SPOZNflVAJMO NflŠE KRAJE                                                                                                                                                                                                                                  J
ZALOG VČERAJ, D ANES, JUTRI
Pred 1. majem smp se doma posvetovali o tem, kam bi se podali za prvomajske praznike. Obveljala je očetova, ki je trdil, da ne bomo hodili daleč in da naj se otroci ogledamo najprej okolico rojstnega Jcraja - Zaloga, saj tako manj vemo o njegovi zgodovini in njegovem razvoju kot o zgodovini starih Grkov in Rimljanov.
Preden smo se odpravfli po pobočju Zaloških hribov na DEBNI VRH, sem vzela v roke turistični priročnik iz leta 1952, ker sem hotela vedeti, kaj je v Zalogu napisanega pred 20 leti. V priročniku, ki vsebuje prek 400 strani drobnega tiska, je o Zalogu dobesedno napisano tole: ,,Skoro smo v Zalogu, od koder je še slabe pol ure hoje do izliva Ljubljanice v Savo. Nekdaj je bfl Zalog važna brodarska postojanka. Sedaj se dviga tu velik sflos, dokaz našega povojnega napredka v kmetijskem gospodarstvu. Od Zaloga dalje drži cesta sporedno z železnico ..."
Kljub temu, da sem mlajša kot navedeni priročnik, mi ni šla v ra-čun tako velikanska sprememba, ki je nastala v Zalogu v pičlih 20 letfli-Zato sem staiše zasula z vprašanji. Odgovori nanje in kasnejše brskanje po domači ,,korespondenci" so mi dali idejo, da nekaj več povem o svojem rojstnem kraju.
ODKOD NflZIV ZALOG?
Po ustnem izročflu je Zalog dobil ime po zalogah, oz. skladiščfli, ki so jih tmeli brodarji ob bregu Ljublja-nice. S čolni na volovsko vprego so dobavljali različno blago iz južnih krajev. Tu so ga pretovarjali in vozili dalje z vozmi, predvsetn v Ljubljano. Zadnja zgradba. ki je služfla kot skladišče, se |e zrušila pred nekaj leti; le del je se stoji ob mostu čez Ljubljanico.
Brodarstvo je zamrlo z dogra-ditvijo železnice leta 1849. Z želez-niško aranžirno postajo pa je prebi-valstvo dobilo novo možnost zapo-slitve. Kljub železnici, ki običajno prinaša s seboj hitrejše razvijanje gospodarstva, Zalog vse do leta 1948 ni doživel bistvenega na-predka.
Do tega leta v Zalogu, razen treh mlinov in žag, praktično ni bilo go-spodarsko pomembnih objektovjž gradnjo žitnega silosa in petrolej-skega skladišča pa se začenja inau-strializacija Zaloga. Če danes, po dbbrih 20 letih, naredimo kratko bflanco razvoja, ugotovimo, da so poleg omenjenih dveh objektov do-gradUi še druge, in sicer: mesno industrijo,  veliko  hladilnico sadja,
perutinsko farmo, iz nekdanjega manjšega obrata Agrokombinata je razvilo podjelje Satumus sodoben industrijski obrat, poleg pa je še obrat Koteks-Tobusa. To je za tako kratko dobo velik dosežek, saj ta podjetja oz. obiati zaposlujejo sko-m toliko delavcev, kot je bflo pred 20 leti vseh prebivalcev Zaloga in Sp. Kašlja. S tetn pa industrijski raz-voj Zaloga še ni zaključen, saj je po urbanističnem načrtu na zahodni strani naselja rezervirana za indu-stryo že ogromna povriina.
Na območju Zaloga, Sp. Kašlja in Podgrada kot geografske celote je bflo pred 20 leti okoli 1400 prebi-valcev; danes živi tu skoraj 3000 prebivalcev. Tako velik porast pa je nujno narekoval hitro gradnjo stano-vanj in diugih objektov infrastmk-tuie.