Pofitnlna plaSana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne Stane mesečno Din l'~ za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakctja in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, ^pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 44. Celje, pondeljek 30. maja 1932. Odkritje spomenika koroškim junakom in slava 39. pešpolka v Celju V soboto 28. t. m.., ob trinajstletni- ci zavzetja Crne na Koroškem po od- delkih celjskega pešpolka, se je vrši- la v Celju lepa vojaška svečanost. Ob pol 9. zjutraj so se zbrali na dvo- rišču vojašnice kralja Petra pred- stavniki oblastev, uradov, šol, korpo- racij in društev, med njimi tudi So- koli v kroju, narodna poslanca gg. Ivan Prckoršek in Lovro Petovar, re- zervni oficirji, oficirski zbor, odde- lek vojaške godbe iz Maribora ter dve pehotni in ena mitraljezka četa s polkovno zastavo pod poveljstvom g. majorja Josipa Krasnika. Ko je komandant 39. pešpolka g. polkovnik Mihajlo Golubovič sprejel raport, se je pričel cerkveni obred posvetitve spomenika oficirjem, pod- oficirjem, kaplarjem in redovom, ki so padli v koroških bojih. Spomenik je poklonila 39. pešpolku mestna ob- čina celjska. Srednji del spomenika je star in prenovljen, na obeli s Iran eh pa sta na betonskem platoju dva ste- briča, v katera so vklesana imena naslcdnjih 43 padlih junakov (3 po- ročnikov, 1 podporočnl*a, 1 naredni- ka-dijaka, 2 podnarednikov, 4 kap- larjev in 32 redovov): poročniki Fra- njo Malgaj, Franjo Pavlin in Janko Ješe, podporočnik Ivan Kislinger, na- rcdnik-dijak Srečko Puncer, podna- rednika Ivan Grejan in Franjo Mur- ko, kaplarji Alojz Tovornik, Karol Šuster, Ivan Zaveršnik in Ivan Poč- nik ter redpvi Aiiton Jelen, Karol Smole, Anton Taužel, Leopold Zak- šek, Josip Gigale, Ivan Kižnik, Albin Lorger, Pavel Ježovnik, Ivan Pcčnik, Ivan Rančan, Franc Klajnšek, Alojz Zagradišnik, Franc Scšel, Leopold KrušiČ, Anton Ermenc, Josip Petan, Miha MesiCek, Ivan Korenjak, Jakob Žilnik, Gregor Blatnik, Vinko Hriber- nik, Ivan Boštjančič, Anton Ermenc, Fran Žogan, Albin Retel, Fran Ko- šec, Živko Mihajlovič, Ivan Venek, Martin Podgoršek, Dragoljub Marin- kovic, Fran Klajnšek in Avgust Kou- še. Spomenik, ki je bil okrašen z ze- lenjein in trenn venci, ki so jih po- klojiili oficirji ter podoficirji, kaplar- ji in redovi 39. pp. in mestna občina, je blagoslovil opat g. Peter Jurak, pravoslavni svečenik prota g. Manoj- lo Cudic pa je opravil molitve za mrtve. Ob začetku in koncu cerkve- nega obreda je svirala vojaška god- ba molitev. Pri obredu je odpeval moški zbor Celjskega pevskega dru- štva ter zapel »Večnaja pamjat« in »Usliši nas, Gospod1«, dve četi pa sta oddali vsaka po tri salve v cast pad- lim junakom. V imenu l'ozervnih oficirjev in ko- roških bojevnikov je nato spregovo- ril sodnik okrožnega sodišča g. dr. Leopold Vičar in orisal potek osvobo- dilnih bojev na Koroškem in juna- štvo naših fantov, ki so dali svoje življenje za narod in državo. Za njim je govoril mestni župan g. dr. Alojzij Goričan in izročil spomenik koman- dantu polka v varstvo. Komandant polka g. polkovnik Mihajlo Golubo- vič je sprejel z lepim nagovorom spo- menik v varstvo. Ob koncu svojega govora je zaklical padlim koroškim junakom trikratni »Slava« ter vz- kliknil Nj. Vel. kralju in kraljevske- mu domu, nakar je godba zaigrala državno himno. Polk z godbo na Celu je po tej slav- nosti odkorakal na Glazijo, kjer so so tudi zbrali številni gostje in mno- go občinstva iz Celja in okolice. Ob 10. dopoldne je sprejel koman- dant polka g. polkovnik Golubovič" raport in obšel vse čete. Ob zvokih vojaške godbe je izvršil prota g. Cu- dič bogosluženje in rezanje kolača ob asistenci komandanta polka, 1 nared- nika in il redova, opat g. Jurak pa je opravi! katoliški cerkveni obred. Sle- dil je daljši patrijotični nagovor ko- mandanta polka o pomenu polkovne slave in junaškega zavzetja Črne 28. maja 1919. Po govoru se je vršila pa- rada, nato pa so gostje čestitali ko- mandantu polka k slavi. Gostje in oficirji so se podali v drevored Gla- zije, kjer se je vršila zakuska ob svi- ranju godbe. Ob 12.30 sc je pričelo v vojašnici kralja Petra ob sviranju vojaške god- be skupno kosilo oficirjev, podoficir- jcv, kaplarjev in redovov. Med kosi- loni je bila izprcgovorjena zdravica Nj. Vel. kralju in zdravica v slavo koroških junakov, pripadnikov celj- skega (sedaj 39.) pešpolka. Od 10. do 18. se je vršila na Glaziji ob prisotnosti številnega obCinstva vojaška zabava z zelo posrečenim, pe- strim sporedom. Ob 20.30 se je pričel v Celjskem domu oficirski dmžabni večer, ki so se ga udeležili tudi mno- gi gostje. Večer je potekel v najiep- šem razpoloženju in