nrxi n?? GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO ŠTEVILKA 9 SEPTEMBER 1977 LETNIK XV. IZ VSEBINE: — Dopust je tvoj in moj -počitniški dom pa je od vseh nas — Tudi probleme s področja športa moramo reševati s skupnimi močmi — Izvajamo zakon o združenem delu — Srečanje z „Abrahamom” Vrhovni komandant naših oboroženih sil tovariš Tito na jahti »Jadranka« GOVOR TOV. TITA MORNARJEM IN OFICIRJEM JUGOSLOVANSKE MORNARICE £ Ob 35. obletnici Jugoslovanske vojne mornarice »Tovariši mornarji, podoficirji, oficirji in admirali naše mlade jugoslovanske mornarice! Zares sem srečen, ker se mi je ponudila priložnost, da vas obiščem in vidim vaše delo in vaš napredek. Naša mornarica je eden naj mlajših rodov naše vojske, ustvarjala se je v procesu velikega narodno-os-vobodilnega boja, kakor so ob tem času nastajali tudi naši drugi rodovi vojske: pehota, topništvo, letalstvo in drugi. Dobro se spominjam, kako smo se leta 1942 pogovarjali v Glamoču o naši mornarici. Morda so tedaj mnogi, ki niso poznali našega človeka, našega borca, vičleli nekakšno avanturo v tem, ■ kar smo takrat pripravljali na Jadranskem morju, kjer je gospodaril nevaren in močan okupator. Za človeka, ki ni poznal jeklenega srca naših ljudi, bi zares pomenilo avanturo priti semkaj z lesenimi čolni zadajati sovražniku resne u-darce. Mi pa smo verovali, da je bil tedaj postavljen temelj naši mornarici. Verovali smo tedaj, da bo ta naša prva mornarica, ki so jo sestavljali samo leseni čolni in nekaj mož- vendar mož Z jeklen nim srcem, mogla biti kos vsem nalogam, ki so bile takrat pred njo, in da bo na to iz rije zraslo Močno ladjevje tako, kakršno list reza naši novi federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Danes imamo ljudi, vendar imamo še vedno le del tega, kar predstavlja pomorsko moč države. Toda najvažnejši so vendar le ljudje, žz močno voljo in jeklenim srcem, ki so pripravljeni zastaviti, vse svoje napore v delo za ustva- GOVOR TOV. TITA MORNARJEM IN OFICIRJEM JUGOSLOVANSKE MORNARICE (Nadaljevanje s 1. strani) ritev takšne mornarice, ki bo ustrezala državi, kakršna je naša nova Jugoslavija. Naše obale so zelo velike, zelo dolge. Tu je meja. In to mejo morate varovati predvsem vi, mornarji. Očitno je, da vam zastavljamo za sedaj tako-rekoč še nemogoče naloge, ker vam ne dajemo tega, kar je potrebno, da bi jo izpolnili, ne dajemo vam ladij, ki v resnici pomenijo pomorsko moč. Obljubljam pa vam, da smo trdno odločeni, da vam bomo dali v roke sredstva, s katerimi boste mogli zares učinkovito varovati in braniti obale in naše meje s te strani. Stojimo na velikem zgodovinskem razpotju, ko smo končali gigantski boj, ki nas je stal velikanske človeške žrtve, in že stojimo pred novimi velikimi nalogami, pred zgraditvijo naše države, ko hočemo ustvariti nekaj boljšega, kot smo imeli doslej. Seveda ta druga naloga ni lažja od prve, ki smo jo bili izpolnili z osvoboditvijo države izpod okupatorja, kajti poleg drugega moramo ustvariti tudi našo vojaško silo, našo mornarico, kar terja od nas velikanske žrtve. Toda kaj zahtevamo od vas, voditeljev naše mlade mornarice? Od vas zahtevamo, da vzgojite kar največ novih kadrov. Od vas zahtevam, bodite čuvarji tistih slavnih tradicij naše mornarice, naših mornarjev, ki so še nedavno takorekoč goloroki napadali jeklene sovražne ok-lopnice, prenašajte te slavne tradicije na prihodnje rodove, na naraščaj, ki prihaja. V našo mornarico bo prišlo mnogo sinov naših narodov. Sprejmite jih in jih vzgajajte po slavnih tradicijah naših mornarjev, ki so prinesli našo slavo po širnem svetu. Te tradicije hočemo obvarovati in jim dati novo obliko v službi ljudske blaginje. To, da se želimo o-krepiti in oborožiti, ni naperjeno proti nikomur, vse to delamo za blaginjo naših narodov in ne proti svobodi drugih narodov, niti ne proti njihovi sreči. Gre samo za srečo naših narodov in za ureditev miru na svetu, za utrditev miru prav tukaj v Jadranu, ki je bil vsekdar prizorišče osvajalnih teženj na- ših sosedov, ki so šteli Jadransko morje za svoje jezero. Jadransko morje je naše kolikor to u-streza velikosti in moči naše države. Toliko je in toliko bo tudi ostalo naše. Tujega nočemo, vendar tu- di — kakor vedno govorimo svojega ne damo. Vi mornarji, podoficirji, oficirji in admirali jugoslovanske mornarice, pred vami je velikanska naloga — vzgojiti nove kadre, ki bodo zmožni uporabljati sodobno tehniko, s katero bomo oskrbeli našo mornarico. Pri vašem napornem delu vam želim mnogo uspehov, kajti od vas mnogo zahtevamo. Želim vam o-bilo uspehov in sreče pri delu za blaginjo naše domovine, za slavo našega o-rožja, naše nove jugoslovanske armade in nove jugoslovanske mornarice.« Split, 27. julija 1964 Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA Delavski svet TGA se je sestal na 10. redni seji dne 1. septembra 1977. Razpravljal in sklepal je o naslednjih zadevah: — sprejel je poslovnik delavskega sveta Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, — naročil je komisiji za uskladitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo TGA z zakonom o združenem delu, da prouči odločanje delegacije delovne skupnosti skupnih služb na sejah DS TGA o zadevah, (Nadaljevanje na 3. strani) Iz tabele E in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu in v obdobju I.—VIII. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Doseženo Obrat Plan ------I---;------ mesečno kumulat. 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — julij 100 99 108 108 — avgust 100 102 107 110 2. Kalcinirano — julij 100 101 108 103 — avgust 100 105 107 106 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — julij 100 95 99 99 — avgust 100 101 100 99 4. Elektroliza B — julij 100 97 99 102 — avgust 100 98 98 101 5. Livarna — julij 100 95 97 102 — avgust 100 95 97 101 6. Anodna masa — julij 100 177 103 81 — avgust 100 96 124 75 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO — PROIZVODA — VIII/1977 Na 1 tono proizvoda Plan Indeks avgust I—VIII/77 1. GLINICA Al hidrat JI AhOs boksit 100 96 100 ^ Na OH 100 97 107 para 100 92 89 — El. energija 100 95 93 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 107 104 IS- kriolit 100 122 84 — Al fluorid 100 122 122 —El. energija 100 101 103 Hala B — glinica1 100 100 100 — anodna masa 100 104 99 — kriolit 100 88 84 JfvAl fluorid 100 97 104 — El. energija 100 102 101 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 — 103 — katranska smola 100 — 93 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 104 103 —- katranska smola 100 94 95 — El. energija 100 92 86 • Nezavidljive razmere v domu v Crikvenici — Kritike vreden odnos do našega skupnega premoženja Letošnji dopust in počitek v našem domu v Crikvenici sta me vzpodbudila k temu sestavku. Prav rad bi bil, da sestar vek najde več odmeva med vsemi namj in sproži širšo razpravo ali tudi polemiko glede na moje ugotovitve, zaključke in vprašanja. TGA Z družino sem (tokrat prvič) nekaj več časa posvetil ogledu vrste počitniških domov, predvsem v Gajevem šetalištu, vse do Kačjaka. Razen ogleda domov, sem se zanimal tudi za hišne rede, cene, odnose in drugo. Zelo neprijetno sem bil presenečen s poznejšimi primerjavami med stanjem v našem domu im vsem v zvezi z njim in stanjem v ostalih počitniških domovih. Vremenske razmere v prvih 2 do 3 dneh so mi razodele celotno sliko stanja v našem domu. Močan veter in nenehni nalivi so tako meni, kot ostalim članom družine omogočili popolno »aktivno rekreacijo«. Neprekinjeno smo, s krpami v rokah letali od okna do okna, od sobe do sobe, po hodnikih in straniščih ter črpali vodo, mašili luknje in preprečevali, da bi voda zatekajoč po stenah ne uničevala opleska, parketa, tapisona na stopnišču in podobno. Istočasno je jedilnica (bila je zaprta in zaklenjena) skoraj plavala v vodi in je tovarišica Marija imela polne roke dela, da je pozneje vse spravila v red. V teh trenutkih (ko sem primerjal našo »počitniško« stanje s situacijo v domovih »Žita«, Železarne Jesenice, EMA, Petrola, »Franje Kluza«) se mi je vsiljevalo mnenje, da za rekreacijo svojih delavcev in njihovih družinskih članov nismo naredili skoraj ničesar. Daleč premalo so aranžmani s turističnimi agencijami za penzionsko vrednost minimalno 145,00 do 190,00 din na dan za osebo. Kljub pet-mesečne-mu brezobrestnemu kreditiranju s strani delovne organizacije, štiričlanska družina delavca s poprečnimi dohodki skoraj ne more prebiti 10 dni na morju. V kolikor k temu pripomnim, da je s tem omogočeno 10-dnevno »praženje« na soncu in občasno »namakanje« brez želje po organizirani aktivni rekreaciji — je povedano vse. Posamezniki si znajo urediti to aktivno rekreacijo, ostale pa je potrebno na to navaditi ter jih organizirano v njo vključiti. Najbrž ne bom ugotovil ničesar novega, če povem, da le aktivnost (plavanje, veslanje, badminton, ping-pong), ob dobri hrani, psihični sproščenosti in drugačnem podnebju, lahko prispeva k večji regeneraciji delavčevega organizma in njegovih delovnih spo- Ugotovitve ali imamo vseh ali večine potrebnih sobnosti. možnosti za zadovoljitev pogojev najbrž niso tež- ke!? Menim, da je to ena izmed osnovnih nalog KSS, predvsem sociologa, psihologa in socialnih delavcev (kaj še čakamo z zasedbo delovnega mesta re-kreatorja?). Ob vsem tem sé mi vsiljuje tudi razmišljanje, kako se mi sami obnašamo do svojega počitniškega doma. Televizor je ponovno pokvarjen, neusmiljeno se trgajo rjuhe in brisače, protizakonito se ponujajo prenočišča tujim turistom, odnaša se inventar iz sobe v sobo, iz zgradbe v zgradbo ali celo domov. Mesec ali dva pred začetkom sezone se zdramimo in začnemo razmišljati o popravilih, dopolnilu inventarja, najetju osebja, izdelavi kalkulacije za oskrbni dan in podobno. Nekateri izmed nas so v letošnji sezoni v celoti padli na izpitu samodiscipline in samoodgovomo-stL Uživali so v izživljanju svojih otrok na kanaJniku TV sprejemnika, skrajno neodgovorno so se obnašali do skupne lastnine (inventarja) in se izživljali na račun članov našega kolektiva, ki v Crikvenici čez celo leto skrbi za varnost ter snažnost objektov in celotnega inventarja ter za zakonito poslovanje. Z zasedanja delavskega sveta TGA (Nadaljevanje z 2. strani) ki so določene v 137. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in 43. členu poslovnika delavskega sveta TGA, — ugotovil je, da so bili delavci na zborih v vseh TOZD in DS SS v času od 26. julija do 29. julija 1977 seznanjeni s: — poslovno informacijo jo o proizvodnji; in prodaji za TOZD in DO v času od I. do VI. 77 in — opslovno informacijo o doseženem celotnem prihodku, prihodkih, dohodku in materialnih stroškov za prvo polletje 1977 ter sprejeli in potrdili začasno delitev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, — naročil je kadrovsko socialnemu sektorju, da pregleda potek sprejemanja rebalansa plana izobraževanja z ozirom na enotno metodologijo izdelave in sprejema letnega plana poslovanja TGA ter poda obrazložitve smotrnosti štipendiranja na višji upravni šoli z ozirom na profil in strokovnost ki jo ta šola daje, — uvedel je postopek za oz. dal pobudo delavskim svetom TOZD in DS SS za uvedbo postopka za sprejem samoupravnega sporazuma o organizaciji računovodstva in vodenju knj igovodstva, — dal je pobudo za uvedbo postopka za sprejem statutarnega sklepa o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite v TGA, — zavrnil je zahtevek za varstvo pravic Vere Sere, ki ga je dne 5. avgusta 1977 vložila zoper sklep sveta za samoupravljanje, življenj- ska vprašanja delavcev in obveščanje št. 426 z dne 4. 8. 1977, ki se nanaša na dodelitev stanovanja Francu Krajncu in Alojzu Levaniču, kot neutemeljen, — kadrovsko socialnemu sektorju je naročil, da pripravi predlog spremembe določil 9. