'Danica Kovat 4 SfeS#31>V Iff : - r1'' | v flilFl! ^=== as ir = RAČUNALNIŠKE ŠUŠTARJEVA 42, 1420 TRBOVLJE, TEL.: 0601 26 040, FAX 26 601 VSE ZA VAŠ OSEBNI RAČUNALNIK RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PC 486 PENTIUM AMD 5x86 - 155 J PENTIUM 100 MHz 4 MB RAM .£ 8 MB RAM 635 MB trdi disk % s 1.08 GB trdi disk disketna enota 1.44MB > 4 disketna enota 1,44MB PCI 1 MB pospeševalni k orra PCI 1 MB pospeševalnik barvni monitor 14" LR NI barvni monitor 14" LR NI tipkovnica SLO. miška £ tipkovnica SLO. miška MS DOS 6.22 J MS DOS 6.22 124.500 149.800 DOPLAČILA MS WINDOWS 3.1 EE 4.800 MS WINDOWS 95 SLO 1 1.900 barvni monitor 15" LR NI 1 7.900 zvočna kartica 16 bit 7.600 zvočniki stereo 160W 8.500 CD ROM štirikratna hitrost 8.600 CD ROM šestkratna hitrost 14.500 TISKALNIKI EPSON LQ 100+ 32.900 STVLUS Color II S 52.900 HP DJ 400 40.700 HP DJ 660 COLOR 71.600 CANON BJC 4000 53.200 CANON LASER LB P 460 74.000 SCANER GENIUS ročni 10.900 KUPCI KOMPLETOV DOBIJO DO 50% POPUSTA NA TEČAJIH TEČAJI UPORABA RAČUNALNIKA (SPLOŠNO IN OKOLJE WINDOWS 5.1 ali 95) VVORD, ENCEL, OUATTRO PRO. AUTOCAD IN DRUGI TEČAJI (PO DOGOVORU) Servis HRIBAR ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033 ŽE 00 17.990 OEM airbag serijsko UGODNI KREDITI DO 5 LET R+9<7o # A-S POM2ALE CBE) Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^ I IONI )A f OSREDNJA | i KNJIŽNIC* f§ • UVODNIK • Trboveljski občinski praznik, 1. junij, je posvečen spominu na dan, ko so jo Orjunaši dobili po pi**i, kot se je izrazil naš pesnik. Tistega prvojunijskega dne so se namreč spopadli s pripadniki Organizacije jugoslovanskih nacionalistov naši delavci. O ja, tudi delavci so jih dobili. Pisni viri navajajo, da so se pogumni delavci spravili nad Orjunaše in jih pošteno zdelali. Orjunaši pa so mučili zavednega komunista in aktivista Franca Vreska. Ustni viri tudi tokrat dopolnjujejo pisne. Nekateri pravijo da je do spopada z Orjuno prišlo potem, ko so komunistični aktivisti pošteno nacedili delavce in jih nato pijane tako "razrajcali", da so se spravili pretepat. Kakorkoli obrnemo, prvi junij nima velikega pomena samo za Trbovlje, temveč tudi za celotno Slovenijo. Takrat so delavci pokazali, kaj zmorejo. S tem pa so tudi dokazali, da se nikomur ne pustijo zafrkavati v glavo. Pa pustimo Orjuno in podobno sodrgo. Delavci bodo morali, vsaj tako kaže, znova udariti po mizi in zahtevati svoje pravice. Pa ne tiste rdeče, temveč tiste prave, socialne. Ter znova zahtevati, da se vrne delu čast in oblast. O sivi ekonomiji pa kdaj drugič. Tokrat v Zasavcu raje preberite vse in še več o črni sečnji v naših gozdovih. V Zasavju s hosto, posekano na črno, nekateri služijo kar lepe denarce. ~'SV.W. •- - NASLOVNICA: Črnosekači v Zasavju Avtor risbe: Matej Hohkraut oblikovanje: Slavko Garantini Denar in znanje podjetnikom Nimam jih še 15, pijem pa že Danica Kovač: Zazrti v prihodnost S sekiro nad prihodnost Svečano muziciranje Korakajo in vrtijo palico Film Praznik avtošporta Vremenska napoved • mo smo mm v mim • m jf m mo! i mm rnmmrn vokom. KOLEDAR DOGAJANJ 21. maja - Litijski občinski svet nadaljuje prejšnjo sejo, ki jo je nedokončano pustilo odločanje o najpomembnejši temi - denarju. Danes so zato na dnevnem redu manj pomembne, a še vseeno za Litijo pomembne zadeve. 22. maja - Rdeča kapica, ena starejših večstanovanjskih hiš na Opekarni v Trbovljah, bo kot kaže res prava Rdeča kapica. Odlična orientacija, če kdo na tem koncu sprašuje, kje je kaj, s staro fasado in novo rdečo kapo, sicer pa v okolju bolj umirjenih fasad pravi trn za oči. 23. maja - Nocoj se izteka obljubljeni rok, ko naj bi prenehala zapora na cesti proti Dobovcu. In res se zgodi. Cesta je spet odprta. Do naslednjega plazu. 24. maja - Za GŠ Zagorje je danes napočil veliki dogodek. S sklepnim in slavnostnim koncertom se iztekajo prireditve v počastitev 50-letnice delovanja. Veliko jih je že bilo - prireditev, namreč, in vse so uspele. Tako kot uspeva že polstoletna tradicija glasbenega poučevanja. 25. maja - Zasavski gasilci se pomerijo na regijskem tekmovanju na Ruardiju v Zagorju. Njihov pozdrav je tokrat slišati le v skrajni sili. Ko gasilec gasilcu zavpije: "Na pomoč!" - seveda, le tistemu v svoji ekipi. Teh pa je na tekmovanju kar 69 26. maja - Kolesarski vzpon na Vače je že tradicionalna prireditev. 400 metrov višinske razlike od Litije do obeležja vaške situle zmorejo tako mladi kot stari - le da nekateri prej, drugi pozneje. Tak pa je tudi namen prireditve. 27. maja - V isto klop sedejo trboveljski svetniki in svetnice. Pravilnik in statut bosta v posebni obdelavi, prav tako občinski simboli kot sta grb in zastava. Mateja Grošelj Denar in znanje podjetnikom | Ji V triutveljsko-hnistniškern rudniku, prej pa tudi v zasavskih premogovnikih se je dostikrat zgodilo, da zaradi prilik v jamah nisi, bili kos ustreči potrebam, ko je bilo povpraševanje po premogu. Tu I« tam pa je bilo tudi drugače; ko so presegali dogovorjene 11111 — seje odvzem premoga precej zmanjšal. Nekaj podobnega se dogaja zdaj. Ker trboveljsko ivrmodeknarno obnavljajo in Opravljajo, g,e. ves Uboveljski m hrast« iški premog na deponijo. Taje sim nova m tehnično sodohmt s kapacitetami 300 tisoč ton, vendar bo kmalu.. .....“i od polne zmogljivosti, za kat imajo objektivne vzroke. Rudiujem pa gre prav zdaj delo tako od n*, da bodo imeli konec maja že okoli 65 tisoč ton presežka. IPMji 1» ruda,p dct.di le ifdnri tri petke m sobote; bodo doma, na rednem letnem dopustu, s čemer bodo dosegli : predviden manjši dhseg jjosjtodaijenja. Če pa bi se iz kakršnihkoli vzrokov zgodilo, da termoelektrarne s IČjitnijcm tic hi ponovno priključili na omrežje, bi fo za rudarje pomenilo Še dodatno zadrego še bolj omajalo njihov materialni položaj. Nadejajo se, da do tega tildi ne ostajajo dva tedna »a kolektivnem dopustu; odtocrl. so se le produkcijo na vseh koncih in krajih, najbolj pa na premgovnikih, pa premoga, povpraševanje po njem ostaja na enaki ravni, piavzaprav zaradi objektivnih i.r/Iopov ;e na nižji <>d dogovojjene. k M, V. V sredo, 22. maja, ob 12. uri je Združenje podjetnikov Zasavja v Delavskem domu Zagorje pripravilo Dan podjetništva. Udeleženci so razpravljali o strategiji razvoja malega gospodarstva v Sloveniji in o spodbudah, ki izhajajo iz pospeševalnega centra ter iz Sklada Republike Slovenije. Govorili so tudi o tekočih regijskih projektih. Gre za sklop dnevov v Zasavju, katerih iniciatorji so Združenje podjetnikov Zasavja in Obrtne zbornice. Z njimi sodelujeta še Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Agencija za razvoj iz Zagorja, ki vodita pilotski projekt formiranja regionalnega pospeševalnega centra. Center za razvoj Štiri Obrtne zbornice, Gospodarska zbornica, občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, Agencija za razvoj ter Pospeševalni center za tnalo gospodarstvo so v sredo podpisali notarsko pogodbo o ustanovitvi regionalnega Centra za razvoj. Primaren namen tega j e pospeševanj e podjetništva na območju teh petih občin. Kasneje se bo, kot praviTomo Garantini, direktor Agencije za razvoj, v ta regionalni Center za razvoj vključevala tudi država in bo preko te institucije razvijala nakupu prostorov na aovi tf- Žilici ozri cm a novcu, po-slovno prodajnem centru v Zagorju, ,v, tudi pn njegovi Pomoč obrtnikom integralne dejavnosti, ki jih pač posamezna ministrstva pokrivajo. Šlo naj bi za nekak interdisciplinaren pristop razvoja regije v celoti. Ugodni krediti Na dnevu podjetništva so se udeleženci lahko seznanili z letošnjimi razpisi Sklada za razvoj malega gospodarstva. Pri Skladu naj bi letos omogočili okrog deset milijard tolarjev ugodnih kreditov. Krediti so v prvi vrsti namenjeni podpori ekološko neoporečnim proizvodnim programom, ki pa morajo biti tudi profitabilni. Sklad bo v tem smislu vezal določena denarna sredstva pri posameznih bankah po Sloveniji. K temu sporazumu o podpori malemu gospodarstvu je pristopilo več kot deset bank v Sloveniji, med njimi tudi Ljubljanska banka Zasavje. Izobraževanje podjetnikov Predstavniki Gea college so na srečanju predstavili visoko šola za podjetništvo. Vedno več zasavskih podjetnikov se namreč odloča za dodatno izobraževanj e. N a področju izobraževanja v Zasavju pa tečejo tudi druge aktivnosti. Po mnenju Garantinija je najpomembnejša ustanovitev inovacijsko-razvojnega centra, kjer naj bi (bodočim) podjetnikom predavali uspešni tnanagerji - praktiki. Izobraževanje, ki naj bi potekalo v prostorih bivše Iskre v Trbovljah, je namenjeno prestrukturiranju delavcev, brezposlcnim. "Če govorimo, da bodo vsi podjetniki, ki bodo šli skozi to usposabljanje, sposobni izvažati, to pomeni, da bodo ustanavljali podjetja, ki bodo zahtevala višje stopnje znanja v storitvah ali v proizvodnji. Zato bo hkrati treba usposabljati tudi ljudi, ki bodo v teh podjetjih zaposleni, se pravi prestrukturirani iz firm, ki so šle v stečaj in so pač delavci ostali brez zaposlitve," pravi Tomo Garantini. "Po projektu predvidevamo 225 neposrednih zaposlitev in več kot 450 indirektnih zaposlitev, če govorimo o petnajstih podjetjih, ki naj bi v teh letih 'zrasla' iz tega inovacijsko-razvojnega centra." Seveda bo več usposobljenih podjetnikov rabilo tudi prostor za svojo dejavnost. Zaradi tega so zasavski strokovnjaki pristopili k integralni analizi možnosti razvoja takšnih obrtno-industrijskih con od Litije do Radeč. Vsakršno povezovanje podjetnikov, tako tudi sredin dan v Zagoiju, je za zasavske podjetnike dobrodošel, čeprav si marsikdo od tega ne obeta preveč konkretnih rezultatov. Morda je ob tem treba dodati, da ni zanemarljiva niti dejavnost Agencije za razvoj občine Zagorje, ki je v preteklih štirih letih in pol z ugodnimi krediti pomagala na novo odpreti okrog štiristo novih delovnih mest. "Gre za približno 5 milijonov DEM, kar je relativno nizka vsota, "je povedal njen direktor in dodal, "pozitivno je, da večina podjetnikov uspeva na svojem področju. V prihodnje pa je pričakovati, da bo odpiranje novih delovnih mest dražje. Potreben bo večji vložek. Za boljše delovno mesto se pač zahteva višja cena." Marko Krneta /iisitlVtl izobešena tudi ob drugih p, orih. kijih dotočit odlok, u^rab« lahko iznseiio dovoli (udi Župan. Izvajanje določb odloka bodo nadzorovali komunalni radarji. kazenskih odločbah je pred bodo s tema simboloma počeli • - -.