prijetni zabavi. Pomladanski koncert CPD v Celju V soboto 4. junija ob pol 21. bo priredilo Celjsko pevsko dru- štvo svoj pomladanski koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Od- pelo bo svoj turnejski program. Prvi del programa obsega slovenske umet- ne pesmi novoakordijske in novejše dobe. Program otvori Stanka Premr- la »Slovanska pesem«, polna zanosa, slavospev naši pesmi. Sledi AdamiC s svojima novejšima skladbama »Spi sinok moj« in »Za njega vse potr- pim«. Prva je uspavanka, komponi- rana na kajkavsko narodno besedilo, nežna in mila, a za pevce zelo napor- na, osobito basi se gibljejo v never- jetnih nižinah. Druga je komponira- naj na šegavo štajersko narodno be- sedilo; soprani pojo melodijo zdaj v nižini, zdaj zopet v vratolomnih vi- šinah, ostali glasovi jih diskretno spremljajo.Izvrstni soprani CPD po- kažejo v tej pesmi svojo moč in zna- nje. S to pesmijo si je priborilo CPD na nedavni pevski tekmi v Ljubljani 624 točk od 030 dosegljivih ter za- sedlo drugo mesto in dobilo za na- grado krasno Vavpotičevo sliko »Slo- vensko tihožitje«, ki bo v prihodnjih dneh razstavljena v veletrgovini Stermecki. Adamiču sledi Lajovic s tremi zbo- ri »Pastički«, »Kiša« in »Kroparji«. Mnogi ga slikajo za bavbava, češ da sklada premoderno; Cudno pa je ven- darle, da so njegovi šegavi »Pastir- čkr« skoraj ponarodeli, znak, da na- rod razumc in vzljubi tudi novejšo pesem, samo slišati jo mora večkrat in v lepi obliki. »Kroparji« so kom- ponirani tako plastično, da jih ne slišimo samo, ampak tudi vidimo te gorenjske kovače. S »Kišo« nas po- vede Lajovic doli v prelepo hrvatsko Zagorje; prevarano dekle plaka, ker ga mori težka bol in nevzdržno vz- dušje! Na svojo prvo turnejo ni moglo CPD brez našega domačina dr. An- tona Schwaba. Uvi-stilo jo v program njegovi pesini »Zdrava Marija« in »Zvonovi«. Obe sta religiozno nastro- jeni in morata prijeti še tako hlad- nega poslušalca. V prvi pesmi poje sopranski solo ga. Rajhova- Sledi najtežja skladba vsega spo- reda Premrlova »Luna in zvezde«. Slika nam življenje na nočnem nebu od nastopa lune pa do solnčnega vz- hoda. Zvoki valovijo iz najnežnejše miline v najostrejše disharmonije in obratno, prav tako kakor se pode pö nočnem aebu tcmni oblaki, dokler jih ne premaga zlato sol nee v vsem svojem jutranjem blesku. Pesem ima ogromen obseg in zahteva od pevcev veliko silo in znanje. Tudi to pesem je pelo CPD na glasbenem festivalu v Ljubljani; pesem je bila priznana kot najtežja izmed vsch pesmi, ki so se pele na pevski tekmi. 599 točk od 630 dosegljivih jo doseglo CPD z njo in želo za izvajanjc b-urno odobrava- nje. Sigurno bo napravila skladba tudi na naše poslušalstvo globok Zükaj ? Vsak trgovec, obrtnik, gospodar, gospodinja poseti XII. Ljubljanski velesejem 4. - 13. junija 1932. Ker nudi najveCji prcgled vseh po- trebščin v gospodarstvu, orientacijo ceii blaga, polovično vožnjo na ž«- leznici, popust na parobrodih. — 700 razstavljalcev, ^0.000 m2 razstaviSča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, higijenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-promctna razstava, razstava Prijateljev prirode v stano- vanju. — Legitimacije po Din 301— se dobe pri vseh veCjih denarnih zavodih, župnih in oi>činskih uradih, večjih po- stajah dravske banovine in biljetarnah »Putnika«. — Prenočišča preskrbljena. vtis; treba jo je le poslušati in sledi- ti besedilu. Prvi del sporeda zaključi zopet Adamič s svojima velikima zboroma »Molitev pastirCkov« in »Kresovale tri devojkc«. Oba zbora sta zelo ob- sežna in lotevajo se ju le večji zbori. S prvo pesmijo nas povede Adamič gori v naš tužni Korotan, kjer ječi naš rod v robstvu in prosi lepših, zla- tih Casov; druga pesem pa nam sli- ka življenje v naši lepi Belokrajini, kjer kresujejo dekleta in čakajo fan- ta. Vsaka ga hoče očarati s svojimi čari, Marko pa se odloči za skromno, a zato najlepše srce. Program prvega dela je izbran nad- vse skrbno. PiinaSa skladbe resnične umetniške vrednosti. Zato naj ne bo glasbo ljubečega Celjana, ki bi zamu- dil ta koncert. O drugem delu kon- certa bomo poročali v prihodnji šte- vilki. Občni zbor Jugoslovenske Matice v Celju V soboto 28. t. m. od 20.30 do 21.15 se je vršil v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu redni občni zbor celjske podružnice Jugoslovenske Matice. Občni zbor je otvoril in vo- dil predsednik g. dr. Bavdek, ki je poročal o pritožbi proti razpustu pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Ta zadeva še ni rešena in se od lani ni nič izpreme- nilo. Podružnice JM delujejo brez centrale, vsled Cesar je njihov polo- žaj zelo težaven. Podružnice so pre- majhne, da bi mogle same uspešno