UREDNIŠTVO. UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL, 5 TELEFON fiT. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-28. PONEDCIISKA IZDAM NJVTRAM IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA*. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO 112 Terrorfeamber bei Angriii ani Berlin vemichtet ©bcrsetzversuche der Sowjcts iibcr den ukrainischen Bug vcreitclt Abv/ehrerfoltf bei Witebsk — Neue Durchbruchsrersuche des Fein-des bei Cassino zusammengebroc hen — Abennak starker Luftan- grifi aui London Aus dem Fuhrcrhauptquartier, 25. Marž. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Briickenkopf Nikolajew scheiterten starkere feindliche Angritfe naeh harten Kampfen. Cbersetzversuche des Feindes uber den unteren ukrainischen Bug uurden vereitelt. Die an ^inigeii Stellen auf dem VVestufcr des Flusses gelandeten Bol-scheuisten uurden j m sofortigen Gegen-stoss vemichtet oder zusammengedrangt. mann Lydecfce stehende Artillerietrup- pen. Der Feind erlitt schwerste Verluste. Von der iibrigen Front werden keine besondercn Ereignisse gemeldet. Cber dem italienischen Raum uurden gestern 12 feindliche Flugzeuge abge-»rrhosscn. Nordamerikanische Bomberverb&nde flo-gen am 24. Marž in das Rhein-Main-Ge-biet ein und tvarfen Bomben auf mehrere Orte. besonders auf Frankfurt Main. Un- Zuischen dem mittleren ukrainischen I ter sehwierigsten Abuehrbedingungen Bug und dem Dnjestr so\Vie vvestlich des | uurden neun feindliche Flugzeuge ver-Dnjestr im Raume nordlich von Balti iei- nichtet. Bei einem emeuten Terroraneriff auf die Reichshauptstadt in der Nacht zum 25 Marž hatten die britiscben Terror- s^ten denische rnd rumanisrbe Truppen dem vordringenden Feind hartnackigen VViderstand. Zvvischen Proskuro\v und Tarnopcl stiessen die Soujcts mit uber-legenen Kraften weiter nach Siiden vor. Ajigriffe gegcn d'"e beiden Stadte vvurden in sch\veren Kiimpfcn abgeschlagen. Durch einen Gegenangriff un^erer Trnppen im Raume von Brody erlitten die Sovvjets hohe Verluste. N*ord\vestlioh Kowel vvurden die Bol-scheuisten weiter zuruokgcvvorfen. Sftd-ostlich \Yitebsk behaupteten unscre Trup flieger *cbwerste Verluste. 112 viermoto-r»gc Romber wnrden vemichtet. In ver-Fchiedenen \Vohngeb'eten von Berlin ent-stanrten Rrande und Zerst5rangen. Die Bevolkerung hatte Verluste. Starke Verbamle schwerer dentscher Kampfflugzeuffe ^riffen in der vercrancre-nen Nacht vviederum London an. Der zu-sammengefasste Ansriff vemrsachte star-j ke Explosionen und zahlreichc Branđe, pen ihre Stellnneen gegen emeute feind- die sich norh wahrend des Angriffs tu liche Durrhbruchsversuohe, bereinieten ortliche Evnbriiche und fiigtpn den Sow- jets ancb hier hohp blutige Verluste zu. An der iibržgen Ostfront herrschte n-ir Srtliche Gefechtstfi + isfkeit. In Ifalren nahm der Feind seine Durchhruchsversuche bei Cassino wieder auf. Die mit starken Kraften \vahrrnd des iranzen Taeres gegcn den Ost- Nordteil des Ortes s^efiihrtcn An -griffe brachen am zahen VHder^tand der dort unter Fiihrune des GeneraUeutnants Heidrioh eintrosetzten 1. Falfschinnj&ger- Fl^^^enhranden ausiveifefen. Finige britisehe Storflngreuge uberflo- gen das westdeutsehe Orenzeebiet. In den frfihen Morsrenstnnden des 24. Mar? verer scbwere Abwehr- I atlan*ik und »m Mittelmeer zehn S?chiffe kampf der Hivision wurde her^'orraqrend mit 4P 000 BRT. SOlvle flinf Zerstorer nnd unters^iitzt dureb unter dem Befehl des Gple?trpbr7eue:e. Ansserdem schossen sie Oberstleutnants Denzinger und Haupt- drei feindliche Flugzeuge ab. Ws!Seff hartes Ria^en im Siiden der OstSront VoHe^" Ab^vehre"!^!«? zaseben DnfeDr und Tschpnssv — Sowiet?srhe Uebersetz/ersuche am unteren u krainisehen Butf zerschlagen — Stadte Ealti und Proskurow jgeraumt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 26. Marz. DNB. Das Oberkommajado der Wehrmacht gibt bekannt: Am unteren ukrainischen Bug vvurden mehrere Vorstosse und rebersetzversuclie der Sowjcts zersehla^en* An der gosamten Front zuisehen Ferwo-maisk und ostlich Brod v stehen unsere Truppen in sch\veren Ab\vehrkiimpfen, in deren Verlauf die Stiidte Balti und Prosku-ro\v geriiumt \vurden. Bei Tarnopol ver-nichtete einer unserer Panzerverbande in entschlosssenem Vorstoss 25 feindUche Ge-schiitze. In den erfolgreichen Abvvehr kampf en stid-lich der Pripjetsiimpfe hat sieh der Major der Reserve Strobel, Fuhrer eines Artille-rie-Rejunents, durch besondere Tapferkeit hervorget an. Zvvischen Dnjepr und Tschaussy griffen die Bolsche\visten nach heftiger Artillerie-vorbereitunjr mit mehreren Schiitzen-Divisio- nen und Panzerverbanden an. In harten Kampfen errangen unsere Truppen einen vollen Abvvehrerfolg. Oe rt liche Einbriiche vvurden in sehneidigen Gegrenstossen berei-nigt. Eingebrochener Feind im Nahkampf vemichtet. SudostUch VVitebste fulirten die So\vjets infolge der an den Vortagen er-Bttenen hohen Verluste nur vergebliche ortliche Vorstosse. Im hohen Norden wurden feindliche An-griffe im Kandalakscha-Abschnitt zerschla-gcn. In Italien uurden bei Cassino von Artillerie unterstutzte starke feindUche St-osstrupps unter hohen Verlusten fur den Gegner abgevviesen. Von der iibrigen Front uird nur beJder-seiri^e Spah- und StosstnippVitiglceit gemeldet. Einige fe4ndliche Storflugzeuge d ran gen in der vergaugenen Xacht naeh VVest-deutschland und in den Raum von Berlin vor. Največji po?ez angleškega letalstva Beztm, 25 marca. Britanske oddelke bombnikov, ki so prileteli nad nem&o ozemlje, so močn' oddelki nem^ih lovcev na večer 24. marca med 21. in 22 uro nad severnim Fres-Iandom prsilili k borbi Med Flensburijom in Kielom so bili prvi bombniki sestreljen, v serijah Val eovražnikovih bombnikov je dosegel nemško prestolnice iz sevemo/apadne smeri Več kaker eno uro so nemški lovci *oraj brez odmora v vel'kem številu napadali bombnike in javljali letalske bitke Srrahovaln značaj re«a poizkusa napada je očividen. Sovraž-nikova letala so nemški lovci napadali rud- potem ko so se vračali v smeri prof1 zapadu-Manjšr britanski oddeki so bombardirali cilje na področju Leipziga in Weimarja. tBerlin. 25. marca Po'?kus Ir So v poznih tkovnh večernih urah podvzeli anij!e?ki stra-valni letalci, da bi osredotočeno napadi Berlin, je devedel dc eneca naivečiih uspehov nemške obrambe, posebno nočnih lovcev Kakor javlja današnje nem-ko vojno poročilo so nem.lce letalsko-obrambne si'e sestreHe 11? sririmotornih angleških bombnikov Ker je bil dokaj?en de4 teh sotreVtev izvršen že ob pri- hodu, ko Sx> angleška letala še imela ves tovor bomb je ta uspeh dvakrat tolikanj vreden Že nad morjem s* naskakovali nemški nočni lovci valove bombnikov, ki so leteli v veliki višini, in sestrelili eno letalo za drugam. K tem sestrelitvam pa se morajo prišteti se tako zvane tihe izcube, torei letala, ki so bla nad Nemč'jo v letalskih bojih poškodovana in zarad težkih poškodb niso dosegla svojih oporišč. Angleško letalstvo je torej pr ponovnem poizkusu strahovanja prestolnice Reicha doživelo svoj dos-lej največji poraz Lahko se vzame kot zanesljivo, da je anglefko letalstvo ▼ nočj od 24 na 25 marca izgubilo okoi: lOClO mož svojega letalskega osebja. Nanad sam je nemška letalska obramba moč no razbila Kakor vedno ob angleških straho-valnih nanad;h so bili tudi tokrat zadet zgolj stanovanjski okraji ter je bila prizadeta Mco-da n izgube civilnemu prebivalstvu Velik iM-rambni usneh napram nočnim .lapadalcem )e najho'iši dokaz da cjače.ia letaka ofenziva Angležev -n Američanov proti Reichu n mogla niti najmanje osfebiri sale nemške letalske '.■bTambe Sedaj tudi sovjetska letalska opor:šca v Italiji Stockholm. 25 marca. Kakor je baje zvedel dopisnik lista »Balrimore Sun« v VVashingtcmu iz pnsto;nega vira, je v dogovoru med sovjetsko in Badoglijevo vlado o izmenjavi diplomatskih zastopnikov tud- klavzula, da bo sovjetskim letalom dovoljena uporaba italijanskih letališč Sovjetska zveza je baie tudi že zaprosil aangloameriske voja:ke oblasti v Italiji za to dovoljenje, ker pa jim AngloamcTičan1 n'-So brt dovolj naglo odgovorili, so &e sovjetski zastopnik- obrnili na Badoglija ki jim ie T-ikoj odobril uporabo letališč Za protiuslugo se je Sovjetska zveza ^zjavia prorav! ct>. da vzpo stavi direktne odnese z Badoglijem. Ženeva. 25 marca Vest o priznanju Bado-^ijeve vlade po Sovjetski zvezi je s poroč lom 5b Londona, da namerava Stalin vzpostav-'t;* *nepo*>redn: stik« z Badoglijevo vlado dobila kj globlji pomeo. »Nevv York Times« pripominja, da b' Kre-melj rad direktno obravnaval z Itahjo sredozemska vprašanja Direktni stik z Badogliiero bi naj služil »o pera t vn i m ciljem«, namreč razširjenju sovjetskega vpliva na Sredozemlje. To torej pomeni, da se je Badoglic sedaj celo tako daleč ponižal da utira pot Stai novi politiki razširjenja na Sredozemlje. Izdajalec oči vidno upa. da ga bodo za te suženjske usluge boljševici Izdatno nagradili. Boljševiško odlikovanje Stockholm. 25 marca Po vesti sovjetske rx>roeevalske službe je bil odlikovan šef generalnega Štaba armade Zedinjenib držav general Marshall z redom Suvoto-va I. razreda Daruju zm Zimsko Budimpešta, 25. marca. Vladna stranka je "mela v četrtek dopola - cS>wr> obiskano sejo. katere so se udeležili «tevttni Člani obeh zbornic in parlamenta, kakor tudi več ministrov. Min. predsednik Sztoiav je v četrtek o priliki cbska Lukacsa napovedal svoj poset na popoldanski seji. Po 6 uri je predsednik stranke Lukacs sporočil navzočim članom stranke, da mu je min predsednik Sztoiav pismeno sporočil, da bi rad postal član stranke m da je odbor za sprejemanje novih članov njegovo prošnjo soglasno spreiel Po statutu stranke bo min mcdsedhTc Sztoiav postal rudi predsednik stranke. Ministrski predsednik je prispel ob 8 na sejo stranke in so ga vs navzoč* pozdravili s prisrčnimi klic" »elien« Predsedn:k Lukacs je pozdravi? min predsednika s toplimi besedami m mu izrekel dobrodošlico ob vstopu v stranko. Ministrski predsednic se ie zahvalil za prisrčen spreiem in zagotovil navzočim, da mu ie visoki duh stranke bil vedno dobro znan Nato je prebil Sztoiav več časa v intimnem razgovoru' s člani stranke Budimpešta. 24 marca. Tfck zavzema o do-godk'*h n« Madžarskem v IteviTnm komentarjih in uvodnikli svroie stališče Madžarska ki živi v :še »Fue«eel1ense«« da *e njena bodočnost zartotrA^liena zčni oddelki težkih nemških bojnih letal so napadli v pretekli noči ponovno London. Strnjeni napadi so povzročili močne eksplozije in številne požare, ki so se še med napadom razširili v površinske požare. Nekaj britanskih molilnih letal Je preletelo zapadno nemško obmejno področje. V zp:ocInj?h jutranj'h urah 24. marca so ootop;!e zašč'tne ladjo vojne mornarice V Rnkavskem prelivu dva britanska brza ^olna in poškodovale dva nadaljnja tako hndo, da je računati z njihovo izjrubo. Istočasno so odbili vf? brezuspešnih napadov lovskih bombnikov. Nemške podmornice so potopile v hudi borb: na severnem Atlantiku in v Sredozemskem morju iz spremljav 10 lan'j s skupno 4£.00A br*.. kakor tudi .*» rušilcev in spremJjevaln»h ladij. R*7en tega so sestrelile 3 sovražnikova letala. g&fagjg hajfi top na teg vbodnega bojišča Popoln oferaftsbni uspeh med Dnjeprcm In čavsjent — Sivjetslci poizkusi prekoračenja spoilrclega Buga razbiti Mest: Bjelbl in Proskurcv £zpraz22]etii Fiihrerjev ^avni »tan, 26. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavila: Ob spodnjem ukrajinskem Bugu je bilo razbtih več sovjetsk b sunkov in poizkusov prekoračitve reke. Na vsem bojišču med Pervomajskim in vzhodno od Brodov so naše čete v težkih obrambnih bojih v katerih sta bili izpraznjeni mesti Bjclci in Prcskurov. Pri Tar-nci>; lu je naš oklopniški oddelek uniči, z odločnim sunkom 25 sovražnikovih topov. V uspešnih ohrambnh bojih južno od Pripjetskih močvirij se je s posebno hrabrostjo odlikoval rezervni major Strobel, poveljnik topnškega polka. Med Dnjeprom in. Čavsijem So boljševiki po siloviti topniški pripravi napadli z več strelskimi divizijami in oklopniški-rai oddelki. V hudih bojih so izvojevale naše čete popoln obrambni uspeh. Krajevni vdori so bili v zanosnih protisunkib oč ščeni. Sovražnik, ki je vdrl. je bil v bojih iz bližine un:čen. Južnovzhodno od Vitebska so sovjetske čete zaradi hudih izgub, ki so jih utrpele prejšnje dni. pod-vzele zgolj brezuspešne krajevne sunke. Na Arktiku so bili v odseku Kandala* kše razbiti sovražnikovi napadi. V Italiji so bile pri Cassinu z velikimi izgubami za nasprotnika odbite močne sovražnikove udarne čete, podprte s topništvom. Zostalega bojišča javl.fa.io zgolj obojestransko delovanje izvidniških in udarnih čet. Nekaj sovražnikovih motilnih letal je prodrlo v pretekli noči nad zapadno Nemčijo .n nad področje Berlina. ^rvi sovražnikov naskok na Cassino izjalovljen Izredno velike sovražnikove izlube so izsilile kratek Dremor — V desetdnevni ve'ealenzivi je sovražnik pridobil le 150 do 300 m ozemlja — Cassino še vedno v nemški posesti Berlin, 25 marca. 23 marc je prinesel na juinoitalijanskem bojišču presenetijivo spremembo vremena. Močan snežni metež in deževno vreme je zavladalo na bojiiču cd južnih Apen i nov do ravnice pri Cassinu. Tukaj je bil snežni metež nekaj ur tako močan, da ie bilo možno videti samo na razdaljo komaj 100 metrov. Letalsko topniško delovanje ie bilo zaradi tega manjše kakor pred dnevi. Med angloame-rišk mi četami so posebno trpeli zaradi I mraza Indijci. Na deseti dan borbe sov-I ražnikove veleofenzive. ki se je pričela 15 marca, je bilo opaziti pri sovražniku znake utrujenosti, ki ga ie prisilila v zadnjih 24 urah do kratkega, morda tudi le prehodnega premora Zaradi izredno velikih izgub so morali Angloameričani znova razmestiti svoje čete in zbrati ostanke razbitih oddelkov Naskoki proti severnemu in vzhodnemu delu mesta, ki so dan prej kazali znake popuščanja, so bili 23. marca popolnoma udušeni. S tem je bil prvi naskok sovražnika izjalovljen ob dobrem odporu nemških padalcev in grenadiri ev Celokupno sovražnikovo letalstvo v Sredozemlju z več ko 10.000 vojaki in stotimi težkimi oklopniki je moglo v desetdnevni bitki z močno podporo topništva zaznamovati le pridobitev ozemlia v globini 150 do 300 metrov Cassino sam je še vedno v nemški posesti. Le na južno-vzhodnem delu je uspelo sovražniku zasesti kolodvorsko področje, ki je izven mesta in nima nikakega važnejšega pomena. Na severu je uspelo indijskim in angleškim oddelkom zasesti razvaline nekega gradu ki ga pa stalno obstreljuje nemško topništvo. Kljub odmoru pa se nadaljujejo bitke v notranjosti razrušenega mesta Padalci so prizadeli sovražniku v ponovnih protisunkib težke izgube in uničili v ogorče nih borbah na nož več bojnih skupin. Pn nekem sunku proti razvalinam gradu, ki jih je zasedel sovražnik, so vdrli nemSki vojaki pod vodstvom mladega poročnika v razvaline, uničili več postojank in se vrnili s Številnimi ujetniki na izhodišča. Sovražnik je izgubil pri tej akciji skoraj polovico svoje posadke Indijski bataljon, ki je prvega dne bitke najdalje prodrl in je bil 16. marca na vzhodnem pobočju Monte Cassina na vrhu 435 obkoljen, je po dveh neuspelih poskusih prodora ustavil svoj ogenj. Ta posadka je že nekaj dni brez vode in kruha. Pri obrambnem uspehu naših padalcev in grenadirjev je tudi udeleženo v polni meri topništvo. S spretnim obstreljevanjem je podpiralo težko borbo pešcev im razbilo sovražnikove velenapade. V posameznih dneh so izstrelile nemške baterije nad 5000 granat in prisilile številni sovražnikove topove k molku. V pouličnih bitkah je bilo posebno uspešno topništvo v delovanju proti sovražnikovim oklopnikom. Čeprav so razvaline zelo ovirale udejstvovanje topništva, je neki oddelek od Iti marca uničil ali zasegel 36 bojnih vnz Sovražnik, ki dovaja svoje oklopniKe ob straneh cest samo še na ozkih gorskJn stezah, si upa p1^-seči le v borbo iz bližine Poizkuša namreč razbiti ostank«> hiš in kupe razvalin ker domneva, da so za niimi nemški padalci. Izmed 9 ameriških oklepnikov, ki so pri Massa Albanete prodirali proti nekemu vrhu in poizkušali vdreti v nemško glavno bojno črto, je bilo uničenih 8 iz bli-ž:ne. Posadke oklepnikov so pozkušsle pobegniti, toda orožje nemških strojnic jih je prisililo, da so se predali. Sovražnik je zgubil v teh bojih od 15. marca dalje 31 oklopnikov. izmed teh tečino v borbi iz bližine. S tem je izpadla po desetih dneh bojev tretjina ovražnikovih oklopnikov, ki jih je poslal v borbo pri Cassinu. Položaj pri nettunskem predmestju se v zadnjih 24 urah ni prav nič izpremenil. Ob neznatnem topniškem in letalskem delovanju kakor obojestranskem izvidniškem udejstvovanju je potekel dan mimo Ponoči so uničili nemški erenadirji neko sovražnikovo oporišče Nemško dalinostrel-no topn štvo je obstreljevalo podnevi in ponoči z dobrim uspehom področje Nettu-no-Anzio. Protiletalsko topništvo letalstva je sestrelilo pet sovražnikovih letal. Novi romati DK JE IZŠEL! it \ Stran 2 •SLOVENSKI NAROD*. 