53LeposLovje Tako malo vemo! In ko to izvemo, se odpre svoboda našim prsim – vse začudeni sprejmemo kot skrivnost. Svojih bornih misli imamo dovolj, sanje uredijo ravnotežje vse drugače, dobro je, da hodimo spat. Nič ne vemo, kako v naših vrtovih poganjajo rože … SMiLJAn TRoBiŠ Pesmi misli močno je pihalo, okna so loputala, papirje je razneslo po tleh. Križ je bil oddaljen kot Bog. Kričal je, vpil, molil, skoraj klel … Skrušen je padel vase, pošast ga je mučila z dvomi in samoobtoževanjem, jemala mu je pogum in ga hotela narediti sebi enakega. A se ni dal. Divjala je in razgrajala po njem, dokler ni rekel: jaz sem jaz, ti si ti. Od koder si prišla, boš še odšla. Pustil je telesu, da je krvavelo od vbodov, in duši, da ni več ničesar razumela ... V njem je kipela pesem vroče ljubezni. Pošast je vdrla v sobo 54 TRETJI DAN 2011 7/8 Po meni divjajo pobegli konji, uničujejo moj vrt, kot bi tujci iskali prebivališče v moji hiši. Spomnim se Božjega miru, sedem vase, poslušam grško glasbo. Konji odpeketajo, vetrovi ponehajo, spet sem sam s seboj, v toplem miru, ki je resničnejši od vseh viharjev. Koprena seda v globine, ne more ustaviti poplave krvi. Duh moli z vso močjo. Samota je blizu resnici. In srce se umije v lastni krvi. Globina pošilja misli, ki niso iz nje, in zavest je njihovo pokopališče, da vstajajo iz človeka v pesem. Nikamor ne grem. Tiho bom čakal novih pesmi na toplem, ob prijetni glasbi in vedno bolj očiščenem srcu. Luskine padajo v noč, vedno lažje spregovorim besedo. Topijo se svinčene stene, vedno manj me je, a čutim, da rastem veselju naproti. Kri mi odteka v tvojo samotno sobo. Vsi so te zapustili, še jaz. A jaz bi bil premalo, da bi zapolnil, kar more blagosloviti le Bog. Po novi lestvi stopi v višine. Umakni se, da narediš prostor, da se bodo odprla vrata, ki še ne veš zanje. Globoko spremeni misli in srce. Lahko ti pomagam samo tako, da grem stran. Konji misli Čistost Vrata, ki ne veš zanje 55LeposLovje mehkoba duše podivja in se lušči v nebo. Zemeljsko ostaja zemlji, da bi obnavljalo svojo snov tistemu, kar mora oditi. Srečata se polž in gora, da bi ponovila, kar je nemogoče. Zato se vse dogaja do zadnjega začetka in se povzdigne k zvezdam, kot bi se presejalo. Lahkota prevzame goro, ko polž prileze na vrh. Njegova pot zavije med zvezde. Očiščen je samega sebe, da bi se lahko raztopil v absolutnem … Tisto Gora mir je, ko sem na dnu, in takrat, ko radost poje, ker vem, da sem: tu in da varuje angel misli moje. mir je, kadar pride črn oblak in postane mi vse tuje, in ko pride bel, ki mi pesmi navdihuje. mir je, ko sem sam v svojem svetu, in ko hodim med ljudmi, mir, ki je bil dan poetu z vero, da se od zgoraj vse uredi … Sveti mir 56 TRETJI DAN 2011 7/8 Črn oblak misli in besed, rojen v podnebju človeškega sovraštva, spremenljivih čustev nestanovitnih duš. Vznemirjajo mirne ljudi. Pod masko skrivajo misli tujih bogov, za nasmehom kri ... Nebo jih ljubi, one pa se zaklepajo v svoj prav, da bi izsilile, kar bi jim bilo darovano ob pravem času. Prizanesljivo gleda nebo te zabredle, rani jih, da bi jih očistilo. One pa vztrajajo in se širijo. Glodajo koščke svetlobe in si nočejo pomagati. Ljubezen se umakne, strese prah s svojih nog in jih pusti v temi, kamor so same hotele. Čisti jih začutijo z bolečino in gredo drugam, v svetline življenja … Zlati mir zavel je, da bi božal mi telo. Ni bil ženska dlan, ne prijateljev nasvet, ne tolažba modreca, ne beseda, ki zapoje jo poet. Iz nič je bil ustvarjen, kakor vesolje in svet, ta zlati mir, čudež, ko me nič ni stiskalo in ne bolelo. Valoval je in pihljal, da bi pokrajine mi dal, obzorje široko, sončni zahod, red v mislih in v srcu toplino. Pokazal mi je pot k sebi, da si ne bi več lagal, ne sreče stavil na stvari, ne na kratko ljubezen, ne na svojo kri. Nestanovitne duše Pihljanje