-.-V. vv. ‘-'-■-■a-L-.-. o grbu m zastavi ho objavljen v Trboveljski svetniki Svetniki trboveljske občine so se v ponedeljek sestali na 17. redni seji in jo, kar ni v njihovi navadi, končali v pičlih dveh urah. Res pa je, da so imeli na dnevnem redu zapisanih le sedem točk, od katerih so največ časa namenili poročilu policijske postaje, ki kaže na to, da postaja življenje tudi v tem mestu vse bolj razburljivo in da so vse pogostejši udeleženci različnih izkrivljenih dejanj otroci. Spremenjeni akti Občinski statutin poslovnik sveta, ki sta bila sprejeta kmalu po začetku tega mandatnega obdobja, doživljata temeljite spremembe. Predlagani novi oziroma spremenjeni členi statuta natančneje določajo pristojnosti občine, občinskega sveta, župana, komisij, določen je način oblikovanja krajevnih oziroma mestnih četrti, narejene so uskladitve z novim odlokom o gospodarskih javnih službah, natančneje so določene pristojnosti statutarno pravne komisije, natančneje je določen postopek za javno obravnavo posameznih občinskih aktov, določena je pravna kontinuiteta občinskih predpisov. V spremembah poslovnika je bolj opredeljen postopek reševanja proceduralnih vprašanj, dana je možnost podaljšanja roka javne obravnave, z odločitvijo svetnikov je pogosteje možno sprejemati odloke po hitrem postopku, in še druge manjše spremembe so ponujene. Javna obravnava o teh spremembah bo trajala dva meseca, dokončna odločitev bo znana na septembrski seji sveta. Olroel, povzročitelj! hejilh kaznivih dajanj V preteklosti‘so se med otroci našli tatiči. To je bilo skoraj vse, kar se je dalo pripisati mladoletnemu prestopništvu. Čas gre naprej, z njim tudi napredovanje na področju hudih dejanj, pri katerih so udeleženi otroci, to so občani do 14. leta starosti - bolj pogumni in uspešni so pri svojih dejanjih, nastopajo v skupinah, samo lani j e bilo v 43 obravnavanih kaznivih dejanjih udeleženih 80 otrok. Mladoletniki, sem štejejo tisti nad 14 let starosti, so lani povzročili 63 odkritih oziroma obravnavanih kaznivih dejanj, 79 udeležencev je bilo, lotevali pa so se velikih tatvin, goljufij, tudi ropov in roparskih tatvin. Pri svojih dejanjih so vse bolj predrzni. Nekateri so se že specializirali za posamezna kazniva dejanja. Od vseh točk dnevnega reda ponedeljkove seje je poročilo Policijske postaje Trbovlje za lansko leto vzbudilo največ vprašanj svetnikov in komandir Miran Bokalič je bil pripravljen precej časa na ta vprašanja tudi odgovarjati. Res pa je, da le policija in kršitelji ne morejo sodelovati kot edini udeleženci v borbi ZA in PROTI. Družba, v katero sodijo družina, šola, društva, sociala, še dolga je vrsta do posameznih ljudi, je preveč popustila svoje zdrave vajeti, s katerimi se da usmerjati mladost na tisto najmanj razrito življenjsko pot. Niso samo otroci na krivih poteh, zgledov pri odraslih imajo na pretek. Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir je bilo lani oddanih 463 predlogov, pa še okoli 150 po drugih predpisih, obravnavnih je bilo 351 kaznivih dejanj, od katerih je bilo raziskanih 78,4 odstotkov, kar je velik uspeh v primerjavi z nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji. Nasadi konoplje lani niso bili tako pgosti kot leto prej, kar pa ne pomeni, daje problematika na področju uživanja mamil manjša. Na cestah smo sploh vsakdanji kršilci. Skoraj 1900 predlogov so policisti napisali sodniku za prekrške, 7 pa je bilo kazenskih ovadb zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. 245 alkotestov je bilo pozitivnih, 183 je bilo odvzetih prometnih in 311 vozniških dovoljenj, iz prometa pa je bilo izključenih 1245 vozil. Lani se je zgodilo 268 prometnih nesreč, dve osebi sta umrli. Na področj u splošne kri minah tete so bila med drugimi obravnavana tudi naslednja dejanja: ena huda telesna poškodba, sedem ogrožanj z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru, en protipraven odvzem prostosti, deset kršitev nedotakljivosti stanovanja, en spolni napad na osebo mlajšo od 14 let, en odvzem mladoletne osebe, 113 tatvin, 41 velikih tatvin, ena roparska tatvina in trije ropi, 35 poškodovanj tuje stvari, 19 ponarejanj listin, 34 poslovnih goljufij in ena kršitev spolni nedotakljivosti z zlorabo položaja. KeneesIJ# Od ponedeljka sta v dvomesečni javni obravnavi dva odloka, ki določata pogoje za izvajanje koncesionamih gospodarskih javnih služb. Prvi določa plakatiranje, obešanje transparentov in izobešanje zastav v občini, drugi pa pregledovanje, nadzor in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Praznik obilna 1. junij je občinski praznik Trboveljčanov. Od ponedeljka do ponedeljka se je oziroma se bo zvrstilo veliko število prireditev. Osrednja svečanost bo v petek, 31. maja, ob 19. uri v Delavskem domu, kjer bo med kulturnim programom slavnostna podelitev nazivov častni občan in prvojunijskih nagrad. Ivana Laharnar Seja tudi v Radečah Na 15. seji občinskega sveta Radeče, ki po pomembnosti sodi med važnejše, so od sedmih točk dnevnega reda namenih največ časa obravnavi in sprejetju zaključnega računa proračuna za leto '95 in predlogu proračuna za leto '96. Sprejem zaključnega računa proračuna za leto '95 je bil zahteven, saj so imeli Radečani še 1. januarja '95 skupen račun z občino Laško in šele v decembru svojega samostojnega. Proračun za leto '96 je težak 262 milijonov tolarjev in bo vnjem zagotovljenih 197 milijonov tolarjev proračunske porabe. Ostala sredstva (razen 3.9 milijona posebnih državnih subvencij) bodo zagotovili iz lastnih virov. To pa seveda ni zanemarljiv delež za novo občino. Poleg tega so sprejeli tudi poročilo o urejanju družbene lastnine in nepremičnin občine s poudarkom na gospodarjenju z nepremičninami v občini. V poročilu o dejavnostih okrog novega Zdravstvenega doma je župan Janez Zahrastnik predstavil zadnje aktivnosti možnega zaprtja starega doma. Kot je dejal, je dom eden najbolj akutnih težav radeške občine v tem trenutku. Podana so bila tudi soglasja občinskega sveta k imenovanjem nove direktorice OŠ Marjane Nemca, ravnateljice GŠ, direktorice VVZ Radeče in soglasje k: v. d,- direktorice Celjskih lekarn. Rudi Špan 7/mw' Posegi na zagorskih cestah Letošnja dela na nekaterih cestah v tej občini se bodo začela šele prihodnje dni. Vzrokov za to je več; šele zdaj je znano, koliko denarja naj bi zanje namenilo ministrstvo za promet in zveze, letošnji občinski proračun je bil sprejet šele pred kratkim, po svoje pa jo je graditeljem zagodlo tudi vreme, ki se nikakor ni Izboljšalo, vsaj v tolikšni meri ne, da bi utegnili normalno delati na teh ali onih odsekih. Znano je že, da bodo letos urejali cesto Sopota-Jagnjenica, za kar je menda določenih 82 milijonov tolarjev. Kmalu bodo nared tudi programi nadaljnjega urejanja ceste od Raven do Zasavske svete gore pa od Raven proti Kračam. Slednjo naj bi asfaltirali še letos, proti Zasavski sveti gori pa najprej razširili in utrdili ter pripravili za asfaltno prevleko. Končno bo prišla na vrsto tudi prenova ceste od Vin, za kar se prebivalci tega naselja že lep čas potegujejo. Bojda bodo načrti za ta poseg kmalu narejeni, nakar naj bi začeli z zemeljskimi deli. Mimogrede, do konca tega meseca bo nared tudi most na Izlakah. Njegova predračunska vrednost je znašala okoli 20 milijonov tolarjev. In julija naj bi začeli tudi s kopanjem jarkov za polaganje plinskih cevi v tej KS. Občani Zagorja pa želijo tudi to, da bi dokončno uredili vse ulične ceste, kjer so polagali plinske in vodovne napeljave ter ce\i za kabelsko TV. M.V. Tri ure na Poduro Nova zagorska tržnica, imenovali jo bodo poslovno-prodajni center Podura, bo imela tudi nekaj značilnosti. Na stolpu, ta že kaže svojo podobo, bodo namestili tri specialne ure, ki bodo kazale zelo natančen čas. Četrta ura, ki pa je ne bo na stolpu, pač pa pod neprebojnim steklom, bo stara ura, ura, ki je svoj čas domovala na stolpu v Poduri pri separaciji premoga. Ob podiranju stare knapovske hiše so jo namreč odnesli in shranili, zdaj pa so jo obnovili in spet bo merila čas ljudem na tržnici. Bojda gre za napravo, ki je bila v zvoniku stare zagorske cerkve. Trditev ni preverjena, mogoče pa jo še bodo ali vsaj zaželjeno bi bilo odkriti njeno pravo poreklo. Druga značilnost novega poslovnega centra bo zanimiva fontana - vodnjak, ki bo domoval pred njim. Vodni curek naj bi dosegal višino šest metrov in bo zagotovo značilen okras novega objekta. Sicer pa počakajmo še nekaj časa; če ne prej, bomo ob bližnjem občinskem prazniku, 9. avgustu, že lahko naše ure na rokah ali v žepih naravnavali po rudarskih urah ali pa se hladili v bližini vodnjaka. M.V. Konstruktivno o tem in onem V Lovskem gradiču v Trbovljah je 28. maja potekala tiskovna konferenca, ki so jo pripravili predstaviti Občine Trbovlje ob občinskem prazniku. Na tiskovni konferenci je o dejavnostih minulega leta spregovoril župan Janez Malovrh in predstojniki posameznih občinskih oddelkov. Janez Malovrh je govoril pred vsem o sodelovanj u med zasavskimi občinami. Poudaril je, da so rezultati že vidni. In sicer v tem, da so se kljub težnjam države po centralizaciji nekaterih javnih služb, te vendarle dokaj samostojno ohranile tudi v Zasavju. Beseda je tekla tudi o težkem gospodarskem stanju v Trbovljah. V nadaljevanju je Milan Žnidaršič prisotnim predstavil investicije na področju komunalne infrastrukture. Povedal je, da je bila investicija v 3200 metrov dolg vodovodni sistem vredna 130 milijonov tolaijev in da bo v prihodnjih dvajsetih letih potrebno zamenjati domala vse cevi vodovodnega sistema. To bo za občino precej velik zalogaj. Stane Hacin pa je spregovoril o poteku 1. faze izgradnje in rekonstrukcije toplarne na Polaju. O svojem delu v minulem letu so spregovorili tudi vodja oddelka za okolje in prostor, Stanislav Golob, tajnik občine, Vili Tre ven ter Franc Amon, ti je na trboveljski občini zadolžen za zakonodajo. Tiskovna konferenca je bila nekakšen uvod v aktivnosti, ti se bodo odvijale ob praznovanju občinskega praznika. J.N. Spoštovani Trboveljčani! 