1*44 Stev. 13 Gh*d*M4M teden: »Lepa Vida« ob ZS-letnid Cankarjeve Uspešna prezasedba in debata v »Gereatamn sla Trojno povel!čanje. Večna Lepota je poveli ča na v Cankarjevi »Lepi Vidi«, katere premiera )e bila v četrtek ob 25 letnici Cankarjeve smrti. Mladost je poveličana (Dioniz). ki le Lepota njeno rojstvo, bolečina pa njen otrok. In končno poveličanje našesn iez:ka. Se ni bil tako izbrusen ter izlc^-a Se ne bo. Trije svetovi se stikajo v tem liričnem bIago>pevu. v tej edinstveni dramski pesnitvi: Prividni, vizionarni. potem hrepe-nenjsko sanjski in realni, življenjski Prvi je domena Lepe Vide Za seboj ouščp globoke sledove: strte duše. V drugem se lomijo in ugašajo Mrva. Damjan in Polja-ner.ob njih zori Dioniz Mrvina tronost in Dionizova tvornost se preizkušata Na enem koncu te četvor:ce ie Mrva s svoj:m pesinvzmom. na drugem pa uteleševalec m Va dosti D;oniz s svoiim optimizmom Med niimr> sanjarita ne^n'k Polianec in poootnik Damian V realnem svetu so zasidrani zdrnvnk Milena in Vidina mati: Delež prvih dveh ie živlieniska vedrina. Vidina mati na spada <=em do svoiem usmiljen iu Končno ie tu še Dolinar. Predramil se ie v svitu realne mladosti, se prenovil in 7r»n*hal v kraVestvo Lene V*'de doživljal Pol^ančeve Mrvine. D:on;zove fn Damjanove brene^eni^ke slasti in muke. ter se po skopne1;h prividih nrevesnil v zdravnikov in Milen'n svet. Vsi trije svetovi so odeti v prozorno tančco simbolizma. Kdor ima bistro oko. z lahkoto prodre tančico Kaj nai bi bilo na vsem tem neumljivesa? Slepec bi otipal vrata, ki vodiio v skrivno kamrico, k^er srečuiefi Leno Vido. Jacinto in še druee. ki so i'ma blizu Hreoenen^e. nek notranji vzeon sili k neko'raini Ler>oti, k; ie dobrota, smisel, cilj in ideal. Tudi smrt ie lahko med ideali Zato je Mrvo zmrvilo. da ie glavo zataknil v zanko. Damiana pobralo. Poet Poljanec pa je zvpnel kakor iesenska roža. Trojna ie uprizoritvena možnost. Prva je odeta v prozorno vizionamost; druga je realistična, kol: kor dopušča testo, iz katerega so zgnetene te podobe. Tretja pa je nekie na sredini. Ciril Debevec je kot rež'ser posadil vsakogar v niegov svet. V gotovem smislu je svoiečasno zasnovo primemo dopolnil, prednr-^čil Lepo V;do ie primaknil tvarnemn doiema-nju. živlieniska sred mi koprnečih duS. V setavrio razporejenih svetlobnih in glasbenih uč:nkih odseva njihova notranišci-na Griegova glasba ie kakor idealno ustvariena za pormzor^evanie. projekcilo pr*vidnih saniskih razpoloženi in nagibov C. Debevec ie z zunanjimi tehničnimi pomagali stonnieval možnosti č:m spreiem^vejše in čim tehtne^Se uorizor-ljivosti. Na vznoter pa ie podkrepil predstavo s svoiim znan;m Igralskim slogom, ki orehaia v mračno tesnobnost in ki bi niti obeseniaka pod vislicami ne preseneti s .kancem' vedrine. Podčrtati 1e. da je D»bevčev *eralski slo«, odrski izr^z sa-mrn'Vto dosledno in smofmo razneljan. Sarčeva je bila Lepa Vida Ob njeni govorici, igri ter celo+n; odrski pojavnosti si začutil, kako prehaja nieno bistvo v ^feričnost: dozdevalo se nam je. ko da prhala k svol'm bednem čakalcem z nekega drugega sveta kier ie vse v soncu In tenoti Janov Polianec u^ha v svoiem pevskem ooželeniu po rož' Čudo+vorni. dnVter hp *zh*ra s nnUtibom Te»^e VMe na drffe*ainč:h us+n'c^h Jan le dognano ponazoril poetov saniski zario«: in nWnvo sen*4mentaino 'rc^nanosi Dehevč«*v Mrva izraža trnko raznčnranie no+rr>nio razklanost obtm ki potaplja oe«nrfgnega Mrvo v slVohni ppb ^mlnčena dv*-* kar sama pod — vrv M Sk^-b;n.*kov Med tednom Trinajsta vojna Finske V 700 tetin, od leta 1240, dalje, je imela Finska že 13 vojn proti svojemu glavnemu sovražniku na vzhodu. V tem času je imela vojna proti republiki Novgorod, proti mo- j skovskim velikim knezom, proti canstične- j mu imperijalizmu In končno proti boljševiz- j mu. Nekatere izmed teh vojn so trajale tudi po 20, 30 in celo 40 let Zato ni n.č Čudne- j ga, če so Finci tudi sedaj trdno odločeni nadaljevati vojno proti boljševikom do končne zmage. Vsakih 8 minut eden Prvič v tej vojni je bil ameriškim novinarjem dovoljen dostop na vojaško bol n s ko ladjo, ki je prispela v neko ameriško luko. Gre za ladjo »Acadia«, ki je prpeljala ranjence iz Severne Afrike in Italije. Ob tej priliki ugotavljajo ameriški listi, da je bU od 7. septembra 1941 dalje vsakih 8 minut po eden ameriški vojak ali mornar ubit, ranjen al: ujet Spričo stopnjevanja borb pa se bodo te številke kmalu lahko računale le ie na sekunde. Topovi pod snegom V kakšnih razmerah se morajo boriti nemški vojaki, priča poročilo iz Abrucov. Tam so vojak' spravili topove na neko planino v v'šini 1600 metrov. V eni uri pa je topove in municijo pokril 3.5 m debel sneg. Vojaki so morali topove dobesedno izkopati Iz snega, municijo pa so morali 'akati pod snežno odejo s pripravami za iskanje min. Sovjeti kupujejo de'nice Sueškega prekopa Iz egiptskih diplomatskih virov poročajo, da je sovjetsko poslaništvo v Kairu naročilo raznim borznim agentom, naj pokupijo večje število delnic Sueškega prekopa. Vse nakupljene delnice so bile spravljene na sovjetskem poslan1 štvu. Zaradi teh nakupov ae je tečaj delnic na borzi s*cer dvignil, toda Angleži in Američani so dokaj razburjeni, ko vidijo, da jim tudi tu hod'jo Sovjeti ▼ njihovo zelje. Ameriški general padel pri napadu na Berlin Sedaj je bilo uradno objavljeno, da je nalet smrt pri nedavnem terorističnem napadu ameriških bombnikov na Berlin med dru* gtm* tudi amerišk general Russell Wolso-». Star je bil 38 tet in je bil na glasu kot eden najboljših tehnikov ameriškega vojnega le* talstva. Damjan je tudi v koprneti četvorici. Slog njegove igre je sicer bistveno v skladju z Janovim ter Debevčevim, le tu pa tam je za spoznanje s polzel na realni, življenjski tir. kar pa ni bilo kvarno. Tudi Damjan ie s premišljeno odrsko izraznostjo dodelan umotvor Bitenčev Dioniz toplo prepričljivo vzplamteva v svojem mladostnem, z vero v kraljestvo Lepe Vide prepojenem vzhičenju. Ob poletu za Lepo Vido je do-žfvel sicer neznaten spodrsljaj, kar se lahko pripeti rud že preizkušenemu gledališkemu umetniku in kar ni pohabilo celotnega v*iska o njegovih kreacijsklh sposobnostih Bitenc je navzlic svojim prvim odrskim korakom svojo nalogo dobro opravil, po'em ko je že kot Thorolf v »Normanskih iunakih« posvedočil svojo uporabnost predvsem v prkazovanju likov, kier so potrebni poudark; mladostne vneme zanosa ter idealizma Pohvalno je omeniti pr-'tefmltev mladih moči. ki pri-nasaio na oder utr'p sočne m!ado>ti. odr-sketra poleta Tud< žen*k; ansambl b; kazalo izpooolnievati z dotokom nadarienih sodelavk iz vrst naimlaiš'h Za soboto je bil napovedan debut že z matičmh oro-dr.kr;i znaten 0^rcj-0 7ej0 obe*ainčeffa L Korošca Zarad- koliziie z delno preža ?edbo in obema debutoma v Cmeri nisem mopel v Dramo: pa pr*hodni*č kaj o n^ecnvi stvaritvi. Dolinar ki ga ie dobro interpretiral Greeorin je zannvv odrski ooiav Med dvema sve*ovoma n-'ha Termičke orv'ne z obeh nodr^'i mora izlušČ:ti ter 1ih nri-merno oblikovati Tz živlieniske srečne s*» vznenia v Medino nrvednost Ler>e Vide pa omahne zaouSč°n. v resničnost ž:vt-"en*a Smrt ne postane z»n$ c;l* hrepenenja po izpubl^eni Leni V;di V tem pogledu ie Dolinar proti težje Mrvi in D^mi^nu. Zdravnik in Mlena brodita no srruffi. ki se viluffa daleč «tran od c liev. ki vo-d'io k ^mboiu Lene V?de Ce^ariev zdravnik kaže kleno življenjskost. 7drav onti-m!7em. dob#r in«*;nt nr^kf;čne oVucr)4» st\^r? teea sveta. drtmem bretru 1e za-knren*nieo in T na«mA*Vrvm mo^r* tožno. hrpnenen'ckn s?jmo^rp:nčenie svoie«»a nri-ia+elia Nacmelanoct. vedrina od^-kuJeta M;Vno TTknr>ar-HoHarievo Končno ie om#»T»'ti §e E KraH**vo. k! ie sicer epizodne jšo vlogo v dobroti oonžK*a*nče se Vide ▼ zrelo mater« umetnino. Cankarjeva Lepa Vida, ki Je izrazito literarna, lirična umetnina, ki ni bila ustvarjena ta odrsko dinamične, odrsko tehnične naloge, te navzlic svoji uprizori t veru slabokrvnosti nasla pot do občinstva, ki Jo je ob spominu na najpomembnejšega oznanjevalca naše besede hvaležno sprejela in tudi njeno navidezno skrivnost pravilno doumela. V Operi pa smo imeli ob sobotni predstavi »Gorenjskega slavčka« malo »senzacijo-. Dvojna alternacija, dvojni debut G. Anton Uršič je debutiral v vlogi Fra-nja in doživel predočen uspeh. Po dolgem času resnično iznenađenje, ki bo občinstvo zanj opernemu vodstvu iskreno hvaležno. Urš: če v Franjo je polnokrven gorenjski fant Njegov tenor teži v dramatično stroko, je v srednjih in višjih legah polno zveneč, prebojen. Občinstvo si ie pridobil že z uvodnim Fran je vi m samospevom Njegova izgovorjava je zeio razločna, nastavek srguren. Sola bo nekatere manj opazne nedostatke lahko smotrno izločevala. Tudi v niegov: igri odseva samozavest, zdravo jedro goreniskega fanta. Večkratno nastopanje bo samo po sebi odstranjevalo to aH ono trdoto, neuglaie-nost. S svoiim dragocenim £l as o vrv m materialom nai preudarno štedi. Vedeli smo. da smo dobili zanesli i vega. izvrstnega pevca za tenorske partije dramatične stroke. Šopkov in priznanja ni manjkalo Gdč Majda Zakrajškova je debuti-rala v vlogi NJnon. Prijetno odmeven, topel prečiščen je njen koloratumo uporaben sopran Ckilčno je odpela znani samospev v drueem deianju. Tud5 niena igra nr:ča. da se pretaka po pjenih žilah odreka kri. S svojim uspehom je lahko zadnvolina. Potem še obe alternaciji. Gdč E Krže-tova ie bila v M;nkim* vlo^i Se prav dobra. da«=i niso vaške mladenke njena domena Zdeln se nam ie orece* boliša od Marinke v »Prodan' nevesti«. Presenetila ie s svoiim leo:m oe*iem. ki ie opozorila z niim nnee z> ko* N;non SfrnVl: Kadar je na Mai-'jin praznik v postu prav gorkO, bo tudi prihodnje leto topl6. Če tega dne trto lahko iz ruješ, tisto pomlad nič več ne zim-zujcs. k*<.LLii&~&ru>ii.^ ivia .ja. prepelje lastavice v dežeto, jesenska *»_f-ija (Mala maaa) jih pa oupelje. Ce na laji pre>j Marij inim oznanenjem žabe v \ od. regi jajc», led po J ur je vem nad njo se naJde. O Rupeitu, ki bo godova! v ponaaeljeit, p t pravijo r*asi kmetje: Ce hn«. Rup^rt L p uni, ae seno i&iko ^oai Sv. tctif« ta j sn neoO, «jo maiego srp na oaš p*r>£} taivo. Ljubljanski parki in gaji bolj in doij vaoijo prebivalstvo, oeprav se m loiiko toplo, da o« poueueval. na sooča, je venuar že pttoKi Dijelio, ua uoino opet zasedli svoje posLOjUu^e, cnu bo ptigre«U£a dovolj laaatna. Uprava mebine viuianje je tudi letos posKrbeia za vse na^aue. Kmetijsko cbuelavo primerne parcele v mt^iu so že očeaene m pripiavijene za sajenje krompirja in Orug.n saoezev. Prostori, Ki niso za obdelavo, so po parkih in dievore-dUi sveze pesuti z rumenim pesKoni Nadalje so ie povsod razpostavljene kiopi. V TieisLanu je vt>aK aan Ookj Zivaiuio. Ze zgodaj prihajajo tjakaj redni obiSKovaiCt, da uz vajo veselo žvižganje m žvrgolenje. Vsa drobna perjad je kaj vesela lepih juter Marsikod po mestu tudi prihajajo drobni krUatci kljub pomladi se vedno berač t na okna, kakor so se tega v sedanji vojni navadili. 4*o trgovinah s semeni Lu prt semenaricali na trgu je zdaj sezona na višku. Zanimanje kaze, da bo letos vs»a ploaua zeaija še prav posebno skrbno Obdelana. Veijeuio bo tudi propaganda za nasade son«*a'c in buč imela se večji uspeh kakor v zaunjih dveh* letih Barjanski kmetje so lam prav dobro odrezali, ko so Jeseni do vazal v tovarno olja sončnice in bučno seme, za kar so takoj prejeli primerno količino prvovrstnega oija ter krmilne pogače. Tako so se sami najbolje oskrbeli z Jedilnim oljem. Naj bi se letos tudi taki nasadi čim bolj razširili, predvsem pa seveda gojenje po-vrtnine vsake vrste in vseh onih kmetijsk'h panog, k) se dado gojiti na mestnem področju. Todi nasl filatelisti so imeli v preteklem tednu svejc senzacijo. Kakor so te poročali dnevniki, so bile spe-cialitete poStnh znamk ta teden sežgane. Kakor je 21. februarja posebna komisija po naročilu g. prezidenta razzagala vse kli- Ali za narod — proti kotim-vibffiiSf ati % fc^fttjiiilzifs^ffi mm nrotf narodu; to |« danes vprašanj*. Kdor fe %a narod, ho podpisal narodno sname-nltco proti zloMnstvom. šije za pretskavanje italijanskih znamk in jih s tem popolnoma un čila, tako se je po nalogu g. prezidenta Rupnika v sredo 22. t. m. spet sestala ista komisija k sežiganju makulature. Ugotovljeno je bilo, da ne manjka niti ena znamka in da so vsi računi popolnoma prav.lm. Vue kar je važaega za zgodovino znamk Ljubljanske pokrajine, je varno shranjeno za muzej, prav vse drugo je pa uničeno. Kakršna koli zloraba ohranjenih specialitet je popolnoma izključena. Naša znamka je torej vsestransko sol-dna in vsak dan več vredna. Po burji sončno vreme Na praznik smo imeli sicer sonce, toda vreme je bilo zelo neprijazno. Ves dan je razsajala burja, ki je dvigala oblake prahu, odnašala klobuke z glav in se zaganjala v plašče kakor v jadra. Ulice so zato ble precej prazne, vsak se je rajši umaknil v zavetje. Gledališča m kinematografi so kajpada bili dobro obiskani. V oper: je bil zanimiv debut mladih moči. o čemer bomo podrobneje še porocar. Večji del so bile predstave t'id' tokrat v naprej razprodane. Na praznik proti večeru se je ozračje umlrUo. Noč je bila jasna in prav tako hladna, k?kor prejšnje v tednu; v nedeljskem jutru smo našli še dovolj ledu po jarkih. NIČ Čudnega, saj se belijo še prav ve-1 ke zaplate snega po bl'žnjem hribovju Nedeljsko jutro pa se nam je prismejalo vedro in mirno Ljubljančani so tiho nedeljo pridno izkoristili, da z 'zprehod- nano-mestijo. kar so na praznik zamudili. Filmski premici Tednik: Vel*ki admiral Don:tz ie v imenu Fuhreria položil venec "a srob neznanega iunak*a v Berl'nu Ranjeni voiaki nre^mein po*ebno ool'Mčnn 'zob^szbo V ocrrore^'h Vraiih crrnHe varna zakloni.4^1 V^'aSke ve7be s srn u črn* Z"b»vr»a p'b-v?lrio-c-rwvr«T»-> nr're**;*ev Nar^»?