vršiti narodno-obranibno delo. Vlad- ni komisar g. dr. Oto'n Papež v Ljub- DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Prve gostilne v Ljubljani so zabe- ležene iela 1488 Iz spisov je razvid- no, da eno miljo okrog Ljubljane ni sniela biti nobena gostilna, ne pri sari in ne pri graščini. V tern okoli- gu ni popoten Clovek mogel dobiti vina in zateči se je moral v mesto. Iz leta 1564. je ohranjon ukaz za go- ' stilniCarje (Bürgermeistergebot). Cez deseto uro zvečer ne sme biti odpr- ta nobena gostilna, postopačem in potepuhom kakor tudi znanim pijan- cem je strogo prepovedano posedati po gostilnali in igrati. Preko devote ure zvečer ne sme nihee pohajati po ulicah, peti, vriskati, piskati, gosti ali kakorkoli kaliti nočni mir. Tudi med službo božjo mora vladati po vsem mestu popolen mir, vse gostil- ne morajo biti zaprte in gostilničar ne sme dajati v tern času nobenernu človeku ne jedi ne pijače, pa četudi je popotnik in tujec. Še leta 1785. so zaprli neko natakarico za 24 ur, ker je med mašo dala pijačo. Vsakega tujca je moral gostilničar takoj na- znaniti županu, če pa je razsajala kužna bolezen, ni smel gostilničar vzeti pod svojo streho nobenega tuj- ca. Da so tudi naši prcdniki kaj ra.di srkali rujno vince, nam služi v do- kaz, da so celo avstrijski poslanci na inomoškem shodu leta 1518. sklenili za kranjske pijanco stroge odredbe. »Tern in tistim, ki bi jim dajali piti, se zagrozi, da se jih bo zaprlo v »Narrenhäusel« ali »Narrenkotterle«. Pa kljub tern grožnjam so znali na- ši dedje obiti oblastna povelja in po navadi so posedali do ene ali dveh popolnoči v gostilnicah, od koder so so vracali ob lunini l-azsvetljavi po- šteno nati-eskani v svoje brloge. Leta 1748. sta bila zasačena dva dijaka ob eni ponoči v gostilni. Oba je straža prijela in ju na/nanila šolski oblasti. Enega so zaprli za osem dni, drugega pa izključili iz sole, ker je stražo zasramoval. Iz so- le izključeni dijaki so se morali v 14 dneh odločiti za kako rokodelstvo, ali so jih pa vtaknili v vojake, če niso zbežali iz mesta. Ljubljančani so bili vedno radi dobre voljo, godbo so ljubili kakor dandanes in dcželna gosposka je kmalu uvidcla, da se da iz te navade črpati nov vir dohodkov. Naložila je davek na godbo »Musik- impost«. Ta davek je dala gosposka v najem in najemnik ga je moral sam pobiiati po gostilnah, kar je bi- lo včasih zelo neprijetno. Sploh sta dežclna in mestna gosposka pritis- kali na gostilniCarje in iskali pri njih kritja za stalno nai-ažčajoče izdatke. Uvedli so današnjo trošarino, od vsa- kega bokala po en vinar, a kmalu je začel ta davek naraSčati sorazmerno s potrebo' mestne in dcželne blagaj- ne. Da je bilo v Ljubljani veliko go- stilnic, vidimo iz tega, da je bilo le- ta 1725. le 394 meščanov, izmed ka- terih se jih je pecalo 94 z gostilniško obrtjo, že leta 1792. pa je bilo vseh gostilnic in točilnic 162. Ti gostilni- ča.rji so plačevali sledeče davke: ce- sarski dac, deželni in mestni dac, vinski impost, donesek za mestno razsvetljavo, gostilničarski davek, donesek za »banko« lističe, davek za dolgove, donesek za popravljanje ce- ste, bankalno mitnino in mestne me- nice. Iz tega se vidi, da niso današ- nji mestni gospodarji iznaSli prav nič novega glede obdavčevanja go- stilničarjov in da so to tudi naši prcdniki prav dobro razumeli. Res je, da je gostilničarska obrt takrat prav dobro uspevala, gostilničarji so bili prav dobro založeni in sortirani z vinom. Točili so dolenjca, vipavca, črnino, proseško vino, cebedinca, muškatelca, tržaški Reinfall, beli in črni teran, refoško, rebulo, ogrsko vino, marsolin, vin de re in furlan- ca. Preskrbljeno je bilo torej za vsa grla po njih okusih, poleg tega pa se je stočilo tudi mnogo piva in žga- nja. (Dalje prih.) Stran »Nova Doba« 30. V. 1932. Stev. 44. ljani uspešno upravlja premoženje pokrajinskega odbora JM. Poročild odsotne tajnice je prečital predsednik g. dr. Bavdek. Na sestan- ku zaupnikov Jugoslovenske Matice, ki se je vršil 5. julija 1931. v Celju, je bilo sklenjeno, da se naj Jugoslo- venska Matica združi z Narodno od- brano. Podružnica je v minulem letu prodajala »Gospodinjhki koledar« in novo'letne razglednice Jugoslovenske Matice. Blagajniško poročilo poštnega upravnika v p. g. Mirnika izkazuje 2.7G3.08 Din gotovine. Članarina za lani se ne bo pobirala. Na predlog preglcdovalca računov g. prof. Mrav- Ijaka je bil blagajniku in odboru po- deljen absolutorij in sicer blagajniku s priznanjem. Pri volitvi je bil izvoljen doseda- nji odbor. Pri slučajnostih je predlagal gosp. prof. Mravljak, naj podružnica pobe- re članarino za letos samo pri onih članih, o katerih misli, da bodo mo- gli plačati, sicer