsednika stranke DeSUS OO Videm je bil izvoljen Franc Kirbiš. V izvršilnem odboru so zastopane vse krajevne skupnosti, sestavlja pa ga naslednjih 9 članov: KS VIDEM: Slavko Trafela in Franc Ostroško, KS LESKOVEC: Martin Emeršič, KS POBREŽJE: Friderik Šimenko, KS LANCOVA VAS: Jožica Klinc, KS TRŽEČ: Franc Kirbiš, KS SELA: Avgust Mohorko, KS DOLENA: Jože Godec in KS VAREJA-SOVIČE-DRAVCI: Franc Žerak. Člana sta tudi svetnika Občine Videm, Marija Černila in Franc Flajs. Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani: predsednik Franc Koderman in člana Vlado Avguštin in Franjo Levstik. Izvršilni in nadzorni odbor videmskega DeSUS-a Foto: F. Koderman - povečanje članstva - vsak član pridobi vsaj enega člana, člani izvršilnega in nadzornega odbora pa vsaj 3 člane, - sestajanje članstva vsaj dvakrat letno, - razen upokojencev se lahko v stranko včlanijo tudi mlajši občani, ki še niso opredeljeni (z geslom stranke: DeSUS - ZA VSE GENERACIJE), - sodelovanje z vsemi društvi upokojencev v občini - sodelovanje z občinskim svetom - preko svetnikov, - zavzemanje za spremembo volilnih enot, da bodo v občinskem svetu lahko zastopane vse KS, - stranka bo podpirala KS Leskovec za samostojno občino, - stranka se bo zavzemala za uresničitev vseh programov občine (zdravstvo, sociala, šolstvo, otroško varstvo, komunala in drugo), - stranka bo sodelovala na prihodnjih volitvah s kandidati za občinski svet in za krajevne svete, za župana pa le, če ne bomo našli skupnega kandidata z ostalimi strankami. Franc Kirbiš je postal novi predsednik občinskega odbora stranke DeSUS. Spoštovani upokojenci in ostali občani, stranka DeSUS vas vabi, da se nam pridružite - več nas bo, močnejši bomo. Na kongresu, ki je potekal meseca maja v Ljubljani, je bil izvoljen v svet stranke Franc Kirbiš, Marija Černila pa je bila izvoljena v strateško-programski svet stranke. Programske usmeritve, ki so bile sprejete na občnem zboru, zajemajo naslednje točke: Vsem bralcem Našega glasu želimo lepo jesen. OO DeSUS VIDEM Inž. Franc KIRBIŠ, predsednik Foto: TM DRUŠTVO UPOKOJENCEV VIDEM Društvo upokojencev Videm tudi v letu 2005 uspešno izpolnjuje plan dela, ki smo si zadali v začetku leta 2005. V maju smo uspešno izvedli izlet na Dolenjsko in Belo krajino. Najprej smo si ogledali grad Otočec, kjer so nas pogostili z dolenjsko pogačo in cvičkom, nato pa so nam priredili prave viteške igre - tudi sami smo se preizkusili v njih. Pot nas je potem vodila v Metliko, kjer smo si ogledali Slovenski gasilski muzej. Nato smo pot nadaljevali v Rosalnice v Beli krajini, kjer stojijo drug ob drugi tri cerkve, ki so še posebej zanimive v svoji notranjosti. Naše potepanje po Beli krajini smo zaključili na prijetnem kmečkem turizmu Simonič v Drašičih, tik ob hrvaški meji. Maja smo izvedli tudi prvo letošnje rekreacijsko kolesarjenje za naše člane. Pot nas je vodila iz Vidma, skozi Tržeč in Lancovo vas, kjer so nas pri vaškem domu pričakali naši člani in nas tudi pogosti- li. Skupaj smo pot nadaljevali skozi Sela do Bolečke vasi, v baru Pri Martinu smo se dobro okrepčali in potem pot veselo nadaljevali preko Zg. Pristave do gramoznice v Tržcu, kjer smo dan zaključili z družabnim srečanjem. OBČNI ZBOR ŽE PO TRADICIJI V JUNIJU V juniju smo uspešno izvedli letno konferenco društva, katere se je udeležilo 235 naših članic in članov. Konferenco (oziroma občni zbor) smo zaključili z dobro pogostitvijo naših članov in gostov, za dobro voljo in ples pa se je potrudil ansambel Belšak iz Podlehnika. Na letnih konferencah pa vedno znova ugotavljamo, da v Vidmu ni pravega prostora, ki bi sprejel okrog 300-400 ljudi, naše društvo pa trenutno šteje 470 članov. Upamo in želimo si, da bi se v Vidmu začelo razmišljati o gradnji večnamenske dvorane, ki bi bila številčno in namensko primerna za vse prireditve. Konec junija je bilo v Postojni še vseslovensko srečanje upokojencev. Na to prireditev se je odpravilo 50 članov našega društva, po srečanju, katerega se je udeležilo več kot 20.000 slovenskih upokojencev, pa smo obiskali še rezidenco Brdo pri Kranju. Bili smo navdušeni nad urejenostjo objektov, še bolj pa nad prekrasnim parkom, ki obdaja grad. In ta prijeten dan smo zaključili z dobro večerjo in glasbo v gostišču Pri Dvojčicah v Križeči vasi pri Poljčanah. Avgusta smo se udeležili srečanja upokojencev spodnjega Podravja v Lovrencu na Dravskem polju. Srečanje je namenjeno druženju okoliških društev in izmenjavi izkušenj pri društvenem delu. Tega srečanja se naši člani vsako leto polnoštevilno udeležujejo. Podobno srečanje pripravlja v septembru tudi društvo upokojencev Majšperk. V bogatem kulturnem programu so letos nastopile tudi naše članice - ljudske pevke iz Pobrežja. Na praznični dan male maše smo orga- Majsko potepanje po Dolenjski nizirali še romarski izlet na Sveto goro Pri Novi Gorici. Najprej smo si ogledali igralnico Perla v Novi Gorici, kjer so nas Pogostili in prijazno pokazali celotno igralnico, na žalost pa nam je zmanjkalo časa, da bi poskusili igralsko srečo. Pot smo nadaljevali na Sveto goro, kjer smo imeli ob 11.30 sveto mašo in nato kosilo. Po vrnitvi iz Sv. gore smo obiskali še vinsko klet v Vipavi, poskusili 5 vzorcev njihovih vin in zadovoljni pot nadaljevali v pršutarno v Kobjeglavi, kjer smo bili Postreženi s kraškim pršutom in teranom. Ta lepi izlet smo zaključili na Trojanah in se na to s krofi zadovoljni odpeljali na