čai za *o-var^e t#**Sl pr* ui*** irčV€tB oouku T e*^la v^hod^em bo^J*^n odioč;1r>o nodn-rain nehotne one^arM? Ra^n^ no«riefki z;mcke h'*irf» na vftww1n Poe-rte^V' z tninoftarllsn-clrpcro boi'"*č» ka*eio rh* «o *ud; tu *eren-cVp npnr'Vi'p ▼e^o velike. Union: »Crno na belem« (Wien-Filmi Ena izmed na i boliš'h Mo*eriev in Pliberškova »Snežena porf« (št 56) ter »Zima odhiia« (št. 12) Raz^ta^ ie zlasti begata n^ cvetlic lih tihožitjih: nai omen:rno le Kl^men-čičeve »Tulpe« (5t. 2) in »Vrtnice« (št 3): Perteovove »Rumene marjetice« (4) *A°e-mone« (7) in »Cin;:e« v spodniem pTOftO" ru; Perko\'e »Zvončke^ (14). Santlovc »Pe-tunje« (46) Remcev »Mik (al). P'-^^n-Ćeve »Vrtnice« (52). Gasparijev in Mihe-ličev »Mak i ter Debonjakove »Nageline« (v?e tri v spodnjem prostoru). Na ogled je postavlie^ih tudi lp-no število IjubManskih motivov, kakor Klemen-č-ičev »Mot v z Viča«. Rad;novi »Celovšlia cesta« in »Stolnica«. Gonupov »M^tiv z Viča«. »Pogled na Grad« in »Gradaščica«. Kogovškovi »Jez na Lii'blianici«. »Mlin na Ljubljanici« »Na Liubl^anici« in »T.iub-ljpnica«. Omerzina »Linblia^ica« in Vav-potič?va »Pot na G^id« N->daM? |«* še r>m<*-niti Re^čevo »Tožno Dolenlsko« in Radi-nove ^Plesalke«. Pomln danska umetnostna I as/* tava galerije »Obersnel« bo odprta do vključno 8. apr la t 1. ob drla\T>ikih dopoldne in no-poMne. ob ncdel^h pa od 9 do 13. Nedvomno zasluži, da Bj jo vsakdo ogleda. Tudi vse torte in druge izbrane predvoj« ne dobrote, katere dobri očka poklanja raznim inštruktorjem in Drofesorjem ne pripomorejo do tega. da bi šla nadebudni hčerk! učenost v glavo. Postaven d mni-kar zmeša očetu štreno, hčerki pa glavo. Ko je bila na tipično »moserjnnski« način skonstruirana zaroka s profesorjem latinščine, ki pa seveda o tem nič ne ve in tudi noče vedeti, mora dobri »pači« naj-prei s koč;io vlovili pobeglo hčerko, nato pa še drueega žerv'na. ki ie postal končno le. spočetka nezaželjeni. sedai pa dobrodošli — dimnik?**. — »Trdog^avo« hčerko podaia prav prikupno liubka EKr^ede D.it-z**g »+a črr»eea« pa HTns Holt. Vloga Pau-la Horbiseria ie tokrat resna, zato pa ie ]yfocer;eva ter«* boli zabavna, sai imti revež bolne roke dela, da »spravi skup« zaroko. Anni Ro^ar igra njegovo bo^išo polovico. Ma**ra: *£e^r;c\* (BerV'n-F;lm) Povest dvb =es*er. hčerk slavne plesalke, ki sta podedovali no materi nadarjenost za plesno um^tno^t. F;tm se oH:»rrva v vzdušfu h^r^-ri^Ve or>ere in nien^^a baleta konec nrp4Pviofiq sto^etia. — Noc+^vt^*o Gisela T^Vn GeTg Alexa^der ?n drugi. Sloga: nespremenjeno. a Čitatelje utegne zanimati, da ie pričel Willy Forst s snemanjem svo;ega prvega barvnega T Ima k; nosi naslov -"Dunajska dekleta« in ki se izde-kre v Prag-' za tvrtko W:en-F'lm. da je bil ravnokar huro+ovljen film »Via mala* po mno?rč;,anc*n isto-tmen-'em romanu Svicai*ke a pisa+aila J K^!ftla Filmsko priredbo |e izvrš la The^» Harhou. v e'^vn'h vlocrah nastopaio Karin H^rHt in V'ktor Staal da Izđehjle Ufa kulturni film k: bo nrp^očM širov-emu občinstvu elek+ron^ki m;krr>«-Vop. k; noveču'e 150 000 krat. Z n^>v;"><-*n:m m:krr>ckonom co ,rloee7e n^iv-5 lnflnVrfl*nn r.oveČa"*e IOk«^»a razlika ie to nre^^v-" zelo nazorno n^leinia pi^mcr-^3\-a A^o novPČ"Tio r):knnoV^:rn 1SOO-krit. rn^r1' ni'en n^mo^ or'h':7no 12 *ne-♦rnv pVo io na rv^p^^mn z u^r^rv^PO-ciko*v%rn »camo* 40 000 Vrat. t$*UM t9^o p^T-o^^nct da b1" kot kur^'1^ lahko prekrila ber^!nsk; ol'mnfisk- šlrdijon! kesicsrt VTT redni Simfon'čni koncert nam bo nudil na«lednji izbrani spored: V zname-niu Velikega tedna bosta dve Wagnerievi skladbi, mogočna Dred'gra ooere »Tann-hau«er« in prepunit*vo lep odlomek opere »P?rsif^l« »Car velikega pe^ka^. Zanmi-vost večera bo vsekakor kritna izvedba nove slovenske simfon'čne skladbe prof. Matije T^mca. var'iaciie na pe*em »O k^e-^u Markn* Po odmoru nas bo orkec*er razvecel*l s »Šeherezado*, pectrim In vč;n-kovHfm »feToni slri^datells R^m?kega-Kor-f^tmva č"?ar «totA*n:co roi«*va proslav« liamo le*o<: Rad;*«ki s^m^or»:čni orke«trr bo vod;l d:r^ppt Drago M S'ianec. Kon-c<>y+ t>o iirltoVlnfl oone^eliek. dne 3. aprila I044 v rjnjonu Onoz^ramo. da se koncert z»Sne ♦oč^o ob 19 in bodr> no te^ ur vra-♦a dvr>T-on*» 7Pnr*a d^ zamudniki ne mo-*iio zbranosti poslušalstva. ^rMat»tv>9 ^Irnnina ladrpn^n Pn>nrjp "AOIO LJUBLJANA PONEDELJEK. 27 MARCA 7.00—7 10: Poročila v nemščini. 71u—^09: 'utmnii pwdrv:.vm« od 7 30—7.40 poročila • »Vvven'čtni 0 00—9.10: PotJčils v nemščini, o 10—9 20- Koračnica pregled sporeda (nem. n slov) končnica 1200—12JO. Opoldanski koncert 12.30—12.45- Poročil« v nem$čiir in ;?oven«ini 1245—14 00: Koncert Maleei orkestra, vodi Albert Dermelj 14 00—14.10: Poročila v nemščini 14 10—15 00: Sramel »4 fantič« 17.00—17.15: P&ročiia v nemščini in slo-^en«č:ni 1715—18 00: Pisana na* — zabava aša» 18.45—19 00: »Vesela Mua« — Fr Li-. nah: Gledalske zgodbe 19 00—19 30 Klasični »^rio 19J0—1945- Poročila ▼ slovenščini na loved snrtrevb 1P45—2OO0- nkisbena me* "ta 2n00—2015; Poročala v nemScmt 2015 *o 21 00- V «jr«fnfn oeMiilta Re'nerk R »ke^a *1 nO—??00 T? m 1«* v mewč>rif 2?00 do ^10- poročila v nemščini 22 tO—2300- Ko '***em radostna don? Danit* m Zimsko pomoli Dr. Anton Breznfik f Liub1;ana 26 marca Ranes ob 2 nopoTdne jc umrl na interni kliniki v Ljubljani zarad; vnetja HJuč dr. Anton Breznik, ravnatelj Skofijafce gimnazije znan-* iez'koJv'.CA'ec, dopisni član SVA*cn«ice akademije znanc?,ti in umetnosti v L i ubijani Pogreb bo prcd\'d<>mi v f-.rodo popoldne. Ljubljana pod drobnogledom Ljubljanski firbec povsod stika. To Vam je, velespoštovan* g. urednik, menda dobro znano. K t Frboc zasledujem vae sodobne pojave, ra7.mišl3m o tem in onem, tudi Časnike vneto prebiram od začetka do konca, večkrat tudi od konca do začetka. Pri srcu mi je v prvi vrsti >S'o-venski narod«, ki me ni se n kdar razočaral, kadar koli sem na sir:ko razpletel mreže svojega neutesnet;a firbca. Zato mi vsi sosedje in znanci kratko in m'»lo pravijo, VI g-ospod Firbec! Naj se tudi Vam predstav m pod tem imenom, proseč Va3 mile, vdane naklonjenosti pri objavi par vrstic. Evo: Berem in berem časnike. 6ak*m, Maj se bo kd" oglasi. N*ikogar ni na »spregled*. Pa je potrebno, da tstresem nekaj ,F;rbčev h' epažanj. Zaenkrat le eno iz prenitrp?.ne košare, ki mi teži rame in hi orni nadaljnji polet pri vnetem vtikanju. Mene ranama v zadnjem časii p^ot letalska zaščita. Prstoini činitelji so svojo dolžnost lepo onravili. Z"nimalr- me je. kako so se odzvali pozivom drugi, k' so tudi činitelji. To so h Sni posestniki Ko sem onegavil po Vodmatu in M «tnh S Ski in Rožni doHni, Trnovem Jn Zplon; jami. sem pogruntal, da so se številni hiSni posertn -ki dobro postavili. Prc»cei so žrtvovnl v Bvo«! prlpravllenostt roSčifiti življenje tn zdravje ^ojih nnjcmnkcv. Ko sem to r. vesc!jem ugotovil, pa sem spoznal, da sem se malce prenagli?. Mod njimi je tudi nre-ccj iz>em. Ob tem spoznanju me ie nekaj še bclj Izpodbudlo. da sem Sel stikat po tulih niSah -n hišcah. Sedaj pg se. ljudje božie. dobro podi-žite. da ne boste od začudenja omahnili. V Ljubljani je namreč precej, precej b:š, kjer ne najdeš niti drobca pripravljenega peska. N ti ene deske, k: bi k:fr0-r koli mogla zašč'titi. Seveda sem se pozanimal, kateri ljudte stanujejo po teh h Sah. Poizvedbe so bile precej temeli'te Po vefin-stanujejo nemreč po takšnih »100% nexa-Sčrten?h« hiSnh stranke, ki niso s h:§mm lastnik-m niti v sorodu, kaj šele, da bi pripadale v družinski krog h'Snega gospoda rja ki stanuje namreč pod — drug^o streho. Zaenkrat nai bodo imena tamn. Tisti, kt se enttlo nrizadete, se nv lahko hvaležni za to. Toda to me ne odvezuje tega. da ne b< Izkoristil dane nriloinosti z? predlosr. ki ga bodo vsi »10O% n^»Wte-nI« snrejeJi r veseljem in zadovoljstvom: Ustanovi naj ae posebna kontr lna komisiji, ki naj dožene, če so se vsi prizadeti odzval5 aktualnim pozivom v z\-ezi e potrebo protiletalske zaščitne onreznosti. K^er b» komirfia dognala mal'mnmost i_ neupoštevanje navodil, naj s^edi za^aii povzročene >100^ nezaSčtenostlc — 10O prfarrtosr1 D »nes i* vendar vsak intervju smrt na r^aodba Wn lar če ir potreben ie rac" tre^ Ve vem te sinem vs* pc* od s t • ( .* -c ne h' cerjah N4 W verjeli. n-i*v*m K ft n^\T rezk« n--«wVir odkar se ne-k < - bolijo da S pn »SVvvensfe* poročevalec« , ur -r7 n;,i !c.„ Po« bn<^ risti se Hoiiio k j s*, 'i 01: n 7^."^.-'-.; vs te rv* ebn~ tisti, j k > OP iKisebnc t ct: ki so pod HadoHevd j b"! \ nrvžbi 7. r.S'n-'^k' Inrnovs'i p^ msfcsi-m"'": f*en- sun.v'ne ffca;ri ninče *; n: unal uex> va--''-n't risn" ?-; vedo ^ Iv r—n 1* ^an n;ho i ve^/n'ki nosfi n kolčno se boie no sr-bn tisti, ki sr> prV"n"c a' cekini Tn tafeo W vam n-rvrte1 pn:tet' ce'o vrsto lr.'d- k" bi se i;m h-es!*? hlače nred or:tkr,m »Slovenske^ r*o»v>čeva,c»«r r*a Sn »izds'aV« Na; bo za zd"i dovoli! Sai ie vse godno in ^ap'sanO fCs«Vr bode h^t0'? St* tner" ^VaviV imena. Venrijir to ni mr.ia nVon«, M m na'o^a je samo đot>rođe*T,ost ter s? te-a področji tudi Strofo drž m Dn-ec na i storijo drugi. Zakaf hj? niste tega že o božiču naredili? GV:te n bo-";ču se le nvidilo o rWrču si moral imeti d en-t. nisi moae1 ueota\-jati ne te^a ne oneca T^rat 'e Ljubliana — kar sem že rtfrrA — daln naenkrat 8 mTifonov lir m če7 Takoj in prostovo'ino Že tafcra* so me oh'"'"1' sJcrbljTVCt, zaVaj nis-^o te<^ ver'žn'ka vid^1! zaVai nismo orierfa. zakaj smo- te«?a r>re-mil > ocenMi. zakaj smo onerfa £?lede na do seTr^n?e razmere preveč. Vsakomur sem po-veda1. da ie b:la razdelitev izvršena no neicem IznS'črt'ku. k? so dr>!rč:le n>7nr kn*rrM>rac?ie-Medtem ie rle1a' n^^ben tn r:st: n-m? z**c^n; nabori T^ko se ?o» no»sreč:!a kamviTaža, vendar sem no teh odborih in v teh odborih spoVnal mnr^vv fc^t'^hr'h stvar; NTai danes ne zamer io danes jih presim odpu^anja Ali morate mtfno zbrati denar? Ne; lahko ru^i b!a<7o. saj pri m^nj denar ne r.Tf» - t. pj^jf jrajort ne sme un :čit^ mor j Pri ZHt>«Ki rKicnoč; smr> bil; nesrečni ko «mo ;me'i poln n-ro^en i ;n tndi polno skladišče, a ni b:V. iil-incfl Zimska nomce ie vendar velik rihn^ kamor ^e '7!i\-aio ;n iz katereoa se od-tfUrafo potočki B"la ;r irvtanovliena za zimo fn bo samo za zimo To>jt r*io*: za nomlad |e tr^m''esio da bi biV, tako: ker je on: dal tako malo borp pa iaz ndk*^; več T -p it v ^veh ali -reh nrimer'k -es tud1" z^nr ^n r>"e^nin-st^rr tnh 1 iirH: kW imam to d^'žnnst. io bom vr**"! v pr^d benlnenra v pr;d b**«tmotj ip nesrečniku nc g'r«4? ali \t» fn 5'o^•^/-■' k' ;p v driT5r>: badc-Ije^ V;h velt^fn r*roJp\a} ^tvari v Ttaliio na Čr": boTzi v^cč al: ne! KaVor s**o' čas oorrehovarl (*mar tak,vj. da 'mo mort1. f,,mo^oč:t; prvo nrrnoč — Vzroke sem n>dT f rvn-e^^i — tako se zda i kaseto nai; ra-^ie obveze Id rh te Zimska pomoč r--^ - "'s n« |ih 17 rsT!;V> r*"r'nfct*- ne nnre kriti M; sama kriva da i!h ne more ft« Ki b:,~ -d n«e Mlv'sna b- Si'o Ubio Prav solidni trgovci so dc:nli: sfrmn na je prrvzel" r.bvere če jih nc m"r? n'ačar;?« Veste da fe to rreovsl^n trPr piavfhio da ----lTn \-^]'lzo trflo»vsko spoštovanje pred tnk:m rr.H'n^iem Toda' — Pr men ie odločilen samo -frtojver na vnftSsnie ali i« petreben a' ni al' ie nekaj nciz^:bno ali ni? To ie vprašan ie O tsovor na vprn"an*e ra ie: č?c Je res treba da ;e hegnnec po^tn! srrrmak da je morda postal siroma!« z dona»-iem in zarad- denarja-h ga e da'a OR za OF d-> ie fs lihk no-7_*ala in morla*3 Ntt ta odgovor vendar ne b«.mo vpraševali a' br.mo mol: temveč rno»sko prevzel' ohveze. da borne denar nabrali Str< mili^oncv. tri sto mdiionov obvez faz prevzamem, ne da trenil z očm' če b' se pokazan ootreba Ta potreha se ie sicer pokazala, grozotno pa se i.-"- ^.treba ^0 m:! on&v r^am pa denar gre? Tud- t<; b bilo upravičeno vprašanje, če b bil narod ed n T ko na ne ma-amo bib vohunska cenrr* n z7 OF ali ce'o xa KPS m mi pa za OR Kdor je upravičen da po-^'eda \ račune ta »ih ma vedno na raznc-lago: kd »r je upravćen vedeti k.'kšpe so obveze in -»'ne st> do/nost Zimske pomoči, preden ta /anre svoie line te ahk,. vid: vsaw hip rtznt li^Tame razne načrte razna tajna perzvedo van ta. ta l hkt *nd ^udi kol ko nadvse vernih iud »e da o hsteh !n morda ^e celo to kdo res od mu. ;nih ljud St* danes naseda ko^nunistlčnim lažem Kaj pa Vaše uradništvo? Veste če b ne ime! tako vestnega n pridnega arh vara Kisovca za pisarno potem b» nega uradni^iva če h, ne imel posetn glavne zmocli tega, kar ie bila nasa dolžnost Slišim, da so Vaši uslužbenci tudi na univerzi in na Ledini. Res. Na5i uradn ki niso samo v naSi pisarni. Ko je bilo treba pospravljati v Univerzitetni knjižnici p:gor:šče, je pač Sei od nas poseben oddelek in tam v prahu n mrazu pospravljal in čistil zgorele knj'ge. Ko je mestna občina jav la. da mora iz p'sarne na Ledini odpoklicati svoje ljudi, je zadnje dni postavila svoje uradnike mska prmoč«. Tega ne smete nit računati v režnjo, kajti ti uradniki 90 b^ll brezposelni. Potrebni b bili podpore, pa so rajši pr jeli za delo. Prevzeti smo morali eksekutivni odbor za begunce, torej smo poleg tombole, ki je v teku, peleg znamk, ki jih je g. prež dent div. general Rupnik naklonil dobrodelnim ustanovam, moramo misliti še na ato drugih stvari. Saj je rea. da pri tem svojem poslu n si mogel bti ne diplomat, ne prevljuden, aSj si moral v tem delu biti brezobziren do u radništva in do marš koga drugega. Kajti pred očm ti Je bil samo en cilj: uspešna »Zimska pomoč«. Kdor koli je hotel ovirati delo, je moral čutiti, da je stvar resna. Tako resna kakor če stoji vrjak sredi bitke Kdor namerja ovirati dobrodelno delo. bo pač moral čut ti, da je to delo narodu — ne njemu — potrebno, krvavo potrebno. Ce vojak strelja • puSko, moraš ti a peres"m, toda strategija prt mizi je bolj važna za uspeh, ker Phko imaS vsak dan nevidnega sovražnika pri miza, lahko vsak dan povei njemu dragoceno skrivnost, k je zate na v^der bi it. pomena, ali tudi vidi nekaj, česar tebi niti mar nI. Ne pozab te. kakor mnogi pozabljajo da smo sredi najhujše državljanske vojne, da ima* najhujšo >peto kolonoc sredi mesta, recimo v sveji urci. da imajo morda mars'kje vohune — terence pravite — v svoji pisarn Zato je voditi vojno od mize hujša naloga kakor pred vidnim sovražnikom. Mnogim stvar ni jasna, predvsem nI »jasna« tistim, ki bi rad: imeli naie pisarne za vohunske centrale, ki bi jih radi imeli za pomožne s le OF Ko bi jaz 'mel teliko pap;r*a. kolikor ga je lz-51o iz raznih pisarn. b: tombola ne potrebovala nobene pole več Ko bi jaz Imel pri Zimski pomoči vse pisalne stroje, vse razmnoževalne stroje, ki so p'sali in vrteli razna povelja, poročla, vesti — smrtne obsodbe: »naj ga povoha mattlda«, potem mislim, da se ne bi bilo n'ti treba obrnit; na znane dobrotnike in »dobrotnike« naj pomagajo ori spomladanski setvi. Ce kdo med nllmi čuti. da bi bilo pravično, da bi kdo drug' nosil n^e?rovo >breme«, petem mu pck*2em v*r: zaplenimo vse tisto, kar je služilo OP naj dado trgovci, ki so dafl za OF. v Ljubljani vsaj pet In dvajset milijonov, pa bo vse v redu. ostalo naj pa dado tist:, ki zaposlujejo organe, ki se pečajo s studijem, kako vpliva črn* borza na narodno gospodarstvo. Zdaj pa it trgovsko oasraonnost! Komaj so snaaU trgovci, da bi morali nekaj prispevat za pomladansko setev, so dvignili cene. Sicer sa veliko noč zmerom dvignejo, a zdaj imajo izgovor Kdor bo imel nalogo, da to prekontrolira, naj bolj ostro pregleda, morda bo tudi kaj videl. Ko je narod v potreb. ti pride verižnik in zahteva v trgovini in drugje od reveža nezaslišno ceno. Zato pa pravimo: »Ne potrebujemo denarja, blago hočemo!