pa naj počaka s po- biranjem članarine, dokler ne bodo nastale v delovanju podružnic JM zo- pet normalne razmere. Predsednik g. dr. Bavdek je omenil, da se mora vprašanje pokrajinskega odbora le- tos razčistiti. V slučaju dcfinitivne- ga razpusta pokrajinskega odbora naj se Jugoslovenska Matica združi j z Družbo sv. Cirila in Metoda. DOMAČE VEIf I DANAŠNJI ŠTEVILKI smo priložili poštne položnice za vse narcčnike, ki prejemajo list po pošti. Cenj. naročnike, ki so s plačilom na- ročnine v zaostanku, prosimo, da se poslužijo poštnih položnic in nam najkasneje do 10. junija nakažejo naročnino. blago za damske obleke, plašče in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje d Narodno predstavništvo. Narod- na skupščina se bo sestala v četrtek 2. junija, senat pa v četrtek 9. juni- ja. (1 Gradnja ceste Ljubljana—Litija— Radeče. Ministrski svet jo dovolil banski upravi dravske banovine na- jetje pcfec/jila v znesku 14 milijonov dinai'jev proti primerni obrestni me- ri in 20-1 etni amortizaciji za zgradbo banovinske ceste Ljubljana— Litija- Radeče. Pripravljalna dela so se že pričcla. Pri gi-adnji ceste bo zaposle- nega mnogo brezposelnega pi-ebival- stva iz laškega in litijskega sreza. d Izpiti na gimnazijah. Nižji teCaj- ni izpiti sc bodo na jugosldvenskih gimnazijah pričeli 10. junija, dopol- nilni in razredni izpiti 1. junija, po- pravni izpiti pa 7. junija. CEVLJI na obroke že od Din 75*— naprej edinole pri STRAŠEK, Kovaška ulica št. 1 d Otvoritev gospodarske priredit- ve. Otvoritev XII. Ljubljanskega ve- lescjma ni več daleč in lahko1 reče- mo, da se javnost živo zanima za to impozantno in splošno jugosloven- sko gospodarsko institucijo. Za ta ve- lesejem se je priglasilo mnogo doma- čih in tujih razstavljalcev. Lahko re- čemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hr- vati, pa tudi med drugiin trgovskim svetom. Prikazujejo razmah indu- strije in budijo v ljudeh smisel za na- prcdek, zanimanje za nove iznajdbe in za boljše naeine trgovanja. Zato obiščitc vsi v dneh od 4.—13. junija XII. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu iz- redne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo vam žal in s scjma se boste vračali z novimi Custvi, polni- mi ljubezni do domovine, katerc bla- gostanje je odvisno od čimveejcga razvoja našega narodnega gospodar- stva. 5. junija 1Q32. CASILSKI DAN Prostouoljnega gasilnega in reseva'nega društua Celje d Kje se dobe sejemske legitimaci- je. Legitimacije za obisk letošnjega XII. Ljubljanskega velesejma od 4. do' 13. junija po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korpo- racije, županstva, župni uradi, pro- svetna društva, tujskoj)rometne usta- nove in večje železniške postaje drav- ske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo diroktno od urada Ljubljanskega ve- lesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želele prodati prodajo le- gitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. d IV. velika razstava perutnine in kuncev v Ljubljani. Kmetijska dim- žba v Ljubljani priredi potom svojih članov, odsekov za perutninarstvo in kuncerejo svojo IV. veliko razstavo. S tern hočejo rejei pokazati uspehe reje, ki so jih dosegli s temi prcko- ristnimi živalmi v prošlem letu. Due 3. junija t. 1. bodo posebne komisijo strokovnjakov ocenjevale razstavlje- ne živali. Za razstavo neprimerne ži- vali se' bodo vrnile, najlepše pa na- gradile. 4. junija ob 10. bo slovesna otvoritev razstave na velesejmu. Do- sedaj se je priglasilo G2 razstavljal- cev perutninarjev in 34 kuncerejeev. Živali bodo razstavljenc v prostornih kletkah, deloma pa tudi v skupinah. Od perutnine bodo zastopane vse pasme, ki jih gojijo člani z uspehom, kakor: precejšnje število rjave šta- jerske zagorske kokoši, bele štnjerke. plimatke, Rhode Island, leghorn, rjave, bele in črne orpingto'nke, itali- janske jerebičarko, sultan beli, joko- hamo kokoši, sulmdolske, razne ra- ce, kakor khaki campbell in indijske tekalke, japonske goske, turška gos, purani in kapuni raznih pasem, Od kuncev: belgijski orjaki, dunajski plavci, kastoroksi, dunajski orjaki, orjaški šeki, srebrci, angora itd., sploh kunci, ki se sponašajo tudi za kmctsko rejo. Razstava traja ves čas velesejma in to od 4. do 13. junija t. 1. v »K« paviljonu na velesejmu. Vsak 100. obiskovalec, ki ho plačal v tern paviljonu 2 Din, bo nagrajen s pri- merno živalico. Dijaštvo in vojaštvo pod vodstvom predstojnikov ne pla- ča nikake vstopnine. Odbor kakor tudi vsi razstavljalci so objavljeni v Velesejmskem katalogu. lz povedane- ga sledi, da bo ta razstava vseskozi pouCna in zanimiva. Kmetijska druž- ba hoče s tern propagirati še večjo