svoje domove. Vsi naši izleti so zelo dobro obiskani, vendar velikokrat kar nekaj naših članov in članic ostane doma, ker se želijo prijaviti, ko je avtobus že polno zaseden. Seveda so potem slabe volje in razburjeni Zahtevajo dodatni avtobus, vendar pozabljajo, da dodatni avtobus stane enako 2a 15 ali 50 potnikov. Pri vpisu na izlet je Pravilo, kdo se prej prijavi, ta tudi potuje, in tukaj ni privilegijev za nobenega od članov, niti za člane upravnega odbora. JESENI SE OBETA ŠPORTNO SREČANJE UPOKOJENCEV, PIKNIK IN ŠE KAJ Tudi jesen bo v našem društvu zelo delavna in razgibana. Konec septembra Predvidevamo športno srečanje treh Upokojenskih društev - Turnišč, Vidma in Leskovca - v športnorekreacijskem centru v Dravcih. V začetku oktobra bomo organizirali še eno rekreacijsko kolesarjenje s piknikom. Prav tako bomo v oktobru organizirali izlet, najverjetneje v Lipico, Trst in Izolo. V novembru bo izlet na Madžarsko, nato pa še naše martinovanje. V decembru bomo obiskali naše članice in člane, starejše od 80 let, bolne in pomoči potrebne, ter jih ob tej priložnosti tudi obdarili. Pripravili bomo tudi zaključek leta v gostišču Pal v Vidmu. O vseh datumih izletov, kolesarjenja in športnega srečanja bomo člane pravočasno obvestili. Spoštovane upokojenke in upokojenci. Pričakujemo, da se boste vseh naših prireditev in izletov še naprej udeleževali v velikem številu, vse vas pa, ki še niste naši člani, povabim, da se nam čim prej pridružite. Več nas bo, bolj bo veselo. Franc Koderman, predsednik DU Videm Kolesarjenje po naši občini ... : ... in še zaključek v jami Tržeč ŠD LANCOVA VAS Turnir v malem nogometu združili s sprejemom evropske in olimpijske mladinske prvakinje Borba za čim boljšo uvrstitev na turnirju je bila velika ... Športno društvo Lancova vas je tudi letos v poletnem času organiziralo turnir v malem nogometu. Na domačem igrišču v Lancovi vasi so se tako v nedeljo, 17. julija, pomerile ekipe društev, ki delujejo v vasi. Turnir pa so zaključili na slovesen način, saj sta KS in ŠD pripravila sprejem za Leo Murko, mlado športnico iz Lancove vasi, ki se je v tem letu okitila z naslovom evropske in olimpijske mladinske prvakinje v judu. Sprejema se je udeležil tudi videmski župan Friderik Bračič. Na turnirju, ki so ga pričeli v popoldanskem času, so lahko gledalci in navijači videli dober nogomet, saj se je prav vseh 7 ekip trudilo za čim boljšo uvrstitev. Predsednik ŠD Lancova vas Slavko Bračič je ob koncu turnira s pomočjo videmskega župana F. Bračiča podelil pokale in zahvale. 1. mesto je osvojila ekipa veteranov ŠD Lancova vas, 2. mesto so si priborili člani ŠD Lancova vas, 3- mesto je pripadlo ekipi KS Lancova vas, na 4. mesto pa se je uvrstila ekipa oračev iz Lancove vasi. V DOMAČI VASI NADVSE PONOSNI NA VRHUNSKE DOSEŽKE JUDOISTKE LEE MURKO klubu Drava Ptuj. Letošnje poletje je bilo za Leo kar naporno, saj se je v kratkem času udeležila dveh zahtevnih tekmovanj. Od 18.-19. junija je v avstrijskem Salzburgu potekalo kadetsko evropsko prvenstvo v judu. Čeprav je bila že norma za uvrstitev na to tekmovanje zelo zahtevna, je Lea na tem prvenstvu premagala vso konkurenco, saj je stopila na najvišjo stopničko tekmovalk za najvišje odličje. Lea je tudi na tem tekmovanju potrdila svojo formo in dokazala svojo kvaliteto, saj se je domov vrnila s še enim zlatim odličjem, ki ji je prineslo naslov olimpijske mladinske prvakinje. Prisrčen sprejem v domačem kraju. Na sprejemu sta predsednika Hliš in Bračič Lei iskreno čestitala za vse njene uspehe in ji v znak zahvale podarila skromno darilo. Poudarila sta, da smo v Lancovi vasi zelo ponosni, da imamo tako vrhunske športnike, saj je zagotovo velik uspeh, če osvojiš dva tako velika naslova. Njunim čestitkam se je pridružil tudi videmski župan Bračič, ki je Lei zaželel še veliko uspehov in športnih dosežkov. Ob tej priložnosti se je župan zahvalil še njenim staršem, ki so prav gotovo veliko pripomogli k tako velikim uspehom. Prav vsi, ki so se tega dne veselili skupaj z Leo, pa so si lahko v sejni sobi vaškega doma ogledali še bogato bero medalj, ki jih je za to priložnost mlada športnica postavila na ogled. PK Foto: G. Galun in PK Lea Murko, vrhunska športnica iz Lancove vasi, se lahko že pri 16 letih pohvali z vrhunskimi dosežki. Na sprejemu nam je zaupala, da se je z judom pričela ukvarjati pri 6 letih, sedaj pa trenira pod vodstvom strokovnega trenerja in selektorja reprezentance prof. Vlada Čuša v Judu v kategoriji do 70 kg, in si tako nadela naslov evropske mladinske prvakinje. Le 15 dni po evropskem prvenstvu pa se je v Italiji odvijala »Olimpiada mladih«, kjer je Lea nadaljevala s svojimi uspehi. V Lignanu je kot aktualna evropska kadetska prvakinja že sodila v krog favoritinj Kdo se ne bi postavil ob bok evropske in olimpijske mladinske prvakinje YW S ŠPORTNIM DRUŠTVOM LESKOVEC NA IZLET V POSOČJE Na Bovško s poslancem Mariničem Sgfffop Safir ' 'N Člani Športnega društva Leskovec ~ sekcije veterani smo 28. maja z izletom v Posočje nadaljevali tradicijo vsakoletnih srečanj z našimi športnimi prijatelji v Bovcu in vasici Žaga pri Bovcu, s katerimi že kar nekaj let ohranjamo stik. Na naš tokratni izlet smo povabili tudi svoje »boljše polovice«, ki jih zanemarjamo in puščamo doma med našim rednim rekreiranjem in »zahtevnim« nastopanjem v veteranski nogometni ligi. Izleta so se udeležili tudi nekateri mlajši člani športnega