« Lu če ga ne bomo dobili tako, ga bomo morali notskati drueače Mislim, da mamo se toliko demebrancev. ki bodo to radi storili, posebno tisti, ki so j m požgali dom. posebno tisti, ki so jim vrgti v ogenj žive starše ali ki jim je v tem boju p"*dlo sest bratov n dve sestri. Mslim, da bodo t! poučili vsakega verižnik a. kako Je tlst^: »Brat brata!« Tu je nj'hova drž"vljaneka dolžnost, kakor je za domobranca domobranska dolžnost. Ka1 bomo mi »pijontar-ji«, ki tega ne razumemo! Vrnimo se: Kdo naj bi .plačal po Vašem mnenju potrebo, ki visi in je nujna? Dovolite, da ponovim svoj stari stavek: »To pa je tako enostavno. M'sllm. da smo ljudje sami zmeSali vse enostavne resn.ee in pravice. To jo meni tako enostavno, kakor je dvakrat dve Štiri.« »Kdo naj pokrije stroške, ki so nastali zaradi vojne?« je vprafianje. >Tisti, ki ima koristi od vojne!« je odgovor. Kajti zdrava pamet pravi, da jam-čifi svojemu sosedu za škodo, ki jo naredi tvoj voz. ko pelješ čez po'je, ker bi sicer moral naorav'ti ovinek sedmih kilometrov. Torej tudi 1*mčiS morano. če Je tvoj bi ž-nj trpel škodo zarad; razmer, ki a; tebi prinesle dobiček Nočem reči, da naj plača samo tisti, ki ma premoženje ker ima morda celo premoženje, ki danes ne prenese niti tega, da bi se načela substanca. Tud msem zato postavljen in se n-koli ne protkam, kjer me ne srbi. Mene zanimajo s'mo oni srečtn ki. ki jim je vojna sama Uot dc'stvo pr-nesla težke milijone in omogočili dobiček, to je. da t>e jim v:5nš melx. Vsi se še premalo zavedamo, da nI pomen Z Iraške pcmoči samo v tem, da v teh dneh lajSamo bedo naš m br"to:n, ampak da je prva pol-:aza!a pota k reševanju S-- c alnih problemov, peta. ki so b'la žc zdavnaj potrebna, pa j~ih zaradi razn.cr nismo mogli hoditi. Meje geslo je, kal;or ga je Izrekel prezident general Rupn k v začetku Zimske pomoči: »D nos gre za socialno dolžnost BnOVUcJtafle do uboznega, ubožnega brez lastne krivde!« Komunistična OF in lfnblianska Razumljivo je. da med vojno v nobeni neposredno ali tudi samo posredno pr zadeti državi ne more bit* hrane v izob -ju, kakor v mirnih časih. Povsod ie treba raznih omejitev, ki naj zagotov jo vsaj v glavnem potrebno hrano vsem In to čim bolj enakomerno. Take omejitve poznajo v Evropi ne le vojujOče se drŽave, temveč tu-d- vse nevtralne. Tako na primer je nevtralna spanija dajala nekaj časa celo le po 8 dkg kruha na osebo in da-n. Prehranjevalne težkoče v Ljubljani pa Imajo poleg teh splošn h še svoje posebne vzroke. Zakaj občutimo na primer pomanjkanje zlasti scčlvja, krompirja, zelja repe itd.? £>eioma seveda zato, ker mnofo zemlje zaradi kcmunist'Čnega tolovajstva ni bilo obdelane kakor navadno in je bi tudi pridelek temu primerno manjšL Toda Mrliški otok ruske inteligenca Pretresljiva ussda ruskih umetnik ov in znanstvenikov v taboriščih GPU Večino ruske Inteligence, zlasti vso ono, ki je bfts, kakor koli politično opredeljena, so boljše viki pomorili že v prvih letih svoje krvave strahovlade v Rusiji. Pobili In postreleli so tudi one Izobražence, Id so bili ves čas v opoziciji proti carskemu režimu in so v prvih mesecih ruske revolucije sodelovali s boljše viki In jim tako sami pomagali do oblasti. A tudi izobraženci, ki so takrat ostali ie živi, so bili zapisani poginu. Ko so so boljše viki čutili dovolj močne, so postopno likvidirali tudi vse nje. Opravili sta to krv niško delo predvsem zloglasna Ceka in njena naslednica, prav tako zloglasna GPU. Pod njen udar to prišli tudi znanstveniki In umetniki, ki se niso nikdar udejstvovali politično, temveč so živeli samo za svojo stroko ln so bili pripravljeni nadaljevati svoje delo tudi pod boljševičkim režimom. Majhen izrez Is grozne slike • usodi to ruske inteligence, Id Je uživala ngled po vsem sveto, podaja na osnovi lastnih doživetij ln opazovanj bival namestnik sovjetskega komisarja za lesno Industrijo, nekdanji nemški komunist Kari Albrecht. V svoji znam knjigi »Izdani socializem« Is katere smo posneti se več odlomkov, pripoveduje med drugim: Pozimi 1. 1928-29 me je dovedlo eno izmed številnih služben h potovanj v razna severnoruska m karelska tabor šča za prisilne delavce. Pri tej priliki sem se'pobliže seznanil z razmerami v tabor ščih »za posebno upe rabo« pri K emu in na Soiovec-kem otočju, V mojem spremstvu je bio več moeenaakiih komunistov, ki so bili zaposleni v Sovjetski un ji kot specialisti V K emu naa je preakoval takratni poveljnik glavne uprave vseh taborišč za prisilno delo v Kareiiji m Severni Rusiji »tovar š« Nogtev. Uprava taberioča, ki su jo seveda sestavljal' izključno le ljudje GPU-nas je povedla najprvo v velik, na obrežju Belega morja v fantastičnem slogu zgrajeni hotel, ki so ga prisilni delavci šele pred kratkim dogotovili. Tu so nas na naše presenečenje pogostli z najbolj zbranimi jedili in pijačami, med tem ko je odličen orkester, sestavljen iz ujetnik:v. med katerimi so b H kakor nam je Nogtev ponosno zjavil, najodUčnejši umetnki iz Leningrada in Moskve- igral stare ruske narodne melodije, zlast pesmi nekdanjih ca-rlstičn.h izgnancev, ki so si cer v ostat Sovjetski zvezi strogo prepovedane. Po bežnem ogledu ujetniškega taborišča na malem rtu v Oneskem zalivu smo se z majhn m obalnim para kom taboriščne uprave prepeljali na p ribi žno SO vrst oddaljeni zloglasni otok Solovke na prelivu Oneškega zaliva v Belo morje. Ta >tok nazva ljudstvo »Hudičev« ali »mrtvaški otek«. Izgcn na ta otok velja sa najtežjo kazen, ker se z njega n hče ne vrne. Takoj po našem prihodu na otok so nas povedi v b vsi samostan, v katerem je nameščena glavna uprava tega velikega ujet-aiskega taborišča. Nase bivanje je bilo določeno na dva dneva, tako da smo imet: priliko malo pobliZe spoznat razmere na tem otoku, na katerem je najbolj zloglasno koncentracijsko tabor sče GPU. Na Solovkah so poleg jetn škega taborišča tuii Številne gospodarske naprave. Ogledali smo si velike poljedelsko preizku-SevaJnico. v kater: morajo delati semkaj pregnani kmet jaki znanstven ki, bivii ¥S>-11 č ISKi profesorji imeli smo priliko ^ie- datj si moderne tople grede in odprta po-zku.-r..i polja na katerih delajo ti strokovnjaki poizkuse za vzgojo odpornega, severnemu podnebju pr lagodenega ttnega semena krompirja tn raznih vrat zelenjave. Na otoku so tudi velika farma za perutnino, veliko vzrejevalece za svinje n goveda ter razni ineustr jsk obrati, med n 4mi tovarne usnja velika popravljain-ca n obrati za zkoriSčanje šote. Vodstvo taborišča nam je pojasnilo, da ma namen izvršiti s pomočjo teh strokovnjakov m znanstvenikov vse potrebne priprave za naselitev severnih pokraj n. k*-kor jo namerava izvest Moskva. Za istočasno pričeto nasilno kolonizacij» n« v so~ kem severu pomeni to vsekakor velike usluge Zaradi tega je tudi komisariat za poljedelstvo dal na razpolago znatne Vsote za ta dela Nogtev je še dodal, da lahko Pritegne vsakega spec al ista. če b se izkazala potreba da se zagotevi nadaljevanje teh el Ce ne gre prostovoljno ga r»c povabi GPU .. V Duselmi frjkami taborišča se tiskajo brpsure. v kater h se objavljajo tekoče raS-prave o uspehih teh krnet'Jsk'n poizkusov n v katerih pridejo do besede tudi zajeti poljedelski specialisti- ki poročajo o svojem p ris lnem znanstvenem delu. Eden Izmed teh zaprtih vseučiliških profesorjev, pred prvo svetovno vojno evropsko znan kmetij-s-k znanstvenik, mi je pripovedoval, da so zlasti prva leta po revoluciji vladale strašne razmere na Soloveck h otokih. Mnoge semkaj prignane jetnike, same izobražence, so enostavno izkrcali brez vsake hrane, tako da se je zgodilo, da so se v blaznosti medsebojno poklali n požrli. Močnejši je pač ostal pri življenju. O teh stvareh sem takrat prvč slišal in tega še nisem mogel verjeti. Kasneje sem se seveda prepričal, da je bila na žalost resnica še hujša. Pr zadeval pa sem si že tedaj da bi imel vedno in povsod odprte oči. Mnogo sicer ni b lo mogoče izvedeti od teh preplašenih in ustrahovanin ijud\ Poskušal sem govoriti s nekaterimi jetniki na samem in neopazovan. Posrečilo se ml je, da sem navezal razgover z nekaterim- pr siln.mi delavci, nekdanjimi visoko, šolskim profesorji, od katerih so mi*cgi uživali mednaroden sloves. Vsi so soglasno izpovedali, da jim je v tem brezupnem položaju edno razvedrio m edina fcciažba to, da lahko delajo v svoji stroki. Le tako *saj včash premagajo moreče domotožje po domu in svojcih, s katerimi ne smejo imeti nobene zveze in ne morejo zvedeti o njih n/česar. Ko so spoznali, da nimajo opravka s kakim agentom GPU, marveč « slučajno navzoč m inozemcem, so mi ra*ni jetniki zaupali, da jim je edino zadoščenje zavest da opravljajo za svojo rusko domovino koristno delo. Ker so aj bova Jela preračunana na dolgo dobo, so prepr čan' da bodo aadfcvi njihovega dela prši v ko-risat ne boljše viškim mogotcem, marveč konec koncev njihovi domov ni. Zvečer prvega dne našega bivanj« na Solovkah je bila pr rejena v gledal škt dvorani velikih klubskih prostorov posebna predstava za nas g octe &tevLni jetnik so H-t gledalci skoraj docela napolnili dvorano, ko smo prši mi v dvorano in z Nog-tevom na čelu stopali po ozkem prehodu do prostorov, ki so bili -Ohočen za nas nc-posredn/o pred odrom. Bili smo nemalo presenečeni nad tem, kar sme videli. Uvod v prireditev je tvor la Vv'agnerjeva uvertur*. k jo je izvajal pop^ji f.Uiarmonićni orkester Izvedba je bila oaLCna. Najboljši umetniki stare Rusije so kot jeta ki dajali svojo umetnost svojim ječar^em. . • Nato so člani b vsega carskega bale. 1 b spremstvu orkestra izvajal dovršene umetniške plese, med katerima je bil pesebno učinxo-v t sloviti ples* »Umirajočega laboda« Globoko nas je presunila duševna vel čjna teh umetnikov. k. so celo v tem strašnem položaju stavili umetnost nad vse m pri tem prekosili same sebe. Med cdmori sem izkor stil prhko ter se pomešal med jetn ke. Iz kratkih razgovorov z njimi sem polagoma dobil vtis o nji-novem resn enem življenju, kakršno *e vsakodnevno od grava na Solovkah. Čeravno so se mudil v moji bližin stalno Judje ki jim je vc dstvo taborišča poverilo nadzorstvo nad menoj in mojim: razgovori m je vendarle uspelo izvedeti vrsto podrobnosti k so šele postavile v pravo vč neznosne razmere Takrat sem imel Se «aj malo izkušenj o pravem sovjetskem življenju za oficielnimi kulisami. Kak:r večna no zopet prevarati s spretno nastavljenimi fasadami. Tako je b lo moje bivanje pri jetnikih na Solovkah zame v vsakem pogledu skrajno poučen doživljaj. Od tega časa dalje sem bil nezauplj v ter sem začel gledati stvari takšne, kakršne so v ies-nici. Ujetniki so blK naravno vsi zelo rezervirani m boječ'. Toda nekateri izmed njih so mi vendarle skrivaj zacepetali, naj nikar ne verjamem, da so razmere res takšne, kakor mi jih sedaj prikazuje uprava taborišča. Naj le poskusim enkrat nepr čako-vano pogledati delo na šot šču in v gozdo-viii, kajti tam bom kmalu videl, kakšna je stvar v resnici in kakšno je življenje jetnikov. Drugi jetniki so mi povedal', da so bile dan pred našim prihod tn povsod tam. kamor so nas peljali na ogled, izvršene *ge-neraine izkušnje«. Tako so na pr. celo vrsto težkih bolnikov, kri so jim poz mi zarada nečloveških de lovu h razmer pri de-m v gozdovih in na šotiscu zmrznile roKe in noge, ne p sr edno pred naš m prihodom odstran li iz bolnice v oddaljene barake, da bi jih tako pred nami skrili. Grozotni »kazenski izolator«, t katerem zlom jo morebitni odpor jetnikov z najbolj brutalnimi terorističnmi sredstvi, je bil pred našim prhodem prav tako izpraznjen in iz-premenjen v neJolžen zapor. Eden izmed jetnikov mi je pri šepetal, da je bilo preteklo zimo ustreljenih več 3to jetn kov, ki so se v svojem obupu uprli nečloveškim delovnim pogojem. Moral so brez slehernega odmora skoz; vse i^to dnevno delati po 14 ur neprenehoma in brez zadostne hrane. Opravljati so morali najtežja dela na sotiftčih ln v gozdovih, rta bi dosegi zahtevano štor tveno normo. Ko tega niso zmogli, so jh k kakršne koli »višje š-rže«, že skušajo 10-1-lo poskrbeti, ali so vsaj skušali, dol.lcr 50 imeli opravka z badogiijevskimd OOUUtvi. Ko so :melJ še ono famozn" t skarao v s?'i-bičevl ulici, so v njej na čebelo tiskali tudi ponarejene dovolilnice za prevez hrana v Ljubljano, ka-tere so seveda potem tu U uporabljali. S to svojo črno b rzo so skušali lov ti kar dve muhi na en mah .Na eni strani so svojim petičnlm pristašem ustregli a tem. da so jm — četud po verižni šk h cenah — dcnavijal razna ž.vi:a, na drugi strani pa so imeli saail lep n stalen vir dohodkov, saj so bia^o nakupo-vali po deželi pv najn žj cen , po več a p* celo enostavno nakradl aJi naropali Ol lanske jeseni naprej se je ta bres-vestni posel nehal ali se vsaj skrči na najmanjšo mero. OF ni mogla več posebe;, zalagati svej h s mpat.zeijsv. Sciaj so so komunisti postavili na d.ni^o staj sOe, ki so ga sicer nekateri mod njimi razg Že prej. Sedaj so začel pr sebj komunistično nastro.eui. Cma b 1 1, ki jo komunisti slej ko prej pedpirajo -saj se le redko gmoti*, ako v ver t. I 1 simiig ^goniti al. vsaj prUt:iša OF — sedaj pri svojem vedno manjšem cibsegii r -ma več toliko namena zalagati prciv. žns pristaše OF in tvoriti oberem za OF v r dohodkov, temveč še mn°go tnlj brrz^ ' t-n| ln zločinski namen raxš rjatl pr ; .1 mod manjšino, ki lahko na črni borzi ivu-puje, ln ono ogromno večino, k| tega nf zmore- Tudi na ta nrčin naj bi se v nrnc ž?cah ustvarjalo čim večje nezadovcljsl vo, ki je najboljši gnoj ta konsuns^ćno «emo. Preprečevanje nadaltnjcga dovoza hra ie z Dolenjskega v Ljubljano .n pSdptfS j? črne borze imata .orej pri k^uniiilatUi isti cilj, kakor poi ganjc, ropanje in un;u'\.;-nje po deželi: novzrrčatl Čim večje pom .*a|-kanj^ v mno2 cah ln s tem ustvarjati p d-lago za podplhovanje k nes»do%*oljTi'»stT. Tudi to stran fcmilllltlerfiM t,H p či t ja je treba razkrinkati, da bodo mMSfJos In /listi zaslepljena ofarska ra^a jasno spregledale zločinsko komnnis»tačjio igro z nj:h zdravjem in življenjem, . - . . m i ™ »min vuavaim mc internirancem. drug A toozeircev, sem se dal tudi jaz ved- | ki se ni«, mogU vrniti na svoje domove, Veliko narođnj in ScvekeSjub^c delo sli^SiJ^kc dob?z22lzia pisarne v LJutđjoni Te dni so objavili listi pregleden obračun o posI:vanju škof.jske dobrodelne pisarne v Ljubljani za i. 1943 Ta obračun, posnet po letnem poročilu menovane Karitativne, resnično socialne ustanove, po-urobno pr.kazuje vse vrste podp.rancev in vse vrste podpor v blagu, živil h in denarju tei je obenem zgovorna pr ča. da *e Ljubljana v veliki meri zaveda svojih na. roomn ta socialnih dolžnosti a da skuša la;Satj trpljenje onih, k* so brez laatne krivde zašli v bedo. zlasti še nesrečnih žrtev komun stičnega uničujočega in ubija- jočega raiDojništva. v okv ru škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljana so c«redotcčexie najrazličnejše zasebne podporne akcije in poprej ločeno cielujoca društva. O potrebi take dobrodelne akcije pač ni treba izgubljat, besed. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da ;e škcLjska dobrodelna psarna, ki ima vse obeležje vsenarodne podporne ustanove, v polni meri izvrš la svojo nalogo tn pomagala tisočerim vsaj iz najhujše stiske Zato ni dvoma, da bo kakor doslej, tudi v bodoče deležna vsestranskega upoštevanja n podpiranja s strani vseh on h slojev ijun ijanskega prebivalstva ki se zavedajo svoje odgovornosti do skupnosti in lahko k*j prispevajo V tem prepričanju nas potrjuje uspeh dobrodelne pisarne v preteklem letu saj je zbrala v svoje človekoljubne namene plnih pet m li Jonov Ur To je *e-kakor znesek k dovolj jasno priča da je Ljubljana obran la dobro srce. ki rado pomaga v potrebi Glavno skrb je posveCais škofi gki ao-orcdelna pisarna številnim beguncem ki so morali pobeg n ti pr« j divjanjem koma. n ste-v, in onim vrnivftim marveč so morali ostati v Ljubljani Mnogi med tečni in ©nlm so b U skoraj bo-i in nagi, brez vseh sredstev. Tem je bilo treba pofakrbeti vsaj za na^.ujn^šo obleko, vsem pa peleg tet^a tudi za hrsn: in -stanovanje. Čeprav so se uuli ob'a^t- na 110^ zavzele za te žrtve vojn h razmer n komunističnega UiH-čovajija. »o vendarle aaio- ge. ki jih je morala izvršiti škofijska d> brodelna pearna sl'no narasle. Sai 30 samo v mesecu dccecribru znašal zi;ilki za hrano, stanovanje in razne potrebič-ne v gotovini nad 800 000 lir. Skrbstva IkofljSkf dobrodelne psarae pa so bili* poleg bp^uncev .n 1r1tL.rara.ncvv aeležn tudi številni v.sck>:o!ci in visor.o- žolite, sredajfc^clc ter z.^si tudi pjgor.lci in izropanci. Posebno ponienibna je o a oblačilna akcija, šk fi;^l:a doorodelna pisarna je organizirala zbirke oblek in per -la ter cbutve, vrhu toga pa je tu J iz ast-nih sredstev nakupila mnogo blaga in j*o-skrbela za izdelavo oblek, peiila, od^j, obutve in raznih drugih p^trebši.n. Pr redila je tudi zb rko kuhinjske posode in on. bora, ki se je prav lepo obnesla Skupno je izdala šk:f jska dobrodelna p sama v lanskem letu okrog 4.5 milijona l.r Sedaj posluje tudi podružnica v Novem mestu, ki je prav tako deležna ob lae podpore 'z ljubljanske centrale. Proračun za tekoče leto, sestavljen na podlagi dosedanjih izkušenj znaša Okrog 8 m Ujonov lir Prepričan: sna- da Pom!ad« — vse drugo pri-oe samo po seb . Prav tako je ta beseda koristna, će p šeš o nebesnih pojavih, o vremenu, o vitaminih, o cestnem blatu, vrtnih delih, regratu al: o nahodu. Toda beseda nam je še najb:lj pri srcu zaradi ljubezni, ze zarad; tega so privlačne takšne šolske naloge. V šolskih nalogah sicer ne pijejo o ljubezni, ampak samo o ptiči-cah m cvetličicah, a naj vam zaupam, da kljub vsemu ne nameravam pisati šolske naloge, ne poveličevati trobentic in zvončkov, kajti za te naloge so se roditi drugačni talenti. Načenjam mnogo bolj imenitno, vzvišeno ter nevsakdanje vprašanje, namreč astronrmsko. Vendar se vam ni treba bati, da boste moral: čitati ta slavospev pomladi z daljnogledom v rokah. Ne, daljao-gleda ne smemo profanirati; leče bi popokale, če bi ga vzeli v roke. Pr.pomniti smemo le, da so astronomi u gotov li, kdaj se začenja pomlad. Te skr.vnosti, s kakšnimi enačba.mi visoke matematike doženejo, kdaj se začenja pomlad, ne moremo razkrivati. Dovolj je pa, da vemo: brez astronomov bi se pomlad (ki se Imenuje zarad* tega »astronomska pomlad«), sploh, ne mogla začeti. Kdaj se torej začne pomlad? Dokler še ni bilo astronom.je, ljudje niso vedeli niti tega Dandanes smo tako srečni, da verno do sekunde natančno, kdaj »napoči« pomlad. Baje se pomlad navadno začenja 21. marca, nekaj ur prej ali pozneje; pomlad se začne točno ob sekundi, ko sonce stopi v neko nebesno znamenje — pogiejte v pratiko. ali so tisto znamenje škorpioni, devica ali bik! Ce se pomlad začne na pr. ob 3. uri 12 minut in 5 sekund :n tri pet-iudvajsetinke sekunde, vlada cb tretji uri 12 minut jn 4 sekunde še vedno kruta zima. Pomlad st ne more začeti, dokler ji tega ne dovolijo račun; astronomov. Zima pa tudi ne more trajati niti sekunde dalje kakor je predpisano. Ce bo torej kdo pisal šolsko nalogo, mu dovolim, da si postreže z naslednjimi edinstvenim' ugotovitvami o pomladi. Predvsem naj si zapomni, da je pomladi več vrst- recimo: koledarska, meteorološka, astronomska, vrtnarska, bolosiia, pesniška zelenjaiarska. mačja m morda tudi pasja pomlad. Za vsako teh pomladi je menda najpomembnejši začetek. V vseh šclsicih nalogah in koledar j "h čitamo o pomladi pretresljivo ugotovitev, kdaj se pomlad začne, že zaradi samega začetka pomladi je treba nap sati nalogo. Recimo torej, da se je pomlad začela. Najprej se je mencia začela mačja pomiad in sicer februarja. Baje se je začela tudi &e vremenoslovna pemlad; kaj je prav aa prav pomlad pod tem imenom, naj povedo vremenoslovci sam\ Baje se njihova pomlad začenja 1. marca. Ne vemo; ali napoči tudi natančno pri sekundi in ali je potrebno za to kakšno posebno nebesno znamenje. Ni še tudi dognano, ali se meteorološka pomlad začne spričo dežja ali meglenega vremena; ali mora ob njenem začetku deževati babje pšeno ali snežiti, aH m:ra biti tedaj blato čebelo najmanj četrt metra odnosno ali ga je dovolj, če sega vsaj do gležnje v. Verjeti moramo, da se je pomlad začela; začela, se je uradno, po vseh predpisih, računih in najvšji človeški učenosti. Toda, če se je začela, je treba ljudem to še posebej oznaniti. Kako bi naj vedeli, da je pomlad, če bi ne čitali šolskih nalog? V pra-tik- človek marsikaj prezre in zato ljuije tudi čita jo liste. Poslej ste torej lahko prepričanu da se je pemlad začela. Ce ste to čitali v drugih listih, najbrž še nste bik prepričani, da je res. Pomlad je baje najlepši letni ča-s. Tudi tega bi mars kdo pri nas ne vedel, če bi ne čital gorečih podlistkov o pomladi. Ljudje sicer mislijo, da spomladi rado dežuje in sneži; da se dopcldne vlač' megla, popoldne se pa vlačimo po blatn h cestah megleno mi; da ima marec zvit rep in da je aprila aprilsko vreme; da maja dela slana škodo in da po vrtovih diš; po gnojnici; da niarca in aprila jemo regrat, maja pa že berivko; da aprila dajemo še oo-pravliat galose, maja smo pa zadovoljni, če zajemamo brozgo naravnost v čevlj;?; da nas aprila še večkrat zebe in da nas maja premoči od časa do časa ploha; da ;e pomlad čas jublejnih nahodov in konje najhujše zime. Ko je pa pomladi konec, se začne poletje, odnosno poletni nalivi. Lato i je pomlad zelo lepa, kajne? Spričo nomiadnih lepot človeka napade : nav.ihnjenie; to se pravi, da s posebno : vnemo uničuje nepop.sani papir. Tega ne počenjajo le v šolah, ko op sujejo pomlad, temveč povsod, kamor se pač razširi po- j m^adna epidemija. N. pr. jaz sem zelo pod- j vržen tej bolezn ; vsako pomlad sem pes-nik; vsa uredništva zalagam s poezijo v ; prozi in s prozo v poeziji. Vsi urednški , koš; postanejo spričo moje pomladne de- I lavnost* poet Čni in vprav prepevajo ka^or bi šumeli gozdov1. Sploh je poetično vse, j kar pr:de z menoj v stik; tako n. pr. po- j šume vajo, cmokajo in žvrgolijo tudi moji čevlji, ki sc spomlad!: razcvetejo kakor se pač spodobi v tem letnem času. Vse cvete od rokavov do klobuka. To je poezija, i kajne? Čudna ginjenost se me polašča tako spo- i mladi; res ne vem zakaj. Najbrž zaradi ) astrenomskih računov; točno ob sekundi, j ko napoči pomlad, postanem ganjen. Ce se j to zgodi ponoči, vstanem pri priči, sedem k mizi :n začnem pisati podlistek o po- ' mladi. Potem (podnevi, seveda) grem v Ti- j voh in začnem sestavljati statistiko koli- [ ko šč nkavcev se spreletava po grmovju j in kol ko zaljubljenih dvojic vzdihuje po sprehajalnih poteh. Vsaka statistika je zanimiva, taksna pa še posebno, kajne? Zdaj je torej pomlad; zato sem pesnik, gin jen sem in po T cistami se sprehajam. Razen tega se sprehajam od uredništva do uredništva in z menoj se sprehajajo od koša do koša moji rokopisi. Pomlad je pač čas sprehodov. Skoraj bi pozabil: pomlad je tudi čas ljubezni. Spomladi je prav, da je človek vprav uradno zaljubljen. Seveda *«m zaljubljen tudi jaz; zaljubljen sem. po vrsti ▼ vse: ustavljam ae »al J ubij eno pred is-lotfbami. Oh, kako te rad 'mam! Ah, kitko bi te rad imel! Kako al lepa kakor aa-ma nebeška lilija! Ljubim te, prekrasna arajčica! Večno zvestobo bi ti prisegel, klobuk! In ta, ogledalo lepote, klicaj same Tiaoke pesmi v*, blesoaei eawi£! V prvem estmo naso nruzhm je temelj naredne sile in narodnega blagostanja — Kriza družine predstavila naj fn+& H ozdravfenie družine naj' vecio nevernost narodnega obstoja — Proti zanesljivejše sredstvo 1'si vemo: že davno je družina ogrožena, j Vez. ki spaja očeta, mater in otroke, se je i zrahljata, stari nazori o avtoriteti staršev in o pokornosti dece. temelji za patriarhalne ob- j liko družine, so se morali omajati v času. ko j sili oster življenjski boj mladino že zgodaj k } zaslužku in jo napravija samostojno. Ali pe ni narašča-oči zaslužek mater nevarnost za družino? Nekoč je bila družina skupna povesi, oskrbujoča in pomnožuj'ča skupnost za proizvodnjo, obrat in dzlo. ki je skoraj vsem ženam nudila možnost, da sc vse s\roje sile posvetile domu. Iz blagoslova materinske ljubezni in gospodinjskih skrbi je izhajala družinska vez. ki je porajala družinske idile in družinsko srečo Danes pa mora žena in mati upošrevsti gospodarske spremembe, ki posplošujejc siromaštvo ter predstavljajo družino te se kot zaslužkar-sko in konzumentsko skupino Skrbeti mora za vodst\>o gospodinjstva ki zahteva mnogo varčnosti, in računati mora z ureditvijo pridobitnega gospodarstva, kajti zaslužek moža sam cb sebi nc zadostuje za pieživljanje diužme. Toda ne same v preobrazbi gospodarske podlage družine, tudi v socialnih preureditvah, v njegovih odnosih med posamezniki in družbo so opasnosti za družino. Tudi porast izven- j hišnih zabav, privlačnost športa, čig&r mnoge j pavrite ustvarjajo v družini različna pripadni št va. ki gotovo ne učvrščajo vezi med posameznim: člani, škodujejo harmoniji in skupnosti družine. Nazadnje ne smemo pozabiti Če se toliko govori o vseh teh spremembah v življenjskih razmerah in življenjskih nazorih, ki cgjražnjf, družino, vendar se premalo upo-vpliva posurcvelih navad m zrahljane mciaie i števa ne\atnost naraščanja javnega skrbstva za kakor tudi usode polnih pcsJcdic pretresijajev, mladino, ki ni mišljena kot dobro de/o, tem- k't jih je izzvala vojna in ki jih izziva brzeči tempo, ki preprečuje raz\>oj individualizacije v naši dobi. Ni čudno, da se maje v takšnih razmerah tudi zakonska kriza na temeljih družine. več kot socialna dolžnost. Otroke navajajo, da preživljajo dneve v raznih zavetiščih, in ker sta često oče in mati zaposlena izven doma. postaja domače ognjišče vedno bolj tuje. Se pomembnejše je naraščajoče in utrjujoče sv AH Imata dober štedilnik? Naši štedilniki niso štedilniki, teuzveč zapravljive! kuriva AH je mogoče s kurivjtn Se boli varčevati? Dandanes je marsikatera gospodinja prisiljena varčevati s kurivom. Kljub temu ne pomaga vsa varčnost dovolj, ker štedilnika n; mogeče kratkomalo piisiliti, naj daje toploto, ne da bi mu dali primerno količino kuriva. Naš' štedilniki so v splošnem negospodarni; zaslužili b: ime *zapravljiv-ci«. Veliko večino toplote požre dimnik. Če pa že toplote ne požira rta debelo dimnik, gospodinje tožijo, da *ne vleče«; to se j'm zdi navadno mnogo večja nesreča, kakor če letijo skoraj cela polena skozi dimniško cev. Že v mirni dobi so v mnegih gospodinjstvih začeli uvajati posebne priprave za 'zboljšanje navadnh- zidanih štedilnikov, da bi čim bolj varčevali s kurivom ter tem bolj koristno uporabni toploto, ki jo daj^ ogenj v kurišču. Tedaj so bile preureditve štedilnikov mogeče z malenkostn:mi stroški, a žal se marsikomu ni zdelo potrebno varčevati s kurivom, ko ga je bilo dovolj in je bilo poceni. Zdaj marsikdo obžaluje, da se ni pr pravil na slabše čase. Zakaj so naši štedilniki negospodarni in kako bi jih naj izboljšali? V štediln ku ne zapravljamo kurva le zaradi tera, ker gre preveč toplote v dimn k; ena glavnih napak je, da kurivo ne more z^oreti popolnoma. Da pa lahko kurivo dobro gori, mora v gonšče prihajati dovolj zraka, kisika. Zrak prihaja v gcr'šče od spodaj skozi rešetko; na kraju, kjer zrak najprej zadane na kurivo ter ogenj, nastane največji £ar; tam je zgorevanje najpopolnejše. Rešetka je pa najbolj oddaljena od štedilnikove plošče :n toplota se precej izgubi ob stenah gorisča. Zato plamen, ki doseže ploščo, ni več tako vroč, zlasti, če je kurivo naložesno v debelejš h plasteh. Pri tem moramo še upoštevati, da v gornj h plasteh zaradi pomanjkanja zraka zgorevanje ni popolno in zaradi tega nastaja v gor šču ogljikov okis, na plošči se pa nabirajo sa- - 1 ■ .j_ ■ j V--z ščo. Izpolnjen pa mora biti pogoj, da o*renj ne sme ugasniti tudi spodaj, ako bi bilo v spodnji leg' premalo zraka; to se pravi, oa mora biti ogenj dovolj močan ter temperatura v gorišču tako visoka, da ne more ogenj ugasniti. V spodnjem delu naj bo -z-gorevanje nepopolno, da nastaja čim več ogljikovega ok sa, ki se dvga v višjo plast in meša z zrakom ter zgri m da plošča sprejme čim več toplote. To pomeni, da je treba dohod zraka skozi rešetko ' od spodaj preprečiti: zapreti moramo dobro kur 1 na jn pepelna vratca z vsemi zaklopkami. Odvod plinov v dimnik naj bo počasen, da se ne prepreči mešanje plinov z zrakom, zato je treba oslabiti sesanje dimnika z zaklopko. Glavno vprašanje je pa seveda- kako naj uredimo dovajanje zraka v gor šče od zgoraj. V ta namen je bilo izumljenih že nekaj dobrih poprav vse po istem načelu. Zrak je treba primešati plinom v gorišcu tak"*, da plini takoj zgorjo in oddajo toploto ter da dimnik sprejema le ogljikov dvokis in druge ostanke, ki so za ogrevanje brez vrednosti. krčenje odgovornosti roditeljev. Tako se ubija vzgojna moč družine in se zrahljajo družinske vezu Ali pa morajo vse te spremembe po\-zrcčiti razpad ali razhod družine? Ali ne more proti temu polomu pravne institucije, ki te ščitila in oblikoi-a'a človeštvo tisočletja, nihče nastopiti? Ali niso prav žene kot čuvatke družinskega življenja poklicane preprečiti ta polom? Ker nimata za družino več pomena gospodarska skupnost in vzgojna meč. mora pomagati tretji, družinsko organizacijo podpirajoči činitelj, notranjo vdanost družinskih članov. Ta psihološka sila pa mora zmagati nad vsemi družinske temelje izpodkopajočimi vplivi le tedaj, kadar bodo žene gojile družinsko življenje z vsemi silami svojega srca in z vsemi darovi razuma, da bo našel \*ak član v družini potrebno oporo In medsebojno pomoč. ?.ene morajo ostati močne in optimistične ter ne-nehoma misliti, da družina ne sme razpasti. Obenem morajo spoznr*- da mora tudi družina odšteti včasi s\t< . Obnova družinskega življenja fe tudi najboljše varstvo preti komunistični kugi Komunizem skuša v svo jem razdiralnem hotenju porušiti vprav družinske temelje. Krepitev