Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA. 9. JUNIJA 1960 Leto XII. — Štev. 21 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE 9. POMURSKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA SE JE VRNILA Z AKCIJE V petek dopoldne se je iz naselja Djuro Djakovit iz Belega breča vrnila v Mursko Soboto 9. PMDB »Štefan Cvetko«. Brigada je bila za svoje prizadevno delo proglašena za 6-krat udarno. 1 krat je bila posebej pohvaljena in 1 krat pohval jena. Na postaji so jo pričakali predstavniki političnih in množičnih organizacij. Za tem pa je ob spremljavi godbe na pihala krenila na Trg zmage. Tam je brigadirje v imenu vseh političnih in množičnih organizacij pozdravil Alojz Benko. Brigadirji so na akciji opravili tudi številne tečaje, med drugim fotoamaterskega, traktorskega ter tečaj trn mopediste, imeli na so tudi precej predavanj. Brigadirje so po sprejema, katerega so se udeležili predstavniki okrajnega in občinskih ljudskih odborov ter političnih in množičnih organizacij, povabili na skupno kosilo. -ko Praznovanje velikih obletnic in občinskega praznika v Ljutomeru PRIKAZ GOSPODARSKIH USPEHOV Ljutomerska občina je minulo nedeljo z veliko svečanostjo proslavila 15. obletnico osvoboditve. 10-letnico delavskega samoupravljanja in občinski praznik. Ljutomer je bil v minulem tednu več dni v prazničnem razpoloženju. Uvodne svečanosti so se vrstile že od torka zvečer, ko je DPD »Svoboda« priredilo »Večer vedre glasbe in petja«; v sredo pa je bila svečana seja občinskega odbora SZDL ter promenadni koncert, v soboto zvečer pa je v Domu kulture gostovalo SNG Maribor z opero »Prodana nevesta«. Ljutomerčane je v nedeljo zbudila budnica sodbe na pihala. Že v zgodnjih jutranjih urah so se začele na trgu zbirati večje množice ljudi, ki so napravile ob cesti veličastne špalirje. Nekako okrog desete ure se je razvila skozi lepo okrašeno mesto preko tisoč metrov dolga povorka; na čelu so bili jahači in godba na pihala, nato pa so se zvrstili člani TVD »Partizan« ter ostalih množičnih organizacij. Za njimi sc je zvijala dolga kolona avtomobilov in traktorjev na katerih so gospodarske organizacije demonstrativno prikazale pomembnejše gospodarske uspehe. Zlasti dolga je bila kolona Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer, ki je poleg sodobnega kletarstva, vinogradništva in sadjarstva prikazalo tudi švedske pasme prašičev ter razne pasme telet, ki jih pitajo po novem načinu. Tudi »Žica« iz Ljutomera je zbudila precej pozornosti s svojo proizvodnjo: med drugim je prikazala tudi prototip weekend hišico, ki jih nameravajo izdelovati. Tudi ostala podjetja, kot je Konfekcija, Simentalka. Agrotehnika-servis, opekarne ter druga so prikazala v povorki lep gospodarski napredek v obdobju delavskega samoupravljanja. Po- vorka je za tem krenila po Prešernovi cesti na nogometno igrišče pred slavnostno tribuno. Na njej je bilo med drugimi opaziti tudi prvega sekretarja okrajnega komiteja ZKS v Ljutomeru Viktorju Stoparja, org. sekretarja OK ZKS Franja Škoberneta, zveznega ljudskega poslanca Ivanu Krefta in druge predstavnike oblasti, političnih im množičnih organizacij. Zborovanje je po nastopu mešanih pevskih zborov in godbe na pihala začel predsednik ObLO Tone Truden, nakar je tov. Viktor Stopar govoril o pomenu obletnice osvoboditve, o delavskem samoupravljanju ter o gospodarskih uspehih v zadnjih desetih letih. Pri tem je zlasti podčrtal, da je potrebno čimprej začeti s spodbudnejšim nagrajevanjem in posvetiti še večjo skrb povečanju in zboljšanju proizvodnje. Posebna komisija je na svečanosti podelila priznanja gospodarskim in družbenim organizacijam za najboljše so- delovanje v povorki tor dosežene gospodarske uspehe. Prvo priznanje je dobilo podjetje »Žica«, drugo pa Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer. Nedeljske svečanosti, katerih se je udeležilo okrog 1500 ljudi, so bile zaključene s konjskimi in motornimi dirkami. -ko Sprejem brigade v Murski Soboti Konferenca občinske organizacije SZDL Lendava ZAGOTOVITI SKLADEN gospodarski razvoj občine V nedeljo je bila v Lendavi konferenca občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi, ki so ji poleg delegatov prisostvovali predstavniki raznih društev in množičnih organizacij ter člani predsedstva Okrajnega odbora Socialistične zveze tovariši Sida Podlesek. Jože Vild in Peter Vujec. Konferenca je obširno razpravljala o nalogah organizacije, ki jih je določil V. kongres v svojih zaključkih, nadalje o sestavljanju petletnega občinskega perspektivnega plana ter o formiranju krajevnih organizacij. V poročilu občinskega odbora SZDL in v razpravi je bilo poudarjeno, da je za razvoj socialističnih družbenih odnosov predvsem značilen nagli razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja. Na razvoj delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah vpliva predvsem odločanje o delitvi dohodka in nagrajevanje po učinku dela. Pri družbeno-upravnih in samoupravnih organih na negospodarskem področju pa je opaziti, da so se razvili zlasti tisti organi, ki neposredno odločajo o razporejanju materialnih sredstev. Tako so se razvili krajevni odbori v izredno močne činitelje v posameznih krajih, medtem ko šolski odbori niso tako temeljito posegli v izvajanje šolske reforme, kot bi to bilo za pričakovati. Prav tako se še niso uveljavili zadružni sveti in to predvsem zaradi še premajhnih izkušenj in nekaterih nesocialističnih teženj v kmetijskih zadrugah, kar tudi ovira razvoj in krepitev samih zadrug. Zato bo osnovna naloga občinske organizacije SZDL v bodočih letih, nadaljnje razvijanje socialističnih družbenih odnosov preko družbenega samoupravljanja. Vzporedno pa bo potrebno okrepiti tudi ma-terialno osnovo, kar bo moral določiti predvsem petletni perspektivni plan. Delegati, ki so razpravljali o razvoju gospodarstva v prihodnjih letih, so se zavzemali za hitrejšo obnovo in razvoj kmetijstva preko kooperativnih odnosov med zadrugami in kmetovalci ter uvajanjem sodobnega načina obdelovanja zemlje. Nadaljnji razvoj industrije pa bi se naj omogočil z lastnimi možnostmi ali pa s sodelovanjem večjih gospodarskih organizacij izven Pomurja. Do polnosti bo pu potrebno izkoristiti sedanje proizvodne zmogljivosti in proizvodnjo usmerjati tako, da bodo proizvajalna sredstva popolnoma izkoriščena. Delegati in tudi poročilo pu so ugotavljali, da gospodarski razvoj ovira veliko pomanjkanje kadrov. ki ga je čutiti tudi v javnih službah in ne samo v gospodarskih organizacijah. Zato bo potrebno zagotoviti tudi načrtno strokovno in politično izobraževanje, ki ga v prejšnjih letih ni bilo in je bilo zelo slabo tudi štipendiranje. Delegati so razpravljali o problemih obrti in o šolstvu. Konferenca pa je tudi sklenila, da naj ima občinska organizacija SZDL namesto sedanjih 12 osnovnih organizacij 22 krajevnih organizacij, ker so nekatere organizacije po številu članov šibke in zato rudi ne bi mogle izpolnjevati nalog in tudi ne bi mogle dovolj učinkovito vplivati na gospodarski in politični razvoj. Ena izmed osnovnih nalog krajevnih organizacij pa bo, da čimširši krog volivcev seznanijo z zaključki kongresa ter pritegnejo k izvajanju teh zaključkov vse organizacije in društva na svojem območju. S seje Zbora proizvajalcev OLO M. Sobota Slavnostna povorka v Ljutomeru S seje Zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota ŠE BOLJ RAZVITI nagrajevanje po učinku V petek je bila razširjena seja zbora proizvajalcev OLO Murska Sobota, ki so ji med drugim prisostvovali tudi predsednik OLO Murska Sobota tov. Rudi Čačinovič, nekateri predsedniki občinskih ljudskih odborov in predstavniki bank. Predsednik sveta za družbeni plan in finance pri OLO Murska Sobota tov. Boris Goljevšček je poročal o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1959, predsednik Sveta za delo pri OLO Murska Sobota tov. Rudi Rapl pa je analiziral osebni dohodek, delo po učinku in produktivnost dela lani in v prvem tromesečju letos. V analizi je bilo ugotovljeno, da se je dohodek od leta 1958 na leto 1959 povečal za skupno 7,5 odst. in to največ v gradbeništvu, obrti in trgovini, medtem ko je v kmetijstvu čutiti zmanjšanje osebnega dohodka. Družbeni bruto produkt pa se je povečal le za 1 odst. Na povišanje dohodka so predvsem vplivale višje cene materiala in storitev. Zbor proizvajalcev je tudi obširno razpravljal o nagrajevanju po učinku dela in ugotovil. da se je odstotek ur po učinku najbolj povečal v industriji gradbenega materiala, v živilski industriji in v grafični industriji (v zadnji zaradi nove kartonaže. kjer so vsa dela normirano, napredek pa je tudi v tiskarni). Odborniki so v razpravi posebno ostro obsodili nekatere gospodarske organizacije, ki še do-sedaj niso uvedle nagrajevanja po učinku dela. V nekaterih podjetjih se izgovarjajo na pomanjkanje materiala, kakor je to v Mizarstvu in žagi Črnci-Apače ali pa v Gradbenem podjetju v Gornji Radgoni. kjer pa nimajo sklenjenih pogodb za material. Takšno stanje je tudi v Elradu in še v nekaterih drugih podjetjih v okraju. Dela po učinku pa doslej niso organizirala mlinska podjetja. Osebni dohodki so se v prvem tromesečju letos zvišali za 10,5 odst. v primerjavi z lanskim letom, odstotek nadur pa se je od lanskih 2.8 zmanjšal na 1,7 odst. v prvih treh mesecih letos. Tudi produktivnost dela se je letos precej povečala. posebno v kovinski industriji. industriji gradbenega materiala in grafični industriji. znižala pa se je v usnjarski in tekstilni industriji, v industriji nekovin in v industriji nafte. Razprava je tudi pokazala da v nekaterih kmetijskih zadrugah premalo smotrno gospodarijo, posebno še s stroji. Na seji Zbora proizvajalcev so odborniki razpravljali tudi o ustvarjanju sredstev za sklade. o pravilnikih higiensko-teh-nič.ne zaščite in o sestavi novega petletnega plana. Ko so govorili o kadrih so odborniki bili mnenja, da je potrebno spremeniti tudi politiko štipendiranja, saj dajejo štipendije občinski ljudski odbori, gospodarske organizacije pa so pri tem udeležene le z 10 odst. Na koncu so odborniki sprejeli še predlog o ustanovitvi Zavoda za organizacijo dela in strokovnega izobraževanja v gospodarstvu pri OLO Murska Sobota. S konference občinske organizacije SZDL Beltinci RAZVIJATI PREDVSEM KMETIJSTVO V nedeljo je bila konferenca občinske organizacije Socialistične zveze občine Beltinci, ki sta se je poleg delegatov in predstavnikov množičnih organizacij udeležila tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Murska Sobota tov. Ivan Ros in član predsedstva OOSZDL tov. Štefan Antalič. Predsednik občinskega odbora SZDL Beltinci tov. Aleksander Kutoš je uvodoma poročal o sklepih in zaključkih V. kongresa SZDLJ ter o ekonomski politiki noše države s posebnim poudarkom na kmetijstvo. Vso pozornost pa sta poročilo in razprava posvetila gospodarski zmogljivosti beltinske občine. Osnovna smernica za nadaljnji razvoj občine naj bi bila na kmetijstvu, ki obeta največ narodnega dohodka in družbenega bruto proizvoda, lani je bilo v kooperaciji le 211 ha zemlje. medtem ko je letos to število naraslo že na 1097 ha. Pereč problem, ki so ga obravnavali, je razkosanost zemlje, kjer se sodobna agrotehnična služba nikakor ne more uveljaviti. Kakor je pokazala razprava, bodo problem prenaseljenosti v občini vsaj v neki meri rešili z gradnjo nove steklarne in obrata strojnega pletiljstva v Beltincih. V poročilu o strukturi in o članstvu vaških organizacij SZDL. ki ga je podal sekretar občinskega odbora SZDL tov. Janez Drnovšek, je bilo ugo- tovljeno, da je bilo lani včlanjenih v SZDL nekaj čez dva tisoč ljudi, letos pa je članov SZDL že odst. vseh volivcev. Razpravljali so tudi o sezonskih delavcih, o vlogi zadružnih svetov in o pomanjkanju kadra v zadružništvu. Nekatera gasilska društva v občini se zavzemajo za gradnjo velikih gasilskih domov, vendar so brli delegati mnenja, da gasilski domovi z večmilijonsko vrednostjo niso tako nujno potrebni in bi bilo primerneje vložiti več sredstev v šolstvo in za gradnjo takih vaških domov, kakor v Gančanih in Ižakovcih. Konferenca je tudi ugotovila. da je za nadaljnjo ekonomsko krepitev občine zelo pomembna krepitev obrtnih ob- ratov in industrije ter kooperacija KZ s posameznimi kmetovalci. Občinska organizacija SZDL pa naj bo v svojimi delu čimbolj povezana z delom vseli vaških organizacij. Na konferenci so delegati sprejeli več sklepov med katerimi je zelo pomemben ta, da se bodo nekatere vaške organizacije SZDL združile v krajevne organizacije SZDL. v okviru teh pa naj bi organizirali razne sekcije. Delo bodočih krajevnih organizacij naj b. sc odražalo pri ustanavljanju vaških skupnosti, ki naj bi na vaseh imele podobno vlogo kot jih imajo v mestih stanovanjske skupnosti, njih delo pa naj bi slonelo na osnovi samoupravljanja. -rj- Pred nedeljskim plenumom društev traktoristov in kmetijskih strojnikov V nedeljo bo v Murski Soboti plenum društev traktor istov in kmetijskih strojnikov Pomurja.'Tako bodo tudi v Pomurju realizirali sklep 111. kongresa LTS, da je dolžnost Ljudske tehnike organizirati traktoriste in kmetijske strojnike v samostojni organizaciji, ki si naj prizadeva, da bodo traktoristi in kmetijski strojniki nosilci tehničnega napredka na vasi. Že iz dosedanjih razprav v društvih traktoristov in kmetijskih strojnikov ugotavljamo, da društva mnogo pomenijo pri utrjevanju zavesti traktoristov in kmetijskih strojnikov. Zlasti je pomembno to, da jih društva združujejo pri obravnavanju vseh proizvodnih, tehničnih in tudi stanovskih vprašanj, ki so pomembna predvsem za skupnost, a tudi za posameznika. V svojem društvu se bodo traktoristi sistematično izobraževali in izpopolnjevali. Drug zelo pomemben vpliv bodo imela društva traktoristov in kmetijskih strojnikov v Pomurju na čuvanje in skrb za kmetijsko mehanizacijo. Podatki, ki so v zvezi s tem znani, govorijo o tem, da je mnogo kmetijskih strojev pokvarjenih, bodisi zaradi nestrokovnega ravnanja ali zaradi malomarnega in površnega odnosa do mehanizacije. Ob tem je potrebno omeniti še neurejeno vprašanje pokojnin, pomanjkljivo tehnično zaščito itd. Jasno je torej, da organizacija traktoristov in kmetijskih strojnikov nujno potrebna za nadaljnji nazvoj mehanizacije našega kmetijstva. Obisk v transfuzijski postaji pri soboški bolnišnici Kri za bolnika podnevi in ponoči Minulo soboto, na Dan darovalcev krvi, je poteklo petnajst let. odkar deluje v naši republiki krvodajalsko-transfuzijska služba. Odkar so leta 1945 prvi prostovoljni krvodajalci darovali svojo kri za ranjence, se je spričo naglega razvoja medicine in spričo naraščajočih potreb mreža transfuzijsko-krvodajalskih postaj močno razširila. Pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti so ustanovili postajo za transfuzijo krvi leta 1956. Tega leta se je prijavilo 172 krvodajalcev, iz zdravstvenih razlogov pa so jih morali odkloniti 62. Od takrat pa do danes je vsako leto »večja potreba po krvi, zato narašča tudi število krvodajalcev. Lani je bilo pri transfuzijski postaji soboške bolnišnice že 1054 stalnih krvodajalcev, od tega 140 takih, ki so dali kri že večkrat. Skupno je bilo lani 1070 transfuzij, odvzetih pa je bilo skupno 558.825 kubikov krvi. Iz zdravstvenih razlogov so lani odklonili 59 krvodajalcev. Danes že krijejo potrebe soboške bolnišnice iz lastnih zalog. V primeru nujne potrebe - če mi na zalogi ustrezne krvne skupine — pokličejo krvodajalca od doma. Teren transfuzijske postaje pri soboški bolnišnici obsega območje bi vse občine M. Sobota. Beltinci in Lendava, sem pa sodi tudi G. Radgona. Ostali del Pomurja je v pristojnosti Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki letno včasih tudi dvakrat odvzema kri prijavljencem. Po statistiki iz lanskega leta je največ krvodajalcev v lendavski občini (2,3%). v mestu M. Sobota jih je 1,3%, prav toliko pa v okolici in v Beltin- cih. Transfuzijska postaja dela podnevi in v primeru potrebe tudi ponoči. Vsakemu dajalcu krvi najprej pregledajo kri in izmerijo krvni pritisk. Sledi rentgenski pregled in šele tedaj pride odvzem — glede na sposobnost. Zaradi us- trezne krvne skupine in nujne potrebe so že posebej klicali in to po dvakrat Franca Katana in Maksa Janšovča s Hercegovščaka a tudi Rudija Hekliča iz . M. Sobote. Vsi so dali kri za žensko, sprejeto v bolnišnico spričo krvne bolezni. V bolnišnico je prišla povsem izkrvavljena. Kri se ji n! pravilno strjevala in je doma dalje časa krvavela. Krvavela je spričo pomanjkanja krvnih elementov, kar pa je moč pozdraviti samo z ustrezno krvjo. Vodstvo transfuzijske postaje pripominja, da dajejo ljudje v primeru potrebe kri z velikim razumevanjem, le ponekod še naletijo na konservativnost. Kot že rečeno, je spričo na- raščajočih potreb nujna tudi ustrezna organizacija krvodajalske službe. Pogosto pripeljejo v bolnišnico šokiranega pacienta in ga ni mogoče prej operirati, dokler ne dobi eno ati! več transfuzij. Transfuzijska postaja pri soboški bolnišnici beleži tedensko do 20 odvzemov krvi in to ob sredah. Z razvojem bolnišnice (otroški, otolaringološki oddelek dn zvišano število postelj) predvidevajo do 100 odvzemov tedensko. Kot zanimivost velja omeniti, da je danes v soboški bolnišnici okrog 350 postelj, takrat pa jih bo 600. če ne še več. Bj. Š Podelitev značk večkratnim krvodajalcem v Ljutomeru NAGRADE ZA NAROČNIKE „Pomurskega vestnika“ 1. Hladilnik 2. Radijski sprejemnik 3. Ekonom lonec »Pretis« 4. Servis za kavo 5. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 6. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 7. Sokovnik 8. Moška srajca in hlače »Mura« 9. Moška srajca in hlače »Mura« 10. Par ženskih čevljev 11. Moška srajca »PIK« 12. Moška srajca »PIK« 13. Moška srajca »PIK« 14. Moška srajca »Toper« 15. Moška srajca »Toper« 16. Moška srajca »Toper« 1?. Moška srajca »Toper« 18. Moška srajca »Toper« 19. Moška srajca »Toper« 20. Moška srajca »Toper« 21. Par otroških čevljev in čevljev za dojenčka 22. 3 kom. moških spodnjih hlač 23. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 24. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 25. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 26. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 27. Kolekcija izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 28. Likalnik 29. — 53. 25 kolekcij izdelkov tovarne »Zlatorog« Maribor 54. — 55. Spomeniško Pomurje 56. — 57. dr. Svetozar Ilešič: Geografski zbornik 58.—60. M. Kranjec: Nekaj bi vam rad povedal Na željo naročnikov smo mesec „Pomurskega vestnika“ podaljšali do 15. junija! Ne pozabite: do 15. junija lahho naročite „Pomurski vestnih" in ste s tem deležni nagradnega žrebanja! PO TELEFONU... PREMOGOVNIK PRESIKA— Pred tremi leti so v Presiki začeli z gradnjo novega rudarskega doma, ki so ga pred nedavnim dogradili. Novi rudarski dom je pred kratkim pregledala posebna tehnična komisija, tako da se bo tja v teh dneh lahko preselila uprava premogovnika. Poleg upravnih prostorov bo v novem domu še delavska menza, kopalnice, sanitarni prostori in drugo. VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO G. RADGONA V teh dneh je Vinogradniško gospodarstvo G. Radgona že končalo s prvim škropljenjem vinogradov. Škropili so pet dni in pravijo, da je bilo vreme za to delo zelo ugodno. Letos so pričeli graditi novi hlev v Žihlavi za 400 glav goveje živine. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. SOBOTA — V občini Murska Sobota so bile v nedeljo naslednje prireditve: otvoritev novega gasilskega doma v Predanovcih, novi brizgalni motorki sta bili predani gasilskim društvom v Markišavcih in Beznovcih, 35-letnico delovanja pa so slavila društva v lvanjševcih in Vučji gomili. Tudi v Petrovcih je gasilsko društvo slavilo 35-letnico obstoja, obenem pa so v nedeljo razvilo gasilski prapor. V nedeljo bodo javne sektorske vaje v Zenkovcih in Satahovcih otvoritev novega gasilskega doma pa bo v Ratkovcih. TOVARNA PERILA »MURA MURSKA SOBOTA -Zadnje dni aprila je Tovarna perila Mura v Murski Soboti začela z novo proizvodnja ženskih in moških najlon plaščev. Kolektiv je proizvodnjo teh plaščev hitro osvojil, toda žal bo tovarna nove najlon plašče delala še samo kakih štirinajst dni. ker nimajo dovolj najlona. Tržišče se za Murine plašče zelo zanima, posebno pa Beograd. Cena moških plaščev je 12.800 dinarjev, ženskih pa 11.800 dinarjev. VODNA SKUPNOST ZA MELIORACIJO PREKMURJA letos je Vodna skupnost v Murski Soboti začela z deli na pretočnem pragu puconskega potoka, ki ga nameravajo speljati v Ledavo. Ta dela bodo verjetno končana še letos. Poleg tega vodna skupnost dela na manjših očiščevali ni h delih soboške in lendavske občine ter na raznih melioracijah v Prekmurju. R. J. VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 19. junija Nestalno vreme; sončno vreme bo v stalni zamenjavi z nevihtnimi plohami. Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo med 10. in 12. junijem. Po izredno uspeli razstavi obrtniških izdelkov učencev Obrtne vajenske šole v Murski Soboti je bila prejšnji teden odprta razstava učenčev trgovske vajenske šole. Razstava predstavlja uspehe enoletnega pouka iz aranžerstva. Ti uspehi so dokaj vidni in nam obetajo, da bo prav šola pripomogla k temu, da bodo v bodoče izložbe naših trgovin lepo urejene, lepše kot so sedaj. Na razstavi učencev v trgovini, kjer je prikazan uspeh enoletne likovne vzgoje iz aranžerstva, je prikazal tudi svoja izvenšolska dela učenec Oskar Kelemen. Že dejstvo, da išče mladi samouk razvedrilo v likovnem izražanju, govori o njegovi mladostni vnemi, ki je polna predanosti sproščenemu, a zaradi samoraslega napredka bolj okornemu slikanju. Morda prezgodaj se je Kelemen lotil oljne tehnike, ki ji, razumljivo, ne more biti kos. Če bo z enako vztrajnostjo začel pri risanju, se bo polagoma razvil tudi v dobrega slikarja. S. V. GORNJA BISTRICA Pokrovitelj pionirskega odreda šole v G. Bistrici, ljubljansko podjetje »Gradis«, bo organiziralo 10-dnevno letovanje 40 bistriških otrok. Letos v počitnicah. ob koncu prvega polletja, pa je preživelo nekaj otrok gradisovih delavcev v Bistrici. DVE LJUTOMERSKI PERSPEKTIVI Iz razgovora s predsednikom Okrajnega sodišča v Ljutomeru tov. Francetom Križmanom Predsednika Okrajnega sodišča v Ljutomeru, Franceta Križmanu težko dobite, da ne bi imel polnih rok dela. Premalo sodnikov, upravni posli, vse to je opravičljiv dokaz za čezmerno zaposlitev. Vendar si je utrgal urico časa za razgovor. Morda bi sodilo to prav-zaaprav v razgovor z ljotomerskimi urbanisti, vendar pogovor je tekmi o gradnji poslopja za sodišče. Stara častitljiva stavba »pod uro« je dotrajala. Čeprav so jo pred nekaj leti prenovili, to nič ne pomaga; temelji se ugrezajo. To je glavni vzrok, da so se v Ljutomeru odločili za gradnjo novega sodišča. Celotno stavbo sedanjega sodišča bodo predvidoma podrli in tako razširili Glavni trg torej: nova ljutomerska perspektiva. Sredstva za novo sodišče bodo dobili iz posebnega sklada za finansiranje sodnih stavb. Računajo, da bo novo poslopje stalo 40 do 50 milijonov di- narjev, sezidali pa ga bodo nasproti spomenika žrtvam NOV. Glede na vedno večje pristojnosti okrajnih sodišč, računajo, da bo že v bližnji prihodnosti na ljutomerskem okrajnem sodišču 5 sodnikov. Po mnenju predsednika sodišča Franica Križmana, vseh pet poravnalnih svetov uspešno dela. V kratkem bodo imenovali še sedem poravnalnih svetov. Z delovanjem poravnalnih svetov se je na okraj- nem sodišču občutno zmanjšalo število kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, povečalo pa se je v primerjavi z lanskim letom število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Pri tem prednjačijo pretepi. Poravnalni sveti v Ljutomeru, na Razkrižju, v Veržeju Križevcih in v Bučkovcih pomenijo za Ljutomer drugo ugodno perspektivo, saj rešijo večino lažjih spornih zadev med državljani. -jm Z OBČNEGA ZBORA KMETIJSKE ZADRUGE HOTIZA HOTIZA — Na zadnji seji zadružnega sveta v Hotizi so sprejemali 5-letni plan za združeni zadrugi Polana in Hotiza. V osnutku, ki ga je izdelal upravni odbor, je predvidenih za nadaljnji razvoj za- druge okrog 65 milijonov dinarjev investicij. Ta sredstva bo zadruga uporabila predvsem za nabavo novih traktorjev in priključkov, kombajna in drugih strojev ter za gradnjo hleva in skladišč. Predvideno je, da bo zadruga v ta namen imela okrog 21 milijonov dinarjev (lastnih sredstev. V razpravi so zlasti govorili o pogodbenem sodelovanju ter predlagali, naj bi zadruga v bodoče dajala umetna gnojila le kooperantom, ker so v tem videli vzrok, da se pogodbeno sodelovanje ni že bolj uveljavilo. Predlagali pa so tudi zmanjšanje števila uslužbencev. SLATINA RADENCI . Pod vodstvom ravnatelja Hanjška je priredila Glasbena šola iz Murske Sobote v Radencih glasbeni koncert. Na koncertu je sodelovalo 45 učencev. Program je obsegali 20 kvalitetnih točk od najnižje do naj višje stopnje, višek pa je bila zaključna točka, nastop celotnega mladinskega orkestra. Zdraviliški gostje in ostali obiskovalci so nastop mladih glasbenikov toplo pozdravili. -ika Festival petja in glasbe Dne 26. maja je bil v počastitev rojstnega dne maršala Tita v Ljutomeru festival petja in glasbe. Nastopilo je 12 zborov, od tega 9 zborov s samostojnimi pesmimi, pri skupil eni nastopu je bilo 975 pevcev. Zapeli so tri pesmi ob spremljavi mladinske godbe na pihala. Mladinski orkester glasbene šole je izvajal tri torke, prav tako mladinska godba na pihala. Klub prekmurskih akademikov in Prleški študentski klub sta ob koncu maja priredila razgovor z našimi ljudskimi poslanci ZDRUŽITEV VG RADGONA IN KG ČRNCI-APAČE Pred kratkim sta delavska sveta Vinogradniškega posestva G. Radgona in Kmetijskega gospodarstva Črnei-Apače sklenila, da se Kmetijsko gospodarstvo Črnci-Apače priključi vinogradniškemu posestvu. Dosedanje posestvo v Črncih bo po priključitvi poseben obrat, ki bo imel tudi svoj obratni delavski svet. Delavski svet VG Radgona je imenoval posebno komisijo. ki bo pripravila vse potrebno za prevzem črnskega posestva. OB DNEVU KRVODAJALCEV V LJUTOMERU Ob Dnevu krvodajalcev je Občinski odbor Rdečega križa, v Ljutomeru priredil manjšo svečanost ter sprejem krvodajalcev. O krvodajalstvu je v začetku predaval dr. Ivan Kaukler. nakar so pionirji izvedli kulturni program. Zatem pa so podelili značke večkratnim dajalcem krvi. Koi so omenili v kratkem poročilu se število krvodajalcev v ljutomerski občini nenehno povečuje. Od leta 1956 je oddalo 1767 krvodajalcev skupno 404 litre, lani pa je 464 krvodajalcev oddalo 110 kilogramov krvi. -ko Sprejem ob Dnevu krvodajalcev RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ JOŽETA KOLOŠE Oh koncu prejšnjega tedna je bila v Kopru odprta retrospektivna razstava umetniških Fotografij Jožeta Kološe. Razstava obsega 68 posnetkov in to večinoma motivov iz Prekmurja in Pomurja. Razstava je vzbudila v Kopru veliko zanimanje in tudi pozornost. V soboto je priredil Okrajni ljudski odbor v hotelu »Zvezda«sprejem krvodajalcem, ki so prejeli zlate značke, in dolgoletnim zaslužnim delavcem na tem področju. Sprejema sta se udeležila tudi predsednica Okrajnega odbora RK Sida Podlesek in šef odseka za zdravstvo pri OLO Marija Prizmiičeva. Podpredsednik OLO Franc Šebjanič se je zahvalil vsem krvodajalcem za človekoljubno razumevanje in pomoč ter v imenu Glavnega odbora RK podelil emblema Transfuzijski postaji pri soboški bolnišnici in Okrajni komisiji za krvodajalstvo. Nato so gojenci Glasbene šole v M. Soboti izvedli kulturni spored. V nedeljo dopoldne pa je priredil v hotelu »Zvezda« sprejem krvodajalcev Občinski odbor RK. Ob tej priložnosti je predsednik Občinskega odbora RK Jože Velnar podelil krvodajalcem zlate in srebrne značke. POMURSKI VESTNIK List izdaja im tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Viki Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje: Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletno 200 dinarjev za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. rač pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605-70 POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 2 NOVA POBUDA SOVJETSKI RAZOROŽITVENI NAČRT, KI DELNO UPOŠTEVA TUDI ZAHODNE PRIPOMBE A TRI STOPNJE A NA ZAHODU SEDAJ SE MOLČE A GLAVNA RAZPRAVA NA ŽENEVSKI KONFERENCI »DESETORICE«? Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je v četrtek na tiskovni konferenci pojasnil nov sovjetski razorožitveni načrt, ki v marsičem upošteva pripombe zahodnih partnerjev, V bistvu gre za nekakšno približevanje stališč z željo, da bi razorožitev spravili s slepega tira. O tem načrtu za sedaj na Zahodu uradno molče. Zato je razumljivo, da ga bodo načeli in pozneje komentirali predvsem zahodni predstavniki na ženevski razorožitveni konferenci »deseterice«, ki je v torek po krajši prekinitvi nadaljevala z delom. Značilno za sovjetski razorožitveni predlog je, da daje pomembno vlogo Združenim nabodom. Pri razgovo- rih o razorožitvi naj bi sodelovale vse države sveta, zato je sovjetska vlada svoj načrt poslala vsem članicam OZN in tajništvu te organizacije. Kaj priporočajo v Moskvi? Tudi ta načrt obsega, kot že eden prejšnjih, tri stopnje. V prvi naj bi O popisali vsa sredstva, ki lahko prevažajo ali izstreljujejo jedrsko orožje (strateške rakete, letala, ladje in podmornice); O umaknili vse čete s tujih ozemelj im odpravili oporišča in skladišča; O prepovedali izstreljevanje vseh vozil v vesolje ter pomorske in letalske pošiljke z ladjami ali letali, ki lahko prevažajo jedrsko orožje in O omejili izstreljevanje raket na primere, ki so predvideni v okviru operacij v miroljubne na- mene s poprejšnjo napovedjo im na podlagi medsebojnega sporazuma o inšpekciji, uvedbi mednarodnega nadzorstva v krajih, ki so predvideni za uničenje izstrelišč im vojaških oporitšč v tujini, ter pravici do inšpekcije v vseh tovarnah im podjetjih, ki v celoti ali deloma izdeilujejo vozila, ki jih lahko tajno uporabijo za prevoz tega orožja. Zmanjšali naj bi vojaške kredite, proučevali ukrepe o prepovedi izdelovanja jedrskega, biološkega in kemičnega orožja ter sprejeli obveznost, da dežele, ki imajo jedrsko oborožitev, ne bi dajale podatkov ostalim, ki so brez nje. Prvo fazo naj bi zaključili v enem ali poldrugem letu. V drugi stopnji naj bi ukinili izdelavo jedrskega kemičnega in bio- loškega orožja v celoti, zmanjšali število »navadnih« oboroženih sil v sorazmerju, po katerem bi SZ in ZDA ohranili milijon 700.000 vojakov, ter skrčili vojaške proračune. Uvedli naj bi inšpekcijo nad vsemi kraji, kjer bodo uničili orožje, in podjetji, ki uporabljajo atomski material ali jedrsko energijo. Ponekod naj bi uredili stalni nadzorstveni sistem. Vlade bi si medsebojno dajale podatke o višini vojaških kreditov. Nadalje bi skupno proučevale ukrepe o popolni in splošni razorožitvi pod nadzorstvom OZN, Tretja stopnja bi pomenila dokončno likvidacijo oborožitve. V tej fazi bi imele nadzorstvene skupine popolnoma svoboden dostop brez vsakršne omejitve. Semkaj bi prišla tudi v poštev politika »odprtega neba«, t. j. prostega preletavanja meja. V tem stadiju maj bi dala na razpolago kontigente, ki bi predstavljali neke vrste mednarodno policijo. Nova sovjetska pobuda ni le pomembna zaradi določenih odstopkov od prvotnega načrta, temveč tudi zato, ker prihaja v času, ko se je svetovni položaj zaradi neuspeha pariške konference poslabšal. Zato so tudi v zahodnih prestolnicah sporočili, da bodo načrt temeljito proučili. Hruščev dopolnjeni stari predlog Turški ministrski predsednik Gursel (sredina) na tiskovni konferenci Značilen pojav Prevrat o Turčiji še vedno zavzema ugledno mesto v svetovnem tisku. Lahko hi celo dejali, da postaja vse bolj zanimiv. saj odkriva preiskava proti članom bivše Menderesove vlade in poslancem demokratske stranke vedno več podrobnosti o korupciji in zamazanih poslih. Preiskovalni organi sv odkrili mnogo dragocenosti in denarja pri obtožencih. Pravijo. da je premier Stenderes na predlog predsednika Bayara sestavil spisek, ki govori o korupcijskih zadevah poslancev demokratske stranke. Z njim je baje operiral. kadar bi se ta ali oni skušal o skupščini upreti kaki Menderesovi potezi... Menderes je, kot vse kaže, na ta način gradil svojo oblast in preko takih »zaveznikov«. počenjal, kar se mu je zahotelo. Nova vlada pa skuša popraviti ne le politično stanje tja do volitev, temveč tudi gospodarske težave. Znano je, da se je bivši režim s svojimi akcijami temeljito zadolžil in da bo treba dolgove nekako sanirati. Tudi nova vlada predsednika Gursela računa predvsem na ameriško pomoč, ki je bila vedno precej obilna, četudi na drugi strani napoveduje, da bo terjala spremembo »sedanjih pogojev« Za kake večje ukrepe gospodarske narave, ki bi se oslan-jali bolj na notranje sile, se vlada ne bo odločila, temveč jih prepustila poznejši »politični vladi« ki bo izšla iz novo izvoljene ustavodajne skupščine. Zanimivo je, da si skuša dosedanja opozicijska republikanska stranka nekako zajamčiti večino, četudi se režim sam ogreva tudi za druge manjše politične skupine, ki v političnem življenju dežele doslej niso mogli priti do izraza. Na drugi strani se slišijo govorice, da se tudi znotraj sedanjega revolucionarnega režima kažeta dve smeri, zmerna. ki jo zastopa general Gursel. in »r e v ol u-c i o n a r n e j š a«, ki jo zasto- pajo mlajši častniki, dejanski organizatorji prevratu. Dogodki bližnjih dni bodo odgovorili na marsikatero vprašanje, ki ga trenutno ne morejo razvozijati še tako dobri opazovalci. Želje po tem, da je treba odstraniti korupcijo, kažejo, da gre za dobro potezo. Na drugi strani turški primer dokazuje, prav tako kakor primer S in g Man Rijevega padca o Južni Koreji kot demonstracije proti sedanji vladi na Japonskem, da doživlja ameriška politika podpore korumpir politikov in režimov četudi se ZDA pri tem ne zavzemajo za korupcijo! udarec za udarcem. Prav imajo tisti, ki pravijo, da si v Washingtonu izbirajo vedno slabe zaveznike. In še nekaj je zanimivo. Javno mnenje vse manj podpira politiko blokov, ki terja oporišča močnejših na tujem ozemlju. Ta oporišča niso več »steber obrambe« dotičnih na-rodov, temveč vse bolj dokaz tujega vmešavanja. Spremembo tega mišljenja bodo morali marsikje bolje upoštevati . . . TELEGRAMI Sodeč po volilnih rezultatih v Boliviji (Južna Amerika) je dobil največ glasov na predsedniških volitvah vodja vladajočega nacionalnorevolucionarnega gibanja Estensore. Laburistični prvak na Malti v on Mintoff je sporočil, da pripravlja njegova stranka načrt za popolno neodvisnost otoka. (AP) Na volitvah v Belgijskem Kongu je dobilo nacionalno gibanje, ki ga vodi Lumumba. 