društva Leskovec, ki se šele pripravljajo za vstop med veterane. Še bolj veseli Pa smo bili, da so bili med udeleženci ■zleta tudi predstavniki gasilskega in turističnega društva Leskovec, krajevne skupnosti Leskovec in naš poslanec državnega zbora g. Branko Marinič. Skratka, Pisana druščina, ki je bila pripravljena Zavzeti in okupirati dobršen del Posočja. Škoda le, da zaradi neodložljivih obveznosti z nami ni mogel župan g. Friderik Bračič. Začelo se je v zgodnjih jutranjih urah Pred Lesko, kjer smo se, če verjamete ali ne, ob točno določenem času zbrali Prav vsi prijavljeni, razen poslanca, po katerega smo se seveda (kot se za tako Pomembno osebo spodobi) popeljali Pred njegovo hišo in ga pobrali. Po jutranji utrujenosti in zaspanosti se je pravi dan začel šele na drugi strani Trojan, ko so se na avtobusu začele odpirati vrečke in potovalke, živ-žav pa je iz minute v minuto postajal glasnejši. Nekaj postankov do Posočja in pričakovanje vsega tistega, kar nas je tam čakalo. Ob dogovorjeni uri smo bili v Žagi, kjer so nas Pričakali naši prijazni gostitelji. Žaga je sicer obcestno naselje, ki leži nad kolenom naše najlepše in najbolj znamenite reke Soče, z več zaselki in vrsto osamljenih hiš v podnožju Kaninskega pogorja. Znana je kot kraj v dolini z največjo količino padavin v Sloveniji. Po levem bregu reke Učje poteka stara pot v Rezijo. Vas je bila med prvo svetovno vojno v celoti porušena, med drugo svetovno vojno in po potresu pa so jo obnovili. ZA VRHUNEC DRUŽENJA PA ŠE RAFTING NA SOČI Še en zajtrk (čeprav smo jih pred tem na poti imeli že kar nekaj) in težko pričakovan rafting na Soči. Kdo si upa in kdo ne? Ampak Haložani ne bi bili to, kar smo, če si ne bi upali. Pod tesno oprijetimi oblačili in s čeladami na glavi smo se odpravili na start, mokri, še preden smo prišli v bližino Soče. Nekateri so bili v rafting opravi neverjetno »simpatični«, povsem drugačni od vsakdanjega izgleda, drugi so hoteli pod že tako ozko obleko spraviti še kakšno flašo. Ampak start je uspel. Kot stene bledi obrazi so začeli veslati, v zraku pa je bilo čutiti nekaj velikega, adrenalinskega. Prva večja brzica in »leva naprej, desna nazaj« - brodolom. Soča doživlja trenutke, ki jih ni od tistih zgodovinskih časov Soške fronte. Nekateri so se poslavljali od svojega življenja, v glavah sestavljali oporoke, se »ločevali«, drugi so želeli veslati proti toku nazaj na start. Vesla, čelade in ostala oprema je frčala na vse strani, Haložane pa je bilo videti v vodi in pod vodo, na osamljenih skalah sredi Soče in tudi v bližnjih gozdovih, le v čolnu ni bilo nobenega. Kar nekaj časa je bilo potrebnega, preden smo ugotovili, koliko nas sploh še vztraja. Pa saj smo skoraj vsi, smo ugotovili, dva ali tri pogrešane pa bomo že še našli. Lekcija vodiča nas je streznila. Še nekaj brodolomov do konca proge, nekaj popite Soče in že smo na cilju. Vodiči so si oddahnili, kajti tako »vesele« in zabavne skupine na raftingu še ni bilo. In kar je najbolj pomembno: na cilj smo prišli vsi, nekateri prej, drugi kasneje, ampak vsi smo se počutili kot neverjetni junaki. Raftingu je sledilo športno srečanje z našimi prijatelji iz Žage, dve nogometni tekmi, kjer rezultat ni bil niti najmanj pomemben, in potem zabavno druženje. Nekateri so si v vmesnem času v reki Učji namakali noge, zaradi česar so jim otekle, drugi so se v tej reki, ki je imela le okrog 10 stopinj, tudi okopali, vsi pa smo dobro jedli in pili, za kar so poskrbeli naši gostitelji in bovški župan g. Daniel Krivec. Mračilo se je, naša pot do Haloz pa je dolga, zato se je bilo potrebno posloviti. Prisrčni stiski rok in zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k nepozabnemu druženju. Vožnja domov je bila udobna, zahvaljujoč našemu šoferju Tonetu. Enoglasno smo se strinjali, da je bil to izlet, o katerem se bomo še dolgo pogovarjali in se ga nadvse radi spominjali, izlet, ki ga ni mogoče ponoviti in z besedami opisati, zato se iskreno zahvaljujem našim gostiteljem in prijateljem - športnikom v Žagi, predvsem pa Darijanu, poslancu in županu občine Bovec g. Krivcu, županu občine Videm g. Bračiču, poslancu državnega zbora g. Mariniču ter vsem udeležencem izleta. V. Mlakar LESKOVČANI NA BOKSARSKEM DVOBOJU V PULJSKI ARENI Navijali za svojega Dejana Zavca Za Dejana so navijali tudi 20. septembra, ko je v Pragi osvojil naslov medcelinskega prvaka po verziji WBO. Da smo Leskovčani zelo ponosni na svojega uspešnega boksarja — profesionalca Dejana Zavca, je že dolgo znano, saj smo ga doslej spremljali že na večini dvobojev, ki jih je imel Tako smo se 18. junija z avtobusom odpravili tudi na njegov 16. dvoboj, ki ga je imel v svoji profesionalni boksarski karieri, tokrat v sosednjo državo Hrvaško, v Pulj. In če smo se že napotili na morje, smo hoteli združiti prijetno s koristnim, zato se je naša pot začela že zgodaj zjutraj, poleg vseh potrebnih navijaških rekvizitov pa smo s seboj seveda vzeli tudi »nekaj« hrane in pijače. Po nekaj postankih nas je pot sorazmerno hitro pripeljala v bližino Pulja, k našim rojakom Zagoranskim, kjer smo imeli priprave za večerno navijanje. Pri Zagoranskih so nam pravzaprav nudili vse »ali inclusive«, od hrane, pijače, tuširanja, poležavanja, kopanja in še česa. Polni čudovitih vtisov smo se od gostiteljev v poznem popoldnevu napotili proti Puljski areni, se udobno namestili in z nestrpnostjo čakali osrednji dogodek, zaradi katerega smo sploh prišli. Dejan v družbi svojih ieskovčanov VESELJE OB DEJANOVI ZMAGI V uvodnih boksarskih dvobojih smo uig-ravali navijanje, dokler se v soju žarometov v fascinantnem okolju Puljske arene v ringu nista pojavila naš Dejan in njegov slovaški tekmec. Takrat je eksplodiralo. Čeprav nas je bilo le 20, je naše navijanje preglasilo vse ostale, saj smo na noge dvignili 8000 tisoč ljubiteljev boksa, ki so si prišli ogledat profesionalne boksarske dvoboje. Ko je po odigranih himnah glavni sodnik dal znak za začetek borbe, je v areni zahrumelo: »Dejan, Dejan!