teh temeljev je zaradi tega \rhovni zakon naše dobe. Tega se morajo pred\*sem za\-edati zlasti vsi delodajalci, ki mora'o gledati na fo. da bo družinski oče za svoje delo plečr-n t&ko, da bo mogel človeku dostojno preživljati s\Xijr> družino. To je obenem najboljša obramba pn>ii komunizmu, ki se širi samo tam. kjer mu ustvarja beda ugodna tla. Rešimo družino in rešena bo domovina! Pri nas se je precej razširila plošča pod imenem »prijatelj gospod nje« Plošča je vložena v šted'lnik namestu kolebarčkov. Priprava je kolobarček z osmimi odprtinami; sredi je navadna okrogla ploščica, vložena v kolobarček. Skozi odprtinice v «0-lobarčku prodira v štediln k zrak. Kurivo je treba vlagati od zgoraj. Odprtinice v kolobarčku so na spodnji strani proti ognju obdane s posebnim ki nastim rovčkom, s klinasto zarezo, z nalogo, da se prepre-č jo zračni vrtinci ped ploščo ter da priteka zrak v mirnem toku od vseh strani med pline. Bistvo vse priprave je prav ta klinasta zareza. Dandanes bi bilo neobhodno potrebno, da bi bil v slehernem gospodinjstvu č;o -šče dimnikar. Izkušnje nas učijo, da bJ gorišče v štedilniku moralo prejemati zrak od, zgoraj, pr: ploščah, da bi bilo najmočnejše izgore- | vanje tik pcaln;ci dovoli že svetilki na nočni omarici. V kuhinjah bi naj tudi ne uporabljali premočnih žarnic; kuhinje so navadno pobeljene ter stene ne vpijajo toliko svetlobe kakor v poslikanih sobah. Navadno je v kuhinji 25 vatna žarnica dovolj močna. Vrhu tega je primerna štednja z elektiično lučjo tudi žepu koristna. žarnica dovolj močna ali ne. Vedeti mora- i nam zdi. da je prostor kljub močni svetlobi slabše razsvetljen. Svetlobo je torej treba prilagodit? sposobnostim tn posebnostim očesa. Bleščeča svetloba ni gospodarna. Pri bleščeči luči navadno ne moremo delati, zato jo moramo zasenčiti. Senčnik pa tako rekoč uniči dragoceno svetlobo. Seveda se dandanes izpopolnjujejo tudi žarnice, vendar je v rabi še vedno največ >navadnih« žarnic a prozornim steklom. Najbolj ustrezajo svetilke s opalntm steklom. Pri žarnici z opahrim steklom je svetlobna j mo vsaj nekaj o term ki lazsvetljevanja. Ne škoduje, če vemo kaj je lumen (Lan) in kaj luks (Lx). Svetlobni tok merijo z enoto, ki jo imenujemo lumen Svctlobn* tok enega lumena daje svetlobo v moči ene Hefnerjeve sveče (HS). V laboratorijih lahko ob vsaki priliki takoj preizkusijo moč svetlobe v enotah Hefnerjeve sveče. Moč razsvetljave merijo v luks:h* En luks je osvetljena površina kvadratnega m*»tra s svetlobnim tokom enega lumena. čidvek ima čeber nes cesto slišimo, da so človeška čutila, posebno pa njegov voh, degenerirana. V zadnjem času so razni učenjaki preiskali to vprašanje in so prišli do spoznanja, da človeški nos vendarle ni tako slab. V veliko posodo so n pr. nakapali toliko kakšne dišeče tekočine, da je zrak v posodi baš po njej zadišal. Pri tem so ugotovili za po-edine snovi naravnost presenetljive vrednost'. Tako začuti naš nos kafro že tedaj, če je samo 6 bilijontink grama te snovi v kubičnem centimetru vode. Skatola zadostuje za 4 bilijontinke grama, hudo dišeč merkaptan pa ima rekord: zavohamo že 4 stobilijontinke grama. Mlečni zzV2 A. Frcnzel govori v neki inecLcinsk] reviji 0 velikem pomenu mlečnih zob za p e a-no in nadaljnja razvoj zobovja. OLrošk! t r_ ganizem se nikakoi ne more privaditi na izgubo zob. kakor se lahko pr..a i a ganizem odraslega človeka. Zeto bi bilo po robno, da bi se nega zob po šo skdi zo nih am-bulatorjih razširila solema.k no tudi na mlečno zobovje, Terpentin v gtfspsadlitfstvu Da se ne zarede moli v stanovanju, poškropi omare,'skrinje, zaboje in drugo zr.o-tr:j s terpentinom. — Isti uspeh ima ter-pentin pr: preganjanju stenic in mravelj. Če te bole noge, namoči rutico v terpentin in si obvezi boleče mesto. To pomaga zlasti, če prihajajo bolečine od kurjih oest tista. kt bo zmagala, da bo zmagat tisti izrek sv. pisma, ki pravi: »TUagor tistim, ki so čistega srca!* To se tiče nas vseh. ki m prerivamo na zemeljski obli. ki hočemo biti sodobni borci. sc^Jc.bni. ne samo efektni, opie-tem z lovotjevbni venci raznih -izmov in pojmov. Zlasti velja to za umetnost, ki ima na nekih znamenitih vratih napisane te besede: »Le iz človeške pretresenosti dejani, zapletov značajev more nastati umetnost, nikdar pa iz golih pojmov in debat Vse drugo ima lončen* noge. stoji na lončenih nogah To so besede nekdanjega mojega profesorja, ki prekleto drže! Kako bo volna d^tm*ala na umztnost. ra to pa sedaj ne moreš dokončno postaviti nobene definicije. Videlo se bo to po končanem vi hariu. Dela Se ogromno tet v isti meri greh Vendc.r iimijcm. da bo člo\ešt\r> v tem \"eti kem trpljenju izčiščeno. porojeno za resnično lepoto in kar ie e?a\*rro ra pravičnost ki fe ena izmed najosnovnejših potez človeka, če hoče biti Č!o\>ck Ta beseda, ta potem, ie fal utonil Čudim se. da v te i dobi »visoke kul ture* moreta zatemniti pofem in čut ljubezni. Ver jame m. stoodstotno verjamem da >e čisto srce našega naroda crtalo. Jasi križano in raz-bičano neokrnjeno, da ie v njem ostala še zmeraj prava živa veTa v evanzeh}. k, mu je edina in najboljša osnova za duhovni živel j. verjamem, da fe še dovoli pošt en-h. slovenskih meter in zenti. ki bodo ne redile križ s\'Ofi hčeri in sinu na čelo in tu poslale v siv/ oznanjat lepoto, ki bo kakot duho\nik sejala na pomladni njivi seme ljubezni. Le-ti bodo mojemu fenfanemu raroiu luč. kažipot in po*em bo umetnost po^dala. kar ima povedati kaiti držaln bo kolikor človeka, toliko umetnika in zopet bo Čista vest tista, ki bo zmagala ... Ljubljanske šole Vjjna nf mnogo vplivala na Število učencev — Ljubljana ima s strokovno-nađaljevaliiili, 9 meščasJtili in 20 ljudskih šol Ljubljano bi smeli imenovati šolsko mesto; ča :ma Ljubljana mnogo šol in dija-štva, se očituje že na njenih ulicah. Med solskm počitnicami, ko so šole zaprte, na ulicah zavlada mrtvilo. Y navadnih razmerah* v mirni dobi, je Ljubljana kot središče slovenskih pokrajin privlačevala številne dijake z dežele. V našem mestu je pa zelo debro razv;to tudi n žje, ne le srednje šolstvo. Največ je seveda ljudskih šol, ki so pod upravo mestne občine, odnosno posameznih zavodov. Razen tega so številne meščanske šole, ki nekatere gostujejo p~«d streham; ljudskih šol. Strokovno šolstvo je 'eno razvito. Strokovne nadaljevalne šole so edine pri nas k- n.majo nobanega svojega šolskega posKpja. Ljubljanske strokovne nadaljevalne šole pa bodo v doglednem času dob le skupno veliko poslopje, ki bo primerno opremljeno ter bo imelo tudi potrebne delavnice. DosJej so pa te šole gostovale pod streho ljucskih šol. Strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani so pod vodstvom ter upravo mestne občine, ki jih sicer ne vzdržuje sama. Mestna občina ima 5 strokovno nadaljevani h šol tu sicer: splošno strokovno nadaljevalno šolo na Vrtači, strokovno nadaljevalno šolo za mehan.čnc-tehmčne obrti (Ledina), strok. nad. šola za stavbne obrti (na Grabnu) strok. nad. šoia za umetne in moške oblačilne obrti (Prule) "n ženska stiOK. nadaljevalna Sola za umetne in oblačim« obrti. Po številu učencev je bila najmočnejša ženska .strokovno nadaljevalna šola; v šolskem letu 1910-41 je bilo 319 učenk, v letu 1941-42 C04 učenke, v letu 1942-43 312 učenk in v tem šolskem letu ( ob vpisu jesen.) 257 učenk. Iz tega spre vidimo, d3 ljubljanske obrtn ce oblačUne stroke zapo-siujejo številne vajenke tudi v vojnih letin. Tudi moške oblačine obrti zaposlujejo precej vajencev, V š-clskem letu 1940-41 je št^la strokovna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne oprti 272 učencev, leta 19-il-il' 200 učencev, leta 1942-43 154 in zdaj (v letu 1943-44) 221. Na splešni strokovno nadaljevalni šoli se je števiio učencev v zadnjih ietih precej zmanjšalo. Ob začetku vojne, v šolskem letu 1940-41 je bilo 224 učencev, leta 1941-42 145 leta 1942-43 128, ietos pa že zepet 144. število vajencev, odnosno učencev je torej letos začelo zopet naraščati. Ta pojav je očiten tudi pri strokovni nadaljevalni šol* za mehanične in tehnične obrti. V šolskem letu 1940-41 je bilo 211 učencev, leta 1941-42 128, leta 1912-43 145 in lete* 251. V vojni dobi je stavbna delavnost seveda omejena, kar se očituje tud: v številu vajencev stavbnih obrti. Sola za stavone obrti je bf;a prejšnje čase najmočnejša po številu učencev. V šolskem letu 1940-41, ko je .stavbna delavnost ze začela pojemati, je 'mela ta šola 389 učencev, leta 1941-42 se je število učencev zmanjšalo na 233 in v le"tu 1942-43 na 211. LeU;6 mia ta šola 152 učencev. fetevilo učencev in učenk strokovnih nadaljevalnih šol se zdaj giblje okrog uk/\ Ob začetku vojne, v S iskem letu 1940-41 je bilo ob začetku šolskega leta 1609 učencev in učenk, ob koncu leta pa 1445. Naslednje Teto. 1941-42, je bilo vp san h skupaj 1205 učencev m učenk, ob koncu šolskega leta jih je b lo pa 1010 Najnižje Število učencev in učenk je bilo V laiiSKem šolskem letu. V začetku je znašalo 1055 ob koncu leta pa 950 Letos je bilo vpisanih skupaj 1025 učencev in učenk (.613 vajencev :n 382 vajenk). Meščansk h šol je v Ljubljani 9: I. 3e-ika. Prule; 11 deška Bežigrad; I. dekliška gv Jakob; n. deki ška, Sp. Šiška: 1. me' dana, Vič: n. mešana, Zg S.ška: III -ne-$ana Moste; zasebna dekliška meščanski šola pri urSullnkah; zasebna dekliška meščanska sola v Lichtenturnovern zavodu Letos je b to -/pisan'h največ učencev in učenk na in. mešani meščanski šoli v Mostah, namreč 299, oo koncu šolskega leta 1910-41 Je bilo na vseh meSčanskih šolah v Ljubljani skupaj 2152 učencev in učenk, ob koncu leta 1941-42 1961, ob koncu leta 1942-43 1773 in ob začetku *-ega šolskega leta 1957. Vidimo torej, da se število učencev in učenk na naših meščansk h šolah v zadnj h letih ni mnogo znižalo. Najmanj so vojne razmere vplivale ja število učencev in učenk na ljudskih šolah. Ob koncu šolskega leta 1940-41 je bilo na vseh 20 ljubljanskih ljudskih šolah 6142 učencev m učenk (3138 dečkov in 3004 deklice), leta 1941-42 6396 in ob koncu lanskega šolskega leta 6196. Spre vid mo torej, da se števlo učencev in učenk na ljudskih šolali skoraj nič ne spreminja. Javnih ljudskih šol je v Ljubljani 14. Zasebne šole so; deška v Marijanišču* dekliška v Lichtenturnovern zavodu i>n dekliška pri uršul nk.oh. Med ljud*ke šole štejemo še dve vadnici: na državnem učiteljišču in pri uršulinkah. K ljudak.m šolam spada seveda tudi (državna) pomožna sola, ki '.ma najmanj učencev; lan: jih je 'mela ob koncu Šolskega leta S6. Novosti na domačem knjižnem trgu »Svetova« knjižnica V zb rki poljudne znanstvene knjižnice "Svete je izšel zelo pregledno sestavljen priročnik za ljubitelje zvezdnega neba. Priredil ga je Pavel Kunaver. Zunanja oprema je izvedena po olcusnem načrtu arh. Vlada Gajška. Prireditelj poudarja v svoji uvoini besedi »Kvišku srca! Kv šku oč:! tem, da bi se poučili o nebesnih pojavih in telesih bedo z veseljem segali po spretno sestavljenem in prirejenem p. Kuna ver je vem priročniku >Sprehod< po nebu«, ki je izšel kot 7. zvezek Svetove zbirke. Kot trojni zvezek (8—10) navedene zbirke je izšel preved P. v. Gagernove knjige »Mejaši« v mojstrskem dr. J. Glonarjevem prevodu. V zelo izčrpnem prevajalcev »m uvodu so zanimiva pojasnila. S prevodom GaD-ernove knj ge amo dob b Slovenci po F. Baragovem delu o Indijancih dru^o knjigo, ki nam pesreduje poznanje indijanskih rodov Pisec knjige F. v. Gagern je Baragov ožji rojak, rojen v gradu Mckr-^ cah. Avtorjevemu uvodu sled dvanajst poglavij, ki bodo pritegnila zanimanje čtate-ljev. Pred nami vstaja žalostna zgodovina indijanskega življa po pr hodu evropsku naseljencev. Kakor zatrjuje F. v. Gagern v svojem uvodu, je kor stna knjiga namenjena predvsem doraščajoči moški mladini. Značilen je odstavek, v katerem pravi pisatelj: »Indijanarca« se bodo zmrduli estetsko okuženi vzvišene!. Prav; toda v teh grozotn h bojih, o katenh ni pravih poroči, s temi toliko prežvekanmi Indijanci se jc ustvari] keltogermanski novi imperij, glavna sila prekooceanskega It -ma v nasprotju z utrujeno- razrito Hela-do Evrope se razširi, utrdil in Izgradil. In prav zato so ti klasični r ječekožc . Iro-kezi in Delawari, Auronci in Cherokez: za nas mnego bolj važni ko pa vsi on; davno pozabljeni Etrurci in Vejenti, Samniti ln Kartožani. ali pa Alobrogl in HedU' velikega Cezarja, ki so nam jih vtepali v glavo ob mučilnem kolu lafnske sintakse« Tako Gagern! Toda ^Mejaše* bodo prav radi prebirali tuđi stanej*i čitatelji. Ob sklepu je pojasnil en zgodovinski pregled s karto kolonij, držav, našel b n in redov od 1600 do 1814. Vrednost okusno opremljene in natisnjene knjige povzdigujejo šte-v Ine krasne slike. Ce si boste nabavili »Mejaše« m jih pozorno p reč tali, jih boste odložili z užitkom. Premncgokrat se beste vračali k njim in na novo prebirali posamezna poglavja. Sp srnini na gledališče pred 50. leti Ko sem te dni prebiral gledališka poročila, so mi prišle na spomin one srečne ure, ki smo jih preživljali pred približno 50 leti takratni dijaki. Predvsem moiam povedati, da so bili v tistih časih kar trije pogoji, preden smo mogli vstopiti v Talijin hram. Prvo je bilo potrebno dovoljenje razrednika za obisk gledališča. Drugo je bilo razpoloženje oz dobra volja starišev. To je bilo dostikrat težje, nego prvo dovoljenje. Tretji in zadnji pogoj, ki je bil pa največkrat in najtežje dosegljiv, je bil denar, ki so ga mnogi starši neradi, še večkrat pa skrajno težko dali v ta namen. O srečna dijaška leta, kje f»te, ko smo se včasih prerivali okoli kljuke pred gledališčem. Koliko obljub je bilo treba storiti, preden so nas starši pustiii v gledališče Kje so možje* Innerrtann, Dobrovolnv, D?yl Rukova. Ho-usa, Bohuslav, naš Verovšek. priljubljeni Danilo, Danilova itd Kolikokrat so spravili občinstvo v jok. pa tudi v krohot. V opori: na primer Nolli (Lepa Galatea). No-emi. Carneri, Fedickovskv Orževskv, Ol-ševsky in drugi. Opere: Lohengrin. Tann hiiuser. Daiibor, Nikolaj Zrinjski itd. In popoldanske predstave, kako smo se ]ih veselil] n. pr.: Divji lovec, Deseti brat, Ro-kovnjači. Potovanje okroa sveta v 80 dneh. itd. Spominjam se kako je pri predstavi »7 gavranov« ali »zrkleti bratje« vse jokalo Radoveden sem. kakšen bi bil efekt te predstave v današnji dobi? Ne vem, ali smo bili takrat Ijudie bolj mehki, ali pa nas je današnje življenje tako ohladilo? Dijaški prostor je bil tudi takrat vedno prav tako dobro za^edan, kakor danes. Tudi takrat je veljala pri otvoritvi vrat telesna moč in gibčnost posameznika, da se je čimpi-eje prerinil ali do rampe, ali pa do stebra na tem prostoru. Jaz sem bil r-aboniran« na steber na levi strani. Gledal sem namreč vedno, da sem bil prvi pri kljuki in jo zvesto držal do otvoritve vrat. Ko nam je »Jože« odprl to svetišče, smo se zapodili kot kozli. Marsikateri gumb se je pri tem odtrgal. Ko sem bil na »svojem* me-sru na levi strani stebra, sem se oddahnil. Zadovoljno sem se naslonil ter prinesel na dan iz žepa košček kruha ali celo košček špeha, da sem se malo »pod-pri«. Večerjal sem namreč šele po predstavi ker drugače bi ne mogel biti tako .