35 poslanskih mest njegov tekmec, stranka nacionalnega kongresa, pa 22 mandatov V torek je nadaljeval z delom razorožitveni odbor deseterice, ki naj po sklepu Generalne skupščine Združenih narodov izdela enoten razorožitveni predlog za jesensko za sedanje. (Reuter) Za predsednika Ekvadorja je bil četrtič doslej izvotljen dr. Ibarra, četudi so ga doslej že dvakrat s silo spravili s tega položaja. (AP) KUBA ZAVRAČA OBTOŽBE HAVANA — Kubanska vlada je odločno zavrnila ameriške obtožbe, češ da da Kubi razpihujejo protiameriško aktivnost. ZDA so navedle deset primerov, k. naj bi potrdili njene trditve. ZA STRMOGLAVLJENJE KIŠIJEVEGA REŽIMA TOKIO Japonski social isti so na (izrednem sestanku stranke sklepali, da bo 125 njihovih poslancev v Skupščini vrnilo mandate iz protesta ker je skupščina brez njihove nav navzočnosti sprejela in potrdila japonko-ameriško pogodbo o vzajemni varnosti. Na ta način naj bi spod brodili japonske delavce in sindikate da z množičnim protestom prisilijo vlado premiera Kišija, da odstopi, oziroma razpusti skupščino in razpiše nove volitve. Socialisti tudi zahtevajo, naj vlada odpove predvideni obisk predsednika Eisenhowerja. Vlada vztraja pri njem zato, ker se boji. da bo v nasprotnem primeru padla in da podpisana pogodba ne bo pričela veljata. NE SAMO VELESILE NEW DELHI — Predsednik indijske vlade Nehru je na zasedamju vseindijskega kongresnega komiteja v Puni dejal, da je napačne soditi, da labko štiri ali pat velesil odločajo o usodi svata. Potrebno je, da pride do bližnjega sodelovanja. Dejal je, da bo Indija tudi naprej vodila neblokovsko politiko. Obenem si bo prizadevala, da napetost na svetu popusti. PREDSEDNIK NASER V GRČIJI ATENE - Predsednik ZAR Naser je prispel v torek na uradni obisk v Grčijo kot gost grškega kralja. Ob tej priložnost bo z grškimi pred- stavniki obravnavaj tesnejše medsebojne stke in mednarodni položaj. Grški tisk obširno poroča o obisku visokega gosta. NORVEŠKI MINISTER V JUGOSLAVIJI BEOGRAD — Na obisku v naši državi se te dni mudi norveška minister za trgovino Arne Skaug. Po posredovanjih v komiteju za zunanjo trgovino si je ogledal nekatere značilnosti jugoslovanskega razvaja. Sing Man Ri je pobegnil — Bivši južnokorejski predsednik, ki je moral odstopiti pred nedavnim zaradi protesta množic, je pred dnevi pobegnil iz dežele, ker se je bal, da bi prišel zaradi korupcije lastnega režima pred sodišče. Baje mu je nova vlada omogočila pobeg Na sliki: po prihodu na Filipine Ko je predsednik de Gaulle leta 1958 prevzel predsedniške posle, je smatral za svojo dolžnost, da nekako reši propadajoč francoski imperij, predvsem kolonije o Afriki, lndokina je namreč postala poučen primer za tiste, ki so še sanjali o kolonialni veličini. Nekatere kolonije naj bi se po mnenju predsednika izrekle za popolno samostojnost ali sodelovanje z metropolo o okviru Francosko-af riške skupnosti. V prvem primeru bi se veda izgubile vsako gospodarsko in upravno moč. Za dozdevno demokracijo so se o bistvu skrivale tihe, toda za slabo razvite dežele in njihovo začetno svobodo težke grožnje. In tako se je za popolno neodvisnost izrekla samo Gvineja, ostale pa so privolile v francosko sodelovanje o okviru delne neodvisnosti, o okviru katere ostane metropoli vodstvo zunanje politike in obrambe. Na ta način naj bi nastal neke vrste federalni sistem. Toda to je bila le prehodna »rešitev«. Kmalu so domače, nacionalistične in proti-kolonialistične sile pričele terjati od Pariza vedno več. Tako je de Gaullooa vlada morala podpisati s predstavniki Federacije Mali in Madagaskarja sporazum, po katerem bosta obe deželi prejeli popolno neodvisnost, torej tudi pravico do lastne zunanje politike in obrambe, vendar bi ostali še vedno o skupnosti z metropolo. Pariška diplomacija je torej morala kreniti po poti, ki je do neke mere podobna Britanski skupnosti narodov. Zato pa so si v Parizu za svoj stari sistem skupnosti mnogo obetali od štirih dežel — Slonokoščene obale. Dahomeje, Nigera In Gornje Volta. Tu je namreč imel največji vpliv profrancosko usmerjeni Boigny, predsednik krajevne vlade na Slonokoščeni obali. Toda vse afriško gibanje je pustilo močne sledove tudi v teh deželah. ki tvorijo tako imenovan Svet antante. Te dni so njihovi predstavniki zahtevali od metropole popolno neodvisnost brez kakršnih koli pogojev s tem, da bi se pozneje pridružilo skupnosti, menda po zgledu Madagaskarja in Federacije Mali. Zname- bodo načrti o klasični Fro ki skupno ti propadli naj bi šele prav za-še podobna or-ga. je Britanska skup. odraža bolj po en« . ■ di področju in gospodar osti kakor povezanosti na nem področju. Tega razvoja ni mogoče zavreti. SKRIVNOSTNI POBEG KJE SE SKRIVA BORMANN? A ZANIMANJE ZA »FLHRERJEVEGA NAMESTNIKA« POTEM, KO GA JE UGRABLJENI ZLOČINEC EICHMANN RAZGLASIL ZA ŽIVEGA A IZRAELCI URADNO O UGRABITVI: »DELO PROSTOVOLJCEV. A NE VARNOSTNIH ORGANOV!« A POBUDA ZA ISKANJE ZLOČINCEV TUDI DRUGOD Izraelska vlada je uradno odgovorila Argentini. V posebni noti omenja, da so znanega nacističnega vojnega zločinca Ei-chmanna zares ugrabili v predmestju Buenos Airesa, toda tega niso storili člani izraelske obveščevalne službe, temveč organizacija »izraelskih prostovoljcev«. Podvig, ki so ga dosegli Izraelci ne glede na to, ali gre za del državnih ali nevladnih organov, je torej resnica in ne samo domneva tega ali onega komentatorja. Toda spisek vojnih zločincev še zdaleč ni izčrpan. Izraelci sami so sporočali, da imajo zbrano dokazno gradivo za 325 vojnih zločincev. Se večje števillo so pred dnevi sporočile poljske oblasti. Večina teh zločincev se skriva pod tujim imenom, drugi spet žive povsem nemoteno zasebno življenje. Omenimo naj samo jugoslovanskega vojnega zločinca Andreja Artukoviča, ki odgovarja za smrt več kot 200.000 človeških življenj, pa se vendarle svobodno giblje v ZDA kat politični emigrant. In vendar so v svetu zbudile največ pozornosti Eichmainnove izjave, da Hitlerjev namestnik Martin Bor-mann še živi in da ga je videl v Argentini. Gre za vojnega zločinca, ki je vplivaj celo na Himmlerja ob koncu druge svetovne vojne. Svetovni tisk se prav zaradi tega dotika vseh onih podatkov, ki govore o zadnjih dnevih Bormanna in o njegovem skrivnostnem pobegu, za katerim ni ostala sled. Zadnje Bormannovo dejanje, za katerega zanesljivo vedo, je bil znani akt 1. maja leta 1945. Z njim je sporočili admiralu Donitzu, »fühierjevemu nasledniku«, da je Hitler mrtev. Potem je Bormann baje za- pustili znan: bunker ter se hotofl prebiti skozi berlinske ulice, na katere so že vdrle sovjetske čete. Nek član Francove »modre divizije«, Jusan Pinar, je svojčas trdil, da je videl Bormannovo truplo poleg uniče- nega tanka. Nekdanja vodja nacistične mladine Achsmann je izjavil, da se je Bormann rešil brez praske iz razbitega tanka in se umaknili v nek nov. Pozneje ga je videl v bližnji ulici invalidov, kako loži negibno na pločniku. Tretji očividec, Hitlerjev šofer Kempka, trdi, da ga je videl poleg tanka v trenutku, ko je tega zadela sovjetska granata. In vendar na nürnberškem procesu ni mogel potrditi Bormannovo smrti, temveč le Hitlerjevo. Po nekaterih vesteh, ki krožijo po svetu, je Bormann na skrivaj pobegnil preko Danske in od tod iz Evropo. Pred dvema tednoma je nemško književnik Linau izjavil, da jo videli Hitlerjevega namestnika 26. junija 1945 na nekem tovornem vlaku na poti Neumivnster-Flensburg v smeri proti danski meji. Več prič ni, oziroma se doslej niso prijavile. Dve leti po vojni je vodja egiptovske varnostne službe Bej izjavili, da se po njegovi sodbi Bormann skriva na Srednjem vzhodu. Njegov bral Albert je leta 1949 pred münchanskiui sodiščem izjavili, da Martini še živi. Pozneje so dajali izjave o njem Se drugi. Leta 1951 so iz Argentine sporočili. da se skriva v okolici Buenos Airesa pod (lažnim imenom Walfgamg Maver. Mnogo prahu je leta 1952 dvignil nemški novinar Stern, ko je dejal, da je Bormanna srečal in fotografiral v rimskem samostanu San Anitama, kjer da jo preoblečen v pe-tra pod imenom Martimi Bormaggione. Pozneje so ugotovili, da to ni res . . . Nek ameriški policijski častnik je pisal, da je Bormann pobegnili v Argentino. Italijanska časniki so svoj čas razširili glasove, da je umrl v Veroni in da so ga tu tudi pokopali. Tako se je zgodilo, da je berlinska občina uvedla »führerjevega« namestnika pod številko 29.223 v seznamu umrlih. V Zahodni Nemčiji si sedaj postavljajo zanimivo vprašanje: Kaj se bo zgodilo z Bormannom, če ga od- krijejo?« Eni pravijo, da smrtna obsodba izrečena leta 1946 v Nürnbergu, ne velja več Drugi spet menijo. da bi mu moralo soditi zahodnonemško sodišče, tu pa je, kot je znano, najhujša kazen dož;ivljenjska ječa. Le bolj redki se sprašujejo, kaj vso bremeni Hitlerjevega namestnika. Dokumenti govore o tem, da so bili njegovi napotki in ukazi usodni za številne nacistične množične zločine. Omenimo naj samo en Bor-mannov ukaz z -dno 23. julija 1942 v vimenu führerja«, ki ga vsebuje dopis Rosenbergu: » . . . Storiti moramo vse potrebne ukrepe proti razmnoževanju nemškega prebivalstva. Zato ne sme nihče nuditi nemško zdravstveno pomoč nemškemu življu. Cepljenje in podobni zdravstveni ukrepi, no smejo priti v poštev. V nobenem primeru ne smemo nenem-škemu prebivalstvu dovoliti višjo izo-braizbo . . .« Druge direktive govore o odstranjevanju in uničevanju nevrednih bitij«, s čemer je postavljal kot načelo nacističnega programa iztrebljenje nenemških ras in narodov Proces proti Bomma bi seveda odkril številne podrobnosti. Prizadevanja Izraelcev, da poiščejo med živimi tiste zločince, ki se skrivajo prod pravično kaznijo širom sveta, je vzbudil podobno načrte tudi v drugih deželah. Zato lahko pričakujemo, da bomo že v kratkem doživeli tudi drugod podobne procese, kot ga pripravljajo proti Eichmaniru v Izraelu. Dva krvnika — Eichmann (zgoraj) in Bormann. ki baje živi 3 POMURSKI VESTNIK, 9, JUN. 1960 Kolektivna razstava pomurskih UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV Čez nekaj dni bo zaprla izredno dobro obiskana razstava pomurskih slikarjev in kiparjev, ki jo je v prostorih Obrtne šole v Murski Soboti pripravil Pokrajinski muzej za Pomurje v počastitev 15-letnice osvobodiitve. Ko je pred dnevi tov. F. Skoberne slavnostno odprl razstavo, smo bili lahko trikrat zadovoljni. Prvič nad dobro prirejeno razstavo, ki je kljub neprimernim prostorom zadovoljiva; potem nad izrednim obiskom — otvoritvi so poleg številnih drugih političnih in prosvetnih delavcev prisostvovali državni podsekretar dr. Anton Vratuša, dr. Jože Potrč, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, predsednik OLO Rudi Čačinovič ter drugi ugledni politični in prosvetni predstavniki; tretja razveseljiva stvar pa je v tem. da je lov. Franjo Škoberne v otvoritvenem govoru dejal, da si v bližnji bodočnosti lahko obetamo v Murski Soboti novo galerijo. Z uresničitvijo te zamisli bomo lahko prešli k načrtnemu likovnemu izobraževanju naših ljudi, hkrati pa bo krog naših domačih umetniških ustvarjalcev s tem dobil svoj dom. ki ga tako pogreša. Sprehod med deli en avtorice domačih umetnikov na razstavi daje zanimive, razveseljive in deloma tudi presenetljive rezultate. LADISLAV DANČ je na tej razstavi prisoten z dvema grafikama in enim oljem. Umetniško resnico o živem svetu izpoveduje Dane na zelo dostopen način. Akademska študija »Kmet« nam kaže. kako pomemben postane lahko v umetniški izvedbi navidez preprost nepomemben predmet upodobitve. Odkriti mu je le treba trajnejše kvalitete, na primer pri nepomembnem starčku preprosto plemenitost, častitljivo skromnost itd. in starček lahko postane tedaj lep, lepši od sončne krajine, ki jo tako radi proglasimo za lepo. V grafiki je Danč racionalist, to se pravi, da mu vsaka zajeda v lesorezu služi ko potrebno dopolnilo k enotnemu realnemu videzu upodobljenega predmeta. ZOLTANA GABOR A srečujemo sedaj prvič. Rodil se je 1922. lota v Lendavi. Svojo slikarsko izobrazbo je sprejemal na Šoli za uporabno umetnost v Zagrebu ter v Budimpešti, nakar je 1951. 1. diplomiral iz slikarstva na zagrebški akademiji likovnih umetnosti. Po diplomi si je šel nabirat izkušenj v Pariz (1955) ter razstavljal doma, v Franciji in na Madžarskem. Zdaj živi in dela v Zagrebu kot profesor likovne vzgoje ter se posveča uporabni grafiki kot ilustrator. Sodeč po edinem Gaborjevem najboljšem debi Žena s ptico , umetnik razvija dalje sodobne smeri zagrebške akademije. ki peljejo do svobodnega, od klasičnega realizma skoraj povsem neodvisnega osebnega izraza. Prvine realizma, ki jih vidimo pri Gaborjevih pred-akademskih delih, je zamenjal iz ostrih skoraj žarkih barv stkan linearno ploskoviti sistem, ki omogoča sicer dekorativni izraz, obenem pa terja barvno dognanost, če naj slika postane več kot samo okrasek. JOŽE HORVAT JAKI je samouk, vendar je s svojimi tremi risbami v tušu povzročil pri obiskovalcih razstave neobičajno živahne debate. Provokator« Skromna želja in »Ostanki zajedalca« so udarili ob okus našega meščana s pikrim odmevom, če odštejemo nekaj navdušenih pritrjevanj Horvatovemu delu. Kaj je povzročilo nerazumevanje teh treh grafičnih listov? V prvi •vrsti izredno nenavadno izražena in s tušem podana misel, v kateri je iz deformacij, ki postajajo same sebi namen, težko razbrati vsaj idejno misel, in dalje resnico, ki jo zaman napoveduje naslov dela. Izraz je v tem primeru tako ozko osebnosten, da je izključil možnost podoživljanja širšega kroga ljudi, kroga, ki uporablja v uživanju likovnih vrednot bolj ali manj realistične norme, ki terja v umetnosti realen odsev življenja. Taikšnim zahtevam po umetnosti ni težko najti opravičilo. Toda prav tako je upravičen umetnik, da s široko svobodo oblikuje svoja čutstva in svoje predstave. Dokler so ta čutstva odkritosrčna in normalna in je oblikovalec vešč v izraznem sredstvu, so dela lahko dobra, tudi če niso vsem všeč in razumljiva. Žal pa je lahko tudi obratno. Jože Horvat se bo moral potruditi, da bo ta svoj način ustvarjanja prečistil. da bo vanj vsadil nekaj več tiste resnice, ki jo ne terja samo realizem, marveč še tem bolj abstraktna umetnost, saj le ta ne more biti umetnost, če ni dognana. VERA HORVAT je v svojih delih »Repica» in Rumeno polje« naznanila preobrat v svojem tehničnem in vsebinsko značajnem konceptu. Svet okrog sebe je začela opazovati in vrednotiti s predvsem čustveno razpoloženjskega vidika. Repica je tu prenehala biti repica. Vse stvarno se je umaknilo liričnemu dojmu, višji vrednoti, ki je končno veljavna v svojem prečiščenem spektru zelenih ali rumenih barv. Ta resnica o pomladnem polju in »pesem« o zorečih njivah je povedana na razstavi morda najbolj originalno. Vera Horvatovo je snujoč duh, zato z zanimanjem pričakujemo nadaljnjih rezultatov njenega dela. KAREL JAKOB je naš najneposrednejši slikarski oblikovalec. Čeprav živi v Ljubljani, je v svojih delili še vedno tesno navezan na domače Prekmurje. Prekmurka« je najnovejše delo in kaže klasičnega Jakoba, ki išče lepoto v enostavnem. vendar izbranem barvnem odnosu do narave. V oblikovanju rahlo okoren, je vendarle simpatičen, dokler upodablja preprostost. In to se mu običajno posreči z ni- zanjem etnografskih vrednot Prekmurja. Zdi se. da so svobodneje slikana dela Jakobovemu realizmu močno v korist. To lepo kaže »Kmet, ki kleplje koso«. FRANC KUHAR je kot kipar dragocena izjema v našem domačem likovnem zboru. Njegovi Delavci« in Mati z otrokoma« simbolizirajo ljubezen do domačega in sploh delovnega človeka. V tehniki skoraj šolsko enostaven, pa prav zato elementarno zdrav in prepričevalen nam je Kuhar ustvaril vrsto svetinj iz gline lesa in mavca. Po izrazni sili bi ga lahko primerjali s tudi robatim, a zdravim in močnim slikarjem Vrečičem. Tu ni pato- sa in ne sile nad materialom. Kakor otrok, ki se mu posreči še tako naivno početje — st varjeno z ljubeznijo. LAJČI PANDUR ima na razstavi dvoje del. Je to že naš stari in dober znanec, ki če le more, skoči iz Maribora v Prekm., kjer se s svojim platnom najraje ustavlja ob zidanicah ,ob pri sitnih ljudskih ti- pih, ob živini — povsod tam, kjer polje zdravo elementarno življenje. Njegova tehnika je kot ustvarjena za slikanje prav takšnega življenja. Z igrivo lahkotnostjo slika v silnih konitrastih gotovo edinstveno med našimi slikanji. VERO BLUMENAU - roj. SIMONIČ smo pri nas žal bolj malo videli. Rod. se je 1881. 1. na Dunaju. Njen oče je bil kustos v v se učili siki biblioteki. Poroka s profesorjem Levovičem BIumenau jo 1905.1. popelje v Moskvo, kjer se uči slikanja pri Iliji Ivanoviču Moškovu. Nato se izpopolnjuje na Dunaju, na praški akademiji ter leto dni v Monakovu v Ažbetovi šoli. Danes Vera Simonič živi in dela v Brebrovniki pri Ormožu. V vseh njenih delih, ki so razen krajine starejša. se kaže razumljivo Ažbetova doba (vijoličaste in zelene sence). To je čas nastanka našega impresionizma. Starosta naše moderne J. Ažbe je gotovo vplival s svojo impresionistično tehniko, ki jo v poznejših letih prav načrtno goji. Odsev tega vidimo tudi na novejši krajini Simoničeve. Odlični portreti jo izdajajo, da je bila predvsem portretistka. ANTON TRSTENJAK ima poleg odličnega akvarela razstavljeni še dve oljni sliki: Domačija« in »Viničarija v Prlekiji«« Tu je Trstenjakov interesni svet. S soncem obsejane bajte sredi košatih jablan. Ni slučaj, da so Trstenjakova dela vzbudila sorazmerno velik interes. Svet in govorica njegove umetnosti sta razumljivi tudi preprostim ljudem. LUDVIKA VREČIČA poznamo bolj kot po razstavljenih treh delih po njegovem obširnem življenjskem opusu. To je silno ploden slikar, ki se kot dvajsetletni mladenič poda na budimpeštansko akademi jo teT se po letu 1920 znova in znova vrača v rojstne Skakovce, kjer neumorno stika. Tu je pustila sledove panonska šola v temni lirični poeziji črnobelih odsevov in tu nam imiponira malce nerodna tehnika sicer močnega slikarja Prekmurja. FRANC VRTAČNIK je močan barvni estet, ki skuša barvi izvabiti vrednost tudi takrat. ko negira njeno materialnost. V slikanih temperah je izredno čustven. Slika v svetlih prividih, ki so rezultat doslednega razmišljanja o učinku materiala. Želeti bi bilo, da bi Vrtačnika srečevali češče ob njegovih prijetnih barvnih vizijah. Upamo in želimo, da bi bilo prihodnje srečanje z našimi likovnimi ustvarjalci prirejeno že v prostorih nore galerije. Vlado Sagadin Pogled v razstavno dvorano Prisrčen sprejem slovenskih gledaliških umetnikov V soboto se je v Pomurju začela velika gostovalna turneja osrednjega slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane. Pomursko prebivalstvo povsod navdušeno pozdravlja znane slovenske gledališke in filmske umetnike. Tokrat, prvič po osvoboditvi, so se v Pomurju predstavili z dramo Dvanajst porotnikov« Regi-nalda Roseja in Horsta Budjuhna v režiji ravnatelja Drame SNG Slavka Jana in v sceni Vladimirja Rijavca. Gostovanje Drami e SNG po Pomurju bo trajalo od 4. do 10. junija. Prva predstava oz. slavnostna otvoritvena predstava turneje je bila v soboto zvečer v dvorani kina Park v Murski Soboti. Polna dvorana gledalcev je z burnimi aplavzi tudi pri odprti sceni nagradila umetnike za izredne umetniške kreacije. Prijateljska srečanja, na katerih se bodo kulturni delavci Pomurja seznanih z gledališkimi umetniki našega osrednjega gledališča in izmenjati izkušnje, naj bi pomenila začetek rednih in tesnili medsebojnih