1. junij je naš praznik, ki ga skupaj praznujemo že vrsto let. Nekateri pravijo, da časi niso primerni za praznovanja, pa temu ne smemo pritrditi. Kadar praznujemo, se zberemo v velikem številu in takrat si lahko tudi veliko povemo. Ob letošnjem občinskem prazniku so v različnih ustanovah in sredinah pripravili prireditve, na katere Vas prisrčno vabim, posebej pa Vas pričakujem na svečanosti v petek, 31. maja 1996 ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma. Ob 1. juniju, prazniku Občine Trbovlje, Vam iskreno čestitam in želim, da bi se v najkrajšem času potrdila Vaša pričakovanja. ŽUPAN JANEZ MALOVRH Nimam jih še petnajst, pijem pa že Stopite v gostinski lokal. S pogledom zaobjamete sobo: mize, stoli, šank, prijetna natakarica, ljudje, ki ob kavici klepetajo. Vse lepo in prav. Toda, ali kje v tej sobi opazite napis: Mladoletnim osebam ne točimo alkoholnih pijač? Menite, da bi bilo to potrebno, celo nujno? Se vam zdi prav, da si osnovnošolec naroči pivo, ali celo žgano pijačo? Bi bilo na tem področju potrebno kaj storiti, spremeniti? Kdo je odgovorem za to: starši, policija, ali kdo tretji? Alojz Klančišar, komandir policijske postaje Zagorje: " Kot komandir, bi izhajal iz zakonskegadoločila o prekrških zoper javni red in mir, ki je sicer še star, vendar se pripravlja nov, v katerem bo nekaj sprememb. V 9. členu piše, darnladoletnim osebam do 15. leta starosti v javnem lokalu ne smejo točiti alkoholnih pijač. Mladoletniki pa tudi ne smejo obiskovati nočnih lokalov in prireditev, ki so za mlade neprimerne. Obstaja pa tudi kazenska določba okrog točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam, pijanemu ah skupini, v kateri je nekdo pijan. Za ta prekršek se kaznuje pravna, odgovorna oseba in tudi posameznik. Sam si ne morem predstavljati, da bi natakarica zahtevala osebni dokument. Mislim pa, daje stvar gostinskih delavcev, kako to stvar izvajajo, kajti vedeti moramo, da imajo gostinci seveda, na prvem mestu, ekonomski interes. Pri rednem delu ugotavljamo, da gostinci kršijo predpise javnega reda in miru in tudi ukrepamo zoper kršitelje. Ugotavljamo pa tudi, da se mladoletniki vedno več opijajo izven javnih lokalov, torej v kakšnih parkih in podobnih kotičkih. Pijačo si kupijo v trgovini, kjer je cenejša, potem pa to pijačo zaužijejo na odprtih prostorih. Vse večji problem pa v Sloveniji, in tudi v Zasavju, predstavljajo mehke in tudi že trde droge." Zlatko Rizvič, komandir policijske postaje Hrastnik: "Včasih so bili ti napisi v gostilnah skoraj obvezni, vendar so obstajali bolj zato, da se mladoletniki sploh ne bi odločali za pitje alkohola. Zdaj pa ta napis, vsaj s stališča, ki ga obravnava policija, ni obvezen. Sem absolutno proti temu, da bi mladi pili alkohol in tega ne dovolim tudi pri svojih otrocih. Mislim pa, da pomeni alkohol pri mladih neko pomanjkanje dogajanja, kajti družba vse bolj bombandira z dogodki, poskušajo pa nekje sprostiti adrenalin in poskusiti nekaj novega. Če povem nekaj statističnih podatkov, ni smo imeli letos nobenega pijanega mladoletnika v starostni skupini od 14 do 16 let, lani pa le enega v isti starostni skupini, medtem ko smo imeli v skupini od 16 do 18 let lansko leto tri pijane, letos pa dva. Ponavadi smo te prijave dobivali s klici na intervencijo, lahko pa tudi pri kontrolah ali pa so nas poklicali gostinci sami, vendar samo v primerih, ko so se počutili ogrožene. Obstajajo seveda težave pri teh prijavah, kajti v tem primeru, sta za točenje alkohola zainteresirani obe stranki in seveda pazita na to, da mi za kršitev ne zvemo. Za konec bi dejal, da se alkohol pojavlja v družinah, kjer gre za pomanjkanje vezi med člani, so v družini prisotni spori, tudi alkohol pri starših, pomanjkanje nadzora, starši pa imamo seveda tudi premalo časa za otroke." Miran Bokalič, komandir policijske postaje Trbovlje: "Namen gostinca je vsekakor, da zasluži, zato ima tudi lokal, vendar pa mora pri tem spoznati v prvi vrsti zakon pa tudi človeško etiko, imeti mora odnos do gostov (ali mu gre res samo za zaslužek?). Od gostinca, milo rečeno, ni pošteno, iz vidika človeške plati, da toči alkohol mladoletniku. Seveda imajo probleme pri ugotavljanju starosti posameznikov, kajti po zunanjem videzu je težko napisa pa bi dejal, da bi se pri nas promet občutno zmanjšal." Lastnika bistroja ČAR iz Hrastnika: " V prvi vrsti je to vzgoja staršev, družbe, kulture in okolja, v katerem živijo otroci. K nam prihajajo gostje z že izoblikovanimi osebnostmi in ne moremo več kaj dosti storiti. Zgodi pa se tudi, da pridejo skupine mlajših oseb in najstarejši pride po pijačo za celo skupino. Če mu je ne daš. postane tudi agresiven, te ustrahuje... Meniva, da bi bilo treba na tem področju veliko spremeniti, predvsem pa bi to morah narediti že starši, da bi imeli več časa za pogovor z otroki, jih vzgajati in tudi reči, kdo je že dopolnil 15 let in kdo ni. Očitki občanov glede tega so raznovrstni, vendar menim. da če je vzgoja že od otroštva pravilna, če se zanimajo za to, kam njihov otrok v prostem času hodi in kaj počne, otrok ne more zaiti na negativno pot. Veliko staršev pa ne pozna svojih otrok in ko zvejo za dejstvo, daje njihov otrok zagrešil kaznivo dejanje, so šokirani. V zadnjem času pa ugotavljamo vse več primerov, da si mladi pijačo kupijo v trgovini in jo potem zaužijejo doma, pred gostilno... Če se nekdo počuti dobro, samo če je pijan, potem ne pozna bistva življenja. Te stvari je treba spoznati s pozitivne strani. Mladi bi morah najti to bistvo v druženju brez alkohola in postavljanja pred drugimi, kajti to ni vredu. Zabavo bi si morah najti v športu, plesu, v kulturnem druženju. To pa sc da početi tudi brez alkohola." Boštjan Palčič, natakar (Saloon, Zagorje): "Kar nekajkrat sem natelel na gosta, ki se mi je zdel premlad, da bi lahko pil alkohol. Vprašal sem ga za osebno izkaznico, pa sem vedno dobil enak ogovor, ki je bil podkrepljen še s posmehljivim izrazom na obrazu: "Zakaj pa?" Sem zelo proti točenju alkoholnih pijač mladoletnikom in če bi mi neko štirinajstletno dekle naročilo npr. stock-kolo, bi jo najraje prijel za ušesa in zvlekel skozi vrata. Če bi imel moč kaj narediti v tej smeri, bi postavil starostno mejo višje, na 21 let. Glede obratno, tudi otroci bi morah včasih vzgajati starše. Pijača pa je, kot že rečeno, stranski učinek slabe družbe." Lastnik gostilne Pri brin, Trbovlje: "Pri nas je mlajših gostov sicer manj kot starejših, vendar prihajajo tudi ti. To so večinoma praznovanja rojstnih dnevov in podobno. Zelo me preseneti, če pride kakšen mlajši fant po alkoholno pijačo, še bolj pa, če je to dekle. Imam sicer zelo nagativen odnos do tega, vendar nisem še nikoli nikogar vprašal za osebni dokument. Glede napisa pa menim, da napis kot sam ne bi dosti pomagal, ker se to verjetno ne bi izvajalo, lepo pa bi bilo, če bi nekje visel, že zaradi samega občutka." Izjava 14-lctnika: "Nimam jih še petnajst in kot večina mladih tudi jaz ob koncu tedna obiskujem gostilne in nočne klube. Ker pa večina mojih vrstnikov še ne hodi po gostilnah, se ponavadi družim z dve do tri leta starejšimi fanti in dekleti. Ob vikendih večinoma vsi pijemo alkoholne pijače in nihče izmed nas še nikoh ni imel problemov s tem. da nam ne bi postregli s pijačo. Osebno se ne strinjam s tem, da bi v lokahh visel napis: "Mladoletnim osebam ne točimo alkoholnih pijač." Mislim, daje to od ločitev vsakega posameznika ah bo pi 1 alkohol ah ne." Martina Kostajnšek INFORMACIJE 64-250, 64-166 MESARIJA, MARKET KUM Zagorje ob Savi, tel.:64-352 posebna ponudba ŽREBČEVO MESO UGODNE CENE SUHEGA PREKAJENEGA MESA KUM: pon.7.00-14.30 KOŠIR: pon., tor. 7.00-12.00 tor., sre., čet., pel. 7.00-19.00 sre., čet. 7.00-14.00 sob. 7.00-13.00 pet. 7.00-16.00; sob. 7.00-12.00 Cvetličarna >VIJ0UCA< Koprivšek Hilda, Janez,Izlake 3,1411 Izlake, tel.: 0601/73-734 ‘izdelava ter dostava vseh vrst cvetličnih aranžmajev * lončnice * balkonsko cvetje * okrasne sadike Avtomehanika in avtokleparstvo AVTOJOLV s.p. Jevšnikova 26a, Kisovec tel.:0601/71-130 Avtomehanika in avtokleparstvo, prodaja rabljenih vozil, prodaja in montaža vseh vrst ležajev po zelo ugodnih cenah NE PREZRITE! TRGOVINA MAPI V JESENOVEM (na žagi) je odprta vse dni v letu od 9.00 do 20.00 NON-STOR ob pestri izbiri še posebna ponudba: - sladkor Ormož 1 kg ... 119,00 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0G01/2G-359, mobitel:0609/628-953 Vse za liubitelie malih živali. Ulica 1. Junija 4 1420 Trbovlje Trgovino AJKA Trg revolucije 2B/B hobby program Cenjenim strankam poleg prijaznosti, svetovanja in mnogih artiklov, podarjamo še 25% popusta. w F Imate ideje, ste komunikativni, radi delate z ljudmi in si želite dobrega zaslužka? Televizija ETV Zasavje išče prav take sodelavce za trženje, delo v marketingu in producentsko delo. Pišite nam na naslov ETV ZASAVJE Izlake 3 1411 Izlake "DELO" Oz. pokličite na tel.: 74-132 Veliko občanov se mesečno obrača na naš naslov v zvezi s stanov.problemi in obveznostmi iz naslova najemnin. Zato objavljamo naslednje OBVESTILO! NAJEMNIKI STANOVANJ SE LAHKO V PRIMERU PROBLEMATIKE IZ NASLOVA NAJEMA STANOVANJ OBRAČAJO NA: SVET ZA VARSTVO NAJEMNIKOV STANOVANJ PRI OBČINI ZAGORJE (tajništvo občine ali direktno tajnika SVETA) ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601/64*115 Samo krufije boCjši od (qufia - 25 (et ‘Pekarne Žito Vrbovje Ste že kdaj pomislili, koliko dela je v eni sami štmci ali hlebcu kruha? Nikoli? Naj vam povem, koliko. Ogromno! Od žita, ki ga zaseje pridna kmetova roka, ga nato požanje, do mlinarja, la prestavljatežke vreče pa vse do peka, ki vstaja ko še vsi spijo. Kruh, ki ga dobimo na mizo je delo tisočerih rok. Romantične prispodobe o kruhu sicer prav zares sodijo morda v prejšnje stoletje, ko seje vse delalo bolj ali manj ročno. Danes pomagajo stroji. Kmetu pri setvi in žetvi, mlinarji skoraj ne poznajo več mlina na vodo ali veter. Le peki še vedno hitijo na delo takrat, ko vsi še spimo. še ena stvar glede kruha ostaja