« Niti za trenutek nismo varčevali s svojimi glasovi, Dejana smo bodrili do konca dvoboja, kar ga je nedvomno tudi vzpodbudilo, da je sorazmerno hitro opravil s tekmecem, ki mu ni bil dorasel. Nepopisno slavje, ko je sodnik označil konec dvoboja in Dejanovo zmago, se je nadaljevalo še kar nekaj časa. In kako smo Dejana dvignili na ramena, ko nas je nekoliko kasneje prišel pozdravit na tribuno! Da smo pravi in korektni navijači, smo pokazali tudi v naslednjem dvoboju, ko smo s svojim navijanjem vzpodbudili celotno areno k bodrenju hrvaškega boksarja. Zaradi Dejanove zmage smo presrečni zapuščali Pulj in se napotili proti domu, zadovoljni, da smo našemu Dejanu pomagali k novemu triumfu. Hvala Dejanu, Zagoranskim, našemu šoferju in organizatorju Stanku. Jasno je, da Dejan ob takih navijačih sploh ne more izgubiti, ne glede na to, kdo mu stoji naproti, zato ga bomo spremljali še naprej, do naslova evropskega, mogoče pa tudi svetovnega prvaka med profesionalci. V. Mlakar KOŠARKAŠKA ŠOLA HALOZE Košarkaška šola HALOZE deluje pod okriljem Športnega društva Podlože. Najmlajše športno izobražujemo, saj otroci izkazujejo velike potrebe po telesnih aktivnostih. V košarkaški šoli HALOZE jih učimo skrivnosti košarkaške igre, prav tako pa jim nudimo celosten razvoj motoričnih sposobnosti. Delavci košarkaške šole bomo poskrbeli, da bodo osvojeno znanje pokazali svojim staršem in drugim, ki imajo radi ta šport. Trenutno obiskujejo treninge otroci od 6. do 11. leta starosti. Vsi, ki imate veselje in ambicije, pridružite se nam. Branko Frangež V košarkaško šolo HALOZE vpisujemo bodoče košarkaše —fante, letnik 1998, 1997, 1996, 1995 in 1994. Vpis je mogoč na tel. št. 031 683 357 (Branko). Lep košarkaški pozdrav! ŠPORTNO DRUŠTVO AS Športno društvo AS je bilo ustanovljeno v decembru lanskega leta in že v prvi polovici tega leta dokaj uspe- Uspešni v igranju nogometa šno deluje predvsem na področju nogometa. Tako smo ob 1. maju in v mesecu juliju organizirali nočna turnirja v malem nogometu, ki pa sta bila dokaj dobro obiskana, tudi z ekipami iz sosednje Hrvaške. Sodelovali smo na turnirjih v Pobrežju, na občinskem turnirju v Vidmu z dvema ekipa, v Varnici, Žetalah, Majskem Vrhu in Cvetlinu. Veseli nas dejstvo, da smo na osmih turnirjih osvojili 4 pokale, kar nam daje moč za naprej. Sicer pa društvo v prihodnje načrtuje organizacijo jesenskega krosa, sodelovanje v zimski ligi malega nogometa v Vidmu z dvema ekipama in termin v telovadnici v Vidmu ali Leskovcu. Seveda brez finančnih sredstev ne gre, zato se zahvaljujemo glavnima sponzorjema - okrepčevalnici Vrček in frizerstvu Majde Cafuta. Lepa hvala tudi ostalim donatorjem, ki so kakor koli pomagali pri uresničevanju naših zastavljenih ciljev. Bojan Merc, predsednik ŠD AS Uspešna nogometna ekipa ŠD AS LABODJA DRUŽINA V TRŽEVSKEM RIBNIKU Spomladi se vračajo Ob obisku v jami Tržeč je obiskovalca še pred tednom čakalo prijetno presenečenje. Mama labodka seje v vodi s ponosom postavljala s svojimi tremi mladički, očka pa je bil v bližini, na suhem. Anton Hliš, gospodar pododbora Videm Ribiške družine Ptuj, je z labodjo družino v dobrih stikih, lahko bi dejali kar prijateljskih, saj mu mama labodka pusti čisto zraven do svojih mladcev. Ob našem obisku nam je Tone povedal, da so stari okrog pet mesecev, in da se že dvigajo v zrak, seveda ob pomoči svojih staršev. Uspeva jim preleteti tudi že okrog 150 metrov, je še dodal Tone, ob tem pa, da to pomeni, da se bodo kmalu poslovili od tod. Ponavadi pa ne gredo daleč, le na ptujsko jezero ali pa h gostilni Ribič, kjer se je v zadnjih letih razvila že velika labodja družina. In še se bodo vrnili v trževsko jamo, na vodo, pove Tone, a najverjetneje le oče in mama, mladi se ne vračajo. Prihodnje leto spomladi pa jih bo z veseljem pričakal, do takrat pa labodji družinici zaželimo srečen let in ne preveč hudo zimo. Besedilo in foto: TM Labodjo družino (manjkal je le očka) smo zmotili med čofotanjem v vodi. 50-LETNICA ORGANIZIRANEGA LETOVANJA OTROK MARIBORSKEGA RDEČEGA KRIŽA V PUNATU Letos praznuje RK Maribor 50 let organiziranega zdravstvenega letovanja otrok v Pirnatu na otoku Krku. Glede na to, da so na ta letovanja vključeni tudi otroci iz našega področja, je prav, da v sestavku predstavim, kaj vse zajema 14-dnev-no bivanje v Punatu. Območno združenje Rdečega križa Maribor izvaja takšno klimatsko zdravljenje otrok že od leta 1955 dalje; v tem letu je potekala že 50. sezona tega letovanja. Punat leži na največjem in najbolj zelenem jadranskem otoku Krku, na njegovi južni strani. Podnebje je tukaj blago, poleti ne prevroče, pozimi ne prehladno. To omogoča bujno rast in kisika polno ozračje. Noči so prijetno tople, nikoli prevroče, dnevi pa tudi sredi sezone topli. Blag vetrič iz različnih smeri dodatno izboljšuje življenjske pogoje. Zračna vlaga