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike, — na predlog glavnega direktorja je izjemno dodelil stanovanje: — Dušanu Predovniku iz TOZD tovarna glinice — 2 sobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Kidričevem št. 13, — Stanku Mediku iz DS SS — garsonjero v Kidričevem št. 13, •— sprejel je program izvajanja zakona o združenem delu-------termin- ski program priprave delovnih osnutkov samoupravnih splošnih aktov TGA, — predlagal je delavskim svetom TOZD in DS SS, da razpravljajo o programu izvajanja zakona o združenem delu — terminskem programu priprave delovnih osnutkov samoupravnih splošnih aktov TOZD in ga sprejmejo v predloženi obliki, — ugotovil je, da so vsi delavski sveti TOZD združili sredstva za gradnjo parkirnega prostora, in sicer: — TOZD tovarni glinice 250.895,— din — TOZD tovarna aluminija 392,675;—.-din — TOZD vzdrževanje 336,380,—;s din — TOZD promet 120.050,— din. Sredstva bremenijo poslovni sklad.- - - Ne znam si razlagati poguma člana naše delovne skupnosti, ki samoiniciativno odloča in dovoljuje bivanje tujim gostom (10 Švicarjem) prvo pod šotorom na našem dvorišču, pozneje celo v sobi štev. 2 vile LADA; pozneje pa se še razburja, ker ga je o-skrbnik doma opozoril na nepravilno dejanje. Kako in v imenu koga lahko nekateri člani delovne skupnosti grozijo o-skrbniku doma s članstvom v. DS TGA ali zahtevajo posebni tretman s pripombo: »Ali se vi zavedate, da imam strica, ki je glavni direktor?!« Ali niso takšna dejanja v nasprotju z našimi samoupravnimi akti in ali ne mejijo na hujšo kršitev discipline ter neodgovornega odnosa do skupnega imetja? Menim, da je že skrajni čas, da se spremeni miselnost nekaterih izmed nas in razmišljanja v stilu: »To je naše, to smo mi zgradili in lahko počenjamo s tem kar želimo«! To ni in ne more biti res. Vse to je sad združenega de- (Nadaljevanje na 4. strani) S sej sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje Na 16. redni seji je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje obravnaval naslednje zadeve: — razveljavil je svoj sklep o dodelitvi stanovanja Francu Krajncu, mat št. 893 iz TOZD tovarna aluminija, ker je tov. Krajnc podal pismeno izjavo, da 2-sobnega stanovanja v Kidričevem št. 29, ki mu je bilo dodeljeno, ne sprejme. Zaradi tega je svet moral razveljaviti tudi dodelitev stanovanja Alojzu Levaniču, mat. št. 852 iz TOZD tovarna a-luminija, ki mu je bilo dodeljeno Krajnčevo stanovanje. — 2-sobno stanovanje v Kidričevem št. 29 je svet dodelil Antonu Lebarju, mat. št. 4190 iz TOZD tovarna aluminija, ki je na veljavni prioritetni listi za dodelitev stanovanj vpisan pod zap. št. 25 s 650* točkami, — garsonjero št. 6 v Kidričevem št. 13, ki jo je odpovedal Martin Vukovič je svet za samoupravljanje dodelil Jožetu Štumbergerju, mat. št. 4323 iz TOZD vzdrževanje, ki je na veljavni prioritetni listi za dodelitev stanovanj vpisan pod zap. št. 27 s: 630* točkami, — delavskemu svetu TGA je predlagal, da né u-godi zahtevku za varstvo pravic, ki ga je dne 5. avgusta 1977 vložila Vera Šerc zoper sklep sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje št. 426 z dne Okno 4. avgusta 1977, ki se nanaša na dodelitev stanovanja Francu Krajncu in Alojzu Levaniču, in ka kot neutemeljenega zavrne, -— sklenil je, da ostane Štefan Fuks, ki je bil invalidsko upokojen, na osnovi določil 6. člena samoupravnega spora- — zuma o enotnih kriterijih pri reševanju stano vanjske problematike še naprej na prioritetni listi za dodelitev stanovanj, — ni ugodil prošnji Vzgoj- — no varstvenega zavoda Ptuj, da dovoli Mihaeli Drozg uporabljati gar- sonjero št. 7 v Kidričevem št. 13, ki ji je bila dodeljena za čas opravljanja dolžnosti vzgojiteljice v enoti Kidričevo, še za eno leto, ko bo delala v Ptuju, ampak je Mihaela Drozg dolžna garsonjero izprazniti, podal je soglasje k zamenjavi stanovanja med Čedomirjem Teo-dorovičem — Kidričevo št. 19 in Janezom Furmanom — Kidričevo št. 6, ugotovil je, da je bil Janko Kirič po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 17. 6. 1977 dolžan izprazniti trosobno stanovanje v Kidričevem št. 5 in ga prostega oseb in stvari izročiti TGA v roku M dni, da ne bo izvršbe. Janko Kirič stanovanja ni izpraznil, zato je svet sklenil, da je izvršiti deložacijo, po možnosti v stanovanje v Kidričevem II, ki ga bo izpraznila Antonija Irgl, — dovolil je Vojtehu Raj-herju, dipl, ing., ki se je zaposlil v SOZD UNI-AL, odplačevanje kredita za individualno stanovanjsko izgradnjo v znesku 100.000,— din pod enakimi pogoji, kot da bi bil zaposlen v naši delovni organizaciji. Kolikor pa bi mu prenehala lastnost delavca v SOZD UNIAL, se mora ponovno zaposliti v naši delovni organizaciji, v nasprotnem primeru pa bo TGA ukrepala po pogodbi o posojilu in 61. ter 62. členu samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike — predlagal je delavske- mu svetu TGA, da da delavskim svetom TOZD in DS SS pobudo za uvedbo postopka za sprejem samoupravnega sporazuma o organizaciji računovodstva in vodenju knjigovodstva, — na osnovi določil 68. in 69. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD tovarna aluminija in TOZD tovarna glinice je odobril delovnima invalidoma III. kategorije invalidnosti razliko med oskrbnino, ki jo prejemata od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Maribor in o-sebnim dohodkom, ki bi ga prejela na delovnem mestu, na katerem sta delala pred nastankom invalidnosti, in sicer: — Antonu Oberskemu, mat. št. 3758||g| na poklicni rehabilitaciji od 1. avgusta do 3Ì. julija 1978 in (Nadaljevanje na 5. strani) . NIC NE ~GKA&t! TEMU ÌE KOMISIJA^ EA UGOTAVLJANJE PREMOŽENJA N/ PRIŠLA DO ŽIVEGA / . Dopust je tvoj in moj... (Nadaljevanje s 3. strani) la in je del skupnih družbenih dobrin, do katerih se sleherni izmed nas mora naj odgovorneje obnašati. Priče smo zaostrenega odnosa do družbenega premoženja in temu primerno se je začelo ukrepati tudi pri nas v primem odtujevanja (na primer 10 metrov kabla, kakršnegakoli orodja in podobno) ter uničevanja tega premoženja. Sprašujem se ali brisače, rjuhe, televizor, miza ali stol v počitniškem domu niso del družbenega premoženja in kdo je odgovarjal do sedaj za odtujevanje ali uničevanje tega premoženja!? Kdaj bomo izenačili nekatere kriterije in kdaj bomo začeli razmišljati o tem, da je počitniški dom ter vse v njem del skupnih sredstev in s tem del celotnega premoženja delovne skupnosti!? Zamislimo se vsi skupaj ter se zavestno odločimo, da hočemo svoj, lep in u-rejen počitniški dom, da zadovolji želje večine izmed nas; organizirajmo že vpeljano aktivno rekreacijo v našem domu (izkoristimo bližino »Talaso terapije«), Izločimo potrebna sredstva in bodimo z ramo ob rami delavcem iz »ŽITA«, železarne Jesenice, »Franja Kluza« in drugim, ki svoje počitniške domove spoštujejo in ljubijo ter omogočajo, da v njih letuje .zares sleherni delavec, ne glede na njegovo višino osebnega dohod- DAJANJE KRVI JE PLEME N ITO D EJANJE Dajanje krvi je vsekakor merilo človečnosti. Tega seveda ni potrebno posebej- povdarjati, saj vsi vemo, da je dajanje krvi resnično plemenito dejanje. Za to ni potreben poseben pogum, ampak le volje do humanosti — zavedajoč se, da s svojo krvjo rešite ali bolje rečeno rešimo mnoga življenja, ki bi sicer ugasnila. Že sam pomislek na to, da, lahko nekomu rešiš življenje, je vredno že več kot ponos v humani akciji, do katere smo še vedno vsepreveč togi ter neresni ali odkrito rečeno bojazljivi, če vemo da bi lahko število naših krvodajalcev bilo resnično mnogo večje, seveda z vključitvijo tudi nas ostalih, ki še stojimo ob strani. Buče Ko sicer pregledujemo prehojeno pot krvodajalstva v naši delovni organizaciji, ne mislimo, da smo zadnji in se tudi ne smemo sramovati nad doseženimi rezultati-. Toda tudi tukaj velja pravilo, da naša kri ni »modra« in bi prav lahko veljala za akcijo. »Modra«, mislim predvsem na tiste iz sredin, ki bi lahko mnogo-bolj sodelovali pri takih humanih akcijah. Vidimo in beležimo, da je v vrstah krvodajalcev vse premalo mladih ljudi in to celo iz DS SS. Obrati so še sorazmerno dobro izpopolnjeni s krvodajalci, čeravno je to še vse daleč od tistega kar bi lahko bilo. Ko zasledujem podatke v ostalih glasilih delovnih organizacijah o krvodajalstvu, zasledimo prav tako podatke o tem, da so predhodniki imeli boljše rezultate, za kar sicer pri nas ne morem trditi, ker konkretnih podatkov ne vem. Lahko pa bi take podatke posredoval predsednik aktiva krvodajalcev v TGA (alli kako se že imenuje) ter večkrat konkretneje poročal o uspehih krvodajalskih akcij, da bi vsi skupaj le vedeli nekoliko več o delu te humane organizacije oziroma aktiva, kateremu lahko izrečemo le priznanje in ponos, da so med nami v TGA. Nič koliko podeljenih priznanj v obliki krvodajalskih značk za mnoge (Nadaljevanje na 6. strani) S sej sveta za samoupravljanje, življenska vprašanja delavcev in obveščanje (Nadaljevanje s 4. strani) — Vilibaidu šoštarju, mat. št. 3342 — na poklicni rehabilitaciji od 1. septembra 1977 do 31. avgusta 1978. Sredstva bremenijo sklad skupne porabe — tč. 4 — poklicna rehabilitacija, — ugotovil je, da je TGA prevzela pokrovitelj- stvo nad športnim armijskim tekmovanjem v Mariboru — ekipe Zemun, zato je sklenil, da je ansamblu Toneta Čelana po sklenjeni pogodbi št. 202 z dne 1. julija 1977 za igranje na tem prvenstvu izplačati 2.225,— din v breme sredstev sklada skupne porabe — tčl. 13, Na 8. izredni seji dne 31. avgusta 1977 je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje obravnaval naslednje zadeve: — Na osnovi določil 9. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in veljavne prioritetne liste za dodelitev stanovanja je dodelil Veri Šerc, mat. št. 3948 iz DS SS, pod zap. št. 31 s 420 točkami, 2-sob-no stanovanje v Kidričevem št. 13, ki ga je odpovedal Vinko Milošič, — ugotovil je, da ni razčiščeno lastništvo stanovanjske hiše v Loki, ki bi naj bila last Ag-neze Svenšek iz Kidričevega št. 24, zato je sklenil, da je potrebno pred podajo soglasja k zamenjavi stanovanja med Hedo Šumer in Agnezo Svenšek lastništvo razčistiti, — predlagal je delavske- mu svetu TGA, da dodeli na predlog glavnega direktorja in 34. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike Stanetu Mediku, mat št, 4518, zaposlenemu v DS SS na delovnem mestu organizator izobraževanja, stan. Zg. Hajdina 158, garsonjero št. 11/11 v Kidričevem št. 13, ki jo bo izpraznila Doroteja Vezjak, dipl. iur., — na osnovi določil 68. člena samoupravnega sporazuma o delitvi o-sebnih dohodkov TOZD tovarna aluminija in TOZD promet je odobril naslednjim delovnim invalidom razliko med oskrbnino, ki jo prejemajo od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Maribor in med osebnim dohodkom, ki bi ga prejemali na delovnem mestu pred nastankom invalidnosti: — Viktor Vogrinec, mat. št. 1151 — Josip Vučkovič, mat. št. 2374 — Anton Lahk, mat. št. 4102 ÉS&fc-’ Franc Mlinarič, mat. št. 3084 — Jakob Bratec, mat. št. 1804 — Franc Kosec, mat. št. 2389 jiB|§ Rudolf Korošec, mat. št. 3562 — Avgust Kiseljak, mat. št. 960 — vsi iz TOZD tovarna a-himinija in — Vinko Maroh, mat. št. 2282 — Jože Slana, mat. št. 1641 — iz TOZD promet. Poklicna rehabilitacija traja en mesec. Sred- stva bremenijo sklad skupne porabe — tč. 4 — poklicna rehabilitacija, — dal je pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Na 17. redni seji dne 6. septembra 1977 je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje obravnaval naslednje zadeve: — na osnovi določil 9. člena samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike in veljavne prioritetne liste za dodelitev stanovanj je dodelil Srdanu Mohoriču, mat. št. 4146 iz TOZD tovarna aluminija, pod zap. št. 22 s 760* točkami — garsonjero v Ptuju, Potrčeva 42, ki jo je odpovedal Stanko Šalamun, — ni, podal soglasja k zamenjavi stanovanja med Hedo Šumer iz Kidričevega št. 14 in Agnezo Svenšek iz Kidričevega št. 24, ker je u-gotovil, da je iz izjave Agneze Svenšek z dne 1. julija 1977, ki jo je podala v splošnem sek-otrju, razvidno, da sta si s pok. možem Jožetom Svenšekom pred približno 4 leti kupila staro stanovanjsko hišo v Loki št. 46. Ker je Ag-neza Svenšek solastnica te stanovanjske hiše, po 25. členu zakona o stanovanjskih razmerjih zamenjava stanovanja ni dovoljena. — predlaga delavskemu svetu TGA, da da pobudo za uvedbo postopka za sprejem samouprav- nega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike, —• strinjal se je s predlogom reševanja stanovanjskega