gojitev in vzbuditi zanimanje za re- jo malih živali po'sebno med kmet- skim ljudstvom. d železniški popust za udeležence vsesokolskega zleta v Pragi. Pisar- na zletne razstave v Pragi nam spo- roča: Na IX. vsesokolskem zletu v Pragi se pričakuje obisk približno 800.000 ljudi, največ seveda iz Ceho- slovaške, a bodo o'b tej priliki pri- speli v Prago tudi gostje malodane iz vseh držav sveta. Poleg sokolskih udelcženccv bo prispelo v Prago tudi nesokolsko občinstvo. Gostje, ki bodo predložili izkaznico sokolske razsta- ve, bodo imeli na češkoslovaških že- leznicah na vožnji tja in nazaj 33%' popusta pri voznih cenah, na jugo- slo'venskih železnicali pa 50% popu- sta samo na povratku. Sokolska raz- stava bo zelo zanimiva; udeležil se je bo tudi jugoslovenski Sokol. Raz- stava bo trajala od 18. junija do 10. julija. Obiskovalci razstave se lahko poslužijo popusta na železnicah v ča- su o'd 14. junija do 14. julija. Izkaz- nica sokolske razstave je obenem tu- di vstopnica za razstavo in se dobi za 30 Din na češkoslovaškem posla- ništvu, na češkoslovaških konzulatih in pri vseh jugoslövenskih zastopni- kih Praškega velesejma. d Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da ae progla.se za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: posest- nik Ignacij Pečnik z Dobrne, JoŽef Ratej iz Dober v Slovenskih goricah, Avgust Vašl iz Topovelj pri Braslov- čah, Franc Vasle iz Podvina pri Pol- zeli, Janez Ojsteršck iz Mladih Vin pri Krškem, Ignacij Brinovšek in Ivan Brinovšek iz Gorenj, Stefan Ko- žuh iz Dramelj, Janez Kumer iz Pe- čovnika pri Celju, Martin Zorko iz Sel pri Brežicah ter Franc Blatnik od Sv. Hieronima pri Vranskem. Za mrtvo se proglasi tudi Jera Krum- pakova iz Lemberga pri Celju, o ka- teri že 10 let ni ničcsar znanega. d Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniioba v črevcsu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, inotnje sluz- nice, preidejo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franc Jožefovo« grenčico že deset- letja pri odraslih in otrokih obeli spo~ lov z največjim uspehom. »Franc Jo- žeiova« grenčica se dobi v vseh le- kaniah, drogcrijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za pondeljek 33. maja popoldne: Da- nes v severnili Alpah dež, nadaljno izboljšanjo vremena verjetno, a ne sigurno. Celje in okolica c Zborovanje gosiihiičarjev in ka- varnarjev iz celjskega okraja. V pon- deljek 30. t. m. od 10. dopoldne do 12.30 se je vršilo v hotelu »Hubertus« v Celju zelo dobro obiskano zboiova- nje gostilničarjev in kavarnarjev iz vsega celjskega okraja, na katerem so bila obravnavane posledicc nove- ga trošarinskega zakona za točilce al- koholnih pijač, potreba novelizira- nja tega zakona, krošnjarjenje z al- koholnimi pijačami in druga vpra- Sanja, ki se tičejo gostilničarskega starrn. Zborovanja so se udeležili tu- di narodni poslanci gg. Prekoršek, Urek in prof. Pavlič ter ccijski žu- pan g. dr. Goričan. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik gostilni- čarske zadruge v Celju g. Bernardi. Govorili so tajnik Zveze gostilniCar- skih zadrug v Mariboru g. Peteln, narodni poslanec g. prof. Pavlič, g. Trop v imenu gostilničarjev v leto- viških in zdi'aviliskih krajih, gosp. Dolinšek iz Hrastnika, župan g. dr. Goričan v imenu celjske mestne ob- čine, g. Žumer iz Celja, narodna po- slanca gg. Urek in Prekoršek, gosp. Ota iz Zavodne in g. Vranjek v ime- nu železniške uprave. Sprejeta je bi- la resQlucija,- kakor so jo 25. t. m. sprejeli gostilničarji iz mariborskega okraja v Mariboru in ki, vsebuje vse želje in zahteve točilcev alkoholnih pijač. Obširneje poročilo o zborova- nju bomo objavili v prihodnji števil- ki. c Proračnnski provizorij za mesto Celje. Mestno nasielstvo v Celju raz- glaša: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom od 3. maja 1932, II. No. 11058/1 dovo- lila, da sine mestna občina celjska za dobo do končne odobritve prora- Cuna za leto 1932. (po ministrstvu fi- nanc) pobirati vse občinske davščine v višini in pod pogoji, kakor so bile dovoljene za leto 1931. Izjeino tvori le vodaiina, ki.se po'bira po novem vodovodnem redu, odobrenem po kr. banski upravi dravske banoviue v Ljubljani z odlokom od 15. marca 1932., II. No. 915/1, kakor je bilo ob- Če ste potrti, onemogli in nervoz- ni, če trpite na glavobolu, omotičnih napadih in sličnem, je skrajni čas. da pripomorcte do rednih funkrij svojim notranjim organom (želodcu, jetrom, ledvicam) s tern, da zauživa- te nekaj tcdnov vsak dan pol kozar- ca Saxlchnorjeve naravne grenčice HUNYADI JANOS. Pazite na etiketo z l-decim srednjim poljcm! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in bolj- ših trgovinah. javljeno s tukajšnjim razglasom od 25. marca 1932, St. 0822/1931 na tu- kajšnji uradni deski ter v celjskih in ljubljanskih Casopisih. c Invalidska tombola, ki bi se bila morala vršiti v nedeljo 29. t. m. po- poldne na Dečkovem trgu pred Na- rodnim domom, je bila zaradi ne- ugodncga. vremena zopet odpoveda- na in se bo vršila v nedeljo 12. juni- ja. c Splošna gradbena zadruga v Ce- lju bo imela svoj VI. redni občni zbor v soboto 11. junija s priCetkom ob 19.30 v Celjskein domu. c čebelarji iz Celja in okolice bo- do priredili ob ugodnem vreinenu v nedeljo 5. junija ob 3. popoldne po- učni sestanek s predavanjem pri 5e- belnjaku gospoda Rebova v Košnici. c Pouk na soli Glasbene Matice v Celju ho trajal do 28. junija. Tega dne bodo razdeljena spričevala go- jencem in gojenkam. c Želite izredno po ceni triteden- skega okrepčila ob inorju? Kolo ju- goslövenskih sester v Celju bo od- premilo v torek 7. junija svojo prvo kolonijo v krasno morsko zatišje, v zeleni Bakarac. Vsi, ki ste potrebni oddiha. in okrepčila v morski vodi in pod južnim solncem, pa si tega vsled težkih gospodarskih razmer ne more- te privoSCiti v dražjih letoviščih, ga najdete v naših kolonijah za ceno 28—30 Din dnovno. Hi-ana je tečna in skrbno pripravljena, in kar je po- sebaost za morsko kopališče, je tarn mrzla živa pitna voda. Tudi kopali- šče je že moderno urejeno. Krasne izletne točke, kakor Bakar, Sušak, Kraljevica, Cirkvenica in druge so v bližini. .Ker je časa za prijavo k prvi koloniji le še par dni, naj se javi, kdor želi z nami, najkasneje do 5. junija. Druga kolonija bo' trajala od 28. junija do 19. julija, tretja pa od 19. julija do 10. avgusta. Ne zamudi- te ugodne prilike! — Kolo jugoslö- venskih sester v Celju. c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju jtiiredi v soboto 4 junija cvetlični dan, da pridobi nekaj denarja za podpiranje najubožnejše dece. Ker je društvo navezano zgolj na milodare, apeliramo na cenjeno občinstvo, da po svojih močeh podpre društvo in ne odreče dani naši deci. Ostala društva pa prosimo, naj ta dan ne prirejajo konkurenčnih pri- reditev. Naj ho 4. junij posvečen na- šim uliogim otrokom. c Sokolsko društvo v Celju poziva članstvo, ki se namorava udeležiti vsesokolskega z?eta v Pragi, da se prijavi najkasneje do 1. junija pri društvenem blagajniku br. Naprud- niku (zaloga piva). Obenem s prija- vo je vplačati stroške za prevoz, zlet- no legitimacijo, prehrano itd. Po- drobnejša pojasnila se dobe pri br. blagajniku. Opozarjamo Članstvo, da so na zakasncle prijave, kakor tudi na prijave brez istočasnega vplačila odpadajočega zneska no bo v nobe- ncm sluCaju oziralo. c Smrtna kosa. V javni bolnici v Colju so umrli: v petek 27. t. m. 52- letna posestnikova žena Neža Suhlo- va iz Pečovnika, 75-letna občinska reva Katarina Pinterjeva s Kalobja in 32-letni dninar Valentin Rajneš iz Žusma, v nedeljo 29. t. m. pa 35-letni Franc Hriberšek, brezposelni delavec brcz stalnega bivališča in 2- letni sinček najomnika Luka Jurkovič iz Št. Petra v Savin j ski dolini. V Ce- lju (Cankarjeva cesta 7) je umrl v so- boto 28. t. m. sin trgovskega sluge A. Božičnik. N. p. v m.! c Zaostanki na vodarini in kanal- ski pristojbini za 1. 5eirtletje. Most- no načelstvo' v Celju razglaša: Vodo- vodna uprava je v aprilu dostavila hišnim posestnikom predpis vodari- ne in kanalskc pristojbine za prete- klo 1. četrtletje Vkljub temu, da so plačljive vse pristojbine v smislu § 18. veljavnega vodovodnega rcda v 8 dneh po dostavi predpisa, se mno- go prizadetih še vednd ni odzvalo po- zivu. Vsled tega se pozivajo vsi hiS- ni posestniki, ki so s plačilom vocla- rine in kanalske pristojbine v za.- ostanku, da poravnajo v smislu § 18. vodovodnega reda nnjpozneje do 1. junija 1932. pri mestni blagajni vse za 1. četrtletje tek. leta predpisane vodarine in kanalske pristojbine, ka- Štev. 44. »Nova Doba« 30. V. 1932. Stran 3. kor tudi vse eventualne zaostanke na vodarini iz preteklcga leta. Oni hišni posestniki pa, ki so vložili pro- ti višini odmere priziv, odnosno ki so prosili za znižanje vodarine, se pozi- vajo, da poravnajo v istem terminu predpisano kanalsko pristo'jbino, za uporabo vode pa plačajo kot napla- čilo do rešitve priziva na 1. četrtlet- je odpadajoči znesek po lanskem predpisu. Po preteku tega termina se bodo zaostanki izterjali v smislu § 19. vcdovodnega reda eksekutivnim potom. c Bekrutovanje. Županstvo občiue Celje okolica razglaša: Na vednost se daje vsem nabornim obveznikorn, da se vrši letos redno rekrutovanje mla- deničev za stalen kader v četrtek 2. junija s pričetkom ob 7. zjutraj v me- ščanski šoli v Strossmayerjevi ulici v Celju. IstoČasno se bo