skozi stoletja nespremenjena. Vse je treba delati z ljubeznijo. In tega se zavedajo tudi v podjetju Žito, Pekarstvo in testeni na rstvo d.o.o., ki ima delovno enoto tudi v Trbovljah. Morda ne veste. Zasavske pekarne, obrat v Trbovljah, prav te dni praznuje 25-letnico obstoja in delovanja Z združitvijo nekaterih podjetij živilske industrije, trgovskih podjetij in pekam, je leta 1959 nastal živilski kombinat Žito. Sistem Žito je neprestano rastel, se razvijal. Danes je Žito poslovni sistem z več podjetji. Največje podjetje pa je Pekarstvo in testeninarstvo kamor sodi tudi Pekama Trbovlje. Ko sem se "s trebuhom za kruhom" odpravil v trboveljsko pekarno sem se spraševal, kaj pravzaprav vem o kmhu in izdelkih iz testa Ugotovil sem, daje moje znanje čisto povprečno - o kmhu ne vem kaj dosti. Čeprav ga jem vsak dan, se ne zavedam njegovega pomena in njegove raznolikosti. In prav kmalu mi je bilo jasno, daje kruh še marsikaj drugega in ne samo čm in bel. V Zasavskih pekarnah, ki obsegajo obrat v Trbovljah ter obrat v Šmartnem pri Litiji so zaposleni upravičeno lahko ponosni na širok asortiman svojih izdelkov. Ne samo nasorški, saniov, šmarski kruh, ne samo na vaški hlebček ali posebni graham kruh in kruh Kosobrin ali ovsen kruli. V Zasavskih pekarnah nastaja še prenekatera dobrota. Ena izmed njih je prav gotovo "komspitz". Izdelek je prava uspešnica Pa ne samo zaradi svojega čudovitega okusa, temveč tudi zaradi ugodnega vpliva na prebavila. Paleta pekovskega peciva je pri Žitu tako bogata, da se je včasih kar težko odločiti. Boža zajtrk sveža, še topla žemlja s pšeničnimi kosmiči, komspitz. ali poštenkosovsenegakruha. Slednji je namenjen prav ljudem z želodčnimi težavami. Pekovskih izdelkov iz pekarne Trbovlje je skratka toliko, da prav vsak najde tudi nekaj zase. Poleg kruha, "navadnega" ali posebnega, ter pekovskega peciva, je 22 zaposlenim v Pekami Trbovlje še posebej v veselje, če so kupci zadovoljni tudi zdnrgimi njihovimi izdelki. Tudi teh ni malo.Od tort različnih okusov in oblik do okrašenih medenjakov in Valentinovih src iz programa Medeni dar. Vse to so izdelki izpod pridnih rok trboveljskih pekovskih in slaščičarskih mojstrov, ki nam z veliko mero ljubezni in strokovnosti vsak dan zagotovijo svež kruh in pecivo. Odnos do dela se pozna tudi v prodaji izdelkov. Zasavske pekarne pokrijejo kar 30 odstotkov vseh potreb po kruhu in pekovskem pecivu v Zasavju. Morda se bo to komu zdelo malo. Vendarv zaditjih letih tudi tu vlada h trda konkurenca. Teše pri Žitu ne bojijo. Z delovnostjo in pridnostjo ter nenehnim prilagajanjem tržišču jih ni strah za svojo prihodnost. Iz njihovih peči prihajajo vedno novi izdelki. Eden izmed njih bo kupcem rta voljo prav kmalu. V kratkem bodo začeli peči nov, poseben kruh, ki bo v stilu enega izmed njihovih Bogat asortiman izdelkov Pekarne Žito Trbovlje Ob obisku v trboveljski pekami sem srečal sedemletno Nino. Z mamico sta prišli po torto Pokahontas. Nina ob pogledu na torto ni mogla skriti veselja. Veselja ob pogledu na lesketajoče se oči zadovoljne Nine pa niso mogle skriti niti slaščičarke, ki so torto naredile. odličnih izdelkov - chiabatte . Ljubitelji dobrega kruha bodo tako spet prišli na svoj račun, saj im Pekama trbovlje ob svojem jubileju poklanja nov izdelek - Viški kruh. Tudi pri tortah je podobno. S tortami se nenehno prilagajalo trgu. Zadnji hit Zasavskih pekamjetortazmotivom filmske uspešnice Toy Story. Najmlajši so jo poleg Pocahontas in drugih motivov iz risank že vzeli za svojo. Če vsej ljubezni in strokovnosti, ki je vložena v vsak izdelek Zasavskih pekam dodamo še nenehne interne kontrole surovin in kakovosti, se zaposlenim v pekami res rti bati za svojo prihodnost. "O kruhu moraš pisati toplo, to sploh ni težko," mi je dejal vodja DE Zasavske pekarne Zlatko Kafel. In kako prav je imel. O kakovosti in raznovrstnosti izdelkov Žito Pekarstvo in testeninarstvo d.o.o. poleg uveljavljenih blagovnih znamk kot so Grajske pekarne, Grande, Natura in Snežek, priča tudi veliko zaupanje kupcev doma in v tujini. Tako ne preseneča, da je mednarodna korporacija McDonald's že ob začetku svoje dejavnosti v Sloveniji izbrala prav Žito za svojega dobavitelja bombetk za hamburgerje. Žitovenru podjetju Pekarstvo in testeninarstvo so zaupali tudi organizatorji papeževega obiska v Sloveniji. Žito je bil kljub hudi konkurenci mnogih ponudnikov izbran, da s kruhom opremi Lounch paket. Poleg kruha sc v žitovem Pekarstvu in testeninar-stvu ukvarjajo tudi z izdelavo napolitank, krekerjev, testenin in zmrznjene hrane. Ta proizvodnja poteka v tovarnah v Ljubljani, Kočevju in Trzinu. Objavo prispevka je omogočilo podjetje Pekarstvo in testeninarstvo, d.o.o., DE Zasavske pekarne, Trbovlje Kljub težavam optimisti Občinski praznik je ponavadi čas, ko se potegne črta pod minulo delo ter ugotovi, kaj je bilo in kaj ni bilo storjeno. 1. junija praznujejo občinski praznik Trboveljčani. Spomin na spopad z Orjuno je zbledel. Vsaj leto dni pa ne bo zbledel pregled dela, ki so ga občinski možje opravili v letu dni. Leto 1995 se je, vsaj kar se tiče občinskega proračuna, začelo precej klavrno. Župan Občine Trbovlje, Janez Malovrh pravi, da so v to leto prinesli slabo doto - 100 milijonov tolarjev izgub iz proračuna leta 1994. Kljub izgubam in terjatvam iz naslova občinskih obveznic je padel sklep - v letu 1995 mora biti občinski proračun brez izgub. S spretnim razporejanjem sredstev je vodilnim občinskim možem to tudi uspelo. Še več. Uspelo jim je celo nekaj prihraniti za letošnje leto. Trboveljski župan sicer pravi, da s takšnim proračunom, v katerem se varčuje pri vsaki postavki, marsikdo ni bil zadovoljen. Vendar je bilo to nujno za sanacijo obveznosti iz preteklih let. Kakorkoli, dejavnosti od 1. j unija lansko leto pa vse do letošnjega občinskega praznika, so bile ne glede na proračunske težave precej obsežne. V slabem letu dni so na daljinsko ogrevanje priklj učili novih 280 stanovanj in obenem z ugodnimi posojili kreditirali še 42 stanovanj za prehod na ogrevanje z kurilnim oljem ali plinom. Takšen "ekološki napor" ne bi bil možen brez dokončanja 1. faze prehoda Toplarne Polaj na zemeljski plin, kar je za (pre)zadolženo občino vsekakor velik uspeh. Poleg ekoloških vlaganj je bilo precej občinskega denarja namenjeno tudi infrastrukturi v občini. Med drugim je bil dokončan glavni mestni vodovod od zveznega rova do "Gvide", urejeno je bilo parkirišče pri pokopališču, križišče Sušnik in precej lokalnih cest. Na stanovanjskem področju pa so z adaptacijo samskega doma dobili 12 novih stanovanj. K temu je treba prišteti še 4 stanovanja na Opekami, ki so jih pridobili z nadzidavo bloka, kmalu pa bo urejenih še 22 stanovanj na Gimnazijski cesti. Poleg zgradb ter cest pa so v tem obdobju sanirali še nekatere plazove. Župan Janez Malovrh ocenjuje, da so vse to dosegli tudi zaradi tega, kerje občinski svet deloval dobro. Kljub težavam je svet pravočasno sprejel občinski proračun ter mnoge pomembne odloke. Z dobrim delovanjem občinskega sveta so mišljene tudi pospešene priprave na desetletni program razvoja občine Trbovlje, priprave pogojev za prestrukturiranje gospodarstva in nenazadnje tudi odplačevanje obveznic. Lanske obveznosti iz naslova obveznic so namreč požrle kar okoli 40 odstotkov občinskega proračuna. Poleg težke gospodarske situacije, so obveznice največje breme občine. Z rasulom trboveljskega gospodarstva je povezana tudi velika nezaposlenost v občini. Rast nezaposlenosti se zadnje čase ustavlja. Zgodbe o Iskri, MIT, STT in tudi o Agrohitu ter Peku dobivajo svo je epiloge. Tudi to so bremena občine Trbovlje. "Ne verjamem v čudeže. Svoje cilje skušam postaviti v okvire zmožnosti, saj smo v teh okvirih dosegli že marsikaj," pravi Janez Malovrh in dodaja, da je, vsaj kar se tiče stanja v občini, optimistično razpoložen. Optimizem se kaže tudi v načrtih in programih, ki jih na občini snujejo za prihodnje leto ter prihodnje obdobje. Tako naj bi že drugo leto po temeljitih pripravah začeli graditi večjo športno halo. nadaljevali z gradnjo mestnega vodovoda tudi v odročnejše kraje, posodabljali ceste... Tudi center za razvoj podjetništva se od ideje vse bolj bliža dejanski realizaciji. Občinski svet pa bo moral v prihodnje sprejeti vrsto odlokov; od reorganizacije komunalnega podjetja do pravno formalne ureditve podeljevanja koncesij za kabelsko televizijo, plakatiranje ter dimnikarstke storitve. Skratka dela ne bo zmanjkalo. Pa čeprav le v okviru realnih zmožnosti. Sicerpa župan Janez Malovrh pravi, da s svojim delom ni prezadovoljen. Vedno se namreč najde nekaj, kar bi se dalo storiti še boljše. Čeprav so realna občinska sredstva precej skromna, pa upa, da bo skupaj s svojimi sodelavci vseeno za seboj pustil dobro dediščino - za naslednjega župana in tudi za vse prebivalce Trbovelj. Pravi, da morajo tudi občani razumeti, daje občina v težki situaciji ter dodaja, da je to stanje še najbolj občutno na področju športa in kulture. Vendar upa, da se bo tudi za te dejavnosti kmalu našlo več denarja. Velik pomen pa trboveljski župan daje tudi medobčinskemu povezovanju. Upa, da bo vsem zasavskim občinam s sodelovanjem uspelo na tem področju zadržati čitnveč enakomerno porazdeljenih institucij, ki jih skuša država ukinjati ah seliti v center, v glavno mesto. "Če bo povezovanje uspešno, bo Zasavje navzven nastopalo kot regija z večjo močjo." Janez Malovrh ima vsako sredo razgovore z občani. Razgovori so namenjeni vsem, ki jih tare kakšna težilva in menijo, da hi jo lahko razrešili skupaj z županom. Čeprav župan pravi, da mnogim ne more pomagati, še posebej pri socialnih težavah, pa meni, da so razgovori vendarle pomembni in velikokrat tudi uspešni. Vsi, ki bi se radi pogovorili z županom, sc lahko predhodno dogovorite za razgovor na telefonski številki občinskega tajništva. Razgovori potekajo v popoldanskem času. V_________________________________________J Objavo prispevka je omogočila Občina Trbovlje« A/am > Roland Cizi, dijak iz Sevnice: "Vem, da obstajajo črne sečnje. Tudi za golosek sem že slišal, vendar mislim, da se golosek 'na črno' ne da