problema družine Meznarič kot ga je nakazala IMP — TOZD Elektrokovinar Ptuj, vendar pod pogojem, da TGA in TOZD Elektrokovinar skleneta ustrezen pismeni do- govor, v katerem se bo TOZD Elektrokovinar Ptuj zavezal, da bo najkasneje spomladi leta 1978 dodelil stanovanjski kredit Janezu Meznariču, dipl. ing., s katerim bo le-ta lahko vsaj do leta 1981 zgradil svojo hišo in na ta način izpraznil stanovanje TGA. TGA pa se bo obvezala, da bo do tega roka uredila mirovanje tožbe pri pristojnem sodišču oziroma po tem roku tožbo u-maknila. Kajenje na sestankih - da ali ne? Ko sem v eni izmed številk nekega hrvaškega ča-čopisa med drugim zasledil, da so že januarja 1975 uveljavili, odredbo zakona o varstvu pri delu, ki med drugim tudi pravi, da mora organizacija onemogočiti kajenije na vseh delovnih sestankih in srečanjih, ki so v zaprtih prostorih ter, da možnost ate prepoved kajenja na delovnih mestih morajo organizacije oziroma so zavezane predpisati v svojih internih aktih. Prav to me je navedlo, da skušam v nekaj vrsticah postaviti vprašanje tudi nam vsem, ali bomo še v bodoče kadili na naših sejah in sestankih ali ne? Nikogar ne maram strašiti s kakšnimi številkami, saj vsak kadilec odloča sam o sebi o tem ali bo kadil naprej ali bo nehal. Vsekakor pa je prav, da na kratko še enkrat ch budimo nekaj številk, ki so mnogim izmed nas že poznane. Ugotovljeno je namreč, da je umrljivost pri kadilcih cigaret na splošno za 30 do 80 odstotkov večja kot pri nekadilcih in, da na 10.000 oseb, ki pokadijo dnevno eno ali do devet cigaret umre za pljučnim rakom pet ljudi, na isto število oseb, ki pokadijo dnevno recimo 20 do 40 cigaret pa umre za pljučnim rakom okrog 15 ljudi. Tudi sam sem bil pred 15. leti kadilec pa dobro vem kaj je oigareta in koliko se bolje počutim odkar ne kadim več. Znanstveno je namreč dokazano, da nikotin škoduje srcu in krvnemu obtoku, moti prekrvavitev organov, pospešuje nastajanje skleroze arterij srčne mišice, draži želodec in črevesje ter podobno. Ne mislim naštevati znanstvenih analiz o škdoijivosti nikotina na človeški organizem, saj to nizanje dejstev o škodljivosti nikotina ni uperjeno proti^ tistim, ki si s kajenjem škodujejo zdravju, ker dejansko več pri tem namreč trpijo nekadilci, ki morajo biti na mnogih sestankih v zaprtih prostorih žrtve strupenega nikotina, čeprav proti svoji Volji. Zato naj tudi teh nekaj vrstic služi interesu nekadilcem, ki kot sem že omenil, morajo biti po službe^ ni samoupravljalski ali družbenopolitični dolžnosti v družbi kadilcev v sejnih sobah in dvoranah — torej na sestankih, ki mnogokrat trajajo dolgo in kjer se mnogo kadi. O prepovedi kajenja na sejah in sestankih v zaprtih prostorih — tu so seveda mišljene sejne sobe in dvorane (kajti zaprti prostori so tudi marsikje ali največ proizvodne dvorane v raznih podjetjih) — so razpravljali tudi delegati zborov SO Ptuj na enem izmed svojih _ zasedanj'. Tudi v tem primeru je bilo povdarjeno, da mo- rajo take prepovedi uveljavljati v delovnih organizacij delavci sami in to vnesti v svoje samoupravne akte. Tako se na primer odlok že izvaja na vseh zasedanjih zborov SO Ptuj in raznih sestankih ter sejah mnogih Skupščinskih organov. Tudi pri nas so menda že sklenili, da ne bi kadili na sejah DS TGA in še morda kje, prav pa bi bilo, da se kajenje prepove tudi v vseh sejnih sobah in dvoranah v TOZD kjer so seje in sestanki. Resnično je nevzdržno, da morajo danes že številni nekadilci biti žrtve kadilcev. Saj je znano, da dim cigaret, ki jih pokadijo kadilci enako ali še mno-gobolj škoduje nekadilcem, katerih organizem je tega strupa že dolgo odva-(Nadaljevanje na 7. strani) Dajanje (Nadaljevanje s 5. strani) 'litre darovane krvi v nekaj letih nam je lahko vsem skupaj le v ponos. Moramo bitj ponosni na tiste naše sodelavce, ki so se že odzvali klicu humanosti in človečnosti, zavedajoč se, da ne rešujejo le življenja, s svojo darovano krvjo, ampak tudi dostojno zastopajo našo delovno organizacijo. Tako njihova kot naša želja je, da bi se to število čimbolj povečalo in, da bi med skoraj 2000-članskim kolektivom bila vsaj ena tretjina aktivnih krvodajalcev, da sploh ne govorimo o številki, ki bi jo lahko dosegli in celo presegli v naši delovni organizaciji. Menim, da aktivistov v tej smeri ne smemo kritizirati, saj so opravili svojo vlogo tako, kot jim narekuje njihova humanost do takih akcij in kar so prenašate tudi na ostale člane delovne skupnosti zavedajoč se svoje odgovornosti, da v svoje vrste pritegnejo čimvečje število krvodajalcev. Brez dvoma lahko smelo trdimo, da v naših vrstah ni člana delovne organizacije, ki ne bi kaj več vedel o humanosti krvodajalstva in kaj sploh nekomu v sili pomeni draga življenjska tekočina, katero lahko danes ali jutri tudi sami potrebujemo. Domnevamo le, da večina članov kolektiva1 pozablja, da je danes krvi potreben kdo drugi', jutri pa že morda celo sam. Če bi se tega spomnil vsak posameznik ob sleherni krvodajalski akciji, potem bi prav gotovo od ] skoraj 2000 zaposlenih prišlo na odvzem krvi več članov delovne organizacije, kot je to primer doslej. Osebno menim, da bi v svojih programih dela morale imeti take humane ak- OBPOBMA PkO&LEMATIKA PRODUKTIVNOST OSEEN! DOHODKI ■ LE EN PRO&LEH /MAVA . NEKDO NA/fA BO »OPAL DVIGOVATI PRODUKTIVNOST / krvi je plemenito dejanje cije tudi mladinske organizacije ali aktivi, OO sindikata ter OO ZK — skratka vsepovsod bi morala teči razprava ter akcija v smeri povečanja števila krvodajalcev, ki s svojo dragoceno življenjsko tekočino rešujemo mnoga življenja — morda kdaj tudi naša ali pa življenja naših naj dražjih družinskih članov in sorodnikov. Prav vsem tistim, ki danes tako aktivno dajejo svojo kri se imamo zahvaliti, da rešujejo čast našega skoraj 2000-članske-ga kolektiva, pri čemer gre vsekakor zahvala tistim našim aktivistom, ki ne le da dajejo svojo dragoceno kri, .ampak tudi aktivno delujejo v smeri propagandne akcije za to, da bi pridobili v svoje vrste čimveč članov delovne skupnosti, ki bi naj povečali vrste krvodajalcev v eni izmed naj večjih delovnih organizacij v ptujski občim. Mnoga priznanja ter pohvale, pa bodisi da so lete bile ustmene ali drugačne, nam dovolj zgovorno pričajo da v TGA le nismo pozabili na to humanost, da nam pa vsem skupaj še preostane mnogo, da izpolnimo zastavljen program po katerem bi naj. bila vsaj ena tretjina aktivnih krvodajalcev. Mnoge je gotovo strah pred »iglo«, toda povedati moramo, da je vsak tak strah odveč, saj za to res ni potrebno večjega poguma, medtem ko s tako akcijo pomagamo mnogim, ki našo skupno pomoč v obliki dragocene življenjske tekočine tudi pričakujejo. Verjetno ni . potrebno povdarjati koliko krvi potrebujemo v Sloveniji na leto, ker to sleherni izmed nas lahko vidi na TV ali pa sliši po radiu, kljub temu pa bi le rad povdaril, da lahko kri daruje vsaka oseba ne glede na spol od 18. do 65. leta starosti. Razumljivo vsakega darovan-ca pred odvzemom temeljito pregledajo, da ne bi to morebiti škodovalo njegovemu zdravju. Prav tako pa je to potrebno, da se ugotovi, da ne bi slučajno darovalec krvi imel kake bolezni, ki bi glede na oddano kri imela tragične posledice za drugo osebo. To torej pomeni, da si istočasno temeljito pregledan in spoznan za aktivnega krvodajalca ali pa obratno, oseba, ki potrebuje zdravljenje. Res je takih slučajev malo, toda previdnost je potrebna tukaj bolj kot kjerkoli drugje, saj gre tako za zdravje novorojenega otroka, kot tudi za zdravje 70. ali 80-letnega očaka. Prav nič novega ne bom povedal, če bom ponovil apel in poziv naših aktivistov v TGA, da se vsi člani delovne skupnosti ne glede na spol čimprej javijo pri svojem poverjeniku in se vpišejo med aktivne krvodajalce. Vsem tistim, ki so v minulem mesecu preživeli nekaj prijetnih dni ali uric v Izoli ob obali našega Jadrana, bodo ti dnevi vsekakor ostali v trajnem spominu, vendar jih veže_ obveznost, da svoje doživetje prenesejo tudi na ostale člane delovne skupnosti in jih pridobijo v svoje vrste. Da je naš kolektiv tudi v tej smeri posvetil vso pozornost aktivistom oz. aktivnim krvodajalcem kaže tudi to, da imamo v naših samoupravnih aktih zabeleženo, da vsakemu na leto pripada tri dni plačanega dopusta za namensko aktivno rekreacijo! To pa je tudi nekaj! France Meško Za gig Zdravo in cisto okolje V letošnjem letu, ne le v naši deželi, temveč povsod v svetu, posvečajo posebno pozornost zaščiti o-kolja. Najimenitnejši strokovnjaki se zelo zavzeto posvečajo rešitvi problema onesnaževanja okolja. Plakati, knjige, filmi in televizijski zasloni nas nenehno opozarjajo na grozečo nevarnost različnih odpadkov, izpušnih plinov, kemikalij, nafte in podobnega. Človekov razvoj in neodgovornosti, ki ta razvoj spremljajo, grozijo celo z ekološko spremembo okolja in nad tem moramo biti resno zaskrbljeni. O vsem tem sem razmišljal, ko sem po vrnitvi z dopusta pred vhodom v naš blok na Potrčevi 48, zagledal ogromni črni madež. Grmičevje in zelenica pred blokom bi naj bili okras in pljuča ob zelo prometni Potrčevi cesti. Kako sedaj vse skupaj izgleda? Ta pljuča so močno prizadeta, so skoraj v fazi razpadanja. Tako kot tolikokrat do sedaj je delo okrog centralne kurjave kot rezultat postreglo dvojno »gretje«. Proti gretju v mrzlih letnih mesecih najbrž ni nobeden izmed stanovalcev treh blokov (ki Se iz centralne kurilnice ogrevajo), vendar ne želimo si več »gretja« živcev stanovalci Potrčeve 48, zaradi skrajno malomarno opravljenega dela. Po končanem popravilu naprav v rezervoarjih za mazut, so izvajalci dela (sami ali v dogovoru s kom iz kurilnega odbora blokov Potrčeve 40—50 a) strjeni mazut iz rezervoarja odložili (odvrgli) na po-livinilsko podlago na zelenici-. Vpliv sonca na strjeni mazut je bil hiter in se je umazana, lepljiva in smrdljiva črna gmota raz- (Nadaljevanje s 6. strani) jen. Videli smo tudi', da so iz mnogih miz v sejnih dvoranah izginili pepelniki. Večinoma je od kampanje proti kajenju ostal majhen učinek, ker pač mnogi kadilci nočejo razumeti nekadilcev in mnogokrat kadijo le z namenom, da kljubujejo tistim, ki se bore proti kajenju v sejnih dvoranah. Ob koncu povdarjam, da s tem sestavkom nisem mislil kogarkoli plašiti s posledicami kajenja, saj to ni niti v moji kompetenci,, ker kadilec sam odloča o svojem telesu. Vendar že- lila s polivinila ter prekrila kakik 10 m2. Kot spomenik temu dejanju so izvajalci- ob pokrovu odprtine za polnjenje rezervoarja pustili kovinski sod z žagovino, ki ne daje nič kaj lepega videza. Dogajali so se že večkrat primeri, da smo (zaradi vzdrževalni! del v kurilnici) morali hoditi po razlitem in razmazanem mazutu in to u-mazanijo nositi v svoja stanovanja, da ne govorim o tem, kakšni so se vračali otroci z iger na prostem. Sprašujem se ali tako površno, neodgovorno in malomarno delo izvajalca del ter tako slabi nadzor odgovornih ljudi dz kurilnega odbora ne povzroča resnih nevarnosti? Pred kratkim sem bil priča eksploziji nastali pri našem rezervoarju za mazut, pri kateri je težki železni pokrov vrglo okrog 20 m v zrak. Le srečnemu naključju gre zahvala, da je bil v tem trenutku (sicer poln travnik malčkov) popolnoma prazen. Do eksplozije je prišlo (po ugotovitvi u-radne osebe) zaradi nepravilnega ravnanja v kurilnem procesu in zaradi pomanjkljivosti naprav. Najbrž nihče -izmed nas ne želi zagledati plamenice in gostega črnega dima izpod svojih oken, kar se bo lahko zgodilo, če bi na od sonca razgreti mazut padel goreči čik, vžigalica ali pa če se bo kdo izmed otrok igral z ognjem. Ne želi nihče — zgodi pa se lahko! Resno sem premišljeval kako bo možno odkloniti posledice površnosti in malomarnosti, ki že več kot 15 dni kazijo izgled našega bloka na Potrčevi, še posebej vhod št. 48. Zemlja prepojena z mazutom najbrž ne bo rodovitna podlaga za zelenico in bo verjetno potrebno navoziti nekaj tovornjakov sveže zemlje na to mesto. Seveda potem je na vrsti sejanje nove trave, zalivanje in precej drugih del na oživljanju uničenega Mm apelirati tako na kadilce še bolj pa na nekadilce, da s skupnimi napori sklenejo, da se na sestankih ne kadi in se naj da ob določenih urah odmor za