je kot na vseh otokih tudi tukaj visoka. Vse te klimatske lastnosti Krka, predvsem pa Punata, dobro in blagodejno delujejo na človeka. V Punatu ima RK Maribor v treh sodobno urejenih paviljonih 480 ležišč, zdravilišče z ambulanto in druge spremljajoče prostore. Prijave otrok in potencialnih vzgojiteljev potekajo od meseca februarja dalje na enotah Rdečega križa Ptuj oziroma Maribor. V posamezne izmene so vključeni otroci od 4. do 15. leta starosti, in sicer iz področja Ptuja, Ormoža, Maribora in Slovenske Bistrice. IZ DNEVNIKA ANDREJA KMETCA Za takšno delo v času počitnic v Punatu me je pred leti navdušil mag. Janez Merc, nedvomno eden izmed tistih z najbolj bogatimi izkušnjami in najdaljšim stažem letovanj. Letos sem se udeležil tega letovanja že štirinajstič, zadnji dve leti kot pomočnik pedagoškega vodje in kulturni animator. In kako dejansko izgleda takšno 14-dnevno letovanje? Naša letošnja 6. izmena (od 11. do 25. avgusta) je štela 480 otrok s 43 vzgojitelji. Pred samim letovanjem smo vzgojiteljice in vzgojitelje s tremi seminarji pripravili za njihovo delo z otroki, kar zraven vsega lepega in zabavnega prinaša tudi veliko odgovornost. Ko smo prispeli v Punat, smo si zadali naš glavni cilj, to je, da se imajo otroci kar se da lepo in da preživijo nepozabne trenutke, ki se jih bodo še dolgo z veseljem spominjali. V ta namen smo v prvi vrsti skrbeli za kar največ kopanja na plaži, v tem Letovali tudi otroci s Ptujskega sklopu smo izvedli plavalni tečaj in na koncu letovanja tudi tekmovanje za zlate, srebrne in bronaste delfinčke, prav tako so potekale igre v in ob vodi. Popoldan, v času počitka, smo izvedli prostočasne delavnice, kjer so otroci s pomočjo vzgojiteljev izdelovali odlitke iz mavca, nakit, obiskovali tečaj karateja, aerobike, igrali šah, risali risbice na temo počitnic, oblikovali prispevke za naše glasilo Poletne sanje, obiskovali diaprojekcije znamenitih krajev ter plesne in pevske delavnice. Popoldan spet aktivnosti na plaži in zvečer kulturno-zabavne prireditve - za ta del sem v bistvu skrbel sam. Moja naloga je bila organiziranje ter vodenje teh večernih prireditev, vse z enim samim namenom: veliko glasbe, smeha in zabave. Tako so se vsak večer vrstile naslednje zabavne prireditve za otroke: bitka talentov, izbor naj pričeske, izbor miss in mistra, izbor miss in mistra med vzgojitelji na šaljivi način, sanjska poroka, pokaži kaj znaš, zvezde se predstavijo (imitacija s strani vzgojiteljev glasbenih zvezd naše in tuje scene), pižama party, beach party (poslikava teles z vodnimi barvami ob ritmih glasbe ob soju bakel), izbor naj face. Vsak večer po prireditvi pa še 10 minut plesa na glasbo, ki so jo želeli poslušati otroci, in ta ples je naše otroke počasi zazibal v nočni počitek. Ko smo videli V Punatu so posebej zanimiva popoldanska in večerna druženja ob igri, plesu in in zabavi. nasmejane obraze in oči otrok ter njihovo radost in veselje, je bilo naše delo poplačano na najboljši možni način. Zmeraj smo veseli, ko se nam pridružijo novi vzgojitelji, ki imajo posluh in zlasti veselje do takšnega dela z otroki. Za njih velja povabilo, da se nam pridružijo prihodnjo sezono! Ideja, da otrokom pričaramo lepe in prijetne trenutke, je preživela že 50 let in upam, da bo tako tudi v bodoče - v veliko radost naših otrok. Andrej Kmetec TRADICIONALNI JESENSKI POHOD DRUŠTVA KOCIL IZ SKORIŠNJAKA Najmlajši je bil štiriletni Alen Društvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka je tudi letos pripravilo že tradicionalni jesenski pohod po Višini. Pot je blizu 40 udeležencev pohoda začelo pod vodstvom Janeza Belska izpred sedeža društva Kocil v Skorišnjaku. Najprej so se pohodniki podali po Skorišnjaku v dolino in naprej proti Velikemu Okiču ter Višini - tako namreč domačini imenujejo del meje s sosednjo Hrvaško. Zaključek pohoda so pripravili pri Francu Belšku v Velikem Okiču. Štiriletni Alen Orlač je bil najmlajši udeleženec pohoda, najstarejši pa Jakob Kozel. Pohodniki so bili na poti dobre tri ure in so prehodili kar nekaj kilome- trov. Skoraj celo pot jih je spremljal dež, toda niso se dali motiti in so še bolj urno stopili na pot proti Velikemu Okiču. Tam je namreč za zaključek pohoda poskrbel Franc Belšak s svojo družino. Poskrbeli so, da so pohodnike čakale pečenke, pijača in domača gibanica. Tudi za glasbo so poskrbeli, za ta namen so namreč povabili muzikanta, Robija in Dušana Potočnika iz Leskovca. S svojima harmonikama sta privabila mnoge pohodnike, da so se kljub premočenim oblačilom zavrteli. Ker pa je bilo kar nekaj pevcev na kupu, tudi domače pesmi ni manjkalo. Pohodniki so dokazali, da dobra volja premaga tudi slabo vreme in se že veselijo naslednjih pohodov. Melita Turk Foto: Dejan Emeršič Desno: Zbrani pohodniki pred sedežem društva Kocil, preden so se podali na pot. KTD »KLOPOTEC« SOVIČE-DRAVCI Poželi 2262 zlatih zrn Utrinki z žetve KTD »Klopotec« Soviče-Dravci je sredi poletja izpeljalo svojo osrednjo prireditev - ŽETEV 2262 zlatih pšeničnih zrn. Žetev je potekala na njivi Vidovičevih v Dravcih, kjer stoji tudi naš obnovljeni klopotec velikan — simbol društva, na katerega smo zelo ponosni. Čeprav nam vreme 16. julija ni bilo najbolj naklonjeno, smo v Dravcih gostili najvplivnejše ljudi s področja turizma. Prisotni so bili predsednik TZ Slovenije Marijan Rožič, predsednik Pomurske TZ g. Dravec, naš poslanec DZ Branko Marinič, župan