vršil tudi pregled vseh začasno nesposobnih mladoničev in mladeničev, ki so slu- žili svoj karski rok pri konjenici in ki rnorajo na dan n;o- žrtvovalno, vendar pa Olimpu, ki je nastopil s par rezervami, ni bil pre- hud nasprotnik. V drugem polčasu mu je sicer uspelo zabiti dva gola, v splošnem pa je prevladoval skoro vso igro Olimp. Sodil je g. Svetek. — K. D. Gospodarstvo Hmelj I. poročilo Hnieljarskega društva za Slcvenijo o stanju hmeljskih nasa- dov. ŽALEC, 28. maja. Ne sicer prestroga, a dolgo traja- joča zima, ki se je raztegnila Čez me- sec marc, je precej zadržavala spo- mladanska dela v hmeljskih nasa- dih. V vsej naglici se je hmelj obre- zoval in so se postavljali hmeljski drogi. V prvi polovici meseca aprila in tudi v začetku meseca maja ni bilo ugodnega vremena in so se nadaljna dela izvrševala le presledkoma. Sedaj se hmeljarji bavijo deloma še s prvim, deloma pa tudi že z dru- gim napeljevanjem hmeljskih trt, ki ^ONANDOYLE: Boj v BuiegSi 53 (BaskervilEski pes) Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Ta želja me ni presenetila in sem bil nanjo pri- pravljen,« je dejal Holmes. Iz žepa je potegnil več Papirjev. »Tu je njuna fotografija; napravljena je bila Je pred štirimi leti v Yorku. Na zadnji strani Citate .Gospod in gospa Vandeleur', toda brez težav boste lahko spoznali, da sta to gospod in gospa Sta- pletonoya.. Hazen tega sem vam prinesel izjave vero- dostojnih pvič io gospodu in gospej Vandeleur, ki sta imela takrat zasebno šolo v St. Oliverju. PreCitajte jih in mi povejte, ali še dvomite o istovetnosti obeli oseb.« Z očmi je preletela papirje in naju po'tem pogle- dala z osuplim obrazom obupane ženske. »Gospod Holmes!« je nato vzkliknila. »Ta clovek mi je obetal zakon pod pogojem, da se loCim. Nala- gal ine je, lopov— nalagal tako1 podlo, da nie je si-am, če pomislim. Niti bcsede ni bilo, ki bi bila rcsniCna. In zakaj — zakaj? Mislila sem, da je vse storil zaradi mene. Zdaj pa vidim, da sem bila zmeraj samo orod- jo v njegovih rokah. Zakaj bi mu ostala zvesta — i saj ,mi je zmeraj lagal! Zakaj bi prikrivala to, kar o | njem vem? Vprašajte me — niti bescdice ne bom za- molčala. Le eno vam prisegam — ko sem pisala ono pismo, nisem mislila. na to, da bi kaj žalega storila staremu gospodu, ki je bil z menoj zmeraj tako do- ber!« »O tem sem popolnoma prepričan, gospa,1« je od- vrnil Sherlock Holmes. »Pripovedovanje o vsem, kar je bilo med njim in vami, bi vam bilo najbrž muCno. Morda je bolje, da vam jaz povem, kaj me zanima. Ali pa, da sam poskusim obnoviti vso zgodbo. Ce se bom zmotil, mi povejte. Stapleton vam je nasvetoval, da napišete ono pismo?« »Narekoval mi ga je.« »Kot vzrok vam je najbrž navedel to, da bo sir Charles prav gotovo dal vsoto, ki bo potrebna za po- kritje stroškov pri tožbi za ločitev zakona.« »Tako je.« »Ko ste pismo odposlali, vam je prigovarjal, da ne bi šli tja?« »Rekel mi je, da bi ranilo njegov ponos, ce bi kdo drugi moral dati denar v ta namen; da je on sicer siromak, toda rajši da svoj poslednji vinar za odstranitev zaprek, ki naju locijö.« »Očividno je človek, ki je znal iti naravnost proti cilju. In potem niste ničesar več čuli, dokler niste brali v listih poi'ocil o smrti sira Charlesa?*« »Ne!« »In morali ste mu priseči, da ne boste nikomur povedali o svojom dogdvoru s sirom Charlesom?« »Da! Rekel je, da je bila njegova smrt zelo tajin- stvena, in da bi prav gotovo padel name sum, če bi kaj govorila o dogovoru. Zelo me je prestrašil — in molčala sem.« »Tako sem si tudi mislil. Toda nekaj sto sumili?« Pomišljala se je in pobesila oči. Ccz nekaj časa pa je odgovorila: »Če bi bil besedo držal, tudi jaz ne bi bila svoje nikdar prelomila.« »Sodim, da vam lahko čestitam, ker ste tako po- ceni ušli pogubi,« je vzkliknil Holmes. »V pesti ste ga imeli; vedel je to — in vendar ste ostali živi. Me- sece in mesece ste hodili ob robu prepada . . . Zdaj morava iti, gospa Lyonsova. Najbrž boste v najkraj- šem času spet čuli o nama. Kl an jam s!e . . a< »Najin slučaj se čedaljo bolj zaokroža in težave j izginjajo druga za drugo,« je povedal Holmes, ko sva čakala na postaji prihoda londonskega brzovlaka. »Kmalu bom lahko dal jpreprost, a vendar obsežen in razumljiv prcgled enega najbolj čudnih in zapletenih zločinov zadnjega časa. Kdor se posebno zanima za zlo'cinstvo, se bo spominjal podobnega zlodejstva, ki se je pripetilo leta 1866. v Grodnem na Maloruskem. Razen tega seveda Andersonovi zločini v severni Ga- rolini. Toda najin slučaj kaže nekaj potez, ki so po- polnoma edinstvene. Še celo zdaj nimava nobenega jasnega dokaza o krivdi tega prebrisanca. Toda_ čudno se mi bo zdelo, če ne bo vse popolnoma jasno, preden bova nocoj legla spat.