kadilce. Če pa so vmes tudi taki, ki resnično ne vzdržijo, pa lahko tudi v času trajanja seje zapustijo za hip sejno sobo in si prižgejo njihovo priljubljeno cigareto. Torej dragi bralci — člani delovne skupnosti razmislite in odločite — ali se še naj naprej kadi na sestankih in sejah ali ne? Jaz sem odločno za slednje! NE! France Meško dela narave. Pri tem bodo seveda nastali stroški, ki pa jih vendar opravičuje zahteva po čistem in onesnaženem okolju, vpraša- Vsakoletna akcija, ki poteka- pod geslom »Za zdravo in čisto okolje«, je do neke mere sicer uspešna, toda še zdaleč ne tako u-činkovita, da bi preprečila onesnaževanje okolja vsem tistim brezvestnežem, ki brezbrižno in namerno onesnažujejo naravo povsod tam kjer se tS le da. Bodimo si odkriti in začnimo kar pri izhodu iz naše tovarne. Sindikat in samoupravni organi dajejo na vratarnice razna obvestila, ki pa jih določeni posamezniki že po nekaj metrih odvržejo. Košarice za smeti, ki jih je pred leti v naselju namestila krajevna skupnost so po večini razbite, odstranjene ali pa prazne! V parku ob vzgojno-var-stvenem zavodu v naselju je uničen nasad vrtnic, ki je pred leti prijetno deloval na mimoidoče sprehajalce! »Pivski bratci« poskrbijo zato, da je v bližnji okolici Marketa in prodajalne zelenjave dovolj steklenih drobcev in zamaškov! stale stroške. V opozorilo in vednost malomarnežem pa še to: stroške bodo krili najbrž oni; o njihovi odgovornosti s področja onesnaže- Žal pa imamo v naselju tudi nekaj takšnih stanovalcev, ki se protivijo plačilu za odvoz smeti — in rajši kar sami — najraje proti večeru, odvažajo smeti v gozd, ki hrani v svojih nederjih že kar precejšnje količine raznih odpadkov. Vprašam se ali smo nekateri prebivalci Kidriče- „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! vega res tako slabo vzgojeni ali pa nöm manjka-le določen prostor (nekoč je vanja okolja in varstva družbenega imetja pa jim bodo vprašanja zastavljali drugod. Vič bil tak prostor v takoime-novani gramoznici za trgovino), kjer bi se odlagalo vse tisto, kar ne spada v smetnjake (razni večji predmeti: dotrajani štedilniki, deli avtomobilov, mopedov, dvokoles1, umivalniki in kosi starega pohištva, ki so sedaj raztreseni po gozdu v bližnji in daljnji okolici Kidričevega. Menim, da bi takšen prostor morala določiti Krajevna skupnost, ki je letos spomladi pokazala veliko mero čuta do estetskega videza naselja, saj je dala odstraniti dvajsetletno navlako, ki se je skrivala v grmovju med vrtovi. Res pohvale vredno! Ko bo torej takšen prostor določen, naj se vsa gospodinjstva pismeno obvesti, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da ne ve Earn sodijo odpadki. RK Kajenje na sestankih - da ali ne? nje je le — kdo bo kril na- Iz obrata družbene prehrane Kako škrbino za čislo okolic? Tudi probleme s področja športa moramo # Problemska konferenca o športu in vzdrževanju športnih objektov Stari pregovor pravi, da je v slogi moč. Prav to pa je dokazala tudi problemska konferenca, ki jo je na pobudo NK »Aluminija« sklicala krajevna konferenca SZDL Kidričevo na kateri je bila glavna in e-dina točka dnevnega reda poročilo in razprava o problematiki vzdrževanja športnih objektov v KS Kidričevo. Konferenca, ki je bila dne 25. avgusta 1977 v lovski sobi restavracije, je pokazala, kako živo se občani zanimajo za razvoj telesne kulture v svoji KS, Prisotnih je bilo okrog 80 ali več občanov. Med njimi so prisotni tudi predstavniki TTKS in Obč. sindikalnega sveta Ptuj, predstavniki KS in TGA Kidričevo. Po izvolitvi organov konference je podal poročilo predsednik NK »Aluminij« tov. Franjo RUMPF, ki je obširno nakazal pereče probleme tako financiranja vzdrževanja obstoječih športnih objektov v KS kot tudi problem financiranja delovanja ostalih športnih panog, kot tudi financiranja TVD Partizana in podobno. To je problem, ki je bil že tako pereč, da je bil sklic take problemske konference prava nuja. Takoj je treba povdari-ti, da se tukaj ni šlo za delovanje samo NK »Aluminija«, kot so to nekateri prikazovali, ampak razvijanja vseh vrst športov v KS nasploh. Omeniti še velja, da ima kluib 4 moštva, 4 trenerje ter preko 150 pionirjev in organizirano pionirsko šolo. V vrstah je veliko mladine, ki jo je treba za vsako ceno obdržati skupaj,, saj bi bdi v nasprotnem prepuščeni samim sebi ter cesti in gostilnam. Povdaril je, da TGA odvaja preko 130 starih milijonov sredstev za telesno kulturo in, da se le delček tega vrača v KS. Posebno pereč problem je vsekakor vzdrževanje športnih objektov, Id so bili grajeni celo na prostovoljni osnovi in so mnogi, ki še danes živijo v Kidričevem ali drugod, vložili mnogo truda in prostovoljnega dela, samo, da bj v Kidričevem zaživela tudi športna dejavnost. Razprava, ki je bila iz-tična je nakazala, da TTKS le ni v celoti upravičila svojega obstoja, kajti popolnoma zgrešena je bila razprava nekaterih tovarišev iz Ptuja, da v Kidriče-redno burna in zelo krivem gojijo le nogomet, da pa se o drugem ne sliši. Predstavniki TVD Partizana itn ostali so lepo povedali, da je telovadnica odprta vsak dan, da so naučili plavati 130 občanov, da so zgradili TRIM stezo, katero zelo aktivno koristijo vsi občani obeh spolov in starosti v KS Kidričevo, ter morda celo iz drugih KS. Vse to negira izjave, da v Kidričevem deluje le nogomet. Dokazano je bilo kako malo posluha je bilo do pomoči pri gradnji/ TRIM steze, da TVD Partizan dobi le en stari milijon in, da mora plačevati najemnino za telovadnico, ki jo lahko koristijo prav vsi občani, ki žele telovaditi in podobno. Po tej plaiti je bila konferenca izredno pio dna _ in zelo koristna. Sprejeti sklepi, ki jih je konferenca sprejela, pa so delno že bili realizirani, ostali pa bodo prav gotovo ob pravem času. Poseben pomen je potrebno dati tudi pri volitvah novih delegacij ob prihodnjih volitvah, kajti tudi delegacija v tej smeri v KS ni dala od sebe skoraj nič, da bi stanje bilo boljše in morda ne bi bilo celo omenjene problemske konference. Ob tej priložnosti pa bi vsekakor radi povdarili še gostovanje NK »Aluminij« v Dombirnu v Avstriji, ko so vrnili našim zdomcem obisk in tam odigrali poseben turnir, ki ga je sestavljalo kar 10 ekip sestavljenih samo iz naših zdomcev, ki delajo v Avstriji oz. Dombirnu. Na sprejemu je bilo preko 500 ljudi med katerimi mnogo naprednih Avstrijcev, ki obsojajo odnos avstrijskih oblasti do Koroških Slovencev saj so sami povda-rili, da si podobnih srečanj. še želijo. Kupili so (Nadaljevanje na 9. strani) V letošnjem letu so se in se bodo srečali z »Abrahamom« : SPISEK RPILOŽEN Srečanje z življenjskim dogodkom »Abrahamom«, ko človek prestopi v zrelejše življenje, ko zrelejše gleda iz zornega kota na potek življenja je ena najlepših. Njihov življenjski krog se oža in ambicioznost počasi pada. To je čas, ko se ozremo nazaj, na čas naših prvih spominov, prvih pravljic, ko so nam jih naše mamice in očetje ter babice in stari očetje pripovedovali ob toplih zimskih večerih. Preživela leta na deželi se zelo razlikujejo od tistih v mestu, vendar so vseskozi povezana z lepoto naše slovenske zemlje Pokal za zmagovalca turnirja v pravih rokah — NK »Aluminij« I. moštvo Zmagoviti ekipi, ki sta igrali v finalu turnirja v Dombirnu. Foto: M. Ozmec Abrahamom z naravo, ki nam je nudila v vseh lepih letnih časih vsakemu po svoje. Spomini na preživela šolska leta so nepozabni. Prvi koraki v šolo so nam vzbudili in pokazali pot v življenje. Naučili smo se pisati, brati, spoznali smo zgodovinski razvoj in tako počasi sami razsojali svet v igri našega življenja. Človek preživi najlepši del svojega življenja brez skrbi kot otrok v šoli kjer imaš vedno nad seboj skrbnika in starše, ki so nas po svojih močeh vodili in za nas skrbeli. Naša generacija je preživela med ostalimi najtežja leta svojega življenja. V času največje potrebe po vzgoji in izobraževanju je nastopila kri- za in druga svetovna vojna. Dodobra se še spominjamo, ko so odhajali domači učitelji s solzami v očeh in v skrbeh za nas, kaj bo z nami, z našimi načrti. Vpis v šole in druge poklice je bil zaradi neznanja jezika težak, slovenske knjige, ki bi nam nudile okno v svet, se je sežgalo na grmadah. Fašistične horde so pritisnile s svojimi recepti na prevzgojo mladine. Z odraščanjem so sledile prisilne mobilizacije v vojsko in tako so se počasi tudi redčile vrste naših vrstnikov. Za dežjem posije vedno sonce. Tako je prišlo leto 1945. Svoboda, veselje in klic po obnovi porušene domovine. Nismo stali ob strani. Eni so šli na udarniško, razna te- ff renska dela aktivistov, drugi v šole, tretji v širni svet s trebuhom za kruhom. Tako., so minevala leta mladosti. Ko tako na hitro pregledaš pot življenja, skoraj ne moremo verjeti, predvsem tisti, ki nas vežejo spomini na tovarno od leta 1945 in pozneje, da smo lep del minulega dela pustili tako hitro za seboj v TGA. Vsak gospodar naredi ob zaključku gospodarskega leta svoj obračun tako je tudi za nas jubilante 50 let življenjskih izkušenj — srečanje z Abrahamom veliki praznik, obenem pa bilanca uspeha ali neuspeha svojega dela. Vsi letni časi so po svoje lepi. Tako prehod od poletja na jesen ni nič kaj bolj Klub naših zdomcev »Slavija 76« je pripravil lepe pokale za zmagovalca. Foto: M. Ozmec Domačini (zdomci) so popeljali naše tudi na Bodensko jezero. Foto M. Ozmec (Nadaljevanje z 8. strani) celo pokal za eno izmed mest na turnirju. Da ni šlo le za nogometne igre je pokazalo tudi dejstvo, da se je sprejema udeležil tudi naš konzul iz Feldkirch-na in menil, da je prav tako medsebojno srečanje med domovino in našimi zdomci najbolj trdna vez, ki jo je treba utrjevati in krepiti. Prvo in drugo mesto, ki so ga zasedli naši v Dom-birou pa je dokaz, da so dostojno reprezentirali svojo domovino, čemur so zaploskali tudi mnogi Avstrijci želeč, da bi se videli tudi prihodnje leto. Toda žal je tudi to vse Vezano na stroške, saj je vrnitev obiska našim zdomcem v Dornbirn stala 40.000 din. Že pred tem so mnogi obljubljali podporo tej gesti in akciji (tudi denarno) žal pa so do danes dobili le od čevljarske delavnice Kidričevo 150.000 din ter od občinskega sindikalne ga sveta Ptuj 3.000 din, medtem, ko so ostali pozabili na obljube in podporo temu, da se vrne obisk našim delavcem-športni-kom v Avstriji, ki so bili pri nas ob času praznovanja 6. krajevnega praznika KS Kidričevo. Nikakor se tukaj ne gre samo za nogomet, ampak je tukaj veliko bolj prisotna vez med našimi delavci, ki delajo v tujini in so več kot presrečni, da jih obišče nekdo iz domovine. Vsak izmed nas, ki je morda nekaj, časa že preživel v tujini sam najbolje ve ceniti vrednost obiska iz domovine. Zato smatram, da bi bilo prav, da tudi mi v TOZD v naši DO podpremo tako akcijo in tudi v bodoče sodelujemo pri podobnih obiskih pa ne le za NK »Aluminij«, ampak tudi za vse ostale, ki bi kakorkoli s svojo športno panogo ali kaj drugega obiskali naše rojake v Avstriji ali Nemčiji ter jim prinesli košček domovine. Ob koncu želim povda-riti še to, da je ta obisk naših sodelavcev k našim zdomcem bil tesno povezan tudi z praznovanjem Titovih jubilejev in, da nam že tudi to mora nekaj pomeniti. NK »Aluminij« bo letos praznoval 30-letnico obstoja in bodo prav tako skušali v okviru svojih zmožnosti in pomoči ostalih organizirati svečano proslavo in kako tekmovanje, ki bi pritegnilo mnogo takih, ki se drugače „Aluminij” je tvoje glasilo! ne ukvarjajo veliko s športom. Šport v kakršnikoli obliki je potrebno gojiti, saj tako najbolj koristimo tudi sebi. Saj je rekreacija v kakršnikoli obliki koristna. Srečanje z „Abrahamom” zanimiv. Naši načrti so še vedno veliki, morda precenjujemo svoje moči, pa kaj bi, ko pa si sami nalagamo skrbi in včasih pozabimo celo na N A OO VZDRŽEVANJE: 1. DREVENŠEK Franc 2. GALUN Jakob 3. PETROVIČ Rudolf 4. SKOK Matevž 5. SPOLENAK Jakob 6. DOVECAR Maks 7. KNEZ Vinko 8. PAL Janko 9. HEBAR Janez OO ALUMINIJ: 1. MAJCEN Helena 2. SKAZA Franc 3. VEK Franc 4. BREG Stanko počitek. Poleg rednega dela in sodelovanja v DPO je še kup nalog, ki stojijo pred nami. Dom bi skoraj pozabili, da ni otrok in vnukov, ki poll] p e T d 5. MISLOVIC Rudolf 