stikov. Sobota tako intenzivnega umetniškega užitka še ni doživela. Ljubljanska Drama je Roseovo delo podata mojstrsko, umetniki kot Sever. Cesar in Kovic so tako velike Osebnosti, da od prvega nastopa priklenejo gledalčevo pozornost in je ne izpustijo iz spomina niti po končani igri. da ne govorimo, da soboški gledalci še niso videli tako velikega števila dobrih igralcev hkrati na odru. Gledalec je imel občutek, da sedi v porotniški sobi in kot opazovalec posluša razpravo, oziroma sodbo. Zato Pomurje ne bo moglo dolgo pozabiti go-stovanja znanih slovenskih gledaliških im filmskih umetnikov. Arheološko-topograjska raziskovanja zahodnega Pomurja Od začetka marca pa do srede aprila so tri zaporedne ekipe topografsko pregledale arh. najdb, zahodnega Pomurja. V navedenem času je bil pregledam teren naslednjih šolskih okolišev okraja Pomurja: Razkrižje, Stročja vas. Ljutomer. Cven. Veržej, Križevci, Logarovci, Videm ob Ščavnici, Vučja vas, Murščak, Kapela, Orehovci, Radenci, G. Radgona, Sp. Ščavnica, Apače in Stogovci. Področja ostalih šolskih okolišev zahodnega Pomurja so bila pregledana že v prejšnjih letih. Na Apaškem polju je malo najdb, ker je področje zlasti v zahodnem delit pretežno aluvialna tvorba z razmeroma pozno naselitvijo. Isto velja za dele Murskega pot ja nekako ob železnici do Ljutomera, dočim se ob Muri od Mote do Bnnoan kaže v antiki neselje-no področje. Zanimivo je, da sta bili v Lokavcih pri Ljutomeru najdeni dve kamniti sekiri precej v produ, torej je tod zelo pozno še tekla voda. Na Apaškem polju se kaže pas najdb, pretežno antičnih, predvsem ob pobočjih južnega roba (Vratji vrh, Stogovci. Janhova, Nasova, Lešane in Podgrad). Očitno, precej obsežno in že izza dobe žarnih grobišč je naseljena G. Radgona z okolico (sledovi naselbin na grajskem griču, pri avtobusni postaji, gomile v Podgradu in proti Črešnjevcem, na gradu in v Hercegovščaku). Na ravnini ob Muri proti Križevcem so bile tli in tam odkrite osamljene gomile na gozdnih pobočjih, nekajkrati pa ledinska imena Gomile na njivah blizu Mure do Cvena. Kapelsko hribovje ima v osrčju manj najdb, precej pa gomilnih grobišč, zlasti na obrobjih ob Ščavnici vse do Logarovec Letošnja topografija je arheološko karto Pomurja izpopolnila z novimi arheološkimi najdb išči. Med pregledom terena je pridobljenih tudi nekaj fragmentalnih najdb iz neolita in antike. Najdbe hrani Pokrajinski muzej za Pomurje. V. Koren SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Navzlic temu, da je »uradna« sezona v kinematografskih dvoranah že mimo in se bo ponovnno začela spet v jesenskih mesecih, lahko ugotovimo v Murski Soboti dokaj pester in ustrezen repertoar filmov. Po nemškem barvnem filmu »Rose Berndt (v glavnih vlogah Maria Sehelll in Raf Vailone), ki je bil na sporedu včeraj oziroma danes, bomo gledali ta teden še ameriški barvni kinematoskopski film OBRAČUN NA ATLANTIKU Film sodi med dela s snovjo iz neizčrpne zakladnice druge svetov- ne vojne. Nekaj podobnih filmov smo že videli, vendar se ta film vsebinsko razlikuje od ostalih. Zaslužen za to je predvsem scenarist, ki se jo poslužil D. A. Rainerjeve novele »The enemy below«, nekatere kadre pa je tudi vešče poudaril in poglobili režiser Dick Powel. Dejanje filma se dogaja na valovih Atlantika. vrhunec vsega pa je srečanje in spopad med nemško podmornico in ameriškim rušilcem. Kot kapitana ameriškega rušilca bomo spoznali Roberta Mitchuma, kot kapitana nemške podmornice pa (ko- ga drugega?) Curda Jürgensa. Pri je sicer brez izkušenj, saj je prišel s trgovske ladje, drugi pa star morskl volk. In vendar zmaga prvi, na posled pa zmagovalec in poraženec uvidita nesmiselnost vojne in njene strahotne posledice. V tem pa se film tudi razlikuje od drugih s po dobno tematiko. Sledil bo jugoslovanski film po zgodb Antonija Isakoviča in scena riju Stoleta Jankoviča SKOZI VEJE NEBO To je že drugi film o Sutjeski, ki ga bomo v razmeroma kratkem razmaku videli v Murski Soboti (prvi je bil Pogačičev film »Sam<). Torej film z vojno tematiko iz časov V sovražne ofenzive na Sutjeski. Spregovoril nam bo s filmskimi izraznimi sredstvi o junaštvu, značajih ib psihologi ji ranjencev na Sutjeski, ki jih obkrožajo sovražni Nemci in preživljajo na nosilih svoje zadnje trenutke. Torej zgodba o junaštvu ljudi, ki so našli v sebi dovolj moči. da z žrtvovanjem sebe omogočijo proboj partizanskih divizij. Film je režirali scenarist Stole Jankovič, glasbo pa je napisali Bojan Adamič. V filmu bomo srečali vrsto domačih umetnikov, predvsem, Branka Plešo, Joža Laurenčiča, Nado Škrinjar in številne druge. Film si je vredno ogledati že zaradi tega, ker priča o nevsakdanjem herojskem zadržan jo junakov s Sutjeske m nas seznanja z veličino njene epopeje. VITEZI OGROGLE mize V proizvodnji MGM nam je tokrat pripravil s pomočjo producenta Stnnloyn Bakerja režiset Richard Thonpe zgodovinski spektakli o nesoglasjih in spletkah na dvoru angleškega kralja Arturja. Da bi vsa reč bolj uspela in bila še bolj privlačna za občinstvo, je poveril glavne vloge znanim hollywoodskim zvezdnikom kot so Robert Taylor, Ava Gardner, Mel Ferrer in Anne Crawford. Nezahtevnemu gledalcu, ki pride v kino iskal poldrugo urico zabave in razvedrila, bodo zdrahe ni spletke okrog Lancelota in kraljeve žene lepotice, samega kralja in premaganega barbarskega plemenskega vodje nedvomno všeč. Kaj več pričakovati od filma, seveda ne kaže. malce ljubozenske primesi pa tudi v tem nestanovitnem vremenu večino gledalcev ne bo motila. Vsekakor pa bodo razočarani tisti, ki pričakujejo od filma resničnega zgodovinskega izročila. Tako daleč za zdaj tu di v Hollylwoodu še niso . . . -bjš- NOVE VIŠJE SOLE V MARIBORU Kakor znano, v Mariboru že delujeta Višja komercialna in Višja tehnična šola. Prva ima zunanje in notranjetrgovinski oddelek, a tudi bančnega. Na pristojnem mestu smo zvedeli, da bo prihodnje leto verjetno odprla še poseben oddelek za turizem in gostinstvo. Sola sprejema 120 rednih slušateljev in neomejeno število izrednih. Vpisni pogoji za šolo so enaki kot za ekonomsko fakulteto. Višja tehnična šola v Mariboru je začela z dedom šele marca in ima za sedaj strojni oddelek, elektrotehnični oddelek ter tekstilni oddelek. Z no vim šolskim letom pa bo odprla še kemični oddelek, ki bo vzgajal kemike-tehnologe in kemike-anali,tike. V novem šolskem letu so tudi obeti za gradbeno-komunalni oddelek, za bodoče vodje gradbišč, t. j. operativne gradbene strokovnjake. Šola bo jeseni lahko sprejela na vseh oddelkih 160 do 180 rednih slušateljev ter več ali manj neomejeno število izrednih. Položaj izrednih slušateljev bo nekoliko težji, ker bodo morah opraviti nekatere obvezne vaje na šob. Vpisni pogoji so tudi tu enaki kot na ustrezni fakulteti ljubljanske univerze. Z novim šolskim letom pa bosta začeli delovati tudi višja pravna in višja agronomska šola. Ustrezna osnutka zakona o ustanovitvi teh dveh šol je pristojni svet za šolstvo že sprejel in ju predložil Izvršnemu svetu LSLRS v nadaljnjo odločitev. Višja pravna šola bo šolala predvsem pravnike-praktike za delo v javni upravi (referenti. načelniki pri ObT.O. personalni referenti, administrativni pomočniki finančno samostojnih zavodov, sekretarji gospodarskih organizacij, referenti pri zavodih in podružnicah Zavoda za socialno zavarovanje itd.), zavodih in v gospodarstvu. Program bo ustrezal tem strokam. Tudi na to šolo so vpisni pogoji enaki kot na fakulteti, kaže pa da bo vpisanih v prvi letnik 80 rednih študentov in prav tako neomejeno število izrednih. Naslednje šolsko leto bo vpis rednih slušateljev predvidoma povečan, ker bo višja komercialna šola. ki jo začenjajo prav zdaj graditi, lahko odstopila nekaj prostorov višji pravni šoli. Na ta način bo slednja lahko vpisala okrog 140 rednih slušateljev. Ob tem velja seveda poudariti, da je načeloma vpis na šolo neomejen. Višja agronomska šola v Mariboru bo delala v treh specializiranih oddelkih: živinorejskem. poljedelskem in vinogradniško-sadjarskem. Vpisni pogoji so enaki kot na fakulteti za agronomijo in veterino. Računajo, da se bo za začetek lahko vpisalo 80 rednih in neomejeno število izrednih slušateljev, le da bodo ti določene vaje morali opraviti na sami šoli. To naj bi bili bodoči obratni inženirji oziroma vodje posameznih obratov: živinorejskega poljedelskega. vinogradniško-sadjarskega. Zato bi kazalo, da bi se letos vpisali na šolo v glavnem odrasli bodoči vodje proizvodnje v močnejših kmetijskih zadrugah. Diplomantom teh šol bo v javnih službah priznan status javnega uslužbenca druge vrste. v gospodarskih organizacijah pa bo njihov status v skladu v delovnimi mesti, ki jih bodo zasedali. Diplomanti šol imajo seveda možnost z minimalnimi oblikami preizkušenj in minimalnimi dopolnilnimi izpiti — kar je za razne šole različno — pristop k drugi stopnji študija na raznih fakultetah. Programi vseli teh šol so načeloma vsklajeni s prvo stopnjo študija na odgovarjajočih fakultetah in bodo za prestop na drugo stopnjo potrebni le minimalni dopolnilni izpiti, vaje ali kolokviji. To sicer dokončno še ni urejeno. vendar velja že danes, da se bodo diplomanti lahko izobraževali naprej. Sicer na na pristojnih mestih v Mariboru poudarjajo, da za zdaj ni sredstev za gradnjo študentskih domov. Prevladuje mnenje, da bo letošnjo jesen okrog 600 rednih slušateljev vseh višjih šol. Od tega bo polovica iz okolice, polovica pa iz Maribora. Gotovo ie. da si bodo okoličani našli stanovanje pod istimi pogoji kot v Ljubljani. Kar zadeva šolske prostore, bo v začetku morda najboljši položaj na Višji agronomki Šoli. ker ima sedanja Srednja kmetijska šola lep internat. V tega bo prav gotovo mogoče sprejeti del študentov Višje agronomske šole. Kot že rečeno: višjo komercialno že začenjajo graditi in bo v pozni jeseni že razpolagala s svojimi prostori. Kaže torej, da bodo tri višje šole imele več ali manj odgovarjajoče prostore, medtem ko se bo Višja tehnična šola tudi v prihodnje borila z vrsto težav. Sedaj je nameščena v novih objektih šole. ki pa ni bila grajena za sistem višjega šolskega pouka. Pedagoški kader za vse te šole je v glavnem izbran iz vrst najboljših praktikov, ki so delali doslej v javnih službah in gospodarskih organizacijah: deloma že nudijo — oziroma je moč pričakovati — pomoč fakultetni predavatelji ljubljanske univerze. Javne službe in gospodarstvo Maribora in njegovega področja je že žrtvovalo najboljše ljudi za predavatelje. Spričo neposredne povezave teh predavateljev s prakso je pouk življenjski, predavatelji pa se trudijo, da bi ga znanstveno poglobili. Kvaliteta šolanja glede na predavateljski kader teži torej bolj k praksi, manj pa k teoretičnemu znanstvenemu delu. Glede višje pravne pa velja omeniti tudi to. da hodijo predavatelji tudi izven. Maribora če se osnuje skupina okrog 30 izrednih slušateljev. V tem primerit je moč podati v strnjeni obliki na seminarju snov rednega predavanja. Predavatelji višje komercialne že predavajo v sedmih takih centrih v Sloveniji. B. Šinko POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 4 KRATKE IZ POMURJA VERŽEJ — Pred dnevi je KZ v Veržeju dogradila pitališče s kapaciteto dve sto glav goveje živine. V notici jo bo vaška organizacija Rdečega križa priredila veliko tombolo, med glavnimi dobitki pa bo tudi moped »Colibri«. NEGOVA Pri Negovi dela poravnali ni svet zelo dobro. Na letošnjih štirih zasedanjih so obravnavali že 24 spornih zadev, od tega so ugodno rešili 21 zadev. V kratkem bodo obravnavali še 16 novih sporov, ki se nanašajo predvsem na poškodbe iltd. Zanimivo je to, da so pred kratkim rešili nek spor, ki ga sodišče v treh letih ni moglo končati. Pred dnevi so na seji krajevnega odbora sklenili, da bodo s prihodnjim tednom začeli popravljali vaške ceste. Aprila so organizirali avto-moto krožek, ki ga je obiskovalo 66 tečajnikov, v teh dneh pa so bili izpiti iz prometnih predpisov, ki so jih z uspehom opravili vsi tečajniki. G. KLJUCAROVCI - PGD Gornji Ključarovci pri Tomažu je v nedeljo na gasilskem domu odkrilo spominsko ploščo nekdanjemu članu društva, talcu Matiji Horvatu, ki so ga Nemci obesili v Frankolovem pri Celju. Svečanosti ob odkritju se je udeležila velika množica ljudi iz Ključarovec in sosednjih vasi. TOMAŽ PRI ORMOŽU - V ponedeljek je prosvetno društvo s Stare ceste pri Ljutomeru gostovalo pri Tomažu z igro »Po dvanajstih letih. Igro si je ogledalo lepo število ljudi, ki so bili z uprizoritvijo zadovoljni. BUČKOVCI Delo krajevnega odbora je v teh dneh predvsem usmerjeno na popravilo vaških cest. V nedeljo so navdušeni obiskovalci kina v Bučkovcih imeli prvič možnost gledati v svoji dvorani kinema-skopski film. Tokrat so predvajali francoski film »Notredamski zvonar«. APAČE — V nedeljo so imeli v Apaški kotlini ocenjevanje gasilskih društev. Pri tein je bila udeležba gasilcev zelo dobra, pokazali pa so tudi dovolj sposobnosti. PGD Apače je pri ocenjevanju doseglo prvo mesto. Tudi ostala društva so dosegla lepe uspehe, skoraj pri vseh pa primanjkuje podčastniški kader. Poživeti bo potrebno delo nekaterih društev, posebno v Plitvicah, za katero bi bilo morda dobro, da se priključi PGD Lutverci. TVD »Partizan« Apače se v teb dneh marljivo pripravlja na telovadni nastop, ki bo v nedeljo v Stogovcih. Tudi žensko pevsko društvo je v Apačah zelo delavno. V kratkem bo priredilo svoj koncert. Šolski odbor pa se pripravlja za zaključek letošnjega šolskega leta. RZKRIŽJE — Tudi na Razkrižju je poravnalni svet zelo delaven, saj je do zdaj od 70 ugodno rešil 53 zadev. Gasilci se v teh dneh pripravljajo na polletni pregled svojega dela. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so na Razkrižju ustanovili strelsko družino, ki šteje 16 'članov. ČRENSOVCI — V ponedeljek je bila v Črenšovcih seja zadružnega sveta. Zaradi združitve zadruge Črensovci z zadrugo Bistrica so na seji izvoilili novi upravni odbor in predsednika zadružnega svetu BEZNOVC1 — V nedeljo so gasilci « Beznovcih prejeli novo motorno brizgalno. Pionirji so izvedli kratek kulturni program. Svečanost so pozdravili zastopniki občinskega ljudskega odbora in občinske gasilske zveze, udeležili pa so se je tudi okoliški gasilci. RADMOŽANCI Mladina in gasilci v Radmožancih so v nedeljo in ponedeljek uprizorili igro »Rumena lilija« v madžarščini. Režiral jo je učitelj Jože Varga. Obe predstavi si je ogledalo preko 400 ljudi. Z igro bodo gostovali še v okoliških vaseh. DOBROVNIK — Minulo nedeljo je organizacija SZDL v Dobrovniku priredila miting. Med drugim so imeli v nedeljo tudi nogometno tekmo med domačim moštvom in Planiko iz Turnišča. Zmagali so gostje. ROGASOVCI — Kmetijska zadruga v Rogašovcih je na nedeljskem občnem zboru ocenila lanskoletno delo. Lani je ustvarila 70 milijonov dinarjev prometu ter si povečala sklade za tri in pol milijona dinarjev. V razpravi so govorili predvsem o pogodbenem sodelovanju in odkupu. CANKOVA — V nedeljo so imeli na Cankovi krajevni praznik. Od zbirališča se je skozi vas razvila lepa povorka, ki je nato krenila na telovadišče. Na svečanosti je govoril predsednik krajevnega odbora SZDL Stefan Temlin, nato pa je nastopil šolski pevski zbor in recitatorji. Udeleženci so si ogledali tudi nastop domačega TVD Partizan in vojakov iz obmejnih enot. Svečanosti se je udeležilo lepo število ljudi. V ponedeljek so imeli na Cankovi razširjeno sejo krajevnega odbora SZDL, katere so se udeležili tudi sekretarji in predsedniki vaških od- borov. Razpravljali so o zaključkih V. kongresa SZDLJ. KOG — Pred poravnalnim svetom so do zdaj obravnavali 19 spornih zadev in jih ugodno rešili 14. Tudi na Kogu lahko letos ljudje vsako soboto gledajo kino predstave v prosvetni dvorani, kjer vrtijo filme v okviru Ljudske univerze iz Ormoža. CEZANJEVCI — Iz Cezanjevec so se v nedeljo člani družbenih organizacij kolektivno udeležili osrednje proslave občinskega praznika v Ljutomeru. VIDEM OB ŠČAVNICI V nedeljo je DPD »Svoboda« od Tomaža gostovala pri Vidmu z Golarjevo igro »Dve nevesti« v režiji Elvire Kara-fatnžič. Strelska družina pri Vidmu šteje že nad sto članov, v streljanju pa se pomerijo skoraj vsako nedeljo. Avo-moto društvo je imelo prejšnjo nedeljo sestanek, na katerem so se člani zavzemali za to. da bi popravili društveni avto in spet pričeli s tečaji. Za popravilo bodo člani društva prispevali v obliki posojila. Govorili pa so tudi o izletu, ki naj bi ga priredilo društvo za svoje člane. GOMILA — V nedeljo popoldne bo Turistično društvo Gomila priredilo tekmovanje koscev in škropilcerv v vinogradih. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo lepo število ljudi. Ob prosti zabavi bodo točili vino iz nove kleti in nudili gostom dobra jedila. V ta namen je turistično društvo uredilo cesto, tako da je na vrh Gomile omogočen prihod vsakemu motornemu vozilu. Z OBČNEGA ZBORA GOSTINSKE ZBORNICE ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA Delavsko upravljanje razviti tudi pri gostinskih podjetjih Občnega zbora Gostinske zbornice za okraj Murska Sobota, ki je bil zadnjo soboto, so se poleg delegatov in ostalih gostov udeležili tudi sekretar OO SZDL Murska Sobota tov Jan Ros. podpredsednik OLO Murska Sobota tov. Joško Slavič, predsednik republiške Gostinske zbornice tov. Stane Renko, predstavnik Pivovarne Laško in drugi. Po izvolitvi nekaterih komisij je predsednik Gostinske zbornice okraja Murska Sobota tov. Karel Černjavič podal poročilo upravnega odbora zbornice za obdobje od zadnjega občnega zbora. Delo zbornice je bilo razdeljeno na odbore, ki so poleg tekoče problematike opozarjali gostinske organizacije na nove predpise o gostinstvu in turizmu, skrbeli za strokovno vzgojo gostinskega kadra, dajali strokovne nasvete, pomagali pri izdelavi tarifnih pravilnikov, zastopati svoje člane pri gospodarskih organizacijah in državnih organih itd. Tudi pri nagrajevanju po učinku je precej pripomogla gostinska zbornica, posebno še v večjih gostinskih obratih. Ta problem pa bo potrebno čim prej rešiti tudi v manjših gostinskih obratih. Razprava je pokazala, da delavsko samoupravljanje v gostinskih obratih še ni popolnoma zaživelo, potrebno pa bo tudi tesnejše sodelovanje z občinskimi ljudskimi odbori. Tudi nekateri gostinski obrati še danes ne odgovarjajo sodobnim zahtevam. Poseben pro- blem. ki so ga načeli delegati, je davčni sistem, ki ga bo potrebno spremeniti tako. da bo v celoti odgovarjal interesu družbe in kolektivom v gostinskih obratih. Na občnem zboru so načeli delegati tudi vprašanje združitve trgovinske in gostinske zbornice, problem družbene prehrane in prehrane v gostinskih lokalih, ki je še ponekod vedno preveč eno- lična. Delegati so se zavzemali tudi za to, da bi pri gostinski zbornici organizirali socialno-kadrovsko službo, podobno kot jo uvajajo v gospodarskih organizacijah. Po razpravi je občni zbor izvodil novi upravni, odbor, nato pa sklepal o zaključnem računu zbornice za leto 1959, nakar so sprejeli še predračun za leto 1960. -rj iz dela Ljudske tehnike OBČINSKA KONFERENCA LJUDSKE TEHNIKE V MURSKI SOBOTI Pretekli teden je bila v Murski Soboti občinska konferenca Ljudske tehnike. Po kritičnem poročilu predsednika je razvidno, da lani občinski odbor LT ni deloval tako kot bi moral. Program deda v letošnjem letu je obsežen in zahteva predvsem množičnost pri tehnični vzgoji. Predvidena je ustanovitev društev LT na srednjih šolah in v industriji ter v večjih vaseh. Razen slednjih doslej takih društev v občini ni bilo. Konferenca je izvodila 16-članski upravni odbor, ki se je konstituiral takoj po konferenci. Za predsednika so ponovno izvolili tovariša Stefana Glavača. OBČNI ZBOR DRUŠTVA TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV V MURSKI SOBOTI V nedeljo je bil v Murski Soboti občni zbor društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki bo delovalo na področju beltinske in soboške občine. O pomenu takih društev je govoril tov. Ludvik Kutoš, predsednik kmetijsko-fehnične komisije pri okrajnem odboru LT. V razpravi so traktoristi nakazal nekatere težave pri njihovem delo in predlagali ne-kaj ukrepov, ki bodo vplivali na njilhovo boljše delo v prihodnosti. Člane društva, ki bodo zastopali društvo na plenumu društev traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki bo v nedeljo, so zadolžili, da bodo o teh problemih poročali na plenumu. DAN LJUDSKE TEHNIKE V GORNJI RADGONI Občinski odbor Ljudske tehnike in Avto-moto društvo v Radgoni pripravljata dan Ljudske tehnike, ki bo 19. t. m Ta svečanost je v takem obsegu prvič v Pomurju. Poleg tekmovanj - traktoristov, motoristov, radioamaterjev in letalskih modelarjev bodo še razstave — fotomaterska in ostalih tehničnih zvrsti. Sodelovalo bo tudi podljetje Elrad s svojimi proizvodi, antenami TV, UKV in ELES z električnimi pripomočki Na Dolnji Bistrici bodo gradili VAŠKI DOM te nekaj let je od tega. ko so na Dolnji Bistrici sklenili, da bodo pričeli graditi nekakšen vaški dom. v katerem bo trgovski lokal, pekarna, pralnica in kopalnica. Misel za gradnjo so sprožili na razgovorili med člani odbora Socialistične zveze, kasneje pa so o vaškem domu razpravljali na več množičnih sestankih. Nekako tako mi je pripovedoval v tem predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze na Bistricah Stanko Škoberne. Ne samo pri gradnji vaškega doma. ampak tudi pri vseh drugih akcijah je iniciativa Socialistične zveze presegla pričakovan ja. Volivci so živahno razpravljali o gradnji doma. V začet- ku je bilo nekaj vaščanov. ki so se ustrašili izdatkov. Govorili so, da bo dom stal čez 50 milijonov dinarjev itd. Odbornikom Socialistične zveze pa je uspelo pritegniti k sodelovanju tudi ostale množične organizacije kot je Rdeči križ. žene pa so zelo odločno zahtevale ureditev pekarne in pralnic. Kasneje so ugotavljali, da ne bi bilo napak zgraditi v vaškem domu manjšo dvorano. Danes so na Dolnji Bistrici že pričeli pripravljati gradbeni material za vaški dom. Navozili so že nekaj čez 100 kub. m. gramoza, pripravili apno in 55 tisoč kosov opeke. Od nekaj čez 170 družin v vasi je le malo takih, ki doslej ne bi sodelovale pri navažanju gramoza. Nekaj pomoči je obljubila tudi beltinska Ravenka«. ki bo imela o vaškem domu trgovski lokal. Žene na Bistrici sem povprašal o nameravani gradnji to in ono. Zakaj pa ne bi imele tu- di me sodobne pralnice in kopalnice!« Tako so odgovarjale na moja vprašanja. Sicer pa nekaterih najbolj aktivnih, kot sta Čila Jakšič in Irena Kleiderman, nisem mogel najti domu: ljudje tudi na Bistrici te dni sušijo seno. okopavajo koruzo, zato jih od jutra do večera težko najdeš doma. Nameravana gradnja vaškega doma pa za Bistričane ni prva večja delovna akcija. Pred nekaj leti so pričeli graditi ob Muri daljše nasipe, ki so zavarovali precej obdelovalne zemlje pred poplavami. Matija Vogrinec, kmetovalec na D. Bistrici, mi je pripovedoval o gradnji nasipa zanimive stvari. Spominja se še neke njive, ki je bila zaradi de- roče Mure dvakrat na medžimurski pa spet na prekmurski strani. Sele, ko so lani dogradili več daljših nasipov, imajo pred Muro mir. Podobno kot pri gradnji vaškega doma je bilo tudi takrat.« se je spominjal Matija Vogrinec. Člani odbora Socialistične zveze smo prepričevali ljudi, da je nasip ob Muri potreben. Nekateri so sprva zmajevali z glavami, naposled pa so vendarle pomagali« Matija Vogrinec mi je med drugim pokazal tudi svojstven obračun stroškov pridelovati ja pšenice o pogodbenem sodelovanju. Za primerjavo ima tak (obračun tudi za pridelovanje pšenice brez dodajanja umetnih gnojil vid. »Precej lepa razlika.« se je nasmehnil. O tem obračunu večkrat razpravlja z vaščani, ki pa najbrž težko ugovarjajo njegovemu preprostemu, a prepričljivemu obračunu, zato pa sem videl po bistriških njivah lepo pšenico. -jm Dolnja Bistrica BRALCI NAM PIŠEJO ODNOS PA TAK! Pred nekaj dnevi sem v radgonski trgovini »Borovo« kupovala čevlje. Ko sem te izbrala, sem vprašala še za copate. Prodajalka mi je dejala, da imajo le rdeče copate. Čeprav mi barva ni ugajala, sem jih vendarle vzela. Medtem, ko mi je prodajalka čevlje in copate zavijala, je prilila v trgovino druga stranka in zahtevala copate. Poslovodja je stranki postregel in to s copatami v rjavi barvi. Vprašala sem, kako to, da imajo tako nenadoma tudi rjave copate. »To ni za vas!« se je obregnil prodajalec, »pač pa za naše znance!« Potem mi je bilo dovolj, pustila sem v trgovini tudi tiste čevlje in copate, ki so mi jih že zavili. Baje so se v trgovini izgovarjali, da niso imeli takih številk copat kot sem jih zahtevala. Pravijo, da se je kaj podobnega dogodilo že večim potrošnikom. Vprašam, ali preprosti ljudje ne smemo nič izbirati im moramo vzeti le tisto, kar nam trgovci ponujajo? K. K., Okoslavci Končana akcija Na cesti nisi sam” Pred dnevi so pristojni organi po vsej Sloveniji končali kolesarsko akcijo »NA CESTI NISI SAM«. V našem okraju lahko ugotavljamo, da je bila ta akcija zares plodna in dobro opravljena. V tem obdobju smo imel« kar 457 predavanj, katerih se je udeležilo 48.542 kolesarjev, poleg tega pa si je 124 kino predstav ogledalo 23.547 kolesarjev. Po šolali pa so ustanovili 71 pionirskih krožkov, v njih pa je preko 2800 pionirjev. Pionirji pa so napisali tudi številne naloge iz prometa. V akciji so vestno sodelovali tudi pionifjii-miličiniiki. Varnostni organ« ugotavljajo, da se je varnost na cesti povečala od 35 na 75 odst., kar je vsekakor uspeh. Seveda bo pogrebno varnost še nadalje utrjevati. Prometne nesreče 26. maja sta se v Lemerju srečevala tovornjak, katerega je vozil Jože Korošak im avtobus. Zaradi nekoliko prehitre vožnje in ozkega cestišča je tovornjak zadel ob avtobus. Škodo na obeh vozilih cenijo na okrog 50 tisoč dinarjev. 26. maja je traktorist Feliks Rubim od Lenarta v Berkovcih zaradi prehitre vožnje na ovinku zadel v vprežno vozilo Franca Rožmana. Pri tem je močno poškodoval tudi konja, škodo pa cenijo na okrog 20 tisoč dinarjev. Traktorist je s kraja nesreče pobegnil in so ga miličniki ustavili šele pri Lenartu. Traktoristu Jožetu Krajncu jr 24. maja na Janževem vrhu zaradi preobremenjene prikolice zaneslo prikolico « ceste. Skoda znaša okrog 50 tisoč dinarjev. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij in investicije Na prvem mestu mehanizacija gradbenega podjetja V kmetijskih zadrugah nakazujejo tolikšne investicijske potrebe, da ostane za akcijo združevanja sredstev le okrog 10 milijonov dinarjev. Kaže tla so bili vsi investicijski programi kmetijskih zadrug in ostalih investitorjev dobro pripravljeni, vendar doslej zadruge niso pričele graditi razen v KZ Veržej in KDZ Žepovci, kjer bodo te dni dokončani prvi hlevi za 400 glav goveje živine. Ostale kmetijske zadruge še nimajo odobrenih sredstev, pač pa so pripravile potreben gradbeni material. Ob vedno večji investicijski izgradnji se je pokazalo. tla naše največje gradbeno podjetje soboški Sograd ne zmore več vseh naročil zaradi premajhne kapacitete. Te dni so na največjem gradbišču tega podjetja — tovarni težke konfekcije — postavili večji premični žerjav, ki bo vsaj nekoliko omilil pomanjkanje gradbenih delavcev. V začetku gradbene sezone se je pokazalo, tla grosistična trgovska podjetja ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede dobave cementa. Akcijo za združevanje sredstev, namenjenih za investicije, izvajajo v Pomurju ločeno od ostalih gospodarskih organizacij. Po zaključnih računih kmetijskih zadrug so znašala vsa sredstva, ki bi prišla v poštev pri združevanju, okrog 170 milijonov dinarjev. Vendar so na račun teh sredstev nekatere kmetijske zadruge najele posojila že lani, tako da praktično za združevanje ne ostane več kot okrog 10 milijonov dinarjev. Doslej so se kmetijske zadruge dogovorile za združitev petih milijonov, ostalih pet milijonov dinarjev pa bodo prispevale kmetijske zadruge v skupen sklad v kratkem. Večino lastnih sredstev nameravajo kmetijske zadruge porabiti za lastno udeležbo pri najemanju investicijskih posojil im sicer 15 milijonov, za gradnjo strojnih lop 50, za mehanizacijo 35.5. za nekatere priključke 16 in za nakup zemljišč ter gospodarskih poslopij 10 milijonov dinarjev. Na zadružni zvezi v Murski Soboti zagotovijo, da imajo kmetijske zadruge Cankova. Puževci, Ratkovci, Selo-Fokov-ci, Šalovci in Kobilje pripravljenega tudi že nekaj gradbenega materiala, z gradnjo pa ne morejo pričeti, ker še nimajo odobrenih investicijskih posojil. Na gradbenem podjetju Sograd v Murski Soboti pa ugotavljajo, da je tudi letos precejšnje pomanjkanje cementa. betonskega železa in lesa. Podjetje je glede na letošnje potrebe sklenilo pogodbe za 2000 ton cementa: 1200 ton cementa so dobili neposredmo iz cementarn. 800 ton pa naj bi preskrbela grosistična trgovska podjetja v Pomur- ju. Vendar ugotavljajo, da trgovska mreža doslej svoje obveznosti ni izpolnila. Podobno kot z materialom jo v gradbeništvu z delavci. Podjetje Sograd že precej časa vozi na nekatera gradbišča delavce iz Rogašovec in Bodonec. Glede na letošnjo precej živahno gradbeno dejavnost in na pomanjkanje delavcev nameravajo gradbeno podjetje Sograd mehanizirati. V ta namen je predvidenih 40 milijonov dinarjev, kar ob trenutnem stanju ni veliko. Prav te dni so postavili na največjem delovišču, to je pri objektu tovarne težke konfekcije v Murski Soboti večji premični žerjav, za katerega so dali 16 milijonov dinarjev. 7 omenjenim žerjavom in še z nekaterimi stroji bodo omilili trenutne težave glede pomanjkanja delavcev. Poleg tovarne težke konfekcije gradi soboški Sograd v Soboti in Rakičanu 120 stanovanj. poslovno zgradbo za DOZ. silos za žito in še nekatere večje objekte. V ostalem so podjetja po posameznih občinah prispevala \ skupen sklad okrog 100 milijonov dinarjev. Glede na to so pripravili tudi vrstni red posameznih investicij, za katero bodo porabili združena sredstva. V Soboti jo na prvem mestu razširitev tovarne lahke konfekcije in modernizacija gradbenega podjetja Sograd V Radgoni so namenili združena sredstva za gradnjo mizarske delavnice, za garaže pri Avtoremontu . za opremo gradbenega podjetja in za lokali družbene prebrane. V Ljutomeru pa bodo večino zbranih sredstev porabili za rekonstrukcijo delavnic podjetja Konfekcija. Tik pred koncem prvega polletja lahko ugotavljamo, da so se nekatere investicije v kmetijskih zadrugah zakasnile predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Vsekakor večjo pozornost pa zasluži problematika gradbenega podjetja Sograd , ki brez primernih investicij ne bo zmoglo predvidenih gradbenih del. POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 5 KONČNA LESTVICA SCL Branik 32 18 1 3 88:20 37 Kladivar 32 15 2 5 62:42 32 Maribor« 23 12 4 6 39:32 28 SOBOTA 32 12 2 8 58:49 26 Rudar 33 11 2 9 61:31 24 »Ljubljana« 32 11 1 10 52:44 25 Triglav 22 10 2 10 47:46 22 Ilirija 22 9 2 11 35:43 20 Krim 22 6 6 10 34:51 18 Nova Gorica 22 5 3 14 41:70 13 Grafičar 32 4 5 13 23:59 13 Izola 23 0 8 14 19:68 8 KONČNA LESTVICA MPL Drava 18 3 2 3 47:20 28 Aluminij 18 11 4 3 40:24 26 Kovinar 18 11 3 4 44:18 25 NAFTA 18 7 5 6 38:31 19 Sever 18 6 6 6 29:37 18 Korotan 18 6 3 9 29:28 15 Fužinar 18 4 7 7 28:34 15 GRAFICAR 18 3 7 8 23:32 13 Ojstrica 18 4 3 11 32:47 11 Pohorje 18 3 4 11 18:55 10 Uspešen zaključek tekmovanja v SCL SOBOTA : ČETRTO MESTO z nedeljsko zmago nad moštvom Nove Gorice 7:2 (3:1) Zadnjo nedeljo je v Soboti gostovalo moštvo Nove Gorice in se pomerilo z doma nevarnim partnerjem — Soboto, kar se je tudi uresničilo, saj je moralo zapustiti igrišče poraženo s 5 goli razlike. Kljub temu pa je Nova Gorica ostala v SCL, slovo pa sta morala vzeti Grafičar iz Ljubljane in Izola. Letošnji prvak SCL je mariborski Branik, drugi je Kladivar, tretji Ma-bor, Sobota pa je zasedla četrto mesto, kar je za belo-plave doslej najlepši uspeh. V nedeljski tekmi so domači spet zasluženo zmagali. Prednost so si priborili takorekoč že v prvem polčasu, ko so prevladovali na igrišču in prisili-Li nasprotnika, da se je v glavnem samo krčevito branil. V drugem polčasu so gostje uredili svoje vrste in bili celo enakovreden nasprotnik sicer še vedno razigranim domačinom, toda njihov napad je bil premalo učinkovit, da bi lahko zmanjšal razliko v golih. Domači napad je bil boljši in je to prednost tudi uspešno realiziral s štirimi zadetki. Za domače barve so bili uspešni: L. Norčič v 19. in 55. (z enajstmetrovke), in 83. min., Mavčec v 50. min., Potočnik v 8. in 37. min. in Kološa v 10. minuti. Zanimivo je, da je gol dal obrambni igralec Kološa s kakih 30 metrov. Strel je bil nenaden in je povsem presenetil vratarja gostov. Že v prvem pdlčasu je bil Kološa laže poškodovan in ga je zamenjal J. Norčič. Za goste pa sta bila uspešna Križaj in Uršič. Pri domačinih se je v napadu najbolj izkazal L. Norčič, v obrambi pa Dozet, medtem ko je pri gostih zlasti ugajail dobro razpoložena vratar. Pred okrog 1000 gledalci, ki so tudi tokrat z veliko vnemo bodrili svoje igralce, je ob lepem vremenu uspešno vodil igro Vavpotič iz Maribora. Časten poraz s prvakom MNP GRAFIČAR: DRAVA (Ptuj) 1:3 (1:2) Preteklo nedeljo dopoldne je bilo na igrišču Sobote dvakrat vroče: pripekalo je poletno sonce in domači Grafičar je imel tokrat v gosteh moštvo ptujske Drave, najresnejšega kandidata za osvojitev naslova prvaka v MPL, kar je z nedeljsko, sicer zasluženo zmago tudi postalo. Gostje so si zagotovili zmago že v prvih minutah igre, ko so bili dvakrat uspešni z nenadnimi prodori napadalcev, katerih pa se domači obrambi ni posrečilo zaustaviti. Potem so se v obeh polčasih menjavali napadi, ki so prinesli še en gol gostom in časten gol črno-belim (z enajstmetrovke, realizator M. Radulovič). Napadi gostov pa so bili pogostejši in nekajkrat tudi nevarni, vendar je bil napad gostov neučinkovit. Tudi domači so imeli dve zreli priložnosti za gol, ki pa sta ostali neizkoriščeni. Sicer pa se je v domači napadalni petorki poznalo, da je manjkal Bakan. Gostje so prikazali tehnično nekoliko boljšo in bolj povezano igro. zato je njihova zmaga, ki jim je bila potrebna za osvojitev prvega mesta, tudi zaslužena. Domači tej naporni igri niso bili povsem dorasli, k čemer je precej pripomogla tudi vročina. PRTA IGRA NOVOUSTANOVLJENEGA »TEMPA« — ODLIČNA Partizan :Tempo 27:24 (13:7) V nedeljo sta se srečali na igrišču TVD »Partizan« v Soboti domači moštvi »Partizan« in »Tempo«. Po sebnost te tekme je bila, da je to bila pravzaprav prva večja tekma moštva »Tempo«, ki je bilo šele pred kratkim ustanovljeno. Moštvo je sestavljeno iz mladih igralcev, večinoma še iz osemletke II.. nekaj igralcev pa so dobili tudi iz drugih moštev. Presenetljiv poraz Nafte Nafta : Korotan 0:1 V zadnjem kolu nogometnega prvenstva v mariborski podzvezi sta se na igrišču Nafte v Lendavi pred približno 200 gledalci pomerili nogometni moštvi Korotana iz Prevalj in Nafte iz Lendave. Z ozirom na zadnjo visoko zmago Gradičarja iz Mursko Sobote nad Korotanom v Prevaljah ter zmago Nafte nad Severjem na Sladkem vrhu je vladajo prepričanje, da bo domače moštvo viso-ko porazilo goste. Zaradi nesporazu- mov in neučinkovitosti domačega na pada pa da pričakovane zmage ni prišlo. Nasprotno so gostje nekaj pred koncem tekme zaradi grobe napake domače obrambe dosegli zmagoviti gol in so tako v veliko presenečenje vzeli Nafti obe točki. Ker je Nafta na tabeli pred Grafičarjem iz Murske Sobote, je skupaj z Dravo iz Ptuja pridobila pravico za vstop v kvalifikacije za slovensko consko ligo. IZID VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE dne 3. junija 1960 ob 16. uri srečka it. 1. nagrada: TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK 28.166 2. nagrada: MOPED 1.787 3. nagrada: MOPED 56.182 4. nagrada: MOPED 75.064 5. nagrada: PRALNI STROJ 2 273 6. nagrada: ELEKTRIČNI HLADILNIK ZA 60 LITROV 69.586 7. nagrada: MOŠKO KOLO 38.675 8. nagrada: MOŠKO KOLO 41.221 9. nagrada: ŽENSKO KOLO 43.843 10. nagrada: ELEKTRIČNI SESALEC ZA PRAH 22.540 11. nagrada: ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK S PEČNJAKOM 43.503 12. nagrada: ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK S PEČNJAKOM 41.045 13. nagrada. PORCELANSKI SERVIS ZA 6 OSEB 49.465 14. nagrada: RADIJSKI SPREJEMNIK 40.640 15. nagrada: ZAPESTNA URA 2.932 16. nagrada: ELEKTRIČNI BRIVSKI APARAT 81.835 17. nagrada: ELEKTRIČNI PEKAČ NA DVA GRELCA 43.658 18. nagrada: ELEKTRIČNI LIKALNIK Z REGULATORJEM 41.608 19. nagrada: LONEC »ECONOM« 49.389 20. nagrada: SOKOVNIK 43.312 1.000 tolažilnih nagrad: srečke, ki se končujejo na št 67 Imetniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo srečkam potekla veljavnost Upravni odbor Zdravstvene postaje Beltinci razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: končana ekonomska srednja šola ali 5 let prakse v računovodskih poslih. Razpisuje še naslednje štipendije: ŠTIPENDIJO za stomatologa ŠTIPENDIJO za višjo medicinsko sestro štipendije po Zakonu o štipendijah. Pismene prošnje pošljite upravi postaje do 25. jun. 1960. Upravni odbor Trgovskega podjetja »Ravenka« Beltinci razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE trgovine z mešanim blagom Pogoj: visokokvalificirani trgovski delavec ali kvalificirani s petletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe s 1. julijem 1960. Industrijsko podjetje »ITAS« v sp r e j m e več kvalificiranih delavcev in — — KLJUČAVNIČARJE — KOVAČE — KOVINOSTRUGARJE in — ELEKTROVARILCE Samska stanovanja so zagotovljena. Plača po tarifnem pravilniku podjetja (dela so vsa v akordu). Ponudbe poslati upravi podjetja »ITAS, Kočevje. Upravni odbor Splošnega mizarstva »LEDAVA« v M. Soboti razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE s potrebno izobrazbo. N astop službe takoj. VELIKO PATROLNO TEKMOVANJE v Čast dneva borca V Okviru celotne proslave A. julija — Dneva borca bo priredil občinski strelski odbor Murska Sobota v nedeljo 5. julija v Murski Soboti veliko patrolno tekmovanje vseh športnih in društvenih organizacij na območju občine. Te športne in društvene organizacije so naslednje: strelske družine, ekipa LM in JLA, TVD »Partizan«, gasilci, lovska organizacija, organizacija Ljudske mladine, obvezniki predvojaške vzgoje itd. Tekmovanje bo v petih kategorijah. Posebej bodo tekmovali kolesarji, mopedisti, motoristi, pionirji itn pešci). Organizacije in društva, ki bodo sodelovala na tej manifestaciji, lahko nastopijo s svojimi ekipami v vseh kategorijah tekmovalcev. Ekipe bodo štele 3 člane. Letošnji patnodni kros v čast Dneva borca je tretji po vrsti, ki ga organizira strelski odbor v Murski Soboti. To pomeni, da je že postal tradicionalen. Proga je letos nekoliko daljša kot prejšnja leta. Tekla bo mimo spomenika padlih borcev NOB v gozdu pri vasi Murski Črncu. V spomin na padle borce bo vsaka ekipa izstrelili a plotun iz vojaških pušk. Med tekom so razen brzine predvidela organizatorji, da bo vsak član ekipe streljal z malokalibrsko puško na strelišču, ki je že pripravljeno. Pri ocenjevanju bodo upoštevali tudi rezultate streljanja, saj bo vsak zadeti krog na tarči prinesel ekipi 5 sekund, ki jih bodo odšteli od skupnega časa, porabljenega za progo. To pomeni, da ekipe z istim časom ne bodo imele istega vrstnega reda pri proglasitvi zmagovalca, v kolikor bodo imelo različne uspehe pri streljanju. V tem primeru bo ekipa, ki bo imeli a boljše uspehe v streljanju, tudi boljši plasman. O tem, ali bodo hodili' ali tekli na progi, bodo odločali tekmovalci sami. Torej bodo ekipo, ki bodo fizično bolje pripravljene, lahko pretekle stezo, kar jim bo prineslo tudi boljši plasman. Na nedavnem sestanku občinskega strelskega odbora so določili progo za vsako kategorijo in podvzeli tudi vse ostale ukrepe za nemoten potek tekmovanja. Pokrovitelj tekmovanja je Občinski odbor zveze borcev M. Sobota. Zmagovite ekipe bodo dobile prehodne pokale, ostale pa praktične nagrade. Kapetan Ivo Perinič Na spomladanskih konjskih dirkah v Ljutomeru DVAKRAT ZMAGALA GEJTA Kakih tri tisoč ljubiteljev konjskega športa si je v nedeljo ogledalo spomladanske konjske dirke na dirkališču v Ljutomeru. V prvi heat vožnji si je z lahkoto priborila prvo mesto kobila GEJTA (z vozačem Ivanom Pirherjem od Lenarta) s časom 1:28,0 pred LEANKO (z vozačem Lojzetom Slavičem iz Bunčan) s časom 1:28,6. V drugi heat vožnji pa jo imela GEJTA nekoliko močnejšo konkurenco, vendar jo kljub temu zmagala s časom 1:28,6 prod LEANKO 1:29,8. V drugi dirki je osvojil prvo mesto MASLAN, last Jožeta Fridla iz Maribora s časom 1:42,0, drugo pa SLADKA z vozačem Feliksom Jurešom iz Bunčan. Zanimiva je bila revija 2-letnih kasačev, v kateri je CIPER, last Jožeta Hercoga iz Maribora zmagal s časom 1:48,3, drugo mesto pa je dosegla LOCNA, last Jožeta Seršena iz Veržeja s časom 1:51,6. V galopski dirki, v kateri so sodelovali konji različnih starosti, je dosegla najboljši čas 1:10,3 KORVETA, last Edija Bobovca iz Maribora, drugo mesto pa je dosegel VJESNIK, last B. Alagiča iz Varaldina s časom 1:11,9. V sedmi dirki, sodelovali so 3 do. 12-letni kasači, je NIGER z vozačem Milanom Šamjekom iz Varaždina s časom 135,5 dosegel prvo mesto, drugo pa CITOS z vozačem Jožetom Gotlašom iz Maribora s časom 1:35,6. V dvovprežni vožnji za tri do 12-1etne kasače sta si priborila prvo mesto LEANKA in MASLAN z vozačem Jožetom Slavičem s časom 1:44,1, drugo pa NIGER in ČIRMA z vozačem Milanom Sanjekom. Zanimivo je, da so 2-letni kasači letos že junija dosegli lepe rezultate, medtem ko prejšnja leta v juniju skoraj še niso trenirali. To pomeni, da bodo lahko na jesenskih dirkah ostro konkurirali konjem iz kobilarne Turnišče. V nedeljo: Tekmovanje za pokal Jugoslavije v rokometu V nedeljo se nam obetajo lepe rokometne tekme, ki bodo odigrane za pokal Jugoslavije v rokometu. Organizacijo tekmovanja je prevzelo pred kratkim ustanovljeno društvo »Tempo« pod pokroviteljstvom okrajnega rokometnega odbora. Na sestanku ORO so so člani pogovorili o podrobnostih tekmovanja. Pričakujejo. da bo sodelovalo večje število moštev, vsekakor pa jo udeležba štirih moštev zagotovljena. Ljubitelji rokometa bodo prišli v nedeljo prav gotovo na svoj račun, saj se nam obetajo lepe borbe med posameznimi moštvi. Najbolj negotov bo nedvomno izid srečanja med beltinskim in soboškim »Partizanom«. ki sta si že nekaj let na rokometnem polju velika tekmeca. Sobočani so letos v okrajni ligi pred Beltinčar prvi le zaradi boljše razlike v zadetkih, zato je za Beltinčane v tej sezoni sedaj zadnja priložnost, da poravnajo stare račune. VELIK NAPREDEK PRI VZGOJI MODELARJEV Nad 2000 gledalcev na nedeljskem letalskem mitingu v Murski Soboti. V nedeljo je bili v Murski Soboti letališki miting, na katerem so sodelovala motorna in jadralna letala. Mitinga se je udeležilo pet letalskih klubov Slovenije. Na mitingu se jo v nedeljo zbralo več kot 200 pionirjev in ostalih mladih modelarjev iz Pomurja. Na-stopili so z raznimi modeli letal, vendar so zaradi premočnega vetra lahko poleteli Je motorni modeli. Na mitingu so pokazali letenja, akrobacije in jadranje z jadralnimi letali. Sodelovalo je 6 motornih in 2 jadralni delali. Letalski miting si je ogledalo ves dan preko 2000 ljudi. Minuli letalski miting je pokazal velik napredek pri vzgoji modelarjev. V primerjavi z lanskim letom se je ta dejavnost podvojila, saj danes že ni večje šole v Pomurju, kjer ne bi uspešno deloval modelarski krožek. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 12. junija do 19. junija Nedelja 7.35 Domače viže in narodne pesmi: 8.00 Mladinska radijska igra — Elin-Palin: Jan Bibijan na mesecu. 8.40 Iz albuma otroških pesmi; 8.55 Z glasbo v novi teden; 9.45 B Papamdopulo: Concertino za trobento in godalni orkester; 10.00 Se pomnite. tovariši . . . Vlado Valenčak: Iz slovenjgraških zaporov do Beograda; 10.30 Zbori in samospevi Emila Adamiča; 11.00 Z lokom po strunah; 11.10 Radi jih poslušale. Sodelujejo: Lola Novakovič, Doris Day, Domenico Modugno, Marko Novosel, Anica Zu-bovič in Paul Anka; 11.30 Zdravko Stefančič: Potrošnik na drugi strani prodajnega pulta (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Nekaj prizorov iz Smetanove Prodane neveste; 16.00 Humoreska tega tedna — F. Cozzens: Povabilo na zabavo; 16.20 Klavir v ritmu; 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe; 17.30 Radijska igra — Jonathan Swift — Raoul Martinee: Vsiga mogočno pero; 18.18 Mozart in Schubert; 18.45 Petnajst minut z Zadovoljnimi Kranjci; 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddala z nagrado); 21.00 Ob 150-letnici Schumannovega rojstva; 22.15 Zaplešimo z Ljubljanskim jazz ansamblom; 22.35 S popevkami čez kontiaente; 23.10 Moderna plesna glasba; 23.40 Melodije za lahko noč. Ponedeljek 8.05 Drobne orkestralne skladbe. 8.40 Planinski oktet iz Maribora; 9.00 Naš podlistek — Jael Dajam: Nori obraz v ogledalu — ITI: 9.20 Paleta popevk in zabavnih melodij; 10.10 Drugo dejanje opere Ivan Susamin Mihaila Glinke; 10.38 Iz filmov in glasbenih revij; 11.00 Klavirske aldaidbe E. Griega, P. I. Čajkovskega in S. Rahmaninova; 11.30 Oddaja za otroke; a) Naš novinar na poti okoli sveta, b) Otroško pesmi Albina Weiingerla poje sopranistka Helena Bratuž-Kocjanova; 12.00 Trio Avgusta Stanka za vas; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Rado Linzner: Dva ali trije pridelki v letu; 12.25 Beograjska pevka Olivera Markovič; 12.40 Blaž Arnič: Pesem planin;13.30 Kola in sevdalinke; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 Naši popotniki na tujem — — Jože Kregar: Holandija; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo: (Šoferjem na pot); 18.00 Radijska univerza — Božo Petek: Pol stoletja prvih poletov v Jugoslaviji — II; 18.15 Zoltan Kodaly: Plesi iz Galaute; 18.30 Športni' tednik; 20.00 Revija zabavne glasbe; 20.45 Kulturna tribuna — Boris Kocjančič: Delo svetov za prosveto in kulturo; 21.00 —23.00 Ob 30-letnici umetniškega dela Marjana Kozine; 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.35 S popevkami v deželo sanj. Torek 8.05 R. Schumann: Humoreska; 8.30 Od popevke do popevke; 8.55 Za šolarje — Dobri pomočniki; 9.25 Iz del Matije Bravničarja; 10.10 Izberite melodijo tedna! (Ponovitev večerne oddaje z dne 12. 6. 19b0); 11.00 Igra godba JLA; 11.20 Naši solisti v raznih operah; 12.00 Napolitanske pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Raoul Jenčič: Namakanje v sadovnjakih; 12.25 Harfistka Jelica Pertot-Portograndi izvaja virtuozne skladbe; 12.45 Poljske narodne pesmi; 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Lahka glasba; 13.50 Trio Slavka Avsenika; 14.05 Za šolarje — Čudežno zdravilo; 14.35 Poje tenorist Jan Peerce: 15.40 Listi iz domače književnosti — Dva črnogorska pesnika; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18.00 Iz zbornika spominov. Martin Greif: a) Zoreli uno v mlade komuniste, b) Vedno in povsod nas je usmerjala partija, c) Delavci nismo (nikdar mirovali; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelj glasbe — V glasbeni sobi L. van Beethovna (ponovitev); 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Poje zbor madrigalistov iz Celovca; 20.30 Radijska igra — Christian Book-Herbert Reinecker: Naš očka se mora oženiti; 21.24 Janko Gregorc: Melodije srca — operetni venček; 21,45 Georg Philipp Telemann: Koncert za violo in godalni orkester v G-duru; 22.15 Po latinski Ameriki z zborom Norman Luboff; 22.30 Na ples vas vabi Lester Lanin a svojim orkestrom; 23.10 Nočni komorni koncert skladb W. A. Mozarta. Sreda 8.05 Mladina poje — Posnetki z velike revije mladinskih pevskih pevskih zborov v Celju; 8.30 Edvard alo: Namouna, suita; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Radi bi vas zabavali; 10.10 Jugoslovanski samospevi; 10.40 Veliki orkestri — znane melodije; 11.00 Operne uverture in medigre; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Štiri zgodbice, b) »V zeleno polje, v zeleni log« — pisana vrsta pesmi za otroke; 12.00 Petnajst minut domače glasbe; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Organizirana zaščiita pred krompirjevo plesnijo; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Popevke v koračnem ritmu; 13.30 Ljubljanski vokalni kvintert; 13.45 Ivan Zajc: Simfonija v c-molu; 14.05 Za šolarje — Drugo uvodno glasbo; 14.35 Melodije Franza Leharja; 15.40 Novost na knjižni, polici — J. Hun-ter: Džungla v razredu; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Potpuri za razvedrilo; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 G. Verdi: Ples v maskah; 22.15 Kvintet Jožeta Kampiča; 22.35 Raymond Lefevre s svojim or- kestrom in pevka Dalida; 23.10 Koktajl ritmov; 23.40 Iz nočnega zabavišča v hotelu Atlantic. Četrtek 8.05 Ali vam ugaja? . . . Spored zabavne glasbe; 8.35 Poje zbor KUD Džomo Krvavac iz Sarajeva; 8.55 Za iolamje — Beg iz taborišča smrti; 9.25 Zvočna mavrica; 10.10 K. Ba-ranoT.ič: Simfonietta za godalni orkester; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.00 Glasbene razglednice; 11.35 Skladbe jugoslovanskih avtorjev; 12.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Važnost proizvodnih kleti; 12.25 Odlomki iz velikih oper; 13.30 Narodne in domače melodije; 13.50 Četrt ure i ansamblom Franco Scarica; 14.05 Marijan Vodopivec: Pesmi moje domovine; (4.20 Šport in športniki; 15.15 Reklame im zabavna glasba; 15.50 S knjižnega trga; 16.00 Joacpiin Tuvina Fantastična pesnitev: Issac Albenit: Španija, Šest listov iz albuma; (6.30 Popevke se vrstijo; 17.00 Napoved časa in poročila; 17.10 »Sončeca siijec . .; 17.30 Plesni zvoki ve- likih mest; 18.00 Turistična oddaja; 18 15 Spoznavajmo naše umetnike 18.45 Radijska univerza — Božo Petek: Pol stoletja prvih poletov v Jugoslaviji — III. del; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 21.00 Literarni večer — Svetovi Pearl Buckove: 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza; 23.10 Nočni koncert. Petek 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 9 00 Naš podlistek — Jael Dajan: Novi obraz v ogledalu — IV. del; 9.20 S popevkami iz Evrope v Ameriko; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Seznanimo se z orkestrom!; 10.10 Italijanski operni dvospevi: 10.35 Ork. Ray Anthony z godali; 11.00 Popularne skladbe ca violončelo, harfo in violino; 11.30 Družina in dom; 11.45 Pojo mali vokalni ansambli; 12.00 Dunajski valčki; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Kordiš: Omela, rak in jelova ul — nevarni škodljivci; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 12.45 Trilo orglic Blumauer v razvedrilo; 13.30 Arije iz štirih manj znanih francoskih oper; 13.45 Zabavna ruleta; 14.05 Za šolarje — Moje in tvoje; 14.35 Tri ogrske rapsodije Franza Liszta; 15.40 Iz svetovne književnosti — Sally Benson: Poklic gospodinje; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Poje dekliški komorni zbor Zavoda za glasbeno vzgojo v Šiški; .18.00 Človek in zdravje — prof. Leopold Bregant: Duševno zdravje in osebna zrelost; 18.15 Kitarist Lauriindo Almeida; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Skladatelj Marijan Kozina piše za mlade poslušalce; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 P. I. Čajkovski: Simfonija št. 6; 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih; 22.15 Angleški plesni orkester Johnny Dankvvorth; 22.30 Nočni operni koncert; 23.10 Zabaval vas bo ansambel Mojmirja Sepeta; 23.30 Zadnji ples pred polnočjo. Sobota 8.05 Za vsakogar nekaj iz arhiv« zabavne glasbe; 8.55 Za šolarje — Suhec in debelko; 9.25 A. Dvorak: Moravski dvospevi. 10.10 Od valčka do cha-cha-cha; 10.40 Poje učiteljski pevski zbor Emil Adamič; 11.00 L. M Škerjanc: Gazele — 7 orkestralnih pesnitev; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Deset minut z Veselimi vandrovčki; 12.00 Pozdrav z gora; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Fcrčelj: Pitanje telet napreduje; 12.25 Domači napevi izpod zalenega Pohorja; 12.45 Zabav-ni orkester RTV Beograd; 13.30 Pojo pevci beograjske opere; 14.05 Vaški kvintet z Božom im Milkom; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Reportaža z revije zabavnih orkestrov Svobod in prosvetnih društev v Zagorju; 16.20 V ritmu današnjih dni; 17.10 Nekaj lahko glasbe; 17.15 Glasbena križank« it. 26 (Zaključna oddaja); 18.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 18.15 Od tu in tam; 18.45 Okno v svet 20.00 Spoznavajmo svet in domovino! 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Radi plešete? — Izvolite! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarkem jeziku. ČETRTEK 17.00: Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 7.15 in od 19.00 do 23.10 ure Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.10 ure. POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 6 HIŠO z gospodarskimi poslopjem in z vsem gospodarskimi orodjem ter 2,5 ha zemlje, prodam. Vprašati: Sodišinci št. 9. M-638 POLJEDELSKO ORODJE več vrst. strojem, vozov in posnemalnik za mleko, prodam. Marija Flisar Markišavci št. 7. M-637 HARMONIKO 120-basno, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-613 TRAVNIK v izmeni 44 arov v Nemčavcih prodam. Informacije pri Janezu Drvariču. Sebeborci 115. M-614 ČRPALKO od motorja sem izgubil 26. maja 1960 na poti od Šalovec do Turnišča. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi na župnišču v Markovcih. M-606 KONJA, 3 leta starega, prodam. Vprašati v Kančevcih št 24, p. Križevci v Prekmurju. M-632 ROČNO URO znamke »Omikron« 21 rubis, zunaj in znotraj je štev. serije, sem izgubili. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Naslov v upravi lista. M-633 KOŠNJO TRAVE v izmeri 4 ha v Predanovoih prodam v nedeljo 12. junija 1960 ob 14. uri. Inž. Žibrik TELEVIZOR, uvožen, z vgjajenim raidioaparatom, prodam. Cena 120.000 dan. Ernest Bramsberger, M. Sobota, Mladinska 18. M-616 MOTORNO KOLO »Galeb« 150 ccm, dobro ohranjeno, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. M-607 STANOVANJE nudim ženski osebi, ki je popoldne zaposlena oziroma upokojenki, vešči kuhanja. Vprašati: Murska Sobota, Ivanocijeva id. 50. M-608 ELEKTRIČNI KUHALNIK, na dve plošči, dobro ohranjen, ugodno prodam. Franc Dečko, Murska Sobota, Stefan Kovača 3/I. M-610 STANOVANJSKO HIŠO z obrtno delavnico v središču Ljutomera, prodam. Vprašati: Trojner, Ljutomer. Stari trg. M-611 KUPIM ELEKTROMOTOR 4 KW v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. M-612 SEDEM SVINJAKOV z novim ostrešjem in z opeko kritih prodam ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA razpisuje naslednje štipendije: 3 ŠTIPENDIJE za šolanje na fakulteti za medicino 2 ŠTIPENDIJI za šolanje na fakulteti za stomatologijo 2 ŠTIPENDIJE — za šolanje na višji šoli za medicinske sestre I ŠTIPENDIJE za šolanje na babiški šoli Prosilci naj vložijo prošnje s priloženim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala v upravi Zdravstvenega dama Murska Sobota do 30. junija 1960. INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠOLA v Zagorju ob Savi razpisuje vpis učencev v I. letnik šole za šolsko leto 1960/61 in sicer RUDARSKI ODSEK: 70 učencev za poklic rudarja-kopača; KOVINARSKI ODSEK: 40 učencev in 10 učenik za poklic strojnega ključavničarja, kovača, strugarja in rezkarja; ELEKTRO ODSEK: 15 učencev in 10 učenk za poklic obratnega električarja, elektrotehnika in navijalca električnih strojev. POGOJI ZA VPIS: 1. dokončana osemletka. V rudarski odsek bodo sprejeti tudi kandidat z manjšo šolsko izobrazbo. vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo; 2. starost od 15—17 det, za rudarski odsek 15—18 let; 3. da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: 1. prošnjo kolkovano s 50 din; 2. izpisek iz rojstne matične knjige; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. mnenje osnovne šole o sposobnost in in nagnjenjih kandidata, če prosi za vpis neposredno po končani osnovni Šoli. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno št. in pošto) ter stroko in poklic, katerega se želi kandidat izučili. V primeru velikega števila priajvljenjcev za posamezni odsek, bodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2500—4700 dim ter poseben jamski dodatek. Sola nudn učencem vso šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev im perilo. Pouk je teoretičen in praktičen. Sola ima lastne delavnice oziroma delovišča. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino v internatu krije gojenec z nagrado, otroškim dodatkom (v kolikor ga prejema), štipendijami ali s podporo rudnika, v kolikor sklene odgovarjajočo pogodbo. Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure, od 15. junija do 31. julija 1960 Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. RAVNATELJSTVO INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE ZAGORJE OB SAVI ZAHVALA Ob priliki nepredvidene nesreče, ki je danes ob 2.30. uri zadela Lekarno v Lendavi, izrekam naj večjo zahvalo tov. Vojku Gyekiču, sanitetnemu vodniku in graničarjem, kakor tudi tov. Juriju Novaku, upokojencu, in lekarniškemu kolektivu, ki so pri osebni nevarnosti in s popolnim uspehom uspeli rešiti pred uničenjem zdravila in sanitetni material v veliki vrednosti. Lendava, 1. junija 1960 Upravnica lekarne Lendava Sprejmemo dva interna uslužbenca — referenta Pogoj: popolna srednja šola oziroma srednja strokovna izobrazba. Kandidati naj vložijo prošnje na DOZ M. Sobota do 1. julija 1960. Glasbena šola v M. Soboti obvešča da bodo SPREJEMNI IZPITI na Glasbeni šoli dne 13. junija 1960 od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ture ter 14. junija 1960 od 9. do 11. ure. PREKLIC Obžalujeva žaljive trditve, ki sva jih podala o Idi Rotdajč, šivilji iz Murske Sobote v najini stanovanjski pritožbi in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Dr. Franc Brauna Helena Bratina PREKLIC Preklicujem izjavo, dano osnovni organizaciji ZK Križevci pni Ljutomeru, ker je neresnična. Marija Žilavec PREKLIC Izjavljam, da so neresnične vesti, ki sem jih zatrjevali o Mariji Lutar, gospodinji iz Murske Sobote, Cvetkova ul. št. 7 ter se ji zahvaljujem, da je odstopili od tožbe. G. K SADJEVEC v vseh količinah Vam nudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela — Slatina Radenci. Oglas v Pomurskem vestniku gotov uspeh! Petek, 10. junija — Marjeta Sobota, 11. junija — Feliks Nedivju, 12. junija — Čedomir Ponedeljek, 13. junija — Anton Torek, 14. junija — Metod Sreda. 15. junija — Vid Četrtek. 16. junija — Beno MURSKA SOBOTA — od 10. do 12. junija ameriški barvni kinemasikopski film: »Obračun na Atlantiku«; od 13. do 14. junija jugoslovanski film: »Skozi veje ne- bo«; od 15. do 16. junija ameriški barvni kimemaskopski film: »Vitezi okrogle mize«. LENDAVA — od 10. do 12. junija ameriški film: »Vremenar«; od 14. do 15. junija jugoslovanski film: »Kala«. GORNJA RADGONA — od 11. do 12. ju.ni.ija ameriški barvni kinema-skopski film: »Davek za krutost«; od 15. do 16. junija francoski film: »Ljubezen je v vprašanju«. BELTINCI — od 11. do 12. junij« italijanski film: »Bele noči«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 11. do 12. junija nomško-francoski film: » Salemske čarovnice«; od 15. do 16. junija madžarski film: »Dva priznanja«. LJUTOMER - od 11. do 12. junija ameriški barvni kimemaskopski film: »Dirkači«; od 15. do 16. junija grški film: »Ponarejeni zlatnik«. SLATINA RADENCI — od 12. do 13. junija francosko-italijanski barvni film. »Avanture Kazamave«; 16. junija sovjetski film »Dom, v katerem živim«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 11. do 12. junija ameriški barvni film: »Štirje jezdeci«. CEPINCI — 12. junija ameriški film: »Zgodba o Glenu Millerju«. HIŠNIKA za hišo v Trubarjevem drevoredu št. 2 Murska Sobota sp r e j m e m o. Interesenti naj se javijo do 15. junija 1960 pri tov. Jožetu Remusu, na oddelku za notranje zadeve. Družinsko stanovanje zagotovljeno. DEKLE za kmečka dela sprejmem takoj. Frane Mežan, Bled — Zagorice št. 25. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS. Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmartinska 32 razpisuje naslednja učna mesta vajencev za stroko: • AVTOMEHANIČNO • ELEKTROMEHANIČNO • KLJUČAVNIČARSKO • STRUGARSKO in • KLEPARSKO Pogoj : ustrezna šolska izobrazbo za posamezno stroko, toda najmanj 7 razredov osemletke. Kandidatom nudi podjetje stanovanja in celotno oskrbo Pismene prošnje z življenjepisom dostavite na gornji naslov. SOCIALNO ZAVAROVANJE Pojasnila k Zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev V praksi smo ugotovili, da je največ težav pri priznavanju stroškov za prevoze, ker so potrdila, ki jih prinašajo zavarovanci nepopolna in nastajajo v zvezi s tem za zavarovanca nepotrebne poti do zdravnika, bolnišnice in socialnega zavarovanja. Po določbi dl. 14 Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev spadajo vsi prevozi, razen nujno potrebnih po čl. 10. načelno v razširjeno zdravstveno zavarovanje. V osnovno zdravstveno zavarovanje spadajo po členu 10. Zaikona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev iz zdravstvenih razlogov nujno potrebni prevozi le v taksativno naštetih treh primerih. Če gre za nujno potreben prevoz po 1. in 2. točki 10. člena, t. j. kadar je zavarovanec zbolel za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnici obvezno ali kadar je zavarovanec zbolel za duševno boleznijo in je nevaren za življenje drugih — je tak prevoz v smislu določbe 2. odstavka Čl. 10 cit. Zakona brezplačen in gre v celoti v breme sklada. Če pa gre za nujno potreben prevoz zavarovanca po 3. točki 10. člena, t. j. kadar se je zavarovanec življenjsko nevarno poškodovat, ali kadar gre za nujni zdravniški poseg v bolnišnici — plača ustrezni del (odstotek) stroškov, v smislu določbe 2. odst. 10. čl. odnosno po določbi čl. 9 istega zakona zavarovanec sam in sicer v tistem odstotku, kot je določen v 9. členu za zdravljenje bolezni oziroma poškodb, zaradi katerih je bil opravljen prevoz. V vseh drugih primerih plača vse stroške prevoza kmetijski proizvajalec sami. O tem, kdaj gre za življenjsko nevarne poškodbe in ja nujne zdravniške posege, odloča zdravnik v vsakem primeru posebej. Kot življenjsko nevarne poškodbe in nujni zdravniški posegi naj se štejejo vsi tisti primeri, pri katerih je po načelih zdravniške vede nujna takojšnja zdravniška intervencija im če bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje bolnika ali če bi opustitev intervencije pomenila trajno poslabšanje zdravstvenega stanja oziroma povečanje invalidnosti. Pripomnimjamo pa, da pri odvozih z reševalnim vozilom iz bolnišnice 10. člen glede plačila stroškov ne velja, ker v teh primerih ne gre več za nujno potreben prevoz ozirama za nujni zdravniški poseg. Zato take prevoze plačajo zavarovanci sami. V zvezi z navedenim opozarjamo vse kmetijske proizvajalce, da izda nalog za prevoz z rešilnim avtomobilom pristojni lečeči zdravnik, ki potrdi na nalogu, da je prevoz nujen po členu 10 ZZZKP, toč. ta in ta, zavarovanec plača toliko in toliko odst. (v zvezi s členom 8 in 9 ZZZKP). Le na podlagi tako potrjenih nalogov bomo priznavali stroške za nujne prevoze v bolnišnico. Okrajni zavori za socialno zavarovanje Murska Sobota Upravni odbor Mizarskega podjetja Smreka v M. Soboti. razpisuje delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Kandidat mora imeti potrebno strokovno izobrazbo in prakso na tem delovnem mestu. Nastop službe takoj. Razpisna komisija pri Splošni bolnici Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta 1. BABICE NA GINEKOLOŠKO-PORODMŠKEM ODDELKU 2. ADMINISTRATORKE NA INTERNEM ODDELKU Pogoji : pod točko 1. naziv babice z opravljenim strokovnim izpitom, pod točko 2. pomožni pisarniški referent s strokovnim izpitom in obvladanjem strojepisja. Prijave vložite na upravo Splošne bolnice Murska Sobota najpozneje do 20. junija 1960. Upravni odbor Trgovskega podjetja na veliko »Potrošnik« v Murski Soboti razpisuje 2 ŠTIPENDIJE — na Ekonomski srednji šoli v M. Soboti Pogoji: kandidati bodo sprejeti iz sedaj končanega II. in III. letnika. Vsak kandidat za dodelitev štipendije mora predložiti prošnjo. Pismene prošnje dostavite upravi podjetja do 20. junija 1960. Cain Lewis: DEČEK (Nadaljevanje in konec) Potem pa je poročnik povedal, da je otrok nem. To je po- polnoma skrivilo sliko, ki smo jo imeli o otroku. To si je bi-o težko zamisliti. Kazalo je, da je to skoraj nekaj nestvarnega. In potem smo vsi odšli skozi goščavo do poti v Stanleyevo sotesko in goščava nas je premagala: našli smo vse tiste preklete jame in starega prismuknjenca z nenaravnim smeom: »Nikoli ga ne boste našli! V eni od teh jam je, a?« Zdaj pa je goščava izigrala še policijskega psa kot kakega bedaka — preprosto tako, da mu je poslala naproti kenguruja. Zato mi je prišlo na misel, medtem ko smo sedeli tam da se ta goščava preprosto igra z nami. Nekje je skrila dečka in zdaj uživa ob naših naporih. Nesmiselna misel, kajpada. Vendar veste, kako je s takimi mislimi. Kar domislite se česa in — kaj morete? Upoštevajte, da je bila tasti dan strašna vročina, mi smo se pa gnali že od treh zjutraj in je bila voda v naših čutoricah čisto vroča Naj bo tako ali drugače, jaz sem takole razmišljal o svoji nori slutnji: goščava se igra z nami. Iz razmišljanja me je zbudil rezervni oficir, ki nas je zbral nekaj okrog sebe. Ni slab človek, tale naš rezervni oficir. »Dajte, počasi stopite v to smer, fantje!« je rekel. »Potrebni smo tara pri jezu.« Na eni strani hriba je bil star jez, za katerim je bilo polno blata. Jez so uporabljal, ko je bilo v okolici dovolj zlata. To je bil kraj. ki bi mogel biti všeč otroku, so mislili fantje. Zabadali smo kole v močvaro, vendar brez uspeha Toda policaji so hoteli zanesljivo vedeti. Če je kaj v zajezi, in tako so nam veleli, naj presekamo nasip. Prekopali smo ga in dva vojaka s kot bron rjavima hrbtoma sta stala do kolen v lepljivem blatu pa z lopatama metala blato iz novega preseka. Voda je počasi stekla skozi presek ... Vsi smo sedli na nasip in opazovali, kaj bo. »Tisto je njegov stari,« je pokazal neki vojak, tam na nasipu. Prišel jo iz Sidneya. Že je izgubil upanje, da bomo našli otroka živega,« je zašušljalo med nami. Videti je bil zelo spodoben. Prizadeval si je, da bi pred ljudmi zakril svojo zaskrbljenost, tako da se jim ne bi zdel slabič. Vendar ga je zelo zadelo. Lahko se je videlo, kako je utrujen in ves v skrbeh, malone strt. Smilil nam je: stal je tako sam. medtem ko so mu oči blodile po vodi. ki jo iztekala. Ubožec! Neki vojak se mu jo približeval, da bi mu »tal ob strani, čo bo omagal. Vojaki ga ne bodo izpustili izpred oči, ko se bo na plitvinah začelo kazati blato — glodali ga bodo in naglo pogledali stran, ko bo opazil, da strmijo vanj. Tu in tam so je vlažno blato začelo svetiti na soncu. Po mehkem blatu so povsod lezli paglavci sem in tja. Pokazali sta se dve globoki jami. Neki orjaški vojak je s hlačami, zavihanimi do kolena, stopil skozi blato, ki se je kar cedilo proti globokima mestoma. Držal je lopato, jo od časa do časa zarili zdaj na svoji levi zdaj na desni ali prod seboj. Zaradi blata je brlo delo zelo naporno. Zamahoval je. kolikor je le mogel, da bi začutil, če bo naletel na karkoli v globljih plasteh. Nenadoma je obstal in udaril nekajkrat. Vsi smo ga vneto pogledati. Oče se je skrčil. Obraz mu je pobledel. Vojak je negotovo zamahnil še enkrat, potem pa. kakor da bi bil sprevidel, da tam ni ničesar, stopil naprej. Zajeza je bila seveda prazna. Kazalo je. da smo ves čas vedeli, da bo tako. Vse popoldne smo iskali ob potoku, za-pikovali kole v vdolbine z vodo, pod gosto grmičje robidnic, v goščavo, v votline, ki jih je bila voda izdolbla v ilovici. Vojaki, raztreseni po vsem področju, so iskali zlasti po pobočju. medtem ko so policaji pregledovali stare izvire. A misel, ki se je rodila v moji glavi, mi je kar naprej obračala pozornost nase in me nikakor ni hotela zapustiti. Ne samo. da se je goščava posmehovala našim naporom, marveč se je z goščavo poistovetil še otrok. Zdaj nismo več govorili o tem. da bi našli otroka, ampak o tem. da bi našli njegovo truplo. Šestletni otrok nas je izigral. On in goščava sta se delala norca iz našega prizadevanja. Neumna misel, kajne? Tako se mi je pač zdelo, ko smo zaradi mraka nehali iskati. Povsod smo bil poraženi, izigrani. Zdaj pa je noč ustavila iskanje. Prižgali smo ogenj in spali ob njem vso noč. kor se je po dolini pritihotapil hladen veter, ki je vznemirjal listje topolov. Zaviti v plašče so ljudje mrmrali v nemirnem snu. Vsaki čas je kdo zaklel, pretegnil otrplo telo, se vzdignil in še naložil drv na ogenj. Bilo je težko, popolnoma se potopiti v spanje, a ko se mi je to zgodilo, so me objele zmedene sanje o dečku in starem puščavniku s suhimi rokami in shujšanim obrazom. Sivi, zmešani starec je klečal. Nekaj sta si klicala z dečkom, vendar se ni moglo slišati, zakaj deček je bil nem. Potem pa sem se prebudil z občutkom, da je kraj zlovešč in da je nori starec duh tega kraja in nas hudobno gleda, medtem ko se nam deček z njegovo pomočjo posmehuje. Tedaj sem rekel sam pri pri sebi, da sem nor in preklet, da tako fantaziram še v sanjah; in obračal sem se, da bi malo razmigal otrplo telo — veste. kako je, če niste navajeni na spanje v naravi. Potem pa sem poskušal zaspati, preden bi mi telo otrpnilo v novem položaju. In tako nas je oficir prebudil pred sončnim vzhodom. S svitom se je v dolino prikradla še megla in vse je bilo vlažno: goščava je bila videti kaj klavrna in taki so se zdeli celo topoli. Prišli so kamioni, da bi nas zopet prepeljali v taborišče. in vojaki so bil zelo čemerni, medtem ko so se postavljali v vrsto za porcijo črnega čaja z ognjišča v kolibi. Tudi niso bili videti ravno imenitni z umazanimi neobritimi lici, vlažnimi plašči in visokimi čevlji, ki so bili spraskani od apnenca. Povsod okrog nas je bila goščava, tiha kakor takrat, ko smo prispeli v dolino. Toda ta tihota je bila zdaj porogljiva. Goščava je zmagala. Medtem, ko je kamion hitel po neravni poti skozi goščavo, smo strmeli v temo. Tedaj je spregovoril tovariš, ki je sedel ob meni. Njegove besede so natančno izrazile, kar smo čutili vsi. »Dečku nismo bili kos« je rekel, medtem ko si je zvijal cigareto. Že od vsega začetka se je igral z nami.« 7 POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 PES KIRURG Pes vrnil slepi gospodarici vid Bolničarka marija Tereza Merveille iz Bruslja je izgubila spričo nesrečnega slučaja pred 24 leti levo oko. Samo osem let pozneje je obolelo (njeno zdravo desno oko in tako je popolnoma oslepela. Vendar ni klonila. Začela se je učiti abecedo za slepce, hkrati pa se je naučila opravljati vrsto del, ki omogočajo obstoj slepcem. Kmalu je postala alan sveta bruseljskega združenja slepih. Danes ima Marija 54 let, pozna pa jo skoraj ves Bruselj. Kadar s svojim zvestim psom-vodičeni, nemškim ovčarjem Nikijem hodi po ulicah glavnega belgijskega mesta se je vsi umikajo s poti in jo pozdravljajo. Nekega jutra pred dnevi se je Marija Merveille prebudila kot običajno in s pomočjo prstov ugotovila. da je ura 5 in 15. Niki je že cvilil pred vrati in spustila ga je v sobo. Zvesti pes je naslonil glavo na blazino slepe žene in oba sta ponovno zaspala. Marija se je zbudila okrog 8. ure, pes pa je še spal. Nekaj minut pozneje je zazvonil zvonec. Pek je prinesel kruh za zajtrk. Toda zvonec je tako prestrašil Niki ja, da je pes skočil s postelje in pri tem z vso močjo udaril s šapo Marijo v desno oko. Marija je zavpila od bolečine in hotela udariti nepazljivo živali. Komaj pa se je napotila proti psu, je poskočila od zaprepaščenja. Ko je umaknila roko z bolnega očesa, je zagledala kot v megli volčjakov gobec. Po 16 letih je Marija Menveille spregledala! Kaj se je zgodilo? Niki je z udarcem šape preluknjal neprozirni kristalin, ki je pokrival Marijino oko. in tako opravil operacijo! V hudih potresih, ki so prizadeli Čile, je po mnenju čilskih oblasti nad 6000 mrtvih, neznano števili o ranjenih, okoli 2,000.