>točen« na mesto, večerja pa bi se do konca predstave že porazgubila. Takratni bi-Ijeterji so na dijaškem prostoru odtrgali le de] karte (ne tako kot sedaj, ko odvzc-mo celo vstopnico). Da koga ne pohujšam. ne povem, kako smo si včasih posamezni revni dijaki pomagali, če smo imeli od šole in doma dovoljenje za gledališče, pa nismo imeli cvenka za n^kuD vstopnice. Da smo med odmori tudi mi delali v^e mogoče pripombe in kritike, se razume samo sebi. Res je pa tudi, da smo ugibali o šolski nalogi, ki smo jo pisali naredni i dan, ali o cveku, ki smo ga prejeli ^ls^1 a^ pi-cjšnji dan, za katerega pa nali starši še niso vedeli, sicer nas ne bi pu>t:li z doma K operam in operetam sem zahajal vselej še »oborožen« z orgljicami v žepu. Ko sem prišel iz gledališča, sem v najbližnji ulici, vsekakor pa takoj doma, poskus i J zavžito delo. Reči moram, da mi je večkrat »ostalo« kaj v glavi in v užesih. Mnogokrat so mi tekle solze ginjenosti. ua tudi veselja nad tem. kar so nam nudili takratni resni ali komični isralci: Boleška. pozneje Fovhe, Peček in drugi Zelo sta nas ganila sedaj že »penzijonirana« »Mlinar in njegova hči« in še marsikatera sedaj odstavljena predstava. Ni me sram povedati, da sem se po predstavi »Carostre-lec« bal iti domov. Pa ne samo zaradi tega, ker ie trajala ta predstava zelo dolgo čez 11. uro zvečer. Fantazija, ki me je spremljala po končani predstavi proti domu, se je razvijala ob premišljevanju. Ko sem pa zavil v dolgo Tesarsko ulico, se je stopnjevala, posebno ko sem zaH«*^' p ograji sedečega mačka, ki ie pihal Umaknil sem se mu. ter šel čez veliko Jeranči-čevo dvorišče. Ker je ravno mesec siial so se mrtvaške krste, ki so jih tam takrat izdelovali, tako dobro razločile, da me je postalo grozno strah. Pred oči so mi sto-L»ile pošasti skeleti, pripogib^nie smrek in povrhu še hudobec, ki je vlival krogi i e Vse to mi -topilo tako živo pred oči. da so se mi ježili lasje V skrajni groH sem preskočil 13 stopnic, ki so me vodile do stanovanja, v štirih skokih Hotel sem celo skozi zaprta vrata planiti v kuhinjo. Sicer smešno, toda resnično! Se danes ko grem pogosto preko tega dvorišča, se vselej ozrem na stopnice in na prodor, kjer so sta'e takrat zložene decke in krste. Kadar sem v opernem gledališču, žalibo? le malokrat, vidim v duhu mno?e takratno redne in ugledne obiskovalce, sedeče v ložah itd MnoFia druga takrat znana in spoštovana sedaj v tavnosti že večinoma prebijena imena mi Dridein v spomin T<"*da vse ^e minilo Prvotni zastor se ie umaknil novemu mnoee takratne pred-tave so ;pm Dro stOTJ Oglednem V> bjl»yinip«n mladost in ji želim v duhu mnogo leo^n in T^čne ga! Ni to sentimentalnost, ali izžeto življenje, ampp.k svetel spomin na v*e leno in srečno ki ie žal že m »milo. Kadar grem mimo gledališča, se sooS+Hivo ozrem na kipa pok Verovska in Roršrnika in vidin-y duhu oba na «^dru Ne^toHa ts*i r)a-»'l~ in dolgoletnega kritika Onvekari^ ?el^ rad srečam n* ce«ti ker vidim v n^h d°' one srečne dobe V*i bom-, oreje ali slei*5 odšli umetnost pa bo ostala Avrust Juh Vseli žetve**"* Slm)&»ee ho nisttčno spomenice« Univ. prof« dr« Henrik Državne teorije v XVII. stoletju Izoblikovanje naravnega prava ?n poglobitev nauka o praposoilbi V 17. stoletju se je izoblikovalo novo na* ravno pravo, že preje je katcl^Ki cerkev priznavala neke nujne, ;z narave Človeka kot posameznega bitja z neumrljivo cuš? in pa kot družabnega bitja izv rajoče nespremenljive zakone (naravno božje pry vo). Protestrntizem, a zlasti še kalvinizeni je že iz nasprotovanja pr;r,; cezkvem hierarhiji posebno krepke p-udarjal osebnost posameznega človeka. Ker se je v 17. stoletju absolutna monarhija dokaj utrdila n je pogu^Uicrat s svojo poUcijo pod krinko javae blag-nje pregloboko posegala v življenje podležnikov, se je v prizadet h dru-- žabnih sloj h kakor tudi med dižavoslovc: in modroslovci r^dil o.por in zamisel naravnega prava se je v pretirani obl ki uveljavljala. Sestavljali so se celi sistem/, naravnih., absolutno veljavnih pravnih cerm. kj preprečujejo veljavnost nc.-protujočes:^ postavljanega prava. Omenit; je treba »lasti N z^zemca Gi*ot:usa, dva Nemca, Altou-siusta in Pufendorfa ter dva AngleZa, Hob-besa in Lcekeja- Hugon Grotius (1583 do 1615), doma iz Delfta, se je pravniško u-dejstvoval ne le v s^oji helandski domovin:, marveč tudi v Franci j in na švedskem. V razprav: i- re liberunu (Svo-rjodno morje) (1609) zi-stopa proti spancem svobodo pomorske tr- govme, v sv-ji najznamenitejši knjigi *De iure belli et pac s« (o pravu vojne in m:-ru) (1625) pa podaja ne le s ste m m ^narodnega prava, marveč obravnava tudi teorijo o državi. Grotius je ustanovitelj modoriiegn. naravnega prava, človek je družabno bitje, a skrb za korst družbe, ki j: je človek uvrščen, je vir naravnega prava. Le-to meri na spoštovanje tuje lastnine m na obveznost danih obljub, kakor tudi na povračilo povzročene Škode in na povračilo s k'i-7-nijo. Ostalo pravo pa izv ra iz volje :n 3 -cer ah le iz človeške volje (človeSko pravo, ki ga da država sama ali pa kot mednarodno pravo volja več aT vseh narodov) ali pa kar iz božje voije. Ker pripada držp.- vi vrhovna oblast, to je suveren teta, zira-da tega je država najpopolnejša enota. Pravca države, da postavlja pravo usmerjano proti poedincem, se opira na pmpogoo-bo, po kateri se Je več ljudi z;rv.žiIo v enoto ln se izrecno ali molče zavezalo, pokoravati se več ni. ali on m. ki so jim c«b!r^t poverili; vrhovna cb!?.st torej ne prlpadfc vedno ljudstvu in ljudstvo ne sme v državah- v katerih je bila vrhovna obl?.r?t pic-r.ošena na kralja, le-tega ovirati ali kaznovat'. Janez AIthu*ius (1557 do 163S). doma iz Westfal je, je bil sindik (mestni pravni svetovalec) v Emdenu. Po njegovem, š^-le po smrti izdanem sp su >Po1itiei methodl-ce dige^tai (Metodična obravnavana politika) pripada suvereniteta (majestatne pravice) ed no le skupnost5 (popuHia uni-versus), najsi te pravice tudi LzvrSuje kuk vrhovni magistrat. Skupnost ljud pa nastane zaradi potrebe ter se ljudje v ta n-*-men združujejo na temvlju izrecne ali molčeče pogodbe. Te združbe segajo od rodb n do javn h ko-rporacij, občin, pokrajin m končno do univerzalne države, ki sestoji *'z občin (mest) m pokrajin (provinc). Vrhovno oblast, ks je podrejena božji oblasti in vezana na pravne omejitve, prenese ljudstvo na vlado, a vlada sestoji iz nadzornikov, ki j h ljudstvo vol', in iz vladarja, k. ga volijo ti"nadzorniki. Le-tem pripada pravica posvetovanja in v primerih traj?ie zlorabe vladarske oblasti tudi pravca, da t rana odstranijo aH <*1- usmrtijo. Vrhovno zakonodajno oblast vršijo državni zbori. Angleški f iozof T^maž Hnbbes (ISgOV. HobsK (15SS do 1679), navaja v dveh političnih spisih »De cive« (Državi Jan) in i>LDve razpravi o država1 vlad« — 1690), v katerih trdi, da so po naravnem zakonu pameti ljudje v naravnem stanju vsi enaki in drug od drugega neodvisni- a lastnina, tudi zemlj ska, ima svoj izvor v delu, toda zastran boljše uporai>e zemtje, ki je skupna posest ljudi, in boljše zaščite osebne svobode in lastninske pravice, se ljudje združujejo zaradi varnosti 'n m m. V tej na tale način (torej z ncikc-kšno družbeno pogodbo) nast:di družbi pripada pravica delovanja in sklepanja večini. Taka družba si more z večino glaa~v tuii «zvoh-ti svoje vladaj-je in na nje prenesti svoj** suverenske prav ce, ker je po dobljenih izkustvih monarhija najprimernejša državna cbilka. Da se prepreč' zloraba monarhove oblast7, je treba zakonodajno ot>last v državi ločiti od izvrs'lne oblasti (Ic-č-tev oblasti). Sploh razlikuje Locke troje državnih oblasti, zakonedajiK>, izvršilno ijn feuc-rat \to oblast: a) Z-*kontjdii,jna oblast je najvišja držav* na oblast, ker preup suje vsem drugim za-koae; izdaja zakone za vzdrževanje nuru in varnosti, a posluje le od časa do časa. Da se pa za'coni ne krš.jo v korist onih. ki so zakone izdal1, pripadaj izriT^ilna cblast drugim osebam. Ljudstvo, ki je n> f-posobno glasovati o zakon h, toda sposobno voditi zalvouodavce. je zakonodajno oblast preneslo ali na vladarja ali na svoje ljudske zastopa ke. toda, če se vladar aH zakonodajna skupščina ne cz rata na jami interes in post'pr. t a proti pogojem, zavoljo kater h je ljudstvo sploh preneslo oblast na vladarja ali skupščino, potem zopet oživi suveren/teta ljudstva* ki sme vladarja al' skupšč.no odstran ti in zamenjati. Ljudstvu torej pripada jruvcrenlteta ter je kralj pol in ne nad zakonom. b) izvrstna vUgl ie trajno dciovanj« drŽave v nasprotju z zakonodajno oblastjo. Ker bccFl izvršna oblast ločena od zakouo-dajne oblasti, zb^g tega se protivi dele ga-c ji zakonodajne oblast1 na izvršilno oblast- c) Federativna oblast se nanaša na oki-nose z dnrgtmj državami ali s člani drugih držav, torej na \T>rr,sanja naravnega stanja ljudi in s tem v zvezi na prav co v>j* ne in mru in pravico dogovorov in drug h pogodb z drugimi državami. Federativna oblast se ne ureja z zakoni, ker gre za tuje ljudi, s čimer se ta oblast bistveno razlikuje ed izvrfci'ne oblasti, toda obe ti oblast" £ta navadno združeni Samuel rufcu, sin proterrtantovskega pastorja iz Saškega, je bi! prvi profesor naravnega prava v Nem-C: ji- V svojih po?: in v itn h knjigah >De iure naturae et g^-tium« (o naravnem m mednarodnem pravu, 1672) :n »De cfficu hom nis et civis :uxta legem naturaiem« (O dolžnostih človeka ln državljana po naravnem zakonu, 1673) uči. da človeške dolžnosti izvirajo aU iz razodetja al' z. razama ali iz državljanskih zakonov. Na razodetju temelji moralna teologija, na razumu pa naravni zaken; ta določa naravno religijo do Boga- dalje dolžnosti do samega sebe (kultura duha in te}^oa) Jm končno dolžnost! do drugih ljudi: te poal-eJnje dodiri cs t i so dvojne, ari absolutne ali pa ie relativne, če temelje le na pogodhi, kakrftna je ona o zapolnjevanju dan h obljub. Dolžnosti ljudi kot držav^anov pa so določen« po državljanskih zakonih. V naravnem suinju vodita ljudi no eni strani samoohranski na.gon, po drugi «tra-ni pa družabni nagon; to naravna stanje ni scer boj vseh zoper vse, pač pa ljudje v tem stanju pogrešajo potrebne varnosti. Da se ta varnost doseže, je treba države, a država nastane % p ra pogodbami, ki jih sklenejo ljudje o združitvi posameznikov v trajno en-to, o obliki te državne enote "n o podred tvi državljanov pod gosposko, kar je že Hobbes trdil. Pufendorf je posebno pomemben, k^r je poudarjal dolžnost' državljanov, namesti državljanskih pravic, dalje zbog točnega op:sa in ocene zamotanega ustroja nemškega imperija sredi 17. stoletja. Takrat ob koncu 301etne vojne so se posebno j*a-njo> pokazale slabosti sestavljene države, ki ni imela skupne vojske in blagajne *ti v kater: so poecLni državni stanovi smel: med sabo in z Inozemskimi s lami sklepati pzgodbe in so si lahko dežehv knezi priborili enotno deželno oblaat in absoluten položaj. Zdravljenje s srebrom fn zlatem Zlato s« je izkazalo kot posebito uspešno sredstvo za zdravljenje vnetja sklepov 2e v srednjem veku so uporabljali razne žlahtne kovine in celo zdrobljene bisere kot zdravila proti raznim boleznim. Srebro je v svoj h solnatih spojinah (n. pr. lapis), kakor tudi v kovinskem stanju ianes prav važen činitelj v zakladu zdravil. Tudi z zlatom je poskušala moderna veda zdraviti in s cer najprej jetiko, vendar pa se nI moglo to zdravljenje uveljaviti, ker so nastopile po takem zdravljenju neljube motnje. V boju preti gobovosti ali lepri, kakor tudi proti sifilidi se je pa zlato !zredno obneslo. Novejša raziskavanja celo potrjujejo domnevo, da igra zlato v človeškem telesu prav fiziološko (življenjsko važno) viogo, ker ga nahajamo v raznih hranilih; tudi kažejo človeški organi prav očitno coako-me!nost obsega na zlatu. Zadnji čas je poskušal slavni profejor B*ei na berlinski kirurški klin ki zdraviti z zlatom trajna (kronična) vnetja sklepov. Bc i ni kom vStrcavajo prav male množine ntke zlate spojine. Do malega orl vseh bolnikih so se pokazali uč'nkt podobno, kakor j*h naletimo prt vštrcavanju telesu tujih beljakovin. Uspehi zdravljenja z zlatom so pr trajnih vnetjih sklepov v splošnem «e*o ugodni. Vpliv zlata, tc se je pn takih ouolenjih sklepov izkazal *a trajnega obstoji prav v tem, da se ojačijo odporne sile telesa. Tudi pri očitno brezupnih primerih se smatra zlato v zvezi >. drug'mi pi .mer-niml načini fle vedno asnth obetajoče. Ce pa nima telo kar ntka^pnih obrambnih moči več, seveda zlato odpove. Zdravljenje z zlatom prinese sicer tudi postranske pojave kakor vročico, izpuščaje in slično, vendar podpi ajo le-ti zdravljenje in se. če treba, prav 1 iko uklonijo. Da bi prišlo zaradi njih do n snih poškodb, doslej Se ni bilo opaziti. Ust eni zdravljenja so Izredno ugodni, tako da smo dobili v zlatu dragoceno sredstvo proti trajnim vnetjem sklepov. Tudi pri zlatu se je torej, kakor že prej pri marsikaterem zdravilu, ki je bilo v davriih letih slovito, izkazalo, da njegova slava nI bila brez dejanske podlage. DrofekJ Statistika ni povsem zanesljiva, vendar se smatra da pride na 100 porodov enkrat dvojica na dan Nadalje štejejo trojčke na 6000 porodov četvorčke na 230 000 porodov oetorčke na 10.000.000. Umljlvo Je. da ie ?:.nost tem manisa. čim več otrok pride hkrati na svet. Pred volno so poročali iz Lsnoashirea o šestorekih. od katerih se je samo eden ohranil pri življenju S*""* g »SEOVENSKI NAROD«, popedteijefc, 27. marca HM4 _ §trr. « Kako ostanemo zdravi Dnevno pet minut telovadbe nadomesti tri zdravnike Za smeta in dobro voljo Boj za življenje je danes težji kot nekdaj. Doba industrije in strojev je prevzela človeški organizem z marsičem, česar prej nismo poznali. Ljudje kljub temu niso tako izčrpani, kakor so morali biti v divjem boju za življenje. Da se ubrani sovražnikov moderne dobe, je človek pričel gojiti telesno vaje. to je, polniti oni akumulator za telesne m duševne sile, oni vir zdravja, ki izravnava in nadomešča izgubljene sile To gibanje, ki je vzklilo to. notranje potrebe, je danes tako močno, da bi lahko označilo našo dobo. če bi jo hoteli imenovati po njenem najznačilnejšem pojavu kot dobo telesne kulture. Ce gremo v zgodovini se tako daleč v preteklost, vidimo, da je svobodni Človek vedno krepil svoje te'o s telesnimi vajami. Najlepši zgled za to stremljenje je klasični stari vele, predvsem Grška s svojimi znamenitimi olimpijskimi igrami. Navdušenje za te igre je bilo takrat tako globoko ukoreninjeno v narodu, da so celo čas računali po posameznih olimpijac*ah. Vsakokratni zmagovalec v olimpijskih igrah je bil junak vse dežela in lovorov venec, ki mu ga je podarilo domaČe mesto, je bilo najlepše rn najbolj zaželjeno odlikovanje, ki ga je mogel dobiti Grk. Pozneje, posebno za časa rimskih cesarjev, je zanimanje za telesne vaje zelo popustilo. V splošnem ni bilo niti dostojno, če Je kdo sam gojM telovadbo. Takratni Rimljani so se raie navduševali za nastope plačanih gladiatorjev. V Nemčiji je spravil srednji vek nego telesa zopet na površje. Na i prej se je med narodom razširila igra z žogo. Velika trgovska središča kakor Augsburg m No-rimberk, so zgradila velike dvorane, v katerih se je mladina krrala z žogo. šele tridesetletna vojna je morala priti, da je za stoletje uničila v Nemci i i vse, kar je bilo •ustvarjenega na polju kulture in vzvišenega življenjskega načina. Svobodni