6. PETROVIČ Jože 7. BEDENIK Rudolf 8. HRIBERSEK Franc 9. AČIMOVIČ Dragoljub 10. KOZODERC Anton 11. JABLOCNIK Maks 12. KODRIČ Anton 13. LEBEN Ivan OOS GLINICA: 1. JUS Janez 2. MLINARIC Stefan 3. PALCAR Franc 4. ŠTAJNER Stanko 5. VRABL Anton skrbijo, da čas hitreje teče. Ob koncu vsem jubilantom iskrene čestitke, posebno tistim na katere so mogoče sodelavci celo pozabili, ured- E S E T L E T 6. VINDIŠ Jakob 7. BOMBEK Vinko 8. GAJŠT Stanislav 9. HERTIS Anton 10. KRAJNC Janko 11. POZNIČ Dominik OOS SKUPNE SLUŽBE: 1. ANDRASlC Marija 2. GRABAR Franc 3. HAZABENT Zlata 4. HLlS Jože 5. HORVAT Marija 6. BABNIK Majda ništvu glasila »Aluminij« pa v opozorilo, da se drugo leto spomnijo svojih bralcev 50 letnikov. B. T. NIKI 7. BRGLEZ Anton 8. MAZERA Ivan 9. ŠEGULA Jože 10. GULIN Kristina 11. KRAJNC Ignac 12. PRAPROTNIK Stanko OOS PROMET: 1. VERLAK Janez 2. ZAMUDA Franc 3. ČU5 Vinko 4. FRANCES Anton 5. HROVAT Ciril 6. KROJSL Josip Če strnemo zaključek lahko rečemo le to, da je problemska konferenca (o kateri sem napisal nekaj vrstic) ter obisk naših delavcev pri zdomcih v Avstriji lep dosežek in, da moramo v bodoče vse probleme reševati z medsebojnim sodelovanjem, kot je to tudi v proizvodnji. Želja vseh nas je, da še v bodoče gojimo dobre odnose in utrjujemo vezi z delavci, ki delajo in živijo v Avstriji ali ZR Nemčiji, saj tudi oni mnogo pripomorejo k našim dobrim odnosom! F. MEŠKO I. Uvod: Ta analiza je izdelana na podlagi pismenih poročil 16. delovnih skupin, ki so v mesecu juliju obiskale vse organizacije združenega dela naše občine z namenom, da v neposrednih stikih s komisijami za izvajanje ZZD, predstavniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov v OZD, ugotovijo in ocenijo dosedanje delo pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu v praksi. Za tak Celovit ih koordiniran pristop smo se v občini dogovorili na podlagi posveta predstavnikov družbeno političnih organizacij v Mariboru, ki sta ga v začetku junija organizirala MS ŽKS in MS ZSS za Podravje. V tri članske delovne skupine, ki jih je imenovalo predsedstvo občinskega sv.eta ZSS Ptuj,, so bili imenovani najodgovornejši predstavniki sindikata ZK in Komisije za spremljanje uresničevanja ZZD pri SO Ptuj z namenom, po čim tesnejšem in koordiniranem delu vseh odgovornih družbeno političnih struktur naše občine pri uveljavljanju vsebine ZZD, kot osnovni in eni od najpomembnejših nalog v naši predkongresni aktivnosti. Ob tem prvem obisku pa delo »trojk ni končano, temveč se bo nadaljevalo v jesenskem času, ko bomo ponovno obiskali vse TOZD in preverili dosežke pri izvajanjiu sprejetih akcijskih programov. Komisija za spremljanje izvajanja ZZD, ki deluje pri SO Ptuj, bo s svojimi specializiranimi podkomisijami, še v večji meri kot doslej, nudila strokovno pomoč OZD pri reševanju konkretnih problemov v zvezi z uresničevanjem ZZD. Delovne skupine so med svojimi obiski v OZD iskale odgovore zlasti na naslednja poglavitna vprašanja: — ali imajo imenovano komisijo za izvajanje ZZD in sprejet akcijski program; — ali imajo izdelano podrobno analizo lastnih samoupravnih razmer, dohodkovnih odnosov, organiziranosti itd., v primerjavi na ZZD; — ali so izkoriščene vse možnosti za ustanovitev novih TOZD; — ali so sprejeli sklepe o direktni uporabi tistih določil ZZD, ki šo v nasprotju z njihovimi samoupravnimi akti, a zadevajo neodtujljive pravice delavcev; — ali imajo pripravljene delovne teze ali osnutke samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev v TOZD; — ali pripravljajo nove akte o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov po rezultatih dela; — ali imajo izdelan koncept uveljavljanja dohodkovnih odnosov v okviru delovne organizacije in izven nje; —• kako uveljavljajo TOZD svobodno menjavo dela do skupnih strokovnih služb; — kakšna je splošna ocena gospodarjenja in družbeno političnih razmer v posamezni OZD, V uvodu je potrebno o-meniti, da so obiski delovnih skupin potekali v času letnih dopustov, zato v večini primerov na razpravah niso sodelovale niti kompletne skupine ni- ti vse odgovorne strukture v OZD, kar pa ni vplivalo na oblikovanje objektivnih ocen o tem, kje smo v tem trenutku pri uresničevanju določil ZZD v OZD ptujske občine. II. Ugotovitve in ocene skupin: Na podlagi bolj ali manj izčrpnih poročil, ki so jih sestavili vodje posamezne skupine, bomo v tej analizi omenili le najpomembnejše ugotovitve odnosno odgovore na zastavljena vprašanja v uvodu te analize. I. skupina: TGA Boris Kidrič Kidričevo 4-^ vse TOZD (Obisk opravili: Klemenčič Franc, Tetičkovič Franc in Kaučevič Jože — sestavljavec poročila). Ugotovitve: V vseh TOZD (Aluminij, Glinica, Promet, Vzdrževanje) in DSSS imajo izvoljene komisije za izvajanje ZZD, ki imajo izdelane akcijske programe z nosilci nalog in roki. Posebne komisije v okviru strokovnih služb pripravljajo izčrpne ocene sedanje organiziranosti, dohodkovnih odnosov, samoupravnih razmer itd., glede na določila ZZD, kar bo osnova za izdelavo odnosno dopolnitev sedanje interne samoupravne zakonodaje. Dosedanje ocene in ve- likost poedinih TOZD, kažejo na možnosti za ustanavljanje dodatnih novih TOZD (tele so: TOZD Li- varna, TOZD Anodna masa. TOZD Energetika, TOZD TOZD Energetika, TOZD Tehnična kontrola, TOZD Investicije ;— ter dve skupnosti skupnih služb). Imajo izdelan osnutek sporazuma o združevanju dela delavcev, ter teze za druge akte, ki jih terja ZZD, katerega najnovejša določila s posebnimi sklepi neposredno uporabljajo dokler ne izdelajo vseh potrebnih internih samoupravnih aktov. Posebno zahtevno delo ima komisija za delitev OD po rezultatih dela pri izdelavi novih, ustreznejših meril, pa tudi komisija za urejanje dohodkovnih odnosov med TOZD, zlasti pa v okviru SOZD UNIAL se komisija srečuje pri svojem delu z velikimi težavami, toda ustrezne nove sporazume bodo pripravili v določenem roku. Isto velja za ureditev »svobodne menjave dela« med TOZD in strokovnimi stuž- Program izvajanja zakona o združenem delu-terminski splošnih Naslov akta Zadolženi delavec Rok za delovni delovna osmut. skupina L Samoupravni sporazum Dolinar 1. 10. 1977 o združitvi v delovno Kozoderc organizacijo TGA Direktor vsake TOZD imenuje po enega člana v komisijo za pripravo delovnega osnutka, ki skupaj z zadolženimi delavci sestavljajo komisijo. 2. Statut TGA Dolinar 1- 10. 1977 Direktor vsake TOZD Kozoderc imenuje po enega člana v komisijo za pripravo delovnega osnutka, ki skupaj z zadolženimi delavci sestavljajo komisijo. 3. Samoupravni sporazum Ilec 1. 10. 1977 o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju prihodka in skupnega dohodka. Konferenca sindikata TGA je predlagala DS TGA imenovanje članov komisije za pripravo cit. sporazuma, in sicer: Lukman Franc, Sa-lemovič Radenko, Markovič Viktor, Gorčenko Alojz, Urbančič Boris. Predlog sindikata je u-mesiten s tem, da se v komisijo vključi še Ilec Anton kot predsednik komisije in Pauko Niko. 4. Samoupravni sporazum Dolinar o medsebojnih pravi- Kozoderc cah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DS SS. —• Samoupravni sporazum obravnava komisija iz tč. 3. Delovni osnutek je pripravljen. 5. Samoupravni sporazum Lukman november 1977 o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka. Nosilec je finančno računski sektor, vsak direktor TOZD določi e-nega člana v tim za pripravo delovnega osnutka. Delovni osnutek predlaga pravni referent, določi postopek sprejema. Osnutek je izdelati skladno s samoupravnim sporazumom dejavnosti v septembru s tem. da je delovni osnutek pripravljen sočasno s sporazumom grupacije. 6. Samoupravni sporazum KSS 15. 10. 1977 o skupnih osnovah in Komisije merilih za delitev o-sebmih dohodkov Področje osebnih dohodkov urejajo Komisija za obravnavanje delitve dohodka in o-sebnih dohodkov in dve strokovni komisiji (Su-kičeva in Zel.jičeva). KSS je organizator dela in odgovoren za predložitev osnutka sporazuma. Definiranje nalog strokovnim komisijam opravi Komisija za db-ravnanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Lahova). Predstavni^ komisije za OD je Dolinar. Ugotoviti je potrebno, ali so komisije sestavljene tako, da lahko dalje delajo, če niso, jih je potrebno dopolniti. Ugotoviti je termine za posamez-ne faze in jih zapisati. Sindikalna organizacija predlaga imenovanje nove komisije za pri- bami, za kar se pripravlja nov sporazum. Splošna ocena družbenoekonomskih razmer je pozitivna kljub težavam v SOZD UNIAL in propadlemu referendumu o združevanju z IBT Trbovlje, ki ga na osnovi anketiranja delavcev nameravajo ponoviti. 2. Skupina: ■ Meso kombinat Perutnina Ptuj — vse TOZD. 3. Skupina: Kmetijski kombinat Ptuj. TOZD kmetijstvo, TOZD farma bekonov, TOZD kooperacije, KZ Lovrenc na Dravskem polju, Živinorejsko veterinarski zavod — TOZD Veterinarska postaja. 4. Skupina: »AGIS« Ptuj — vsi TOZD. 5. Skupina: TVI Majšperk, Konus — Lonci program priprave delovnih osnutkov samoupravnih aktov TGA pravo enotnih kriterijev pri nagrajevanju, in sicer: Brglez Antoni, Kumer Franc, Furman Jože, Menoni Jože in Kmetec Jože. Navedena komisija dela v okviru Komisije za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov TGA. 7. Samoupravni sporazum o enotni metodologiji za sistemizacijo del in nalog. Vse, kar je napisano ■za tč. 6, veljla tudi za točko 7. 8. Samoupravni sporazum Peršoh o skupnih osnovah in Komi. za merilih za urejanje oh- izume vezno siti in pravic iz naslova izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, ki sojih oblikovali delavci TGA. Delovni osnutek je pripravljen. 9. Samoupravni sporazum o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike. Je že. sprejet. 10. Samoupravni sporazum T o razporeditvi sredstev, pravic . in obveznosti ■med temeljnimi organizacijami. Izdelava oz. revizija je vezana na novo samoupravno organiziranost. 11. Samoupravni sporazum Lukman o poslovanju samostojne finančne službe. 15. 10. 1977 november 1977 1. 9. 1977 12. Samoupravni sporazum Ilec o temeljih samoupravnih planov DO za obdobje 1976 — 1980. Samoupravni sporazum ■sprejet na zborih od § do 6. 7. 1976. Uskladiti sprejem. 13. Pravilnik o enotni me- Feguš junij 1978 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. dologiji izdelave in sprejema letnih srednjeročnih in perspek-tionih planov poslovanja TOZD, DS SS in DO. (Je izvedbeni akt SS o osnovah planov). Poslovnik delavskega Kozoderc sveta TGA. Je pripravljen. Poslovnik o delu ko- Kozoderc december 1977 lektivnih izvršilnih or- ganov. Pravilnik o delu samo- Kozoderc upravne delavske kontrole. Samoupravni sporazum Kovač o ljudski obrambi in Šegula družbeni samozaščiti. Pravilnik o notranji Kozoderc arbitraži. Pravilnik o oblikovanju Urednik sveta za glasilo »Aluminij« (revidirat). Pravilnik o izdajanju Urednik ■glasila »Aluminiji«, časopisa delovne skupnosti TGA. Pravilni^ o merilih za Kovač določanje tajnih podat- Šegula kov narodne obrambe in ukrepih za njihovo zavarovanje. Načrt zavarovanja de- Kovač lovne organizacije. Pravilnik o zavarova- Lukman nju plačil. december 1977 oktober 1977 oktober 1978 oktober 1978 oktober 1978 december 1977 december 1977 december 1977 Samoupravni sporazum Lukman o organizaciji računovodstva in vodenju knjigovodstva. Pravilnik o kontinuira- Lukman ni inventuri. Poslovnik prodaje od- Pauko padnega materiala članom kolektiva. Pravilni^ za odpis os- Lukman novnih sredstev. Pravilnik o odpisu Lukman drobnega inventarja, avtogum in embalaže. Plan. Ilec september 1977 november 1977 april 1978 november 1977 november 1977 november 1977 TOZD konfekcija Majšperk, Labod — TOZD Delta Ptuj. 6. Skupina: Gradis TOZD Gradnje Ptuj, Stavbar TOZD Drava Ptuj, MAP TOZD o-pekama Ptuj, KK — TOZD gradbeni remont. 7. Skupina: IMP — E'lektrokovinar Ptuj, KK — TOZD Tehno-servis,, proizvodno podjetje »Olga Meglič«. 8. Skupina: ŽG Ljubljana — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, PTT Maribor — TOZD Ptuj, DES Maribor — TOZD Ptuj. 9. Skupina: TP »Izbira«, TP »Merkur«, TP Panonija, »Les« TOZD trgovina, KK — TOZD trgovina, KONUS — TOZD blagovna hiša, Panorama Ptuj. 10. Skupina: »Les« — TOZD lesna industrija, KK — TOZD gospodarstvo, KK — TOZD mizarstvo Maribor, KK TOZD Tovarna krmil, KK TOZD kleparstvo, GG Maribor enota Ptuj. 11. Skupina: KK »Haloški biser«, KK gostilna Breg, KK Ptujske toplice, KK TOZD »Peto-via«, INTES TOZD Vinko Reš. 12. Skupina: Komunalno podjetje — vse TOZD, AGROTRANS-PORT, Stanovanjski servis. 