občine Videm Friderik Bračič in seveda g. Kos iz TD Babinci, kjer so dali idejo za ta dogodek. Sodelovale so še delegacije TD Rodik, TD Cankova in TD Kobilje. Prikazali smo žetev na stari način, mlatcev s cepci, razstavili pa smo tudi stroje, s katerimi so žetev opravljali v preteklosti. Organizirali smo kmečke igre med društvi, prireditev pa se je zaključila z veselico in večernim druženjem na prostem. Tudi razstava kmečkih dobrot je bila dobro obiskana in pohvaljena z vseh strani. Na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so naši člani predali 2320 zlatih zrn društvu, ki bo organizator naslednje žetve. In še tole. Naš največji klas je štel 58 zrn, ki smo jih prišteli prvotnemu številu zrn (2262) in tako pri- šli do končnega števila (2320). Udeležili smo se tudi kmečkih iger v Leskovcu, kjer smo dosegli 2. mesto, nogometaši društva pa so bili prisotni še na Ježkovem pokalu in tam osvojili 2. mesto. Na zadnjem občnem zboru pa smo zamenjali tudi vodstvo društva. Takrat je vlogo predsednika prevzel Janez Cafuta, ki mu seveda želim dobro vodenje, in upam, da bomo s skupnimi močmi delali še bolje kot doslej. Bojan Merc Foto: M. Krajnc PREJELI SMO OKREPČEVALNICA VRČEK-OČITKI TUDI NA NAŠ GLAS 11. avgusta smo na naslov našega uredništva prejeli veliko kuverto z nadvse zanimivo vsebino. Na nekaj straneh sta predstavljena okrepčevalnica Vrček iz Sovič in RC Dravci, dodane so tudi tiskane fotografije, posebej zanimiv pa je sestavek za naslovom: Naš glas, uredniški odbor občine Videm, za objavo v časopisu Naš glas. Omenjeni sestavek na dveh straneh poduči novinarja, kaj bi pač moral vedeti o uspešnem družinskem podjetju, o katerem pa, kot je napisano v dopisu, v vseh 15 letih v občinskem glasilu baje ni bila napisana niti ena vrstica. Tisti, ki je/so to pisali že vedo, kaj bi jim oporekali. Dopis, sestavek ali kakor koli naj ga že imenujemo, bi z veseljem objavili, pa smo se v uredniškem odboru odločili, da tega preprosto ne bomo storili, pa še smešno se nam zdi, da se avtor sestavka pod njim ni želel (ali upal) niti podpisati. Z veseljem bomo počakali, da nas iz uspešnega družinskega podjetja kdaj vljudno pokličejo in povabijo na katero od njihovih prireditev, morda na klepet ob letošnjem jubileju in z veseljem se bomo odzvali, pa še dobrodošli bomo. Uredništvo Našega glasu VELIKO GASILSKO SLAVJE - 9. DAN GASILCEV LETOS AVGUSTA V TRŽCU Nov prapor in avtomobil v dar Razvitje prapora Svečano pa je bilo tudi ob predaji tehničnega vozila znamke Mercedes, ki ga je društvu podaril Stanko Vaupotič. Gasilsko vozilo, sicer rabljeno, bo društvu še kako koristilo, je povedal predsednik Drobnič, služilo pa jim bo predvsem za črpanje vode, pa nasloh za prevoz drobnega gasilskega orodja. Sicer pa so v Tržcu še pred praznovanjem olepšali zunanjost gasilskega doma, zgradili prizidek in naredili stranski vhod, dokupili del zemljišča, naredili novo ograjo in položili še nekaj metrov novega asfalta. PGD Tržeč ima sedaj štiri gasilska vozila, a kot je povedal Drobnič, že razmišljajo o novi naložbi, saj je gasilska avtocisterna že potrebna zamenjave, to naj bi se zgodilo kmalu. Gasilska zveza Videm in PGD Tržeč sta bila letošnja gostitelja 9■ dneva gasilcev. Veliko gasilsko slavje je bilo pred gasilskim domom v Tržcu 14. avgusta, na njem pa so domačini predali še nov mladinski prapor in gasilsko tehnično vozilo — darilo Stanka Vaupotiča. Slavju je sledila še prava gasilska veselica z ansamblom Aplavz. Praznovanje v Tržcu so že po tradiciji začeli z mimohodom gasilcev, ki ga je vodil poveljnik GZ Videm Roman Cafuta, nadaljevali pa na prireditvenem prostoru, kjer so zbrani lahko prisluhnili številnim nagovorom. Poleg predsednika PGD Tržeč Franca Drobniča, ki je na kratko predstavil kroniko društva - ustanovljena 1931- leta, je ob prazniku gasilce in gasilke nagovoril tudi podpredsednik GZ Videm Jani Vogrinec. Slavnostni govornik na gasilskem prazniku pa je bil videmski župan Friderik Bračič, ki se je prostovoljnim gasilcem zahvalil za doslej opravljeno delo, jim čestital za vse dosežke, ob tem pa izpostavil tudi pomen gasilstva v naši družbi. Župan je na kratko orisal tudi sodelovanje med občino in gasilskimi društvi ter ga ocenil za zelo dobro. Slavja v Tržcu so se poleg predstavnikov sosednjih občin in vodstva GZ Videm ter gasilskih društev povezanih v zvezo udeležili še številni drugi gostje, med njimi tudi direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc, trževski gasilci pa so gostili tudi okrog 150 gasilcev. KIPEC GASILCA STANKU VAUPOTIČU Ob tej priložnosti so podelili tudi posebna priznanja, ki so jih prejeli: Občina Videm, KS Tržeč, Dušan Serdinšek, kipec gasilca pa je prejel Stanko Vaupotič. Vrhunec gasilskega slavja sta bili tudi svečani predaji prapora in avtomobila -dveh novih pridobitev PGD Tržeč. Potem ko so v Tržcu nov članski prapor razvili pred petimi leti, so se letos odločili razviti še mladinskega. Razvil ga je župan Fri- derik Bračič, ki ga je predal predsedniku društva Francu Drobniču, ta pa praporščaku Alešu Ferčecu, ki je ob prevzemu podal tudi posebno zaobljubo. Na nov prapor so pripeli še 52 trakov, krasi pa ga tudi okrog 100 žebljičkov. VTRŽCU ŠE 10. GASILSKI MEMORIAL Že po tradiciji so v zadnjih dneh avgusta, letos se je to zgodilo 28. avgusta, v PGD Tržeč pripravili manjše gasilsko tekmovanje v spomin na Branka Kirbiša. Letošnjega že desetega so se