delati, saj jih sproti dobijo. Da pa bi se na veliko sekalo, je verjetno malo možnosti. Večinoma pa verjetno posekajo les zato, da ga prodajo ali uporabijo za svoje potrebe. Verjetno za tri kvadratne metre ne bi šel nihče na črno posekavati. Gotovo največ sekajo smreke ali bukve, da dobijo več denarja. To navadno kot grušt prodajo, da je še dražje. Po svoje sicer te ljudi razumem, saj jim gre za dobiček. Še bolj pa razumem tiste, ki kupujejo ta les in ga pod ceno plačajo. Saj zgolj les ni drag, dosti dražji jepredelan les, smreke se morajo pa itak odžagati, za kar je cena precej višja. Koliko konkretno in v katerih gozdovih posekavajo, pa ne bi vedel." Robi Cep, dijak iz Loke pri Zidanem Mostu: "Za črne sečnje sem že slišal. Menda jih je tudi v Zasavju precej. Verjetno gre za kakšno deblo tukaj ali tam, ne verjamem pa, da bi se kdo spravil delati golosek, saj toliko pa so oprezni, da bi ga gotovo dobili. Kajti kadar na črno sekajo, prikrivajo štore, če pa delajo golosek je pa to dosti bolj očitno, saj posekajo ves gozd. Verjetno pa je lažje razumeti tiste, ki tak les kupujejo, kot tiste, ki se gredo črne sečnje." Janez Prešlček, ekonomski tehnik Iz Radeč: "Pojma nimam o črnih sečnjah, ničesar nisem slišal o tem, o katerikoli drugi stvari sem bolj informiran. S črnimi sečnjami pa nisem seznanjen ne v Zasavju ne kjerkoli drugje. Tudi za golosek še nisem slišal." Jerica Matko, upokojenka Iz Trbovelj: "O črnih sečnjah ne vem ničesar. Niti v dnevnem časopisju, niti po televiziji, še nisem zasledila tovrstnih informacij, kljub temu, da zvem za Majda Bukov-ščak, brezposelna iz Zagorja: "Po časopisih sem že brala o črnih sečnjah. Verjetno pa se zdi trapasto človeku, če posekavajo tuj les in ga prodajo, a ni nihče kriv. Vsak si seveda to razlaga po svoje in skuša razumeti tudi tiste, ki to počnejo, ker pač ni zaslužka. Konkretno za zagorsko okolico nisem slišala, da bi naredili golosek." formacij, toliko da vem, da se to dogaja in kot se mi zdi, se to dogaja čedalje bolj. V večini je tako, da grejo, posekajo in prodajo. Morda na tak način prislužijo denar, sicer pa naj to počno, če v tem vidijo nek smisel. Očitno ne morejo zaslužiti na pošten način. Ker nisem tako vzgojen, o tem nisem razmišljal, niti v hribe ne hodim. Verjetno pa se človek zamisli, ko sliši, da se to dogaja tudi v okoliških hribih." Heda Brvar, prodajalka Iz Trbovelj: "Ne vem, da obstajajo kakšne črne sečnje tudi v Zasavju. To se lahko le predvideva, glede na to, ko slišimo različne informacije o tern preko časopisov in televizije. Ponekod so namreč dosti lesa posekali, ga odpeljali in prodali. Nisem pa razmišljala, če te ljudi razumem. Saj če ima kmet les in ga proda, je to čisto v redu, tuj gozd pa seveda ne smeš posekavati. Za trboveljsko okolico pa še nisem slišala, tudi zato verjetno, ker se ne zanimam, da bi kdo posekal veliko gozda ter les prodal. Če pa vidim na cesti kakšen kamion, naložen z lesom, se niti ne sprašujem, če so les morda ukradli ali ne." Nedo Čatipi, gostilničar iz Radeč: "O črnih sečnjah sem zasledil že več in- zase. Sicer pa verjetno vsak seka, da ima denar, da zasluži, kar pa seveda ni prav. Že itakje premalo zelenja v trboveljskih okolici, pa da bi kdo to posekaval. Saj še tisto zelenje, kar gaje, uničujemo s plini." trboveljsko dogajanje, pa o tem še nihče ni ničesar povedal. Mislim pa, da tudi za črno sečnjo veljajo določena pravila, da so znani lastniki in na tujem ne more nihče sekati lesa Duška Košak, bolničarka iz Zagorja: "Ničesar ne vem o črnih sečnjah, tudi za golosek še nisem slišala. Sicer berem tudi časopise, vendar' to še ni bilo omenjeno. Navkljub razlagam, sem mnenja, da to ni prav, da se nekalen ljudje s tem okoristijo." Tatjana Polanc Kaj nas |»0 50 Xi UT Mladinski pihalni orkester GŠ Zagorje VIVA ZABEUO Hrastnik Glasbena šola Hrastnik je v tednu pred 25. majem organizirala na obeh šolah predstavitev trobil za učence od 2. do 4. razreda. Vse instrumente so lahko tudi preizkusili. Staršem otrok, ki so pokazali glasbene sposobnosti, so poslali dopis z vabilom za vpis v glasbeno šolo. Ker pa so imeli nekateri otroci 25. maja izlet, bodo vpis v GS ponovili v soboto, 1. junija od 9. - 12. ure. F.M. Trbovlje ZKO Trbovlje organizira tudi letos, tako kot vsa leta doslej, občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov s področja Trbovelj. Revija bo v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v gledališki dvorani DD. Skupno bo nastopilo 8 zborov: VVZ Trbovlje z zborovodkinjo Karmen Lindič, zbor GŠ zborovodkinje Božene Grum, zbor OŠ Trbovlje PE A. Hohkrauta zborovodkinje Ksenije Cizej, zbor OŠ Ivana Cankarja zborovodkinje Katarine Virt, zborOŠ T. Čeč zborovodkinje Zinke Bregar, zbor OŠ Ivana Cankarja zborovodkinje Alenke Ramšak, Dekliška pevska skupina MIPZ Trbovlje zborovodkinje Katarine Virt in MPZ Trbovlje zborovodkinje Ide Virt. Očetje in sinovi, slikarska razstava del očeta in sinov Knez iz Trbovelj je na ogled v prostorih Revirskega muzeja Trbovlje. —~ ■ n Nacli en en Mladi v Polšnikti so prejšnja leta uprizorili več iger - Deseti brat, Deček z dvema imenoma. Oženil se Imm s s voio ženo. nai večii »sneli Deček z dvema imenoma. Oženil se bom s svojo ženo, naj večji »speli pa je bila opereta Kovačev Študent v iz vedbi MPZ h Polšhika. Letos v Polšmkn praznujejo stotu oblet,uco šolanja. Zaradi lega so se odločili /a uprizoritev Jugol.čcvc enodejanke "Našli so se,.." s šol-ki- leniuhko V igralske vode su -e laku podali in u[udi)btl] Ingoliče ve junake. žagama ni ravnatelj gimnazije Evgen Povfc m njegova silna žena Trnja Vozel, samski profesor Tomaž Vozelj, ukaželjan profesor Iztok Ribič, prikupna Mateja Vozelj, ki jo osvajata oba profesorja, njena mama Mateja Kotar, M bo naslednja ravnateljeva : pomaga Darinka Ribič, sodelujejo pa še Tanja Poznajelšek, Katja Bohe j:ijo, da bo zanimivo. ; . S o m f hBKa vt J feV M ■ ■■ -IIP- InHI r TpJgfil i ▼1 r 44J5I rr * nk Jpppp; *1 -Si Razstavo so pripravili avtorji s sodelovanjem in v organizaciji Revirskega muzeja. Srečanje krajanov Dobrne. Hohkrautove kolonije, Terezije, Posetja in drugih bo v četrtek, 30. maja ob 18. uri pred domom Svoboda Dobrna (kantina) v Hohkrautovi koloniji. Z DU Trbovlje bodo nastopili Moški pevski zbor zborovodje Alberta Ivančiča, Ženski pevski zbor zborovodkinje Nande Guček ter Vokalno instrumentalna skupina z ženskim tercetom. Po končanem programu se bo nadaljevalo družabno srečanje krajanov in upokojencev. T.L. . Pravljičar med oblaki "...iz nadebudnega dečka, ki je v otroških letih risal s prstom po rosnih šipah, je z leti postal upoštevanja vreden slikar, ki je in še bo pomembno vplival na likovno življenje v Trbovljah in tudi v Sloveniji. Tokrat nam stavlja na ogled le del svojega obsežnega opusa. Z vsakokratno predstavitvijo nas Jože Ovnik preseneti tako v pogledu izbranih motivov, kakor tudi vsakokratnem napredku, hkrati pa slehernega občudovalca njegovih del notranje bogati,..." Nekako takole je zapisal publicist Tine Lenarčič v zloženko, s katero nas Jože Ovnik vabi na otvoritev svoje razstave, ki jo je pripravil v počastitev občinskega praznika Trbovelj. 30. maja ob 19.30 uri ste torej vsi vabljeni v knjižnico Toneta Seliškarja v Trbovlje. Na razstavi boste predstavili... Trinajstrisbvlušuzdodanimi barvnimi vinjetami. Gre za upodobitev raznih trboveljskih zgradb. Zakaj zgradbe? Ko se sprehajam po našem mestu, presenečen opažam zanimive zgradbe, hiše. Ni vse tako črnobelo. zaradi tega sem jih narisal iz nenavadnih perspektiv in dodal barvne vinjete. Slikate tudi akvarele? Risba mi je bliže. Vzornik? Albert Diirer. Kako ustvarjate? Za špartansko mizo, na udobnem stolu, zraven poslušam glasbo... Imate radi pravljice? Rad. Kostabilaotrokamlajša. sem jima pripovedoval svojo pravljico. Zdaj jo bom spisal, ilustriral in jo izdal v samozaložbi. Imenovala se bo Ribji kralj. Ilustrirali pa boste tudi tekste Tineta Lenarčiča? Da, zbirko zgodb, ki se bo imenovala Perkmandeljc -zgodbe nagajivega knapovskega fantiča bi lahko rekli. Zakaj razstava ob občinskem prazniku? Ker sem prijateljem kar naprej govoril, da delam. Zdaj je že skrajni čas. da pokažem, kaj. So vam v podjetju, kjer delate, naklonjeni? So. tudi sponzorji so. Vas je postavitev drago stala? Zahvaljujoč sponzorjem, me ni. Na otvoritev sem povabil ogromno prijateljev iz Zasavja in Slovenije. Vseh imen gostov ne povem, ker se utegne zgoditi, da jih ne bo. Bo pa fletno, prava 'party', zato ste vsi vabljeni. Bo razstava prodajna? Ne. Koste bili deček,kaj steželcli postati? Pilol. Niste razočarani? Ne, tako piloti kot slikarji v glavnem živijo v oblakih. Življenjsko vodilo? Se vseskozi spreminja. Tatjana Polanc ________________________________y S F 'Sfi NOGOMET Nič več zadnji po 27 krogih Farnilly Shop-Zagorje 0:1 (0:0) Postojna, igrišče v športnem parku, gledalcev 250, sodnk Gliha (Trebnje), strelec A. Kurež (47.) 0:1 Piran: Stipanov, Delak (Peršič), Arnauto vič, Kariš, Omanovič, Prača, Ademi (Šorgo - Simič), Drulej, Tomas, Durmič, Ipavec. Zagorje: Hace, Buovski (Kovač), Povšnar (Ibrič), Krajnc, Uranič, Hadžič, Kos, Rižnar, Stariha (Drečnik), Kurež, Grčar. S četrto zaporedno zmago so se zagorski nogometaši (do)končno odlepili od predzadnjega mesta na lestvici in ga po 27 kolih kot pravi gentlemani prepustili ptujski Dravi, obenem pa so se točkovno izenačili z Naklom in Mengšem. Zmaga pa seveda ni prišla sama od sebe, ampak so jo dosegli z izredno borbenostjo. Ne gre pozabiti’ izredne zagorske publike na čelu s Crazy boysi, ki so dobesedno "okupirali" Postojno. V šali bi lahko dejali, da je bilo več Zagorjanov na tekmi, kot pa na srečanju s papežem. V prvem polčasu praktično nismo zabeležili niti enega nevarnejšega strela. Drugi polčas je tako kot v Mariboru prinesel zasluženo zmago gostom. Že v 47. minuti je bil v samostojnem prodom Ku rež, Omanovič gaje zrušil in to je bil prekršek za prosti strel. Prosti strel z 20 metrov je izvedel A. Kurež in z močnim strelom po tleh zatresel mrežo. V nadaljevanju so domačini na vsak način poskušali rezultat izenačiti, a jim to ob izredni obrambi gostov ni uspelo. P.M. Prvak boljši Rudar - Železničar (Lj) 0:2 (0:2) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik Glažar (Ptuj), strelca: 0:1 Komar (17-1 lm), 0:2 Alilovič (29). Rudar: G.Ranzinger, Kirbiš, Hoijanc, Ramšak, Breznikar, Turšič, Izgoršek (Jorgovan), Sotenšek, Holešek, Oplotnik (Tutič), Borštnar. Železničar: Tahirovič, Hasanagič, Miškič, Agič, Šporar, A.