13. Skupina: Projektivni biro Ptuj, PLESKAR, CERTUS Maribor •— PE Ptuj, Vodno gospodarstvo Maribor TOZD Drava Ptuj, Cestno podjetje Maribor TOZD Ptuj. 14. Skupina: Bolnišnica Dr. Jožeta Potrča, Združeni zdravstveni dom, Lekarna Ptuj, Zavod Dr. Marjana Borštnar-ja Dornava. 15. Skupina: Uprava SO Ptuj, Občinsko sodišče Ptuj, KB Maribor — podružnica Ptuj, SDK Maribor — podružnica Ptuj. 16. Skupina: Vse OZD s področja šolstva in otroškega varstva. Dalje Sklepne ugotovitve. (Nadaljevanje na 12. str.) Analiza o uresničevanju določil zakona o združenem delu v TOZD in OZD ptujske občine do 31. julija 1977 tam, kjer imajo šibkejše strokovne službe in manj aktivne družbeno politične organizacije. 7. Obiski v vseh omenjenih OZD pa so vendarle pokazali razmeroma veliko pripravljenost in zavzetost najodgovornejših delavcev v večini kolektivov, da v postavljenih rokih, izpeljejo v zvezi z ZZD vse zastavljene naloge, čim bolj kvalitetno in vsebinsko in ne le formalno, kar je pa še, žal tuidi bilo opaziti v poedinih OZD, oziroma TOZD. 8. Med obiski smo ugotavljali tudi splošno družbeno politično klimo., ter gospodarski položaj v sleherni TOZD, in ugotovimo, koliko, da je gospodarneje in splošna klima v veliki večini kolektivov ugodna oziroma ocena optimistična, ker je tudi poglavitno za izvajanje določil ZZD. 9. Vseh 16 delovnih skupin, ki so obiskovale določene OZD, je svoje delo odgovorno opravile im se dogovorile, da bodo v jesenskih mesecih ponovno obiskale »svoje« odrejene OZD, predlagale pa so, da bi bili sedaj zelo koristni posveti o praktičnih rešitvah posameznih nalog, ki jih postavlja ZZD. Analizo sestavil po poročilih skupin Janko Bezjak — predsednik občinskega sindikalnega sveta občine Ptuj. (Nadaljevanje z 11. strani) Sklepne ugotovitve: 1. Od -skupno 98 obiskanih OZD oziroma TOZD še niso doslej ustanovili niti komisije za izvajanje ZZD le v Stanovanjskem servisu in Veterinarski postaji, vseh TOZD zdravstvenega doma (5), (ter v vseh TOZD Bolnišnice, zaradi načrtovane, a neuspele integracije), vendar imajo v obeh delovnih organizacijah komisije na nivoju DO. Imenovane komisije, vendar brez lastnih akcijskih programov, imajo v vseh TOZD Agisa, nekaterih TOZD KK, TVI Majšperk, Konus TOZD — Konfekcija Majšperk, Komunalnem podjetju in nekaterih dislociranih TOZD, vendar bodo te sprejeli v naslednjih dneh. Kvalitetno analizo lastnih samoupravnih razmer, dohodkovnih odnosov, ter sedanje organiziranosti glede na določila ZZD imajo doslej le v 39 ali 42 odst. vseh obiskanih OZD, vendar je 'ta analiza, tik pred izdelavo ali v izdelavi v domala vseh OZD. Merkur Ptuj, pa tudi v nekaterih TOZD. katerih sedež njihovih delovnih organizacij je izven naše občine: Imtes — TOZD Vinko Reš, Labod — TOZD Delta, ŽG — TOZD jo teze potrebnih novih samoupravnih aktov, ki jih terja ZZD, vendar so ta iskanja še vedno v okviru strokovnih služb DO. zla-siti tam-, kjer imajo TOZD zelo šibke strokovne služ- Iz obrata za predelavo žlindre teze ali celo osnutke nekaterih samoupravnih aktov n pr. sporazuma o združevanju dela delavcev, o-pise opravil ali teze sporazumov o delitvi OD po rezultatih dela, teze za 4. V mnogih kolektivih so že intenzivno pristopili k realizaciji začrtanih akcijskih programov, relativno največ doslej opravili v: TGA Kidričevo, Mesokom-binatu Perutnina Ptuj, v OZD na področju šolstva, za vzdrževanje voz Ptuj, IMP — TOZD Elektroko-vinar Ptuj itd. 5. V skoraj polovico obiskanih OZD sicer intenzivno iščejo posamezne rešitve odnosno pripravlja- be ali so celo brez njih (npr. Agi si, delno KK Ptuj, Zdravstveni dom, pretežno število TOZD, kateri sedež DO je izven občine itd.). 6. Ne glede na to, da so praktično v vseh OZD že nekaj storili na izvajanju ZZD (imajo pripravljene pospeševanje dohodkovnih odnosov znotraj DO, svobodne menjave dela do skupnih služb itd.), pa lahko za več kot polovico vseh obiskanih OZD trdimo, da so pri teh nalogah še povsem na začetku poti, da preveč odlašajo in čakajo »ustreznih navodil in potrebno dopolnilno zakonodajo«, kar je opazno zlasti Novi člani konference osnovnih organizacij sindikata TGA 1. POTOČNIK Ivan 2. ZAVEC Stanislav 3. DONIK Herman 4. KOS Vladimir 5. BRATUŠEK Jožef 6. DREVENŠEK Anton 7. DVORŠAK Friderik 8. GOJKOŠEK Janko 9. KRAMBERGER Milan 10. POLAJŽAR Franc 11. DOLENC Maks 12. MAJCEN Danilo 13. VAJDA Katica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB TOZD GLINICA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE TOZD VZDRŽEVANJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vsem novim članom delovne organizacije TGA »Boris Kidrič« Kidričevo želimo mnogo uspeha na delovnem mestu in aktivnega delovanja v samoupravnih organih ter družbeno-političnih organizacijah. Iz pisarne sindikata Spajanje Kako uresničujemo družbeni plan za obdobje 1976-1980 V sredo dne, 21. septembra 1977 so se zbrali vsi trije zbori Skupščine občine Ptuj ter obravnavali na ločenih sejah vrsto pomembnih nalog, med katerimi vsekakor velja predvsem omeniti predlog programa dela zborov Skupščine občine Ptuj od septembra 1977 do julija prihodnjega leta. Analizo o uresničevanju družbenega piana občine Ptuj za obdobje 1976—1980, v letih 1976 in 1977 ter izhodišči za oblikovanje družbeno-ekonomske politike in razvoja občine Ptuj v letu 1978 ter poročilo izvršnega sveta o realizaciji finančnih načrtov samoupravnih družbenih dejavnosti za leto 1976. Delegati družbeno-politlčnega zbora so obširno spregovorili o predlogu sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Občinskega sodišča Ptuj o predlogu sklepa o razrešitvi dosedanjega in izvolitvi novega člana komisije za oblikovanje in priznanja Skupščine občine Ptuj. Naj zapišem, da je iz te komisije odšel na novo službeno dolžnost v Maribor tovariš Alojz Gojčič in, da je bii na njegovo mesto od komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri SO Ptuj predlagan tov. dr. Cvetko DOPLIHAR — generalni direktor KK Ptuj. Seveda je stekla razprava še o nekaterih drugih predlogih v smeri kadrovskih sprememb, medtem pa so delegati ostalih dveh zborov še posebej razpravljali in sklepali o nekaterih predlogih odlokov, med katerim bo vsekakor zelo zanimiv osnutek odloka o ureditvi cestnega prometa v Ptuju, predlog odloka o hišnem redu v občini Ptuj, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in seveda predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter o vzdrževanju čistoče na javnih površinah v mestu Ptuju in Naselju Kidričevo. Poleg že omenjenega so delegati zbora združenega dela razpravljali o predlogu sklepa o sestavi liste članov disciplinske komisije (po 200. členu zakona o združenem delu), — samo delegati zbora krajevnih skupnostih pa še o predloqu sklepa o razporeditvi sredstev za funkcionalne izdatke krajevnih skupnosti v letošnjem letu. Program dela zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora Skupščine občine Ptuj za obdobje od septembra 1977 do julija 1978 v glavnem obsega vse naloge, ki izvirajo iz obvez nadaljnjega uresničevanja ustave SRS in uveljavljanja zakona o združenem delu, naloge, ki izhajajo iz pobud delavcev, delegacij, družbeno-političnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj ter naloge iz programa dela zborov Skupščine občine Ptuj za minulo leto, ki še niso bile opravljene. Omenjeni osnutek je bil že tudi v javni razpravi, zbori SO pa so o osnutku pozneje tudi razpravljali in ga sprejeli na 32 seji, ki je bila 22. junija letos. Lahko trdim, da je program zelo obširen in, kot temu pravimo zelo napet, vendar še to ni povod za kakršenkoli preplah, da le-tega s skupnimi močmi ne bomo tudi izpeljali do konca. ^ Precej bolj obširna pa je analiza uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobie 1976—1980 v letih 1976 in 1977, ki obsega kar 32 strani in bi bilo zelo priporočljivo, da jo tisti delegati, ki so jo dobili, dajo ostalim delavcem (občanom) v roke, da jo sami pregledajo in skušajo iz nje tudi izvleči zase, oziroma kaj je bilo dobrega in kaj ni veljalo, kar bi morali odpraviti, saj ni mogoče take analize poslati vsem občanom in so prav tukaj najbolj odgovorni delegati vseh treh zborov SO Ptuj, da o vseh takih in podobnih materialih seznanijo svoje volivce — kar še posebej velja za delegate DPZ, saj prav le-ti vsi dobivajo vso gradivo za seje zborov SO Ptuj. Ta analiza je še toliko bolj pomembna, ker obravnava najprej skupne interese in cilje družbenega in gospodarskega razvoja v obdobju 1976 do 1980, uresničevanje skupnih interesov in ciljev družbenega plana občine v letih 1976 in 1977, uresničevanju skupne politike In nalog na posameznih področjih gospodarstva, uresničevanje razvojnih usmeritev na področju gospodarske infrastrukture, prostorskega razvoja in varovanja okolja. Nadaljuje se z uresničevanjem razvojnih usmeritev in skupne politike na področju družbenih dejavnosti, uresničevanje razvojnih usmeritev in politike na drugih področjih skupnega pomena ter ob koncu seveda že tudi prve ocene globalnih možnosti razvoja v prihodnjem (1978) letu. čeprav je omenjena analiza zelo obširna in po svoje tudi zelo zanimiva, pa velja ob vsem za nas omeniti le izvleček iz dela, ki opisuje našo DO in piše, da TGA v lanskem letu ni dosegla ravni proizvodnje predhodnega leta, da pa je v prvih šestih mesecih proizvedla za 2,6 odst. več. Tu so opisani določeni problemi, ki so vplivali na minulo poslovanje. Zanimiv je tudi del, ki opisuje, da so v teku nekatere investicije, ki bodo v prihodnje ali pa so nekatere že bile in sicer bi se naj povečale proizvodnja anodne mase za 20 odst. ali okrog 60.000 ton. Dograjena sta dva obrata in sicer obrat za kompenzacijo jalove energije ter obrat za predelavo žlindre z zmogljivostjo 3000 ton. V teku je modernizacija proizvodnje v elektrolizi B in modernizacija v glinici ter energetskem obratu, ki bi naj bila predvidoma dokončana še v letošnjem letu ter omogočila povečanje proizvodnie glinice od 125.000 t na 136.000 ton ob istočasnem zmanjšanju normativne uporabe nekaterih surovin. Brez dvoma že teh nekaj izvlečkov iz dela, ki se tiče le naše DO pove marsikaj, predvsem pa to, da bo v bodoče potrebna še mnogo večja naša skupna angažiranost, da vse zadane in postavljene naloge in cilje tudi realiziramo, saj je le v tem tudi naša boljša perspektivnost. To je možno oceniti tudi iz prvih ocen globalnih možnosti razvoja v letu 1978, kjer je poleg ostalega govora tudi o naši tovarni in sicer da bo na področju barvne metalurgije izvedena rekonstrukcija proizvodnih naprav v TOZD glinica ter uvedena pllnofikacija kot novi vir cenejše energije — medtem pa bodo v TOZD tovarne aluminija oz. v proizvodnji aluminija vlaganja usmerjena v višje stopnje predelave primarnega aluminija ter še nekatere postavke o rekonstrukciji elektrolize hale A. Skratka priporočam, da si po možnosti to analizo dobi vsak tisti, ki ga napredek in razvoj zanima, ki ga zanima preteklo poslovanje in, ki ga zanima naša boljša perspektiva, da tudi sam pomaga s svojimi predlogi in koristnimi pripombami. F. MEŠKO Iz Impola 1. UVOD K letnemu planu poslovanje TOZD, DSS In DO za leto 1977 smo sprejeli še stabilizacijski program s ciljem znižati stroške poslovanja, vzpodbujanje inventivne dejavnosti in optimalnega izkoriščanja kapacitet. Analiza izpolnitve stabilizacijskega programa za obdobje I.—VI/77 je napravljena na osnovi poročil, ki so jih napravili odgovorni delavci. Prihranek pomeni dejansko zmanjšanje planiranih stroškov zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in prihrankov na porabi surovin, izboljšane organizacije dela in povečanje produktivnosti dela ob učinkovitejši izrabi delovnega časa. V nadaljevanju podajamo izpolnitve posameznih stabilizacijskih programov za prvo polletje 1977. 