udeležile le štiri ekipe, gostitelji tokrat niso nastopili v tekmovalnem delu. V suhi vaji po CTIF programu so se pomerile članske desetine PGD Muta, PGD Sela, PGD Steklarna Rogaška in iz sosednje Hrvaške DVD Lepoglava. Zmagala je ekipa Steklarne Rogaške, drugi so bili gasilci iz Mute, tretji gasilci iz Sel, zadnji - četrti pa Hrvati. Sicer pa je bilo tudi letošnje memorialno tekmovanje namenjeno druženju in izmenjavi tekmovalnih izkušenj. Organizatorji so bili zadovoljni, tekmovalci pa verjetno tudi, saj je gasilsko druženje uspelo v pravem pomenu besede. TM GASILCI NA SELIH GRADIJO GARAŽO ZA NOV AVTOMOBIL Slovesno bo šele drugo leto Potem ko se na Selih člani tamkajšnjega PGD veselijo nove pridobitve - novega kombiniranega vozila, ki je v tem času že dokončan v nadgradnji, pa so nekateri v društvu še zavihali rokave in za nov avto Zgradili novo garažo v prizidku. V PGD Sela so zdaj že zelo zadovoljni, da je novi avtomobil v njihovih rokah in pripravljen za delo ob morebitnih akcijah, čeprav ga bodo uradno v uporabo predali šele prihodnje leto. Takrat se na Selih obeta veliko gasilsko slavje, še prej pa morajo gasilci zbrati dovolj sredstev Za pokritje celotne - milijonov vredne naložbe. Ob pomoči občine, KS in gasilske zveze Videm bodo za pomoč naprosili še vaščane in okoličane. Računajo tudi na njihov denarni prispevek. TM Foto: A. Mohorko ETNOGRAFSKO DRUŠTVO TRŽEČ VABI K SODELOVANJU Z globalizacijo in modernim načinom bivanja obstaja bojazen, da &o kulturna dediščina Dravsko-Ptujskega polja in Haloz izginila v Pozabo. Pred nami je velika in težka naloga, da ohranimo takšno kulturno krajino, ki bo odsevala preteklost in bo sledila sonaravnemu napredku, kajti le tako bomo ohranili prepoznavnost tega dela Slovenije in jo umestili kot etnološko zanimivo v evropski prostor Vabim strokovno javnost in/ali ljubitelje kulturne dediščine, da s skupnimi močmi ohranimo in zabeležimo del zanimive in Posebne kulturne identitete našega prostora - “haloškega roba”. Odločitev za sodelovanje pri projektu z delovnim naslovom “Kulturna dediščina Haloz” ali svoje mnenje sporočite na naslov: Etnografsko društvo Tržeč Tržeč 47, 2284 Videm ali e-pošta: haloskirob@email.si Lepo vabljeni k skupnemu projektu! Mag. Ivan Božičko, predsednik ED Tržeč 10. KMEČKI PRAZNIK Tradicionalna prireditev v Leskovcu Plesni koraki folklore iz Lancove vasi Tako smo včasih tesali debla nja za najlepše urejene domove in druge zgradbe, za kakovostna vina ter pokale nogometašem za uvrstitev na vaškem turnirju v malem nogometu. Uspešne prireditve pa ne bi bilo brez prostovoljnega dela mnogih članov društva in ostalih krajanov. Na koncu ostane le še želja, da se čez 10 let ponovno srečamo na tradicionalnem 20. kmečkem prazniku. IR Turistično društvo iz Leskovca je že desetič zapored organiziralo med domačini težko pričakovani kmečki praznik. Prireditve s kulturnim programom, kmečkimi igrami in pravo vaško veselico se je udeležila množica obiskovalcev. V nedeljo, 14. avgusta, je bilo v Leskovcu živahno. Turistično društvo Klopotec iz Leskovca v Halozah je namreč organiziralo že 10. kmečki praznik. Prireditve sta se med drugim udeležila tudi župan občine Videm Friderik Bračič in poslanec državnega zbora Branko Marinič. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ida Vindiš Belšak. Tradicionalna prireditev je minila v spominjanju dogodkov, ki so se odvijali na tej prireditvi prejšnja leta. Kulturni program so v sproščenem in komičnem narečnem govoru v celoto povezovale mlade domačinke. Manjše skupinice nastopajočih krajanov so v krajših igranih prizorih spomnile, kako so nekoč ljudje v Halozah kosili travo, želi in mlatili pšenico, postavljali klopotec, obdelovali vino- Kmečke igre so vedno zanimive leta videnih zanimivih igrah. Kljub temu pa so nekateri z valjenjem bale sena ali nošenjem vode v ,,putah” na obraze prisotnih privabili veliko smeha. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, naj omenim, da so si zmago in s tem glavno nagrado, največjo torto, prislužili člani PGD Leskovec. Na prireditvi so podelili tudi prizna- Pri ,,kožuharih" je bilo vedno zanimivo grad, obirali hmelj v sosednjih krajih, ,,skapali” krompir, tesali debla, ,,kožuhali” koruzo in kako so se ženili. Program so popestrili še Mešani cerkveno-prosvetni zbor Leskovec, folklorna skupina iz Lancove vasi in s komično krajšo igro še mladi člani Turističnega društva Soviče-Dravci. Sledile so še težko pričakovane, predvsem pa smešne kmečke igre. Tekmovalci so se poprijeli v že prejšnja KRIŽANKA SLOVESNO IN VESELO OB 1. PRAZNIKU KS POBREŽJE Bogatejši za dva nova simbola Tretji septembrski dan je bil še posebej slovesno obarvan v KS Pobrežje, kjer so v sončnem sobotnem popoldnevu na enem mestu združili vse: razvili krajevno zastavo, predstavili svoj grb, odprli prizidek ob vaškem domu, simbolično odprli vse nove pridobitve v infrastrukturi in se nazadnje poveselili še ob tradicionalnem pobreškem ribjem pikniku. Spekli naj bi bili okrog 600 rib, v Pobrežju zabava je bila ta prava, pripravili pa so še bogat kulturni program. Med gosti v Pobrežju so bili tudi videmski župan Friderik Bračič, poslanec v DZ Branko Marinič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, številni videmski svetniki, predsedniki KS v videmski občini in še mnogi drugi, žal pa med gosti ni bilo rojaka Franceta Forstneriča, ki se je za to priložnost opravičil. Nove