Ščulac, Adrovič, D.Ščulac, Komar, Ačimovič, Alilovič. Vodilna ekipa je upravičila vlogo favorita in z rutinirano zmago dokončno osvojila naslov drugo- ligaškega prvaka. Miloš Šoškič je torej uspel še z eno ekipo. Zmago valeč je bil odločen že v prvem polčasu, ko so gostje dvakrat ugnali domačega vratarja Ranzingcrja. Ta je prvič klonil s pravilno dosojene najstrožje kazni, v dmgo pa gaje po dolgi akciji premagal mladi Alilovič. Trboveljčani so bili pravzaprav brez pravih priložnosti, na drugi strani pa so igralci iz slovenske prestolnice tudi v nadaljevanju večkrat ogrozili domača vrata, a se rezultat ni več spremenil. Rudartako ostaja pri samo sedmih spomladanskih točkah in še sreča, da sta do konca preostala le še dva kroga. Obstanek je namreč zanesljiv, v nasprotnem primeru pa bi lahko prišlo tudi do najhujšega. Daje stanje v trboveljskem nogometu zares katastrofalno, pove tudi podatek, da se je preteklo sredo na pokalno tekmo v Šmartno pri Ljubljani odpravilo vsega 11 nogometašev in da so "rudarji" klonili proti četrtoligašu z izidom 0:1. S. F. Vprašljiv obstanek Litija - Sežana 0:1 (0:1) Igrišče Litije, gledalcev 100. sodnik Pajek (Mirna), strelec Arandželovič (24). Litija: Pograjc, Props. Šinkovec, Jozič, Čuk, Uršič, Zajc. Begič. Škofca, Zupančič. Agatič. Tabor Sežana: Čergan, Grandič. Skrabar. Dikič, Pasarič. Železnik, Ajdarovski. Miklobušič, G rij, Arandželovič. Antič. Litijski nogometaši so vse bližje izpadu iz 3. slovenske nogometne lige. Po uspehu v gosteh v Renčah prejšnjo nedeljo so v pomembnem srečanju ponovno klonili na domačem terenu. Tokrat jih je premagal sežanski Tabor, rezultat pa ponovno v Litiji v zadnjem času zelo popularen za goste. Domači so pričeli tekmo veliko bolje od gostov, predvsem njihov najboljši igralec Zupančič, a njegovih podaj v kazenski prostor soigralci niso izkoristili. Gostje so prvič zapretili v 17. minuti, ko je strelŽcleznika zletel tik mimo gola. Kot da je bilo to napoved vodstva, so gostje v 24. minuti po lepi podaji Miklobušiča z desne strani preko Arandžcloviča povedli z 1:0. Po vodstvu so le-ti s pametno igro na sredini igrišča zaustavljali domače napade, ki so bili vedno manj nevarni. Tudi 2. polčas je bil nezanimiv. Gostje so pazili na svoje vodstvo kot pa ogrožali domači gol, lahko pa II 11II j m»tm sireter® Trbovlje - Kadetska roko- tehtnici na svojo stran nagnili Ne glede na visok poraz s metna ekipa SPOT Rudarja jv predvsem v drnggm polčasu. (desno m.očnej»m tebfaeeem v ; zopet -dosegi^tmemlen- uspeh. Dobrave p- dosegel 6. lerzan 5, finalu pn je osvojitev. srebrnih;:; ■ Osvojila je namrečdi ngu mesto \ ranvšiv pa 3 zadetke. Celjani so že priznanj'zaltrboveljske kadete v državi, Pretekli teden je mjadti pred tem visoko premagali AM (igralcirojenile(al979mmlaj^i) Vodstvom llosmos jSidvat,: Poraženca sta se : Ve.tk dosežek, Obfem HM Bojana Voglarja, Iva jekoša ; pomerila za tretje mesto. Boljši so potrditevdohregadclazmlajsinii i nTrmuDa Tavša najprej čakal bili Ljubljančani. Preostal je le se kategorijami, ki se redno polfinalni turnir v domači .veliki lirnile, v katerem pa so visttki uvrščajo :nied najboljše v dvorani. Najprej so gladko in telesnojtremočni (Celjani vendarle Slovenije, Velik del zaslug pri jbreztežav opravili s SPOT Rudarjem. takšnih rezultatih, vsaj kar se . Trboveljske igrnlčejg iT pogledu na tiče mladincev in kad. iev. . jgfavo ali dve višje tekmece zajela se seveda nosi vodja ekip teh tlema. Rezultat tega pa so bile starostnih razredov Miro Prošt, Številne:napake, zapravljeni napadi. . Tasnvvtil. je kakovostno delo. sk tpm- pv: /asmTanili sedem 'n k rali p aešpo skrbel tudi za met rovk in vodstvo te krneča v finance. Pridobil je glavnega uvodnih minutah s.:7:0. Finale je bilo pokrovitelja - Sl*( M ter številne; Takrat že odlpčenosUb polčasu jc hi! .druge donatorje. Prav vsi imajo:;:; (15 Id) SPOT Rudar seje tako izid Ib 1 za ekip« trenerja Vita svoj kamenček v mozaiku uvrstil v finale in si zagotovil Selčana (pred leti igralca in trenerja odličnih reziiltrtfovVx: : ;: e najhianj 4.-tnesto v drža Vis j ; mladih vTrbovljahjeV nadaljevanju šisi In kdo so srebrni kaderi? nima iv bil na sporedu so Celjani v ogenj poslali rezerviste Šikovve, Milinkovir. Arlič, v nedeljo s celjski dvorani . in I tboseljsatti so sv z njimi Vramšič. Herman, 1 ir/.att. Golovec. S PO I Rudarje v prvi enakovredno kosah, ie več. za uteho Knez, Ramšak. Dphravt, le kiti i. zlahka opravil s so celo dobili dnigt polčas / i 1;8. Brkič, Klemen, tmširovič, Primorskimi novicami. Iziti Teržan;je dosegel 6, Vnmesif 1. BolionVlaškerin Madžarcvie sreeitnja 22;11 (1.0:6) pove vse. Dobrave; iti Milinkovič po. 2 ter ; Mladi "knapi"' so jeziček na : Ramšak i zadetek! S F' premagali Dravo, nato : izjemno igro opravili tudi z reprezenlanlu Roku Teržanu se je na polfinalnem turnirju z. izvrstnimi obrambami izkazal tudi Vratar Sebastjan Šikovee. ki je v dobršni meri pripomogel k /aih-Thi zmajti / Velenjčani rečemo, da so domači po tem porazu pred težko nalogo obstanka v ligi. Naslednje gostovanje v Brdih bi že lahko dalo konkretnejši odgovor. Če pogledamo le nedeljsko postavo, v njej lahko vidimo štiri mladince in enega kadeta. Ob dejstvu, daje klop Litijanov prazna, je še dobro, da klub sploh zbere dovolj igralcev za nastopanje. S. K. ROKOMET Zmaga v Šoštanj Zagorje - Zagorski veterani, tako kot vsako leto. tudi tokrat pripravili tradicionalni Dornikov memorial v rokometu. Udeležile so se ga ekipe Zagorja. Šmartnega, Krmelja, Šoštanja in Branika. Za razliko od lani, ko so zmagali domačini, je tokrat zasluženo slavila ekipa Šoštanja. V celoti gledano smo videli lep rokomet, borben, pohvaliti velja zagorske veterane, ki so zopet poskrbeli za odlično organizacijo. Poleg pokalov za ekipe so izbrali še najboljšega strelca, vratarja in igralca Rezultati: Krmelj - Branik 11:10, Šoštanj - Krmelj 13:7, Šoštanj - Zagorje 11:10, Zagorje - Krmelj 9:6, Šoštanj - Šmartno 3:7. Krmelj -Šmartno 8:12, Šoštanj - Šmartno 3:7, Krmelj - Šmartno 8:12. Šmartno -Zagoije 5:8, Branik - Šmartno 11:10, Branik - Zagorje 11:9, Šoštanj -Branik 13:8. Končni vrstni red: 1. Šoštanj 6, 2. Branik 4, 3. Zagorje 4, 4. Šmartno 4 in 5. Krmelj 2 točki. P.M. KEGLJANJE Trboveljčani v vrhu Trbovlje - V Pragi se je izteklo svetovno prvenstvo v kegljanju. Žal na njem ni bilo zasavskih predstavnikov. Uroš Stoklas in Bogdan Hribar sta kljub izvrstni formi ostala doma zaradi nepravičnih kvalifikacij, Saša Burja pa zaradi poškodbe. Prav slednja lahko še posebej žaluje, saj so bila naša dekleta proti vsem pričakovanjem veliko uspešnejša od moškega dela ekipe. Ženska vrsta je namreč osvojila celo zlato odličje (v ekipi so bile Kardinarjeva. Petakova, Šeškova, Grobelnikova, Urbančeva, Tkalčičeva, Ribičeva in Zupančeva), Marika Kardinar pa je bila tretja v posamični konkurenci ter kombinaciji vseh treh nastopov. Medtem pa so v Krškem potekale kvalifikacije odprtega prvenstva. V mestu jedrske energije in celuloze so zaenkrat po doseženih rezultatih v ospredju igralci Dadas Rudarja, ki držijo prva tri mesta. V vodstvu je Uroš Stoklas (899 kegljev), drugi je trenutnoZvone Izgoršck (884), tretji pa Bogdan Hribar (883). S. F. ATLETIKA Tri srca Trbovlje - Mednarodnega maratona Treh src v Radencih so je na različno dolgih progah udeležilo preko 3800 tekačev. V vročem in sončnem vremenu so že dopoldne v Radencih pripravili teke najmlajših, po kategorijah pašo trboveljski tekači dosegli lepeuvrstitve.Vulnct Misimi je zmagal, njegova sestra Zečija pa je bila druga. Na 10 kilometrov dolgi progi so se pomerili trim tekači, med katerimi je bil Pavic Kreže 23., Boštjan Košcc 25. in Vulnet Misimi 25. V pravem velikem maratonu na 42.195 metrov sta nastopila tudi Heda in Bojan Kotar. Heda je bila nekoliko uspešnjejša, saj je absolutno osvojila šesto mesto in s tem tudi uradno postala šesta maratonka Slovenije, saj je tekmovanje štelo za državno prvenstvo, med veterankami nad 35 let pa je bila celo druga. Njen mož Bojan pa je zasedel 7. mesto. Že v ponedeljek, 3. junija bo na trboveljskem stadionu priprava za Olimpijski tek, ki bo 17. junija. Ob praznovanju občinskega praznika bo Prvojunijski tek z začetkom ob 17. uri. P. K. C V soboto finale dečkov T rbovlje - Rokometni kitih ZRC Rudar bo v soboto, na občinski Plprilihk v telo vadnici osnovne Sole pripravil finalni turnir državnega prvenstva starejših dečkove Nastopili bodo igralci rojem leta 1981 in mlajši med Štiri najboljše ekipe pašo se oh Trboveljčanih uvrstili še ribniški Inles, Ijttbl jansfce Pmie in Celje Pivovarna Laško. Otvoritev prvenstva bo ob 9.40 uri. polfinalna obračuna med domačini in Ribničani ter Ljubljančani in Celjani pa bosta ob It), 15 Poraženca v polfinalu se bosta oh 15 hi uri pomenit, > tetini za 3. UP' resto, veliko finale pa bo na sporedu „b 16.45 ure .........................................................................