2. IZPOLNITEV STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA TOZD TOVARNA GLINICE 2.1. Uvedba 7-stopenjskega pranja namesto 6-stopenjskega Naloga še ni realizirana. Vzrok, da naloga še ni realizirana je v tem, da je potrebno narediti precej cevovodov in avtomatike če hočemo aktivirati še eno stopnjo pranja. 2.2. Kisllnjenje vparllnlh sistemov z H2SO4 Nalogo smo realizirali v začetku leta. Točen prihranek je zaradi tega težko izračunati. Prihranek se nanaša na zmanjšanje porabe energije in ga bomo o-vrednotili pri skupnem ovrednotenju prihranka na energiji. 2.3. Ekonomlčnejša vožnja avto-klavne serije Zastavili smo si nalogo, da dosežemo višje moralno razmerje (M. R.) razklopnega luga in nižje M. R. luga po razklopu. To smo v prvem polletju dosegli. rezervi. Naša naloga je kljub težavam, ki se tu pojavljata zaradi skladiščenega prostora, ustavitve peči itd., da poiščemo možnost kurjenja z manjšimi nasipi po peči. Do konca leta moramo tudi to nalogo realizirati. 2.5. Izločevanje vanadijske soli Vsebnost V2O5 v lugih pada kot posledica kavsfifikacije pralne vode. Zaradi tega ni potrebno izločevati vanadijske soli. Pričakovali smo, da se bo obratovanje centrifuge za izločanje vanadijske soli zmanjšalo za 50 odst. V I. polletju centrifuga ni obratovala. Prihranek je 0,1 t pare/h + ni vzdrževanja centrifuge, ki je ocenjena na 10.000,00. 180 dni X 24 X 0,1 = 432 t. vzdrževanje centrifuge 10.000,00 din. 2.6. Merjenje alkalitete konden-zatov v parilnlcl Naloga je realizirana v predvidenem roku. Prihranek ni možno ločeno o-vrednotiti in ga bomo ovrednotili pri skupnem prihranku pri energiji. Do jeseni je potrebno še urediti vračanje kondenzata od gretja (sanitarna, vzdrževanje . . . ). NADOMESTITEV HIDRATIZIRANE-GA APNA Z ŽGANIM Naloga, ki je bila zastavljena v stabilizacijskem programu za leto 1975 še ni realizirana, ker še ni možno dobaviti žgano apno v prahu. Prihranek iz zastavljenih nalog zap. štev. od 2.1. do 2.6 je najboljše če jih skupaj ovrednotimo, 1976 I. pol. 1977 M. R. pred razklopom 3,41 3,47 M. R. po razklopu 1,64 1,59 Višji M. R. pred razklopom in nižje M. R. po razklopu so nam omogočili višjo proizvodnjo za 7,7 odst. pri istih količinah in koncentracijah razklopnega luga. Proizvodnja AI2O3 v I. pol. 1977 je 59.887 t x 7,5 odst. je 4.500 t. Prihranek: 4500 t x 4,288 t pa-re/AhOa je 19.296 t. 2.4. Ureditev kurjenja v kalci-nacijsklh pečeh Nalogo smo s tehnične strani v popolnosti realizirali. Kljub temu nismo zmanjšali porabo mazuta po toni kalcinirane glinice. Režim kurjenja smo spremenili, tako da je sedaj spremenljiva vrednost nasipa hidrata. Prej smo spreminjati količino goriva ali zraka (vlek). Takšen režim kurjenja je imel za posledico, da zaradi pogostih sprememb zraka ali goriva nismo imeli prilagojeno količino zraka gorivu. Sedaj kurimo tako, da zadani količini goriva damo optimalno količino zraka za zgorevanje. Optimalno količino zraka določimo preko a-nalizatorja dimnih plinov. Z nasipom hidrat a reguliramo stopnjo kalcinacije in ne več z gorivom (mazutom). Torej, če je glinica slabo kalcinirana zmanjšamo nasip in obratno. Kje so vzroki, da kljub spremenjenim režimom nismo dosegli zmanjšano porabo goriva. Prii proSzvodnjii ca li® t AbOa na dan po peči ni možno bi-eftsveno »fnanjjisfii porabo mazuta. Snanjšanjie porabe mazuta ie iffiožfto tie pod pogojem,, da zmsMjišaffio ikspsoiitteS© peči. To jj@ iTO$žne z ozirom,, da imamo m jpžfii,, od Ufatórììb je ena v ker vsi imajo za cilj zmanjšanje porabe energije. Porabe pare: planirana 4,540 t/t AI2O3 doseženo 4,028 t/t AI2O3 prihranek 0.512 t AI2O3 59.887 t AI2O3 X 0,512 t/t AI2O3 : = 30.662 t pare Dosegli smo tudi zmanjšanje porabe alkalij: NaOH: planirano 87,00 doseženo 82,80 prihranek 5,80 59.887 t AI2O3 X 5,8 kg/t AI2O3 : = 374 t 3. IZPOLNITEV STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA TOZD TOVARNA ALUMINIJA Tehnični razvoj V okviru izpolnjevanja stabilizacijskega programa za leto 1977 smo v tehničnem razvoju na posameznih nalogah iz programa napravili sledeče: 1. izboljšave na obstoječih napravah z uvajanjem novih pripomočkov in mehanizacije v cilju povečanja produktivnosti — pripravili smo vse potrebno za naročilo vozila za prevoz a-nodne mase — priskrbeli na 6-mesečno poskusno delo lomilec skorje s kolesom — dokončali smo hladilnik za 5 kg hlebčke — rešili smo problem obrabe tulcev na črpalnih loncih —- zamenjali smo zaviti del čr-paine cevi z ravnim v el. B. 2. Uvajanje primernih dodatkov elektrolitu, ki bodo pripomogli k zmanjšanju porabe surovin in energije v elektrolizi — na tem področju nismo v tem letu delali nič — prej so bile Sturane možnosti dodajanja LiF, vendar je cena previsoka 3. Unifikacija hidravličnih elementov v livarni ;fr- naloge imamo v rednih mesečnih planih dela — do sedaj imamo posneto sedanje stanje |j| nalogo bomo razširili še na konstr. izboljšave na vertikalnih livnih strojih 4. Uporaba odpadnih surovin (kriolit, glinica, anodna masa) delavci iz Tehničnega razvoja se vključujemo v to nalogo z iskanjem rešitev možnosti uporabe teh surovin ter načinu opravljanja v elektrolizi E» v tem letu smo delali analize odpadnih surovin pod elektrolizo B — v tretjem četrtletju 1977 bomo izdelali rešitev sortiranja materiala izpod elektrolize B in prevoz v elektrolizo ter nasi-pavanje na celice. Proizvodnja — v elektrolizi A In B smo porabili 160 t kri o I ita, ki smo ga dobili iz kleti in jaškov ter 80 t zdrobljenih kalciniranih anod — pri vzdrževanju naprav in objektov nismo dosegli zmanjšanja stroškov — v prvem polletju 1977 smo imeli 1332 nadur manj kot v istem obdobju leta 1976 rr- izpolnitev nalog iz stabilizacijskega programa za tehnični razvoj je razvidna iz priloge — na področju zmanjašnja obratovalne napetosti elektroliz A in B nismo nič dosegli — naloge, ki smo jih predvideli iz področja energetike, bomo lahko realizirali šele v mesecih september in oktober po predhodnem dogovoru s TOZD glinica. 4. IZPOLNITEV STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA TOZD VZDRŽEVANJE Iz stabilizacijskega programa za leto 1977 je razvidno, da si je TOZD Vzdrževanje zadal nalogo po dveh področjih in sicer, dela, ki še dajo finančno ovrednotiti in dela, ki jih finančno ni možno ovrednotiti oz. zeio težko, ker ni primernih meril. Glavna usmerjenost stabilizacijskega programa je bila na remontu el. celic kjer smo planirali, da bomo remontirali v prvem polletju 48 celic s povprečnim časom izklopa 25 dni. iz poročil je razvidno, da smo uspeh remontirati 47 celic s povprečnim časom izklopa 21,5 dni. Glede na lanskoletni povpreček 29,7 dni je prihranek 8,2 dni po izklopljeni celici. Plan števijia remontiranih celic ni dosežen 100 odst., kar je posledica okvar^na Wiegerju in delno primanjkljaj delovne sile. Nadalje smo si v planu zadali, da bomo zmanjašli oz. znižali stroške za tuje delovne sile, za katere bomo našli nadomestilo v lastni delovni sili, stalno zaposleni v TGA. Ta prihranek bi znašal 682.500,— din letno, ki pa do sedaj ni bil realiziran, ker nismo uspeli po razpisih za prosta delovna mesta pridobiti te delovne sile. To ima za posledico, da je stabilizacijski program za to točko za prvo polletje nerealiziran. Znižanje stroškov poslovanja za tiste postavke, ki se težko ovrednotijo, oz. za njih ni meril je delno, realizirano in sicer v glav- nem v nabavi nekaterih instrumentov za elektro področje in avtomatizacijo ter nabava mešalnika za mešanje kitov. V postopku je tudi nabava prevoznega hidravličnega podesta, stroja za uravnoteženje rotirajočih delov in nabava novega Wiagerja. V kanalski skupini smo zmanjšali število delavcev za enega delavca, zaradi naprej planiranega čiščenja kanalov, ki se izvaja predvidoma v juliju. Ponovno povdarjamo, da bi velik prihranek dosegli z boljšo delovno disciplino, primerno dokumentacijo pri nabavi novih strojev in z ureditvijo obstoječe dokumentacije po tehnični strani, ki bi bila osnova za tehnološko dokumentacijo. Vendar opažamo, da zlasti o vezi discipline ni na področju TGA v letu 1977 narejeno nič ih': smo tudi mnenja, da delovne discipline ni možno vzgajati samo v enem TOZD-u temveč je to skupen problem OZD. V vrednotenju stabilizacijskega učinka se upošteva še razliko med planiranimi in dejansko porabljenimi sredstvi v prvem polletju 1977, ki znaša 3 odst. planske vrednosti, ali 1,983.210,—• din. 5. IZPOLNITEV STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA TOZD PROMET V letnem stabilizacijskem programu imamo zastavljene naslednje programe, in njihove možne prihranke: — nabava novih transportnih sredstev 1,000.000 din rp, prihranek pri gorivu 11.000 din — z boljšo organizacijo dela z viličarji 125.000 din Od teh programov smo že realizirali 1, ko smo nabavili nakladalec ULT-200, ki je uspešno zamenjal delo dveh buldožerjev, katera smo že odprodali za 15.000 din. S tem so odpadli tudi veliki planirani stroški investicijskega vzdrževanja za omenjena buldožerja. Ker pa je nakladalec ULT-200 redno začel obratovati šele v mesecu juniju bo končni efekt stabilizacijskega programa znan šele ob koncu leta ko bodo znani vsi stroški, ki nastajajo med letom pri transportiranju boksitov. Računamo da bo ta prihranek vsaj tak, kot smo predvidevali. Naslednji program, ki se nanaša na prihranek goriva bo znan šele ob koncu leta, vendar že sedaj lahko ugotavljamo, da do prihranka ne bo prišlo saj na tem področju nismo doslej ničesar storili. Glede na boljšo organizacijo dela na viličarjih, ki prav tako sodi v stabilizacijski program lahko rečemo, da se je število nadur v letošnjem letu napram lanskemu občutno zmanjšalo, vendar so vzroki verjetno v manjši prodaji aluminija kot lani. Končni efekt stabilizacije bomo točno lahko ovrednotili šele ob koncu poslovnega leta saj je znano, da v cestnem prometu, žel. prometu in transpoprtu aktivnosti nihajo preko leta. 6. IZPOLNITEV STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA DS SS Z izvajanjem nalog se DS skupnih služb vključuje v stabilizacijska prizadevanja. Finančni sektor je izvedel stabilizacijski program v naslednjem: — S področja financiranja Za izvozne reeskentne kredite, ki smo jih koristili v prvem polletju smo plačali 302,946.00 din obresti. Iste kredite smo vezali pri poslovnih bankah v znesku 30.000.000 din po višjih obrestnih merah. Obresti za oročena sredstva znašajo p r 30. 6. 1977 din 566.666.— din tako, da je stabilizacijski učinek 263.720.— din. Zaradi ugodnih likvidnosti in izpolnjenega sistema finančnega planiranja smo v letošnjem letu eskontitali menice nekaterim u-porabnikom družbenih sredstev. Obresti od oskentiranih menic znašajo 238.924,80 din kar predstavlja stabilizacijski učinek. — S področja računovodstva Na področju računovodstva je v polnem teku priprava obdelave glavne knjige na računalniku. Učinek iz tega področja bo možno natančneje definirati in oceniti ob koncu poslovnega leta, ko bodo znani konkretni rezultati. Posebej pa še velja enkrat povdariti, da z prerazporeditvijo delavcev zadostimo vsem dodatnim administrativnim opravilom, ki jih je iz dneva v .dan več. Spremembe na področju zakQ-nodaje še zaenkrat niso vplivale na povečanje števila zaposlenih, vendar takšno stanje ne bo moglo dolgo trajati. — Kadrovsko socialni sektor: Cilje iz stabilizacijskega programa v KSS izvršujemo po dinamiki, ki smo jo predvideli. Tako smo v prvi polovici letošnjega leta prihranili s tem, ko nismo plačevali nadur za izredno delo 1077 ur. Delavci KSS smo namreč izredna dela v zvezi z benifi-kacijo in raziskavami RAD — 20 in RAD — 20A ter popis zavarovancev, opravili v glavnem v popoldanskem času. pri čemer nismo imeli plačanih nadur. Tudi stabilizacijski program na področju izobraževanja uspešno izvršujemo, saj smo seminarje, ki so ob izvedbi specializiranih u-stanov, zelo dragi, izvedli sami. Žal nismo uspeli pri naših prizadevanjih glede informiranja zaposlenih. Čeprav smo storili vse kar je bilo v naši moči, se tisti, ki so po določilih zakona o združenem delu (čl. 26 ter 546—550) doižni obveščati delavce, tega se še ne zavedajo dovolj, tako da. na tem področju ne napredujemo. — Splošni sektor V prvem polletju 1977 je v okviru naše službe največji prihranek ustvarjen v telefonski centrali. S poostreno kontrolo in zaračunavanje privatnih telefonskih pogovorov je prihranjeno 17.861.