pridobitev v KS Pobrežje je blagoslovil pater Andrej Feguš. Glavno besedo na 1. krajevnem prazniku je imel predsednik Marjan Selinšek, ki je v svojem nagovoru spomnil na prva leta samostojnosti pobreške krajevne skupnosti, še prej pa na leto 1976, ko so še bili del KS Videm. Takrat sta bila iz Pobrežja v svet KS izvoljena prav Marjan Selinšek in Stanko Peter. Potem so v Pobrežju spoznali, da bi sami lahko naredili mnogo več in v letih samostojnosti (tega je sedaj že skoraj sedem let) se je to tudi pokazalo v pozitivni luči. V Pobrežju živi 870 prebivalcev in je ena večjih KS v videm- Predsednik KS Pobežje A/l. Selinšek v družbi s predsedniki in člani nekaterih društev. ski občini. Lahko se pohvalijo s petimi društvi, ki pa še kako bogatijo življenje v Pobrežju nasploh. M. Selinšek, ki je predsednik sveta KS tretje leto in je na tem mestu zamenjal Branka Mariniča, je na slovesnosti med drugim spomnil, da so v letih samostojnosti veliko postorili na izboljšanju infrastrukture v kraju. VLAGALI V CESTE, RAZSVETLJAVO IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE »V tem obdobju je bilo zgrajenih 120 luči javne razsvetljave, asfaltirali smo okrog 2 kilometra javnih poti, preplastili in razširili cestišče v dolžini enega kilometra. S pomočjo KS je bil zgrajen vodovod za 5 gospodinjstev, zamenjanih je bilo blizu 300 metrov dotrajanih vodovodnih cevi. Ob glavni cesti Ptuj-Videm smo zgradili dva pločnika v skupni dolžini dobrega kilometra, asfaltirali smo prostor pred prostori športnega društva, uredili ekološki otok in izpeljali še nekatere druge manjše investicije. Letos smo uspeli preplastiti cestišče od vaškega doma do križišča, prostor pred vaškim domom, asfaltirali smo javno pot Jeromel-Drevenšek v dolžini 180 metrov, v zaselku »Vagraje« smo zgradili še del javne razsvetljave in postavili 12 luči. Potrebe društev, ki delujejo v naši KS, in nasploh potrebe naših krajanov pa so nam v zadnjih letih narekovale tudi obnovo in dograditev vaškega doma. To nam je letos tudi uspelo s pomočjo sredstev KS, občine, FD ter s prostovoljnim delom krajanov in članov društev. Pridobili smo 60 m2 prostorov za potrebe KS, folklornega društva in društva žensk. Vsa ta leta pa smo si želeli še skupnega druženja ob krajevnem prazniku in letošnji je prvi. Posebej za to priložnost nam je uspelo uresničiti še eno željo, zdaj imamo namreč tudi svoj grb in zastavo, s čimer verjamem, da bomo bolj prepoznavni, saj simboli predstavljajo tudi življenje in delo v našem kraju. Imamo pa še veliko želja in potreb, ki jih bomo zagotovo uresničili z našo občino. Nasploh pa sem z dosedanjim delom in razvojem zelo zadovoljen.« V GRBU SE PREPLETATA PRETEKLOST IN SEDANJOST POBREŽJA Grb in zastavo KS Pobrežje so na slovesnosti predali konjeniki Konjeniškega kluba Pobrežje. Grb je razdeljen na dva dela; zgoraj ponazarja kapa FD društveno življenje v Pobrežju ter simbol noše plesača, kot enega najstarejših etnografskih likov pri nas. Spodnji del grba krasi postrv, ki predstavlja eno od panog gospodarske dejavnosti, ki jo domačini razvijajo v svojem okolju. Ob potoku je kar 50 manjših ribnikov, v katerih ljubiteljski ribiči gojijo postrvi, v Pobrežju pa se nahaja tudi ena največjih ribogojnic v Sloveniji. Obroba grba je v zlatorumeni barvi, kar ponazarja simbol žita, ki se razprostira na njivah in obkroža vas Pobrežje. Pobreška zastava je v posebni zeleni barvi. Po razvitju pa sta jo predsednik M. Selinšek in podpredsednik KS Ivan Krajnc razdelila vsem predsednikom in predstavnikom društev. Ob prvem krajevnem prazniku so podelili še zahvali, ki sta ju prejela Občina Videm za dobro in uspešno sodelovanje ter ŠD Pobrežje ob 10-letnici delovanja. Na slovesnosti pa so med drugim podelili še pokale zmagovalcem športnih prireditev in srečanj, ki so jih v Pobrežju pripravili ob prvem krajevnem prazniku. TM Grb KS Pobrežje KS POBREŽJE OBČINA VIDEM PRIZNANJA ZA NAJLEPŠE UREJEN DOM V OBČINI VIDEM I. mesto: družina Černila, Videm pri Ptuju 5d Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine družina Vidovič-Zmavc, Lancova vas 54 Priznanje za urejenost objektov in okolice šola Leskovec Priznanje za urejeno kmetijo družina Krajnc, Mala Varnica 10 Priznanje za lepo urejen poslovni objekt Sveča d.o.o., Pobrežje 6a Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas Tudi pri Kirbiševih pod staro brajdo se letos veselijo bogatega pridelka. 2005 352(497.12 Videm) COBISS o TRGATEV JE TU ZE TRETJIČ DRUŽENJE OB MARTINOVEM 4., 5., 6. in 11. novembra povabljeni na kozarček Program: Program: 4. 11., Strmec; 5- 11., Skorišnjak; Videm, Majski Vrh, Repišče, Pobrežje, 6. 11.: Leskovec; 11. 11., Velika Varnica in Dolena Občina Videm in odbor za gospodarstvo sta v sodelovanju z nekaterimi KS in društvi tudi letos poskrbela za nekaj veselih dni ob martinovem. Ljudi dobre volje želijo tretje leto zapored povabiti v haloške kleti in na zanimive - martinovo obarvane prireditve tudi na ravnici. Zaenkrat si je potrebno rezervirati štiri dni - 4., 5., 6. in 11. november, ko se bo zvrstilo več prireditev, krstov mošta in obiskov vinskih kleti po Halozah, 5. novembra pa bo v videmski občini še posebej veselo. Takrat naj bi se martinovanja udeležili slovenski poslanci, prihaja jih kar cel avtobus, v naše konce pa prihajajo na povabilo poslanca Branka Mariniča in župana Friderika Bračiča. Želimo vam veselo martinovanje in NA ZDRAVJE! TM