■•'SšsČspsSs BORILNE VEŠČINE Medklubski turnir na Izlakah Izlake - Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake jev soboto, 25. maja, v telovadnici OŠ IK Izlake organiziral prvo medklubsko tekmovanje v borilnih veščinah. Udeležilo se gaje 24 tekmovalcev iz KKPon-Do-Kwan Zagorje in Izlake. Rezultati po kategorijah, deklice od 35 kg: 1. Liljana Gošte, 2. RanismSmajlovič; mladinke do 40 kg: 1. Brigita Plemenitaš, 2. Nataša Razpotnik, 3. Violeta Horvat; dečki do 35 kg: 1. Sašo Stojanovič, 2. Blaž Plevnik, 3. Edis Salihovič: dečki do 40 kg: 1. Jure Urbanija, 2. Dino Kopušar, 3. Sašo Plemenitaš; mladinci do 56 kg: 1. Miloš Rozman, 2. Klemen Buzina, 3. Ivan Bogataj; člani do 80 kg: 1. Andrej Žagar, 2. Rudi Barovič, 3. Bojan Forte. Prav na koncu uspešno izpeljanega turnirja so gledalci videli ekshibicijsko borbo med Rudijem Barovičem in državnim reprezentantom Igorjem Kalškom, Sašo Plemenitaš pa je prikazal borbo z namišljenim nasprotnikom, t. i. kato. I.G. Osvojeni pasovi Zagorje - V četrtek, 23. maja, so se v klubu borilnih veščin Pon - Do - Kwan Zagorje opravljali izpiti za rumene, zelene in modre pasove. Zaradi velikega števila kandidatov je izpit trajal kar štiri ure. Velika večina je izpite opravila zelo dobro, kar kaže na velik tmd njih in njihovih trenerjev. V soboto, 18. maja, pa so se opravljali nekoliko zahtevnejši izpiti za rjave in čme pasove. Ker je že rjavi pas velika prelomnica in zahteva ogromno truda in pridnosti na treningih, gaje od treh kandidatov opravil le Klemen Buzina, med mojstrske pasove pa je ta dan vstopila Zvonka Pavlič. I.G. Največ priznanj na Ravne Litija - Karate klub Litija, ki deluje kot sekcija KK Mladina iz Škofje Loke, je bil organizator prvega mednarodnega turni ja za pokal Litija '96 v tradicionalnem japonskem karateju. Disciplina, v kateri so svoje znanje pokazali nastopajoči, je bila borba z navideznim nasprotnikom. Tekmovanje je bilo in bo tudi v bodoče namenjeno mladim tekmovalcem. Udeležilo se ga je preko sto mladih tekmovalcev iz devetih klubov Slovenije in sosednje Avstrije. Največ znanja, s tem pa so osvojili tudi največ pokalov in priznanj je odšlo na Ravne na Koroškem. Predvsem v mlajših kategorijah so bili uspešni tudi tekmovalci iz domačega kluba Litija. Rezultati: malčki in malčke: 1. Aleksander Jelič (KK Vrhnika), 2. Manca Vidmar(KK Litija), 3. Sandra Mustafič (KK Vrhnika), 4. Matic Lesjak (KK Tolmin); mlajše šolarke: L Sanela Mustafič (KK Vrhnika), 2. Sejla Ibrahimagič (KK V rhnika), 3. Suzana Petrovič (KK Fužine) 4. Elvira Omič (ŠkofjaLoka); mlajši šolarji: 1. David Jakopič (KK Litija), 2. Tilen Štrus (KK Litija), 3. Mitja Topalovič (KK Ravne), 4. Miha Rožen (KK Ravne); starejše šolarke: 1. Veronika Anzeljc (KK Savinja) 2. Tina Kroflič (KK Savinja), 3. Anja Šavor (KK Fužine), 4. Vesna Janjilovič (KK Fužine); starejši šolarji: 1. Jani Krebs (KK Ravne), 2. Milenko Cvijetinovič (KK Ravne), 3. Darjan Barukčič (KK Vrhnika), Lovro Hovnik (KK Ravne); kadetinje: 1. Helena Kračun (KK Savinja), 2. Ana Kanduč (KK Savinja), 3. Nina Zadrovec (KK Ravne), 4. Teja Šavor (KK Fužine); kadeti: 1. Florijan Reiter(KK Ravne), 2. Aljoša Lipove (KK Ravne), 3. Mersid Bektaševič (KK Škofja Loka), 4. Dejan Komperšek (KK Ravne); ekipno: L KK Savinja, 2. KK Modestov dom Celovec, 3. KK Ravne, 4. KK Vrhnika. S. K. KOLESARJENJE Nagajalo vreme Litija -11. kolesarskega vzpona na GEOSS se je kljub neobetavnim vremenskim napovedim inohčasnem deževanju udeležilo 93 kolesarjev iz vse Slovenije. Tekmovalni del proge v dolžini 10 km z višinsko razliko 400 m, ki je potekal iz Sp. Hotiča do obeležja GEOSS na Sp. Slivni, je najhitreje prevozil Borut Tomše (RKD Krško) s časom 18,25 min. Za njim sta se uvrstila Blaž Benčina (STOP TEAM) s časom 19,08 in Samo Hudolctnjak (Velenje) s časom 20,04 minut. Med ženskami je bila najhitrejšaMajda Miklič(JUB DOL) s časom 25,46 minut, sledili sta jiPetra Balant (Šmartno) s časom 29,47 in Špela Oter (Škofja Loka) s časom 33,35 minut. Najboljši v obeh kategorijah so prejeli pokale, organizator TVD Partizan Litija pa je praktične nagrade podeli tudi najstarejšemu, najmlajšemu, najhitrejšemu udeležencu z gorskim kolesom, najštevilnejši družini in ekipi ter ostalim raznim naj... Brez priznanja pa ni ostal tudi najvztrajnejši, ki se je s progo trudi najdlje. Organizator je vsakemu udeležencu podelil spominsko majico, na cilju pa udeležence pogostil z okusnim golažem. S. K. MALI NOGOMET Pokalna lovorika Slovenije v Litijo Inženiring Šarbek - Orkan 6:2 (2:1) Športna dvorana Tolmin, gledalcev 200 sodnik Tabar (Portorož), pomočnik Žunič (Kranj), delegat Bezjak (Tolmin), strelci: 1:0 Čarman (L), 1:1 Podgoršek (4.), 2:1 Vrhovec(7.),3:1 Kos(41.),4:l Tesko (47.), 5:1 Fele (48.), 5:2 Furman (53.), 6:2 Vrhovec (58.). Inž. Šarbek: Majcen, Simič, Barbek, Kos, Tesko, Fele, Čarman, Vrhovec, Šrenk. Orkan: Jelovšek, Podgoršek, Žilavec (Škergej), Tešanovič, Svetelšek, Vošinek, Savič, Furman, Adrinek. Prvi zmagovalec slovenskega malonogometnega pokala je zasluženo ekipa Inženiring Šarbek iz Litije. Po sredini fenomenalni igri v polfinalu proti državnim prvakom Mili Juventusu (8:0) so tokrat resda prikazali nekaj slabšo igro, kar je bilo mogoče tudi za pričakovati, a zmaga ni bila vprašljiva. V Tolminu jih je kljub precejšnji oddaljenosti spremljala tudi številna skupina pristašev, ki niso skoparili z navijanjem. Poseben ton finalu je dala navijaška skupina BIO BOYS. ki so pripravili enkratno vzdušje. Že sam začetek tekme je bil razburljiv, saj so Lilijani že v prvem napadu dosegli gol. po podaji s strani je zadel Čarman. Veselje pa ni bilo dolgo, saj so Štajerci izenačili po prekršku iz prostega strela, ko je žoga prevarala Majcna. Za tem je bil v priložnosti Vrhovec, ki je ni izkoristil, natančnejši pa je bil v 6. minuti, ko je po podaji s krila povedel Šarbke v vodstvo 2:0. Po burnem začetku se je igra umirila in tudi Orkan je pokazal, da seje zasluženo uvrstil v finale, saj je premagal kar dva prvoligaša. Res pa je, da si niso priigrali občutnejše priložnosti, saj je reprezentančna obramba Šarbkov na čelu s Čarmanom vedno pravočasno reagirala. Priložnost za gol so v prvem polčasu pri Šarbkih zapravili še Fele in Barbek ter v zadnjih sekundah 1. polčasa še Kos. Takoj na začetku 2. polčasa je imel priložnost Barbek, nakar so v dobrih petih minutah gostje preko svojih najboljših igralcev Svetelška in Andrineka nevarno ogrozili vodstvo Šarbkov, a se Majcen ni dal presenetiti. Vse pa je bilo odločeno v desetih minutah, ko so Šarbki po uigranih akcijah trikrat zadeli. Orkan je še poiskušal z igro z vratarjem , vendar več kot en gol po napaki litijske obrambe niso dosegli. Slavje privržencev Litijanov se je lahko začelo, začinjeno šestim golom v mreži Jelovška. Našla se je tudi petarda in dimna "bombica", ki je slavje le popestrila. S. K. .• . izv' II - ... Mahkuvtc Spodnji Log Litija. Bistro Kirni Ljubljana. Urarstvo Štimec Tajni Trbovlje, Cvetličarna Darilni bomique l ila Šmartno pr, Litiji. Fon,format d.o.o. Litija, THI TERMO HIDRO TEHNIKA d.o.o. Trbovlje, Zlatarna Lea Litija. Foto Tibovije Podhcvfek Trbovlje. • r ' Kimovec (1EOSS Sp. Slivna. Sadje zelenjava Meha« Lilij* < >rgnniza,or ŠD Partizan se zuhv Uju,. vsun spouzmjun za prispevke, k, so ESTAN DELACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz TRBOVLJE {UKV #MI 1 At 1 ^ SV0*,0<*e 1 l«r 61420 Trbovlje sta« OB 1 nJ7 tel.. +386 601 26 333,26 056 lrM '«*J 21 358,kx: +386601 26228 lNA SO NA PATINI STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 * vse občane obveščamo, da lahko preko naše H KS opravljajo plačilni promet minimalna provizija 20,00 SIT maximalna provizija 400,00 SIT * upokojenci lahko prejemajo pokojnino preko naše HKS, za njih opravljamo plačilni promet brez provizije * opravljamo menjalniške posle brez provizije * lastninski certifikat lahko vložite v kmečki sklad 4 Vse dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41 -616, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30 -18.00 Visimo NAS B0r Čl NAM BOSTI IZKAZALI ZAUPANJI IN Sl OBRNILI NA NAS! r ZIM Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon/fax: 0601 64 611; fax: 64 660 VSE, KAR POTREBUJETE ZA VAŠ RAČUNALNIK OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM PROCESORJE INTEL, AMD, PENTIUM GRAFIČNE KARTICE TRIDENT, S3, DIAMOND STEALTH... K0NTR0LERJE OSNOVNE PLOŠČE 486 VLB, PCI, PENTIUM OHIŠJA jKpigjn^ TIPKOVNICE flff TRDE DISKE |f DISKETNE ENOTE MIŠKE MONITORJE 14", 15", 17" CD ROME ZVOČNE KARTICE ZVOČNIKE FAZMODEME MREŽNE KARTICE PREVLEKE TRAKOVE, KASETE IN T0NERJE ZA TISKALNIKE TISKALNIKE EPSON, HP, FUJITSU, STAR fč* notesnike I* ^—.DISKETE KABLE S0FTVVARE: MICROSOFT, BORLAND, IBM... v* ZLI i r ~ - - 1 11111 Bili voznik avtobusa, ni lahko. Vsak dan moraš prevažati ljudi in skrivati svoje zasebne težave. Do potnikov moraš bi ti prijazen, vljuden, ustrežljiv. Včasih je to res težko. Biti prijazen ob petih zjutraj ali desetih zvečer, delati ob praznikih ali nedeljah. Vozniki avtobusov so ljudje, čisto navadni ljudje s svojimi vsakodnevnimi tegobami, težavami. Biti prijazen od začetka do konca naporne službe, pri kateri koncentracija ne sme popustiti niti za trenutek, je včasih skoraj nemogoče. Kljub nekaterim slabim izkušnjam, povezanim z vožnjo v avtobusu, pa so med šoferji tudi ljudje, ki nam s svojo prijaznostjo polepšajo dan. Profesionalnost, vljudnost in veselje do dela, ki ga opravlja, so poleg znanja in izkušenosti pomembni dejavniki, ki naredijo šoferj a dobrega. In prav takšnega šofeija iščemo. Akcija Naj šofer je namenjena iskanju tistega voznika avtobusa, ki si po mnenju bralcev zasluži pozornost. Zato Vas pozivamo, da nam pošiljate izpolnjene kupone, ki so priloženi. Po vzoru akcije za najboljšega prodajalca na bencinski črpalki, bomo Vaše glasove prešteli, sešteli in poskrbeli, da tudi bralci ne boste ostali brez nagrade za sodelovanje. Torej, svinčnik v roke in izpolnite kupon. Prav gotovo ima vsak izmed vas z vozniki avtobusov tudi kakšno prijetno izkušnjo. V pomoč naj vam bodo fotografije voznikov, ki jih bomo objavljali v Zasavcu. S kupončkom za žrebanje pa lahko glasujete za voznika avtobusa, ne glede na to, v kateri številki Zasavca je bila objavljena njegova fotografija. I Naslov: Trenutni vrstni red 1. Dušan Grunt 58 glasov 2. Pavle Železnik 27 glasov 3. Franc Bola 16 glasov 4. Milan Lakner 12 glasov 5. Edi Repovi H glasov 6. Anzelm Potrbin 10 glasov : :: .. : ■ - 7. Milan Trampuž 9 glasov 8. Alojz Dolinšek 8 glasov Sandra Kisovec, Špela Vodlan in Tatjana Župič so dekleta z različnimi značaji, ki pa imajo vseeno nekaj skupnega: ljubezen do plesa ter zvestobo do Kme Zalezi ne, alias Emi, mentorice trboveljske plesne skupine mažoretk. Že enajsto leto se ljubiteljsko ukvarjajo s plesom in vrtenjem palice ob korakanju. Kar žal jim je, da se s to dejavnostjo ne bodo mogle več dolgo ukvarjati. Vsem namreč manjka le še eno leto do mature in potem nameravajo nadaljevati s študijem. Predstava v