— din in če še upoštevamo, da se privat dosti manj telefonira potem je prihnanek še večji. Z ukinitvijo nočnega, nedeljskega in prazničnega dežurstva se je zmanjšalo število nočnih, nedeljskih in prazničnih ur. V obratu družbene prehrane so se zmanjšale nadure za 6,40 odst. V prvem polletju 1976 je bilo v ODP opravljenih 1924 nadur, v istem obdobju 1977 pa 1901 nadur, ali 23 nadur manj. V ostalih delih naše službe i-mamo sicer minimalne prihranke, 'vendar so v glavnem iz objektivnih razlogov ostali na razni iz lanskega leta. — Sektor za marketing Nabavna služba — vodi se stalna računska kontrola tako domačih kot inozemskih tovornih listov vendar lahko številčno to prika- (Nadaljevanje na 15. strani) ^ (Nadaljevanje s 14. strani) žemo šele z zakasnitvijo cca 6 mesecev, ko nam izdajo JZ dobropise. Pripominjamo pa, da je samo za prve tri mesece letošnjega leta v reklamaciji za cca 270.000 din tovornih listov. — povečano iskanje različnih ponudnikov, preverjanje pogodb je postalo redno delo in je dalo že prve rezultate, — vsako naročanje tuje delovne sile preverjamo in usklajujemo ter jo skušamo zmanjšati na minimum. Enako vsklajujemo tudi vsa službena potovanja. — s Projektivnim birojem Ptuj smo podpisali sporazum, ki nam bistveno znižuje stroške projektantskih uslug, — v sodelovanju z vsemi TOZD skušamo doseči optimalne zaloge repromaterialov in su-, rovi n. vočasne, ker v sektorju primanjkuje kadra, letni plan in rebalans plana smo uspeli pripraviti pravočasno, dočim pri srednjeročnem planu nismo uspeli. Vzroki so delno v samem sektorju, glavni vpliv, na zunanje pa ima neaktivnost in neodgovoren odnos vodilnih delavcev TGA do sistema planiranja kot celote. — Sektor kontrole kvalitete Pri izvajanju nalog predvidenih v stabilizacijskem programu smo dosegli naslednje rezultate: 1. Kontrolo kvalitete surovin in proizvodov smo z uvedbo nekaterih novih kontrolnih metod in ob boljši organizaciji izboljšali. Predvsem smo dosegli boljše rezultate pri vhodni kontroli surovin, katerih kvaliteta je zaradi spretnega * opozarjanja dobaviteljev o odkritih napakah v glavnem ustrezala našim zahtevam. tem področju potrebno vložiti dodatne napore tako v SKK kot v livarni in doseči zmanjšanje pristojnih napak in s tem zmanjšati nepotrebnega izmeta. 4. V prizadevanjih za racionalno trošenje laboratorijskih materialov smo po interni evidenci uporabe bili uspešni, saj je bila poraba za isto število analiz manjša kot v letu 1976. 5. Pri zmanjševanju stroškov za tekoče vzdrževanje naprav in inventarja kljub uvedenemu nadzoru nad opravljenimi storitvami nismo bili uspešni. Vzroki za neizpolnitev nalog izvirajo iz sedanjega sistema tekočega vzdrževanja, kjer za posamezno storitev ni vnaprej določen čas. — Služba varstva pri delu SVD je v celoti realizirala 1. nalogo iz stabilizacijskega pro- Iz livarne Prodajna služba — s prodajnim programom skušamo doseči maksimalno stopnjo pokritja, — v izvoz smo plasirali večino blaga predvsem v države v razvoju, kar prinaša tudi pravico na uvoz repromaterialov — začeli smo z akcijo odprodaje vseh nepotrebnih materialov In pa akcijo odprodaje odpadnih materialov, kar nam veča naša obratna sredstva. — Sektor za plan, analizo in organizacijo V stabilizacijskem programu za leto 1977 niso konkretizirane naloge v takem smislu, da bi lahko ugotavljali vrednosti prihranka. Kljub vsemu pa je v programu povdarek na pravočasnem izpol n j evan j u pl ansko-anal itski h nalog, ki posredno vplivajo na prihranke v DO. Na tem področju smo le delno uspeli. Analize niso dovolj kvalitetne in pra- S pravilnim skladiščenjem surovin je možno doseči precejšnje prihranke, ker se zmanjšajo izgube, SKK pa bi v slučaju ne- ustrezne kvalitete lahko uspešneje izvajali reklamacije pri dobaviteljih. 2. Na področju povečanja storilnosti in zniževanja nadurnega dela smo bili uspešni, saj smo z ozirom na isto obdobje 1976 znižali nadurno delo za 200 ur. Prihranek zaradi znižanja nadur pa bi bil še večji, če bi v SKK bili rešeni kadrovski problemi v oddelku vhodne In izhodne kontrole. 3. V prizadevanjih za zmanjšanje izmeta v proizvodnji aluminija in Al-zlitin in odprava reklamacij nismo dosegli predvidenih rezultatov. Izmet proizvodnega aluminija in Al-zlitin ie kljub stalnemu opozarjanju TOZD Tovarna aluminija še vedno previsok, zato bo na grama, to je pregled dvigala na ročni pogon in delno še naloge iz 2. točke — pregled obdelovalnih strojev. Prihranek znaša 30.000 din. — Elektronsko računski center Služba je v prvem polletju uredila vse potrebno okrog inštalacije novega računalnika IBM 370/115 in zagotovila vse potrebno kar zahteva Pogodba o medsebojnih razmerjih v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem skupnega računalniškega centra SOZD UNIAL. Začeli smo tudi s pripravami za prenos obdelav na novi računalnik. Ta dela pa kasnijo ali pa sploh niso začeta na nekaterih področjih, ker ni prišlo do podaljšanja pogodbe z ZOP-om, ker imamo manj kadra ob vsem tem pa vedno več naročil za obdelavo. Nadalje smo v sodelovanju z zunanjimi partnerji ustvarili 336.478,45 din eksterne realizacije. 7. VREDNOSTNI PRIKAZ STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA 7.1. TOZD Tovarna glinice — prihranek je računan skupaj za vse naloge in se izraža v prihranku porabe 30.662 t pare in 374 t NaOH 4,344.704 din — prihranek iz točke 2.5. — centrifuga ni obratovala v prvem polletju 10.000 din Skupaj prihranek TOZD 4,354.704 din 7.2. TOZD Tovarna aluminija Elektroliza A + B — 160 t kriolita porablj. iz kleti in - — 80 t kalcioniranih anod 1,845.229 228.000 din din skupaj prihranek v hali A +B 2,073.229 din Livarna — zmanjšanje nadurnega dela 64.000 din Skupni prihranek TOZD 2,137.229 din 7.3. TOZD Vzdrževanje Skrajšan čas remonta el. celic: — hala A 25 peči x 8,2 dni X 367,87 kg/dan x 3,53 din — hala B 22 peči x 8,2 dni x 399,11 kg/dan x 3,27 din 266.209 231.309 din din Skupàj : 497.518 din Racionalna, poraba materiala Skupaj prihranek TOZD 1,983.210 2,480.728 din din 7.4. TOZD Promet — nabava novih transportnih sredstev — nakladalec ULT-200 S 1,000.000 din : ; -r- Skupaj prihranek TOZD 1,000.000 din 7.5. Delovna skupnost skupnih služb 1. Učinek v obrestih 263.720 din 2. Obresti od ekskontiranih menic 238.925 din 7. Opravljanje izrednih nalog v KSS — zmanjšanje 1077 nadur 24.600 din 5. Zmanjšanje nadur v SKK 12.800 din 8. SVD — interni pregled dvigala na ročni pogon 30.000 din 6. Eksterna realizacija ERC-a 336.478 din 3. Zaračunavanje privatnih telefonskih pogovorov 17.861 din 4. Zmanjš. nadur v obratu družb, prehrane 5.465 din Skupaj DS SS 929.849 din Rekapitulacija prihrankov in primerjava na program: Program Doseženo Indeks — TOZD Tovarna glinice 4,538.086 4,354.704 96 — TOZD Tovarna aluminija 4,095.304 2,137.229 52 — TOZD Vzdrževanje 1,056.099 497.518 47 — TOZD Promet 1,136,000 1,000.000 88 — DS SS 3,865.000 929.849 24 Skupaj TGA: 14,690.489 8,919.300 61 8. POVZETEK V tekstualnem delu analize stabilizacijskega programa I—VI/77 je opisana izvršitev nalog, zastavljenih v stabilizacijskem programu. Izpolnitev teh nalog je vrednostno prikazana v 7. točki in znaša skupaj za TGA 8,919 mio. din oz. 61 odst. vrednosti letnega programa. Iz rekapitulacije prihrankov ugotavljamo, da izpolnjujemo zastavljene naloge nekje bolj, drugje manj uspešno. Vrednostni izračun prihranka temelji na planskih cenah in je pri proizvodnih TOZD računan v primerjavi s planskimi normativi tako, da so za celotno delovno organizacijo vzeti isti kriteriji in so zato tudi dosežki v posameznih TOZD primerljivi. (Nadaljevanje na 16. strani) ANALIZA IZPOLNITVE STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA TOZD IN OZD TGAZA OBDOBJE OD I. - VI. 1977 (Nadaljevanje s 15. strani) Osnovne značilnosti realizacije stabilizacijskih nalog: 1. TOZD Tovarna glinice je naloge, zastavljene v stabilizacijskem programu, različno realizirala. Naloga iz 1. točke lp uvedba 7-stopenjskega pranja namesto 6-stopenjskega ni realizirana, prihranki iz ostalih nalog, t. j. od točke 2.2. do 2.6 pa se nanašajo na zmanjšanje porabe energije in luga ter so zato prikazani v skupnem prihranku 30.662 t pare in 374 t NaOH, kar predstavlja vrednostno cca 4,3 mio. din. Nadomestitev hidratiziranega apna z žganim ni realizirana, ker ni možno dobaviti žganega apna v prahu. 2. TOZD Tovarna aluminija je dosegla glavni prihranek pri porabi kriolita in zdrobljenih kalcinira-nih anod iz kleti in jaškov in znaša cca 2 .mio. din. S tem je doseženo 52 odst. letnega programa. Pri vzdrževanju naprav in objektov TOZD ni dosegla zmanjšanja stroškov, kakor tudi ne na področju zmanjšanja obratovalne napetosti elektroliz. 3. TOZD Vzdrževanje ne more vseh nalog direktno ovrednotiti, ker so rezultati vidni le posredno. Na tem področju je TOZD delno realizirala naloge iz stabilizacijskega programa: nabava nekaterih instrumentov za elektro področje, avtomacijo, nabava mešalnika za mešanje kitov, v postopku je nabava prevoznega hidravličnega podesta, stroja za uravnoteženje rotirajočih delov in nabava novega Wiegerja. Plan števila re-montiranih celic ni dosežen 100 odst. zaradi okvar na Wiegerju KINO SPORED za mesec oktober 1977 4. Psi iz slame amer. barvni grozljivka 7. Mi vsi smo lopovi amer. barvni kriminalni 11. Strahote bele zore amer. barvni pustolovski 14. Velika avantura franc. barvni komedija 18. Ljubim Luisu amer. barvni glasbeni 21. Vroča sedla amer. barvni vestem 25. Zeleno sonce amer. barvni fantazijski 28. Zapeljivec amer. barvni ljubezenski IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO — Uredniški odbor: Ivo Tušak, predsednik; alami: Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vreže, mi. — odgovorni urednik — Fotografije: Stojan Kerhler, dipl. ing. — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna,, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. — Rokopisov in slik ne vračamo. in pomanjkanja delovne .sile. Prihranek po izklopljeni celici je računan na skrajšanje remonta za 8,2 dni in znaša 497.518 din. Ta prihranek je primerljiv s programom, ki pa ni dosežen, ker še ni organizirana skupina za tekoče vzdrževanje. V skupnem prihranku TOZD pa je vključen še prihranek kot razlika med planiranimi in dejansko porabljenimi sredstvi v prvem polletju 1977, ki znaša 1,983.210 din (sklep DS št. 701). 4. TOZD Promet je realiziral nabavo novih transportnih sredstev iz programa v vrednosti enega mio. din. Ni pa realizirala prihranka na porabi goriva, pri viličarjih pa se je sicer zmanjšalo število nadur, vendar je vzrok manjša prodaja aluminija. 5. Dejanski prihranek DS Skupnih služb, ki se nanaša na naloge, katere smo ovrednotili tudi v programu, znaša 929.825 din in dosega samo 24 odst. programiranega prihranka. Glavni vpliv na tako majhen prihranek je prav v nedoseganju nalog finančnega sektorja. Učinek v obrestih ni dosežen, ker so poslovne banke znižale obrestno mero za kredite, za depozite, za a vista sredstva pa so jih celo ukinile. Na koncu , je potrebno povdariti predvsem to, da se moramo v bodoče vsi na vseh področjih bolj dosledno zavzemati za izpolnitev stabilizacijskih ukrepov in se pridržavati določenih rokov za dostavo poročil o izpolnitvi stabilizacijskega programa (sklepi DS o sprejemanju stabiliz. programa za leto 1977) zaradi pravočasne izdelave analize. Zadolženi za tako delo so individualni poslovodni organi TOZD ter vodje sektorjev in služb v DSSS. Gradivo pripravila: Premzl Rozika Dostavljeno: —• samouprav, organom TOZD in DSSS 1— vodilnim delavcem TOZD in DSSS — samoupravnim organom TGA — svetu DPO TGA Direktor sektorja za plan, analizo in organizacijo llec Anton, dipl. oec., s. r. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi moža, očeta in brata Janeza Klajnščka se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegove težke bolezni im ob njegovi smrti. Vsem, ki ste darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi vsem . govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Kidričevega in Majšperka ter. godbi iz ■ Kidričevega. Klajnšekovi