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. V hudih potresih je dobila pokrajina okoli. Conceptiona popolnoma novo podobo, saj so mnoge gore izginile, pojavilo so se nove, mnoge pa so nenadoma postale vulkani. Potresi se še nadaljujejo. Valovi ki so nastali po potresih, so povzročili hudo škodo tudi na Japonskem, na Havajih, v Novi Zelandiji in na Kamčatki. Naša slika prikazuje eno izmed prizorišč potresne katastrofe v državi Čile. NAVADE UDOMAČENE SRNE Jože Košir, gradbeni tehnik s Kranjske gore, je našel lani julija na livadi tri in pol kile težko srnico. Košir jo je prinesel domov, dobro hranil in negoval. Srnica je dobro uspevala. Živali se 'je toliko udomačila, da sc več ne oddaljuje od hiše oziroma njenih prebivalcev. Kadar gre kdo izmed njih v mesto, ga spremlja. Vendar ima tudi svoje »navade«. Ker je hiša družine Košir v neposredni bližini gozda, v katerem je mnogo srn, se odpravi njihova srnica vsak dan točno ob štirih popoldne na sprehod. Domov se vrne okrog šestih zvečer. Najljubša hrana ji je orehovo jedro. Zvečer pa noče prej zaspati, dokler ne dobi svojega obroka — pol litra kozjega mleka. VEDNO MANJ ORLOV Kompleksi gozdov, imenovani »Lu-noglav«, v okolici Ivanjice so od nekdaj znani kot mesto z največjim številom orlov v okolišu Moravice. Stari ljudje pravijo, da so bili dnevi, ko je iz lunoglavskih gozdov na mah odletelo v višine po nekaj sto velikih orlov, večinoma beloglavih, ki jih smatrajo kot redkost v naši državi. Danes v teh krajih ni več orlov. Ostal je še kakšen posamezni orel, vendar so tudi tem dnevi šteti. V največji meri jih uničujejo nepoučeni lovci, ki ne vedo, da so orli zaščiteni. SLIKARSKA RAZSTAVA V PISARNI Slikar samouk — amater Vidosav Petrovič iz Ložnice se je predstavil svojim someščanom na neobičajen način. Zaradi pomanjkanja drugega primernega prostora je razstavil svoja dela v pisarni Trgovskega podjetja »Izvor«, v katerem je sam uslužbenec. To nevsakdanjo razstavo si je ogledalo nekaj sto Lozničanov. UČENKA Neka dvajsetletna učenka iz Miamija (ZDA) se je poročila takoj po končanem svojem šolanju z 52 letnim učiteljem Johnom Resmanom. »Talko sem se navadila na svojega učitelja,« je rekla, »da se nisem mogla od njega ločiti niti po končani šoli«. MAŠČEVANJE Po šestnajstih letih je srečal upokojenec S. Woodrov svojega nekdanjega narednika, ki ga je nekoč gnjavil v vojski. Sedaj opravlja ta službo poštarja prav v rajonu Pitss-burga, v katerem Woodrov stanuje. Da bi se mu maščeval, je nekajkrat tedensko poslal sam sebi s poštno nakaznico po dva dolarja, kar mu jo moral prinašati poštar v četrto nadstropje ogromne hiše brez dvigala. MAESTRO Pred nedavnim je v Benetkah bival znani dirigent Karajan. Ko je bral kritiko o svojem nedavnem gostovanju na avstrijski televiziji, je naletel tudi na odstavek: »Karajan je hodil na valovih morja.« Nakar je poklical svojega sekretarja, da bi se z njim popeljal s čolnom po morju. Ko sta se oddaljila od Benetk, je vprašal Karajan svojega sekretarja, če je kdo v bližini. Ko mu je sekretar odgovoril, da ni nikogar, je Karajan stopili na rob čolna in rekel: »Sedaj bom poskušal hojo po valovih.« O tem, kar je sledilo, sekretar ni povedal ničesar. VESELI LORD Neki mladi britanski aristokrat je priredil v svojem stanovanju sprejem, ki je trajal polnih 29 ur. Ves ta čas se je plesalo, pilo in vriskalo, talko, da so naslednjega dne sosedje vložili prijavo policiji zaradi kaljenja nočnega miru. Primer je prišel pred neko londonsko sodišče, ki je odločilo, da se mora mladi lord v dveh trdnih izseliti iz svojega stanovanja, ker je kršil nočni mir. ZAVAROVANJE Osebe, ki želijo v Neaplju skleniti živijensko zavarovanje, morajo predhodno pismeno izjaviti, da ne obiskujejo nogometnih tekem, če želijo plačevati znižane premije zavarovanja. V nasprotnem primeru se premije povečajo za 10 odstotkov. Stadion v Neaplju je znan po tem, da se že v začetku nogometne tekme pojavi rešilni avto, ki odpelje v bolnišnico ranjene navijače. ROBOT UPRAVLJA PODZEMELJSKO ŽELEZNICO Pred nedavnim so v Moskvi opravili poskus s podzemeljsko železni- co, ki jo upravlja elektronski robot. Le-ta opravi v sekundi 2000 kompliciranih računov in upravlja z mehanizmom vlaka, ki se točno pridržuje voznega Teda. Zvedelo se je, da bo do konca leta 1962 moskovska podzemeljska železnica popolnoma avtomatizirana in da prometno osebje ne bo več potrebno. Moskovska podzemeljska železnica slavi letos 25-lrtnico svojega obstoja. SRAJCA V Los Angelesu je neki podjetni trgovec odprl poslovalnico za izposojanje srajc. Tri srajce tedensko stanejo dolar. V kolikor se srajce več perejo, toliko je najemnina manjša. Po šestih mesecih je najemnima enaka ceni pranja srajce. Z REAKTIVNIMI LETALI PREKO SEVERNEGA TEČAJA Skandinavska letalska družba SAS bo uvedla te dni reaktivno letalsko progo Kopenhagen — Los Angeles preko Severnega tečaja. Med 120 potniki letala, ki bo prvič letelo na tej progi, bo nekaj skandinavskih princev in princes. V oktobru bo ta družba uvedla reaktivna letala tudi na progi Kopenhagen — Tokio, prav tako preko Severnega tečaja. ŠOLA, V KATERI DELAJO UČITELJI BREZPLAČNO V enoletni šali za izobraževanje bolniškega osebja pri bolnišnici v Gornjem Milianovcu opravlja poleg upravnika dr. Filipoviča, ki je hkrati tudi predavatelj, vse učno osebje svoje delo brezplačno — brez honorarja. Ta redki primer težnje, da se drugim pomaga brez osebne koristi, je prebivalstvo Gornjega Milanovca zelo lepo sprejelo. Nedavni potresi na našem področju in na področju Albanije niso v zvezi s katastrofalnimi potresi v Čilu HAJPOGOSTEJŠA POTRESNA PODBOČJA Pogosti potresi v zadnjem času posebej ob zapadnih obalah Južne Amerike, kjer so v državi Čile dosegli minuli mesec skoraj največjo stopnjo moči mednarodne skale merjenja, kar pomeni velika razdejanja in pustošenja z velikimi topografskimi spremembami, sodijo v skupino tektonskih potresov. Potresi te vrste ne samo da so najpogostejši (90 odstotkov vseh potresov odpade prav na te), temveč so tudi najmočnejši in naj večjega obsega, pri čemer na mali zajamejo velike prostore, zlasti če so njihovi hipocentri globoki. So pa tudi z. najhujšimi posledicami in razdejanji za prebivalstvo. Potresi, ki so se zgodili po potresu v državi Čile 21. maja 1960, ki se je razširil s številnimi sunki na nekaj dni. kot sta bila dva v Kolumbiji in eden v Argentini južno od Buenos Airesa 24. maja, predstavljajo tako imenovane relejske potrese, izzvane naknadno s potresi iz hipocentra v državi Čile. Pri tem so tresljaji iz čilskega glavnega centra, potom, ko so se razširili po sosednjih seizmičnih oblasteh, vrgli iz začasnega ravnotežja nekatere izmed blokov in izzvali lokalno avtohtoni potres ali relejski trus, kot pravijo znanstveniki. Kar zadeva pred kratkim zabeležene potrese na našem področju, a tudi v Albaniji, ki so časovno sovpadali v čilsko katastrofo, so vezani na posebne zone motenj mediteranske oblasti. Znano je. da se potre- si pogosto javljajo v podnožju Pirenejev, Alp, Dinaridov, Ta-vridov in Himalaje. V celoti predstavljajo dolgo verigo mladih, vendar visokih nagubanih planin nekdanje labilne zone potresnega mediteranskega prostora. Na posameznih mestih, kol so južna podnožja Himalaje, maloazijski polotok z Marmornim in Egejskim morjem, grško področje, južni del Italije itd., lahko dosežejo potresi največje stopnje moči, medtem ko na drugih mestih po doslejšnjih statističnih podatkih končujejo s slabšimi stopnjami mednarodne skale merjenja. Naše področje daje te poslednje, čeprav so na Balkanskem polotoku in na nekaj mestih v mejah Jugoslavije zabeleženi iz zgodovinske dobe tudi takšni potresi, ki so dosegli celo deveto mednarodno stopnjo, izjemoma, vendar zelo redko, pa tudi 12. jakostno stopnjo. Takšni epicentri so ob obali Jadrana, dubrovniška, zadarsko-vinodolsko-reška oblast, dalje ljubljanska s Pohorjem, zagrebška, rudniška, re-sarska, vranjska. skopska z ohridsko, dolina Vardarja itd. Naposled poudarjajo predstavniki seizmološkega zavoda na Tašmajdanu v Beogradu, ki izdvajajo šest glavnih oblasti na področju Jugoslavije: savsko kotlino, dinarsko oblast, alpsko oblast, karpatsko-balkansko oblast, rodopsko oblast in pindsko-šairsko oblast (med najaktivnejše sodita dinarska s skoraj sedemsto močnih potresov od leta 1900 do leta 1936 in rodopska s skoraj 500 močnih potresov v istem času), da zadnji potresi na našem področju in na področju Albanije niso v zvezi z gibanji v državi Čile in so samo lokalnega značaja s plitvimi hipocentri. MESTO V MESTU Vzorna osnovna šola »Jovan Cvijič« v Ložnici ima svoj park. stekleni vrt, golobnjak. čebeljnjak. kokošnjak, dijaško delavnico, tiskarno, meteorološko postajo, botanični vrt, več športnih igrišč, kino. televizijski sprejemnik in lutkovno gledališče. Njen park zavzema prostor 2 ha in je najbolj priljubljeno sprehajališče meščanov v Ložnici. V kratkem bo dobila osnovna šola še nekaj ustanov, ki jo bodo spremenile v mesto v mestu. Soli zelo pomaga občinski ljudski odbor, a tudi gospodarska podjetja. Na ta način ima šola danes 7 elektromotorjev. Ko je lani šolska zadruga te sole ponudila kmetijski zadrugi iz bližnjega kraja, da zaseje koruzo v kooperaciji, so mnogi začeli govoriti, da so otroci »lotevajo poslov, ki so daljši od njihovih rok«. Toda kooperacija je bila realna, uspela je in prinesla šoli lepe koristi. Tako so lahko kupili kinoaparaturo in opremo za fotoklub, v katerem učenci sami slikajo in izdelujejo fotografije. Najnovejša akcija šolske zadruge je vključevanje staršev. Vsak izmed roditeljev, ki so včlanjeni, vpiše določeno vsoto denarja kot vlogo. Ta se smatra kot posojilo. Zanj dajejo obveznice in ga bodo vrnila. Na ta način so zbrali 400.000 dinarjev. Najvažnejša dela, ki so letos pred šolo, so: dozidali bodo še eno nadstropje, zgradili fizkulturno dvorano s kopalnico, bolnišnico, za katero naj bi dal opremo UNICEF, in pošto, v kateri bodo vsa dela opravljali dijaki. V kratkem bodo od »Viskoze« kupili avtomobil, ki ga bodo odplačevali osem let. Pripravljajo tudi graditev posebnega doma v obliki rakete, kjer bodo imeli tudi manjšo radijsko postajo. Nova razširjena tiskarna šole, zgrajena z rokami samih učencev in pomožnega osebja, bo imela tudi stavnico in knjigoveznico. Šolski list »Mladost«, ki izhaja že več kot leto dni, bo tako od začetka do konca delo njegovih mladih ustvarjalcev. MRLIČ OŽIVEL PRED POGREBOM Nevidezna smrt Rusta iz okolice Ulcinja Ruisto Demirovič, 58-letni kmet iz ulcinjske okolice, je težko zbolel. Po nekaj dneh bolezni ga je rodbina prepeljala v ljudsko bolnišnico v Baru. V bolnišnici so Rusta začeli sistematično zdraviti. Njegovo zdravstveno stanje se je zdaj boljšalo, zdaj slabšalo. Naposled je Rusto pred nekaj dnevi umrl. Smrt je ugotovil tudi dežurni zdravnik. Mrliča so prenesli v mrtvašnico. Uprava bolnišnice je po telefonu obvestila njegovo družino, naj pride ponj. In vendar je Rusto danes živ. »Oživel« je po 15. urah v kamionu, s katerim so ga peljali v vas. da bi ga pokopali. Primer Ruste Demiroviča je obširno obravnavalo vse jugoslovansko časopisje. Upravnica Inštituta za sodno medicino v Beogradu, dr. Julijana Bogičevič, je ob tej priložnosti navedla nekaj primerov navidezne smrti in možnosti, da bi človeku zopet vrnili življenje. Navidezna smrt lahko nastopi zaradi zadušitve, udarca strele in električnega toka, številni možganskih bolezni, zlasti poškodb centralnega živčnega sistema, ob posameznih zastrupitvah itd. To je posebno stanje organizma, pri katerem opravljajo organi svoje funkcije v najmanjši meri, tako. da njihovega dela na videz ni opaziti. Zato je zelo težko reči, ali gre za pravo smrt ali ne. Srce v takšnih okoliščinah dela naprej, človek tudi diha, vendar zelo počasi. Gre za stanje izredno slabotnega življenja, ki ga je moč ugotoviti edino s posebnimi postopki. Kot zanesljiv znak smrti navajajo zelene pege na trebuhu, ki označujejo začetek razpadanja tkiva. Zanimivo je, da so mrliška otrplost, oh-lajenost telesa, mrliške pege, ugasle oči in bledica le verjetna, ne pa zanesljiva znamenja smrti. Sodobni medicino jih ne šteje kot dokaz, da je življenje prenehalo, in po mnenju zdravnikov dajejo ta znamenja samo veliko verjetnost, da je nastopila smrt. Za zanesljivo ugotavljanje smrti predlagajo uporabo nekaterih tehničnih sredstev sodobne znanosti. Tako lahko na primer ugotovijo smrt z vbrizgavanjem v veno. Če človek ni v resnici mrtev, se bo ta tekočina čez določen čas ,pokazala o očeh. Zdravnik takrat ve, da gre za navidezno smrt in bo lahko pomagal z umetnim dihanjem, masiranjem srca itd. Zdravniki bi morali v 24 urah po smrti od časa do časa pregledati organizem človeka, za katerega sodijo, da je nehal živeti, a se pri njem še niso pokazala zanesljiva znamenja smrti. Samo tako bi lahko z gotovostjo potrdili, da je človek mrtev. Nevsakdanji dogodek v Nišu Lažji duševni bolnik se proglasil za prometnika in zaustavil mestni promet V Nišu je ob sobotah tržni dan. Na glavno tržnico pride več desetin vozil iz vasi Pomoravja s kmetijskimi pridelki. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko je mnogo ljudi napolnilo prostor poleg stare trdnjave, kjer je osrednja mestna tržnica. Toda sredi belega dne je nastal pravcati direndaj. Promet na trgu se je zaustavil. Avtobusi, avtomobili in druga vozila so se zaustavila spričo neobičajnih signalov »prometnika«, ki je mahal z rokami in žvižgal s piščalko. Vozači, ki se niso hoteli takoj ustavili, so bili ponovno zaustavljeni, z izredno močnim žvižgom piščalke. Prometnik se je suvereno sprehajal po trgu. Velika množica ljudi je radovedno opazovala ta prizor in skušala odkriti Skrivnost tega nevsakdanjega direndaja. Kdo ve, kaj vse bi se še zgodilo, če ne bi prišel dežurni miličnik in v osebi »prometnika« spoznal nekega lažjega duševnega bolnika, ki je že večkrat počel podobne neumnosti. Uslužbenec Tajništva za notranje zadeve Djoka Djokič je takoj videl za kaj gre. V »prometniku« je spoznal 32-letnega M. A., lažjega duševnega bolnika, starega znanca čuvarjev reda. M. A. se je dolgo zdravil po duševnih bolnišnicah. Večkrat so ga poslali v rojstni kraj, vendar se je ponovno vračal in zmeraj kakšno zugodel. Bolnik M. A. se je nevsakdanje opremil za poklic »prometnika«. Nekje je našel etiketo tekstilne industrije »Ozren« Niš, izdelano v več barvah, ki je upadljivo pisana in ima zaščitni žig tovarne. To pisano etiketo je prišil na rokav, ki si ga je sešil iz belega platna, nato pa vzel kovinasto piščalko, ki se je je na trgu obilno poslužil. Na čepico je pripel dve večji znački — značko EFS, ki se je dobivala za izpolnitev plana leta 1948 in drugo, na kateri je bila oznaka »Les. del. brigada« iz leta 1949. Na čepico je pripel tudi otroško igračko — konjička iz plastične mase, rdeče barve s pozlačeno gritvo in repom. Tako opremljen se je M. A. nenadoma pojavil na trgu in zaustavil promet na enem prometno najrazvitejših delov mesta. K sreči to ni dolgo trajalo. Organi TNZ so brž normalizirali promet. Rešitev ob pravem času Za 50 tisočakov hotel prodati ženo in otroka V vasi Djordjevac (v občini Bojanovac) so zabeležili pred dnevi zanimiv primer, ki priča o tem, da navzlic vsem naporom ljudske oblasti in družbenih organizacij običaj »trgovine« z ženami še ni povsem izkoreninjen. »Trgovec« je bil tokrat 30-letni Selim Veselji, kmet iz te vasi. Ta se je namreč pojavil v okolici Sarajeva, ko je bila v neki vasi veselica. Bil je brezhibno oblečen v novo obleko. V slaščičarni Redjepa Asamija se je seznanil z mlado vdovo Ifeto Hadžič. Ko je ženska odšla, je Veselji začel nadlegovati Redjepa, naj na kakršen koli način prepriča Ifeto, da bi se z njim poročilo. Rekel mu je, da je uslužbenec v Bojmnovcu, da ni poročen, da je zelo bogat im da bo vzel k sebi tudi Ifetino osemletno hčerko Saimo. Kar se je pozneje zgodilo, ni povsem jasno. Kaže, da je mlada žena nasedla Selimovim zgodbicam. Cim se je namreč pojavila z otrokom, jo je Selim začel nagovarjati, da bi takoj odšli na postajo. Ifeta je nekajkrat hotela domov, da bi vzela s seboj najpotrebnejše stvari, Selim pa je vse to odklonil z utemeljitvijo, da ji bo vse nadoknadil, ko prispejo v Bojanovac. Ko so nato prispeli do Vranja, je Selim že imel svoj »plan«. Vedel je, da ga doma čakajo žena in trije otroci, dva brata, dve svakinji in njuni otroci ter mati. Vedel pa je tudi to, da je v vasi več neporočenih starcev. Njegovi prijatelji so pogosto pripeljali žene iz Bosne in z njimi lepo »zaslužili«. Tudi on je hotel na ta način zaslužiti. Od Vranja do Djordjevca sta ženska in otrok potovala peš okrog 26 km, na pol naga in bosa po zelo hladni noči. Ker pa ni bil tržni dan, bi bilo treba čakati ponedeljka. Medtem ko se je Selim pogajal s kupcem, je Ifeta sedela v kotu sobe in jokala. Mati in otrok sta ostala zaklenjena v sobi več dni. Naposled jima je uspelo pobegniti. S pomočjo ljudskega odbora sta se nato vrnila domov. »STOP: IMAM OKVARO!« V Puli je združenje vozačev motornih vozil, ki jo zbralo okrog 200 članov: šoferjev, avtomehanikov in drugih delavcev v javnem prometu. Člani združenja bodo med vožnjo nosili s seboj člansko zastavico, ki jo bodo v primeru okvare obvezno obesili na svojem vozilu. Zastavica bo znak, da so v nevšečnem položaju in da jim drugi član — vozač mora takoj nuditi pomoč. HRAST SMRTI V vasi Ljiljanac (občina Bojanovac) se dviga proti nebu velikanski hrast, o katerem iznašajo najstarejši Ljiljančani — devetdesetletniki — izročilo svojih dedov in pradedov, da je tudi »ob njihovem času bil prav tako velik in močan«. Pred mnogimi leti ga je neki tujec hotel posekati. Odsekal je vejo, z njo pa je padel na zemljo in obležal mrtev. Zaradi tega so kmetje imenovali drevo »hrast smrti« in od takrat si ni nihče upal, da bi ga posekal. Pred nedavnim je neki kolar ho- teti drevo kupiti. Domačini so mu pojasnili primer s tujcem in rekli, da ga ne prodajo, vendar če želi, naj ga »izvoli« posekati. Hrast je še danes nedotaknjen, v njem pa je preko 25 tisoč kubičnih metrov lesa. TUŠI NA NEWYORŠKIH ULICAH Na newyorških ulicah so se pojavili tuši s hladno vodo — namenjeni otrokom za »pasje« dni. Tuši so postavljeni na koncih mesto, kjer ni nobenega drevesa. POMURSKI VESTNIK. 9. JUN. 1960 8