meščani so postali sužnji in številni knežji dvori so se po pariškem vzorcu popolnoma zaprli pred življenjem množic. Razumljivo je. da v tej dobi ni mogla cveteli kultura telesa. Toda osvoboditev iz- Vsaka hladilna naprava deluje na ta ta način, da odvzema hladilno cevje, v -katerem se pretaka primerna hladilna raztopina, toploto svoji okolici. In sedaj nastane zanimivo vprašanje, kako bi se dala ta toplota, ki drugače neizrabljena uhaja v zrak, praktično izkoristiti. Neki utopistični arhitekt, ki je zasnoval moderno stanovanjsko hišo, se je lotil tega vprašanja in ga tudi po svoje rešil. Tako preprosta, kakor si jo je zamislil, rešitev seveda ni, toda za bodoče osnutke ima morda vendarle neko konkretno jedro. Ideja, da bi se hiša opremila s kombinirano grelno in hladilno napravo, ki bi dajala pozimi toploto.poleti pa širila blagodejen hlad, je pač zelo vabljiva. V načelu je taka naprava tudi mogoča in se bo v doglednem času do vsej verjetnosti tudi uporabljala, čim se uresničijo načrti HaJdanea in Lebrasa. ki sta si prva zamislila ta način ogrevanja in hlajenja stanovanjskih prostorov. Vsaka hladilna naprava je iz vidika toplotne ekonomije prav za prav zapravljanje, ker se dragocena toplota odteguje okolišnemu zraku ali posebnim hladilnim tekočinam in dovaja vodi, ki se pa mora potem zopet ohladiti, da odda toploto neizrabljeno na prosta Z odtegovanjem toplote se proizvaja nekakšna negativna toplota (če jo smemo tako imenovati). Z izgubljanjem kalorij, to je toplotnih en»»•• Ivo KiLstan: Mlsdestleeva smrt Nesli£no kakor strah se je priplazila zima v deželo, da tokrat dovrši svoje de o še hitreje in še grozovite jš 2, kakor sicer, f In sedaj je dcip^injono. Kakor v zmagoslavje doni 'turobna pesem, ki jo poje zim- i ska burja čez mrtvo naravo. Je to pesem i razdejanja, pesem smrti. IMialenič je pritisnil vroče Čelo na hladno j šipo okna in s tmdnimi očmi zrl nii be i mrtvaški prt, ki je pokrival otrplo naravo. Doz,leva-o se mu je, kakor da se ta hladna odaja zavija olux>g njegovega sroa. Zamišljeno je opazoval to ž- lostno sliko opustošenja, med tem ko mu je donelo na uš vsa strahotno zavijanje sneženega viharja. »Ali velja ta turobna smrtna pesem tudi meni? AJj ni to moje lastno umaranje? O saj čutim, teda moje srce še živi in heča živeti dalje vsaj do spomladi! Petem, potem bo tu H moje srce umrlo ... 2e jeseni sem vedel, da bom doživel samo prve dni prihajajo6e pomladi in da se bo tak:at stekel moj čas. Pred dvemA letoma se je zajedla smrtno nosna klica v moja pljuča in njenega uničuj _ -joga dela nič ni moglo ustaviti. Pri zadnji preiskavi je zdravnik sicer trdil, da bo gotovo vse zopet dobro, toda ni mi ušel njegov zaskrbljeni obraz. Kaj mi pač pegnagajo vse tolažiine besede prijateljev, ki mi vedno znova zagotavljajo, da ni nič hudega. Prikrivajo mi resnico, ker so prepričani, da je sam ne morem spoznati. Kako se motijo! S*vj vem bolje kakor vsi moji dragi prijatelj! Prvi dih probujajoče sc pcsmlalj bo upihnil luč mojega življenja.« Vihar je tulil okrog hiše. Zdaj pa. zdaj so se stresle šipe v oknih in tuljenje viharja se je od časa do časa pretvarjalo v za-smehljiv grohot. Vedno redkeje je zapuščal posteljo, v kateri je polegal tiho in mirno. Tako j? hotel pričakati pomlad, na katere« je moial nepicbtano misliti. Pcgled mu je dolgo cb-visel na stoi-pu in je nato polagoma krenil proti oknu. Zunaj so se podile goste snežinke. Neprestano je vihar dvigal vedno nove oblake s prostrane snežne oleje, tako da se je delalo nepi\ g e ;nc belo m o je. M'aeienič se je polagoma dvignil v postelji in iztegnil roke kakor da hi se hr.tel ubi^iti nevidnega sovražnika. »Izgini in pusti me pri miru, ti o v atni sir a h! Zmenoj je itak pri koncil, a tu i tvoji dnevi so šteti Kmalu bo i-z eoela tvoja t' ro.na pesem, pesem rrzde en a in srni rti. Ti boš izginil, tocU ja7, j*z bom ča- . kal na njo, na mojo pc le njj porn'ad, da bom v njej r-esnul svoje po- le 'n.ie spance.« Zadnji zvoki smrtne pesmi s^ iz on li Ne&lidrp kakm strah se je ta'-rat pripl -ziia zima v dežel j, d;, je se'a j priv t k nes'išno čez n» č izgniis-. Nič sar vee n spominjalo nanjo. Njeno smrtno šepet p n-5? ki je teajalo ti ko eni n noči. je u.".. lk.u:o: andnSOo ga je šumenje pcm*. di P o.vir. J! Mladenič je s n al z o p ti^ii o r.ii in gle!al č : Y> do £ik&. Z cima se je cdlvreTa nežna postava ž-rs':e. obdan z za tiri slj^j.m. Z razprost: tirni rekami se m.i je počesJ približala, se s Ion 1^ naJ r j m 'm ga zrla s svodri Ijnnkimj ocm*. Ni0" sveži dih ga je oživ!;al in n smeh sre?e mu je razjasni] ob az. Cudovi a žena ga ;e o'e a s svo;"o pr: zorno tančico ter ga ro jubila na vroče čelo. j MLe.clenič je zaprl oči in glava mu je klo_ i nila na vzg*av;ie. Pribl ž. 1 se je p siedn i dih. duša je zapustila t"io in b :zk vne ustnice so zatrepetale v lahnem šepetu... »Končno, končna si prišla,! r>olgo. ch tako dolgo sem te čokal. a ve lel sem. da prideš. Sxiaj ie vse dobro! Naj v tvojem objemu sanjim svoj posle.in;'i sen.« Ta želja se mu je izpolnila in v njenem naročju je mirno zasnul. _%__ ZANIMIVO ŠTIVO Urša: »Moja hčerka EvLalija si je pri čitanju cžgula roko« Neža : »Kako to?« Urša: »Pri kuhanju je brala zanimiv n> man in namesto lista je obrnila lonce« - BANKO JE ODPRL Miha: »Kje pa je vaš prijatelj, da ga ni več videti?« Jaka: »Veste, on je odprl banko .. .« Miha: »Tako? S čim pa, saj ni imel ni-kakega premoženja?« Jaka: »Xo seveda, s ponarejenim ključem.« TEŽAVNA IZBIRA Matija si je na stara leta izmislil, da bi bilo prav čedno, če bi nosil rokavice. Podal se je v Ljubljano in stopil v prvo trgovino, na katero je naletel. Prosim, rokavice bi si rad kupil, je menil napram prodajalki. Prodajalka je urno odprla par škatelj in privlekla na svetlo kožnate rokavice. Toda, gorje, roke so bile predebele in prevel'ke. Po so poskusih z drugo vrsto, s tretjo in zadnjo, toda za Matijeve roke ni bilo rokavi« Kaj sedaj ? je obupno spraševal No, pa poskusiva še z nogavicami, Je menila prodajalka RAČUNSTVO Učitelj osemletnemu Janezu: ^No. zdaj si razumel vso skrivnost odštevanja. Torej povej mi, koliko ostane, če odvza-mes dve od štirih?« »Dve, gospod učitelj.* »Dobro. Ako pa odvzameš deset od deset, kaj ostane?« >Ne vem, gospod učitelj.« »Glei ga no! Recimo, da imaš deset lir v žepu in si vse izgubil. Kaj je v žepu?« »Luknja, gospod učitelj.« VKSTE PESNIKOV V neki izbrani družbi so poverili o raznih vrstah pesnikov: o liričnih, epičnih, komičnih in dramatskih. »Alt ste pozabili na mnogoštevilno vrsto pesnikov,« je rekla neka gospa, namreč na — stradajoče?« JAMSTVO Prišel jc Gašper v Ljubljano k umrju, pa mu je pripovedoval, kako so mu ukradli urx> katero je kupil pred dvema mesecema pri njem. Gašper je izbral cLugo uro, jo vtaknil v žep in hotel oditi. Lrar ga je hitro prijel: »Kaj ne mislite plakati?« Gašper: »Ko sem kupoval pri vas prvo uro, ste mi venlar rekii, da jam-Jite z:;njo dve leti. Sedaj še nsta minila niti dva meseca m že so mi jo ukradli.t „Samci ne učakafo starosti44 Umetniki, pesniki in vendar pa so tudi Gotovo je bila ženska, ki je iznašia rečenico: Samci ne učakajo starosti! Umetnost nam nudi mnogo Ukazov, da ie samski sian deloma vese! deloma kalen, a marsikateri samec je r-^vzlic temu u čakal lepo starost. Samotni pesnik Grillparzer je doživel 60 let, Keller 71 let. Wilhelm Busch 76, Adolf von Menzel celo nad 90 let Ce malo premislimo nesrečne zakone G-rabbeja in Avgusta Burgerja, pa oride-mo do spoznanja, da ie bila samcem usoda le milejša kakor oženjericem. Martin Greif in Peter Hille, pesnik »Boherre«. sta ostala samca. Hille je prespal dan. da je ponoči lahko govoril v salonih m pivnicah. Okrog polnoči se je začelo nje-govo ustvarjanje. Kako pa je stanova 1" Od stropa podstrešne sobe so visele vreče in malhe. V njih so bili shranjeni rokopisi, živila, perilo, obleka, kurivo in druge potrebščine. In vendar, kakšne zaklade je ta »Siromak ljubega Gospoda« poklanjal čitajočemu občinstvu. Bil pa je eden. ki ie trpel pod težo svojega samstva. To je bil nemški pdsatelj Keller. Pesnik Maksa in M ori ca c pa je bil rojen samec. V gostoljubni hiši njegovega svaka v Wiesendahlu je našel popolno nadomestilo za svoj lastni dom. Grillparzer le visel na Katici PrOhli-ehovi. svoji »večni nevesti«. Večkrat se je bil pripravil na poroko, za poslednji korak pa se le ni mogel odločiti Oba sta v prijateljstvu doživela visoko starost. In Goethe... Beza) ie iz objemov Katice Schonkopt Friderike Brioni. Lilli, da, celo od gospe von Stein in Sele po dolgih letih se je oženil s Kristino Vulpius. niso za zakonski jarem, med njimi izjeme Iskreno je izjavil, da ni našel v njej nobene duhovne spremljevalke, ampak ljub ko, za njegovo telesno udobnost skrbe-čo strežnico, svoj »nosteljni zaklad«. Tudi med skladatelji je dokaj samcev. Tako n. pr. se ni dal vkleniti v zakoniki jarem Fr. Schubert. In Beethoven, ki je kakor Schubert pač dajal d rednost prijateljstvi] z ženskami, se takisto ni mosje! vezati na nobeno žensko. Njegovo človeško in umetniško življenje je bilo tako prikrojeno, da si ne moremo predstavijo• Beethovna kot zakonca Največ samcev pa ie med filozofi na pr. Kant. Nietzsche i. dr. Človek bi lahko iz tega napravil razne zaključke — pa je bolje molčati. Le od slučaja do slučaia se da ugotoviti, če je bil za umetnika boljši zakon ali 'zamata. Kajti silno redko so sejane ženske, ki mislijo o umetniškem zakonu teko. kakor portugalska pesnica Elizabeta Barret-Brovming, ki je pisala svoiemu mežu: »Ne pozabi nikoli, moj dragi, da si prost! Tvoj razvoj, tvoje bistvo, tvoia bodočnost — vse to mi je dražje od občutka da si samo moj!« Gotovo pa je tudi mnogo znamen it ;h imietnikov, ki jim zakon ni bil jarem. Predv- m najdemo takšne ljudi med upt>-datolja/TČimi umetniki. Med njimi ie n. pr. Aleksander Moissi trdo kuhan samec, a kot takšen tudi redka izjema. Vsekakor se v teh krogih često primeri, da umetniki menjajo svojo zakonsko c ružico Paul Weger±er in Emil Jannings sta bila kolikor je znano, doslej Že po trikrat ooro-eena. Po drugi strani ne imela Greta Mosheim že Štiri može (Harry Liedkeja, Hansa Brause-vetterja, Otona Wallburga Križanka št. 13 Besede pomenijo: Vodoravno; 1. otočje med Prednjo in Zadnjo Indijo, 8. vrtoglav, 15. včasih smo tako nazivali Ukrajinca, 16. ne vas ne njih, 18. topel, vroč, 20. nada, hrepenenje, 22. vrtni in poljski pnielek, 23. krojaška potrebščina, 24. strup, ki ga pridobivajo iz maika^ 25. podredili veznik, 26. pregovor, 28. jedimi Ust, vrsta jedi, ki šesta * ljajo obrok hrane, 36. hribovje na Primo. skem. 31. svetloba, sij, 32. n?-nini odvzem, 34. bolezen, 35. vodna naprava, 36. glasbeni pojem, 37. neuspeh, prepad, 39. ribiška j o-t."ehšeina, 41. obrtnik. 42. go^po.^nj ka potr-ebščinr^ 44. cd morja obdan kes čedne, 46. vrsta kazni, 48. kras vita, 49. o'. 9 groreči odra. :ek, 10. drag k nun. 11. giška boginja, Zevsov sel, 12. sednj pogosto del zajt ka. 13. Luthrov naspioi-nik tfon.>, 14. pripadnik ju^no f i"k ga pismena, 17. Verdrjeva c*pe>a, 19. gora nad P:!j- angini, 21. p^s miška potrebščina, 2"i. Ocmiče ž vali 27. prometno sreistvo. 29. raooved. TO. nededni veznik, eziralni prislov kraja, 31. sor^mjevalka Zemlje, 33. zn ij. 36. i-eV.aj mecistavnik vrhovne oblasti v Benctknh, 37. vrtni pride^k, 38. glas-r.^i pobegli, 40. cesar starih Rimljanov i fon). 41. uvodni ples, 42. severni jelen. 43. mesto, ki se širi na dve cei ini, 45. deli živalske vprege. 47. vinska pijača (množina). 48. samci domače živali, 50. svojstvo števila, 52. re!'a v Srbiji, 54. del drevesa. 55. sestiin mož, 57. srbohrva^ski predlog. 58. v rani. 60. italjanski spcTnik, 61. osebni zaimek, 62. kiatica za določeno obliko večjega grsoodarskega podjetja, 63. ploskovna mera, 68. veznik, 71. osebni zaimek. 73. racionirano živilo. 74. turški fevdalec, naslov mžjih uradnikov v Turčiji 75. angleški min'ster. 76. moško ime, 78. žival, ki se na zemlji ne počuti dobro. 79. pri Egipčanih sveta žival, 81, deli niclnika, 82. zasmehljivec, posmehovalec, 84. naprava, pristroj, 86. starogrški junak. 88. očistiti, oprati, okopati, 89. srednjeveška utrd- ba, 91. tuje žensko ime, 93. epeba b G> tovčeve opere, 91. beg sta: ili Ri - jati 96. državni proračun, i S. del streho, lt 0. gr. 1 ta či ka, 101. si ovensk i skl 11 dat e 1 j, 102. je namenjena počitku, 104. v Prlepu, :0o. kratica za označbo starosti, 109. ita:ijans:;i Rešitev križanke št. 12 Vodoravno: 1. koa, 4. lok, 7. sam, 1'». Rus, 13. pes, 16. Una, 17. asi, 18. obi, 19. ara. 20. oje. 21. motika, 23. jaz, 24. atamnn, 26. ido. 28. Ada, 30. ni, 31. Miramar, 34. m raion, 38. ali, 39. ete, 40. Ura, 42. iti, 43. Ida, 44. ho. 45. anemik, 47. baraka, 49. Ag, 50. napad, 51. za, 53. avij n, 57. nelepa,' 61. ef, 63. ona, 65. ave, 66. ako, 68. Igeu 69. uli, 70. Be-lizar, 72. Mazarin, 74. ata, 75. kri, 77. oba, 78 hndnto, 81. lik, 82. prodan, 85. osa, 86 Evat 83. uta, S9. ere, 91. jaz, 92. nor, 93. bor', 94. di;;, 95. noj. Navpično: 1. Kum, 2. ono. 3. Satiri, 4. lakomen, 5. osa, 6. ki, 7. soja, 8. Abad :;, 9. miza, 10. F*a, 11. ura, 12. satirik, 13. pomiti, 14. eja, 15. sen, 22. Ida, 25. Ala, 27. prem. 29. emir-, 31. mah, 32. ilo, 33. Ate, 35. ata, 36. oda, 37. nag, 40. ukan i, 41. Abano, 46. ino, 48. Ade. 51. zob, 52, Ane. 54. vazalen. 55. Iva, 56. Jera, 58. LL. ma, 59. Ega. 60. pceroren, 61. Edi, 62. fin, 64. Alader, 67. korito, 69. uraden, 71. Ita, 73. Abo, 75. klub, 76. Tkar, 78. boj, 79. USA, 80. ovo, 82. pri, 83. ano, 84. naj, 87. ar, 89. ed. Zlogovnica št« 13 a — an — bu — ca. — cl — če — či — der — di — di — do — dra — dra — e — e — e — el — ga — go — i — i -— is — ja — ja — ja — ja — jo — ka —■ ken — la — la —- lan — le — lek — mo — na — ni — no — o — o — ob — ot pa — po — ra — ra — ra — re — so —-staa — star -— ti — ti — tri — va — v a — vi — vic — za — zem — zi — zi — zor — ži. Iz trh zlogov sestavi 20 besed s pomenom: 1.) verska zaleramet, 2.) mesto ob Neretvi, 3.) sebičnost (tuj.), 4.) skrajni zapadni del slovenskega ozvmlja, 5.) sla-povita reka v Severni Ameriki. 6.) nek d i-nji ma^borski mesečnik, 7.) trg v Ljubljanski pokrajini. 8.) mesto v Albaniji, 9.) pritok Donave, 10.) tuje žensko ime, 11.) slovenski skladatelj, 12.) lepotično d e.<», 13.) otok v severnem Atlantiku, 14.) svetopisemski očak, 15.) m>"sto v Gonji Italiji, 16.) protivna stranka (tuj.). 17.) soivje, 18.) roman I>osto;evskegat 19.) del Tivol«. skega parka, 20.) prirodna sila. Prve in nato tretje (v zadnji bese ii tretja in četrta črka), oboiie brane navzdol, pove Jo življenjsko pravilo. Rešitev 7lo£ovnice št. 12 1.) Cakovac. 2.) Emavs, 3.) Vojanov, 4) Evmenide. 5.) Maon, 6.) Sarajevo, 7.) čreš-nja. 8.) Idiot. 9.) mazurka. 10.) satira. 11.) eremit. 12.) naberek, 13.) ebenovina. 14.) caplja, 15) atom, 16.) šasija, 17.) Vitovec, 18.) egalite. 19.) motika. če vem. s čim se pečaš, vem, kaj more iz tebe postati.« Ideal bodočnosti: kurjava na mrzli zrak Utopisti&ia zamisel arhitekte v ftdmsMUkšmm • Urafnje: ttndoit Osina* — Flr aJfandna thkana A. G.« ala Dracksteile - Zrn »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Fiir den Inseratenteil verantvvortiicn - Za luseratnj oddelek odgovarja: Ljabomlr VolčM