« V tem trenutku je z oglušujočim ropotom pri- drvel na postajo londonski brzovlak. Obstal je in majhen, čokat mož, ostro izrezanega obraza, ki je spominjal na dogo, je skočil na peron iz oddelka pr- vega razreda. Pozdravila sva ga in takoj sem opazil po spoštljivem Lestradovem pogledu, da se je mali detektiv že marsičesa naučil, kar je z nama delal. Zelo dobro sem se še spominjal zaničljivega zasme- hovanja, ki je ž njim moz prakse metal v koš vse teorije. »Kaj bo dobrega?« je vprašal uradnik. »Najimenitnejši slučaj, ki se je pripetil v zadnjih lotih,« je odvrnil Holmes. »Dve uri Casa imamo. Mi- slim, da ju ^omo najbolje izrabili, öe med tem nekaj pojemo. In potem, Lestrade, izbljujte londonsko meglo iz svojega grla, in vdihnite nekaj Cistega, mrz- loga zraka z Dartmoorskega mosivirja. Saj še niste bili nikdar tu? Nu, zdi se mi, da svojega prvega obiska ne boste tako lahko pozabili.« Stran 4. »Nova Doba« 30. V. 1932. Štev. 44. Za letovišče Uspelo nam je izpolniti obutev, ki jo prodajamo za tako nizko ceno, da jo more vsakdo kupiti. Tudi Vi boste zadovoljni z našo poletno obutvijo Pre- pričajte se. no*** 39.- 39.- 49.- Vet.. 19-26 Vrsta 4441.-05 Za deklice : zračni lahki platneni pol- čevlji z gumijastitu podplatom, okusne oblike. Št. 3-8 (19-2C) Vrsta 4432-37 "OtroSki platneni čeveljčki v sivi barvi z gumijastim podplatom. Praktični za vsak- danjo nošnjo. 69.- Vista 2944-00 Sandali, ki ne žulijo niti nog niti žcpa. OtroSki St. 22-26 Din 39¦-. St. 27 34 Din 49-—. Ženski 35-38 Din 59'-. MoSki St. 39-'46 Din 69.-. VrsTo 2145-0» Lahki in udobni žcnski čevlji iz sivega platna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko za- dovoljstvo. V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH KUPITE DOBRE IN CENENE NOOAVICE. MOŠKE ZA DIN 7 —, ŽENSKE ZA DIN 25-, 9- «o v zgodaj obrezanih nasadih d6- segle že 1—\% m višine. V nekaterih legah sta se pojavila bolhač in hmeljska stenica, ki sta povzroCevala nekaj škode. Vsled de- ževja v minulih dneh je nastalo bolj hladno vreme, ki je ustavilo uničujo če delovanje navedenih škodljivcev. Glede kupčije ni kaj poročati. Letina 1931. je skoro razpro'dana. Društveni odbor. Glasovi iz občinstva Procesija in kratki rokavi Starši radi ustrežejo svoji deci, zlasti deklicam, da jih vsakd leto na Telovo za proccsijo belo oblečejo in jim pripravijo veselje, da smejo tro- siti cvetlice pri procesiji po mestu. Ker je letos na Telovo deževalo, je procesija po mestu odpadla. Up o'trok pa je bila procesija na hribu sv. Jo~ žefa na »lepo nedeljo« 29. t. m. do- poldne. K procesiji nas je šlo precej staršcv, ki imamo otroke v mestni narodni soli. Ker ni običaj, da bi ho- dila mestna sola k procesiji na hrib sv. Jožefa, smo prosili šolske sestre iz Celja, da bi smeli priključiti v pro- cosiji svoje otröke otrokom iz Sole šolskih sester. Dobili smo odgovor, da jih ne sprejmejd v vrsto, ker ima- jo deklice — kratke rokave! Ker ta- ko ravnanje menda ne pospešuje ve- ro in tudi ne odgovarja pojmom o moderni higijeni, prosimo višjo šol- sko nadzorstvo, da preišče zadevo. Prizadeti starši. Ne dirjajie in ne pustosite! Sedaj ko so lepi dnevi, hiti v pro- stem času vse ven. Povsod opažamo izletnike. Vidimo jih, še bolj pa ču- jemo. Nekateri se obnašajo silno ne- dostojno in naravnost surovo. Pone- kod je strašno innogo vpitja in indi- janskega vriskanja. Mirnemu člove- ku, ki išče razvedrila po delu ali po- zabljenja po' neuspehih, greni tako ravnanje nekaterih nebmlanih ob- jestnežev izlet in veselje. Pomislhno samo, kako se jezimo in razburjamo, ko prihaja v mesto med dostojnimi vojaškimi novinci kak tuleč divjak, in preudarimo, kako slabo so poda meščanom, ako na tak nedostojen naČin kažejo svojo namišljeno plitko kulturo deželanom, katerc smatrajo za nižje in manj izobražene. Tuliti v mirni naravi kakor bi gonili volkove, je grdo. Dalje si nekateri ne dajo dopove- dati, da ne bi smeli puščati papira, v katerem so imeli svoj prigrizek, kar na trati, ali ga celo porodno razme- tavati. Taka reč se vendar da zmeč- kati in vtakniti v oprtnik. Ce pa ne tako, se vrže v kak grm ob poti. V. Kinci Mestni kino Celje. Pondcljek 30., torek 31. maja in srcda 1. junija ob pol 9. zveCer: »Ljudje v ognju«. 50% pustolovski zvocni film. V glavni ulogi sloviti Harry piel. Sodelujcjo berlinski ognjegasci. Zvočna pred- igra. Ker se bo kino zaradi poletne sezono predvidoma kmalu zaprl, se naj cenj. občinstvo posluži še te pri- like in si ogleda ta film. Celjska posojilnica d. d. v Celju isTm^ijiüi »i>»a»« a w i«i MA^TrT3^TrsTT3!iETr«r^T3rM*iöraT5i V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din U.coooco — Kupuje in pro- daja