domu Franca Salamona. Na sredini: Sandra Kisovec Sandra Kisovec je mažoretka od 86. leta. Hodi na ekonomsko srednjo šolo ter misli nadaljevati na fakulteti za sociologijo ali na pravni fakulteti. Za mažoretke jo je navdušila sošolka in tako seje včlanila v skupino. "Na začetku je bilo fino", je pripovedovala, "potem sem hotela pustiti, toda mama mi je dejala, če se za eno stvar odločiš, moraš vztrajati, in zdaj mi res ni žal. Lepo se razumemo v skupini. Najbolj mi je všeč, ko gremo s skupino in z Emo na morje na intenzivne vaje." Sandra posluša glasbo "kar se pač posluša", hodi v disco, fanta ima bolj kot prijatelja. Je zelo prizadevna. Poleg šolskih obveznosti ob petkih in sobotah (udi "kelnari" v piceriji "Dimnik", ker se ji je pač ponudila priložnost. Tako bo tudi lažje prihranila denar za počitnice. Špela Vodlan je odprto in nasmejano dekle. Hodi v trboveljsko gimnazijo. Študij namerava nadaljevati na veterinarski fakulteti. Rada ima hitre plese, kol so samba, jazz balet. "Francoski cancan je super!" pravi. Pozimi gre raje ven na kavo s "puncami" kot v disco, poleti igra odbojko ali pa gre na bazen. Pravi, daje fanta sicer eno leto imela. pa se ga je zdaj "znebila". "K mažoretkam sem prišla od baleta," je pripovedovala. "Emi je po vodenju skupine baletk na Glasbeni šoli ustanovila mlajšo skupino mažoretk. Skupaj z njo nas je veliko šlo z GŠ. Bila sem v prvem razredu." Osnov s palico se je hitro naučila, kot tudi vse druge plesne korake. Spomni se, kako je pred desetimi leti jokala, ker ni smela biti "zraven" na srečanju slovenskih mažoretk. Končno je lahko nosila transparent z napisom Trbovlje. "Dekleta smo vajene delati z Emo, vajene smo njenega načina dela, sproščeno je," je pripovedovala Špela. Če se nam ne da delati, se usedemo in se pogovorimo. V skupini se res lepo razumemo, deset nas je. Ema nas je pravzaprav tudi vzgajala. Če imaš probleme v šoli, s fantom ali s starši, ji lahko zaupaš. Če bi prišla kakšna druga mentorica, ne bi ostala pri mažoretkih!" Ping-pong je tudi igrala, a zaradi pomanjkanja časa je morala izbrati in je ostala pri plesu. Če bi imela možnosti, pa bi se profesionalno ukvarjala s plesom. Je pa ugotovila, da reagira trboveljsko občinstvo bolj mlačno. "Komaj, da dobiš aplavz. Enkrat smo nastopile v Prekmurju. Ljudje so bili tako veseli, ko smo prišle, da so za dve dvorani ploskali. Bil je pravi užitek nastopiti. V Trbovljah je edino občinstvo, ki se nas res veseli, v domu upokojencev." Sodelovale so tudi na vsakoletnem srečanju mažoretnih skupin na Hrvaškem, v Makedoniji, Nemčiji. Špeli je bilo najbolj všeč na Madžarskem, kjer je bila, kot pravi, publika zares sproščena. Tatjana Župič je skrivnostna in redkobesedna. Čeprav sije šolo sama izbrala, jo ekonomska smer ne navdušuje več. Študij bi rada nadaljevala na višji šoli turizma v Portorožu. V plesni skupini mažoretk pa je začela vaditi takrat kot Špela. Tudi Tatjana je za mentorico rekla, da se z njo da pogovoriti kot s prijateljico. Poleg tega je Tatjana končala nižjo glasbeno šolo, kjer je igrala klavir. Fanta pa nima. Bolj klepetava je postala, ko je pripovedovala, kako je bilo v Portorožu med zimskimi počitnicami. "Z jeseniško skupino smo vadile v trimkabinetu hotela Palače," je povedala. "Čeprav je bil strop prenizek, da bi mogle metati palico, je bilo super." Ghislaine Seifelislam Špela Vodlan v elementu. Na sredini:Tatjana Župič(NewYork, NevvVork____) m Zbogom Las Vegas (Leaving Las Vegas, ZDA - 1995, Cenex-Vojnik) (Po)pij me do konca ljubezni Zelo tekoča zgodba. Skoraj dobesedno. Piti ali ne piti? To za Bena (Nicholas Cage) že dolgo ni več vprašanje. Niti dilema. Odločil se je. Pije in pil bo do konca, čeprav ne ve, ali gaje žena pustila zato, ker je začel piti. ali je začel piti zato, ker ga je zapustila žena. Klinc pa kariera filmskega producenta Naj gre vse skupaj nekam. Holly wood je takoalitako brezvezno mesto. Ben že ve kaj hoče. Šel bo v Las Vegas in se ga tam napil do smrti. Preprost, izvedljiv & skrajno učinkovit plan. V Las Vegasu se bari nikoli ne zaprejo... Istočasno & vzporedno se v Las Vegasu odvija zgodba prostitutke Sere (Elisabeth Shue), kije pred zvodnikom Jurijem (Julian Sanda) pobegilaiz Los Angelesa. Juri jo seveda tudi tukaj najde in Sera zopet dobi manegerja. Zloraba alkohola - ko si resnično na tleh. Oskar za Nicholosa Cagea. Ben in Sera se srečata & zbližata povsem slučajno. Ben bi jo skorajda povozil na prehodu za pešce, nekaj dni kasneje pa ji ponudi čedno kopičko denarja, da bi šla z njim v sobo. Kmalu postane očitno, daje med njima več kot posloven odnos prostitutke s stranko, saj Ben v stanju, v kakršnem je, ni sposoben za seks, Sero prosi, da ostane z njim in ona pristane. Zgodba filma Zbogom Las Vegas je preprosta in hkrati ni tipično ameriška (beri hollywoodska). Še več. Režiser Mike Figgis je scenarij za film, ki zaradi močne primesi realizma na trenutke daje vtis dokumentarca, napisal (beri priredil) po avtobiografskem romanu Johna O' Briena, prav tako kroničnega pijanca, ki je nekaj mesecev pred začetkom snemanja filma naredil samomor. Film so snemali na avtentičnih lokacijah in v njem je sodelovalo na stotine pravih kockarjev. V ečini ni bilo mar, kaj se okoli njih dogaja. Poglede so dvignili le takrat, ko je Cage razbil mizo za Blackjack. Cage je imel na snemanju tudi "trenerja" za pijanstvo (ozdravljenega alkoholika). Ta mu je zaupal najvažnejšo skrivnost prepričljivosti igranja pijanosti: pijanci se vedno trudijo, da bi bili videti trezni in ne pijani. Leaving Las Vegas si je prislužil štiri nominacije za Oskarja, od katerih gaje domov odnesel le Cage. Najbrž, gaje postavil zraven Zlatega globusa In mu nazdravil. Film, ki bi ga morali prikazovati v osnovnih šolah za zgled, česa otroci ne smejo početi, ko odrastejo. Tommy Izpij me do konca ljubezni. Nicholas in Elisabeth - pijanec in prostitutka. Osumljenih pet (The Usual Suspetcts / ZDA - 1995, Continental film) "Keaton je nekoč rekel: Ne verjamem v Boga, ampak se ga bojim. No,jazv Boga verjamem in edina stvar, ki se jo bojim, je Keyser Soze. Osumljenih pet. Policijski arhiv. "Naj večji trik, ki je Hudiču uspel, je, da je prepričal svet v to, da ne obstaja." S temi besedami je Verbal Kint (Kevin Spacey) še najbolje opisal vzdušje enega od najboljših letošnjih filmov pri nas. Film se začne odmevno. Z eksplozijo, ki jo preživita le dve osebi. Verbal Kint in anonimen madžarski mornar. Potem se začne retrospektiva. Flashback, ki nas nenehno vodi po samem robu resničnosti. V ospredju zgodbe je pet okorelih kriminalcev, ki so se srečali na policijski postaji, ko so bili osumljeni ropa tovornjaka polnega orožja. Naključje? McManus (Stephen Baldvin), Dean Keaton (Gabriel Byrne), Hockney (Kevin Pollak), Verbal Kint (Kevin Spacey) in Fenstercom (Benicio Del Toro) imajo skupno samo eno stvar. Keyserja Sozeja. On, oziroma odvetnik Kobayashi (Pete Postlethwaite), v vlogi njegove podaljšane roke, jih čez noč pahneta v na videz (ali pa tudi ne samo na videz) samomorilsko akcijo. Posebni agent ameriške carine Dave Cujan (Chazz Palminteri) je v zgodbi na istem kot gledalec. Ločiti mora resnico od laži in dejstva od legende. Ali mu je oz. bo uspelo, pa je precej nazorno povedal že sam režiser Bryan Singer (to je njegov drugi film). "Vsakdo ima del sestavljanke (puzzle), vsi mislijo, da nekaj vedo, a v resnici ne vedo. Všeč mi je ideja, da stvari niso vedno takšne, kot se zdijo." Zgodbo je napisal Christopher McQuarrie in z njo pokasiral oskarja. Oskarja je odnesel domov tudi Kevin Spacey, pred tem pa je bil za isto seveda vlogo nominiran tudi za Zlati globus. Kakorkoli že, poleg ostalih kvalitet film odlikuje tudi presenetljivo visoka stopnja nepredvidljivosti. Tommy M F* I’ mS k e N.oV,:» O naslednjem filmu fantastičnega, skoraj popolnega organizma se zadnje leto govori zelo veliko. Seveda govorim o trilogiji Osmi potnik (Alicn), ki je študiju 20th Century Fox prinesla preko 356 milijonov dolarjev po vsem svetu. Najnovejšemu filmu so nadeli naslov Alien: Resurrcction, kar bi lahko prevedli kot Osmi potnik: Vstajenje. Ripley vstane od mrtvih v četrtem nadaljevanju zgodbe o Osmem potniku. Scenarija se je lotil Joss Whedon (Spced). Sigoumey Weavcr se vrača kot Riplcy, ki ugotovi, da je njeno "vstajenje" rezultat neverjetnega poskusa kloniranja, katero je spremenilo tako njo kot bitje, ki ga je nosila v sebi. Za boj proti nepreračunljivemu Alienu, ki grozeče drvi proti Zemlji, združi moči z odpadniško skupino "gusarjev" in naprednim ženskim androidom. Uradna napoved študija 20th Century Fox. Ostalo je zavito v meglo in govorice (Winona Ryder naj bi igrala androida). Snemanje se bo pričelo to poletje v Londonu, če jim bo uspelo najti primernega režiserja. Rob Cohen (Dragom The Bruce Lee Story, Dragonheart) v Rimu trenutno snema akcijski film v podžanru katastrof. Mimogrede pa še daje zadnje napotke glede Dragonhearta mojstrom posebnih učinkov pri ILM preko satelitske zveze s Californijo. Davlight govori o bivšemu šefu urgentne medicinske pomoči (Sylvcster Stal-lone), ki obtiči v tunelu med Manhattnom in Jerseyem s skupino običajnih ljudi, ki so bili ničhudegasluteči namenjeni v službo. Poleg vode, ognja in eksplozij, jim preglavice povzroča še skupina teroristov. Cohen je scenarij podžgal z lastnimi izkužnjami iz leta 1979, kot eden preživelih Bostonskega požara v Copley Plaza Hotelu. Slyeva soigralka Aniy Brenneman - v Vročini je bila DeNirova nesojena izvoljenka - je morala zaradi snemanja skrajšati medeni mesec z režiserjem Bradom Silberlingom (Casper) na borih deset dni. Universal ga na namerava lansirati med poletjem. Verjetno naslednjim. NAGRADNA IGRA Ok. Tokrat morate za spremembo odgovoriti na malce manj trivialno vprašanje. A vseeno malce povezano s filmom, katerega opis lahko preberete na teh straneh... in s Cannesom, v maju najbolj vročim dogodkom na filmski sceni. . Kateri film, (v njeni je igral tudi Nicholas Cage), je dobil leta 1990 Zlato palmo (Palme d’Or)? Kot asociacija vam lahko pomaga ime David Lynch, da ne boste potem govorili, kako neznosno zahtevni smo čez noč postali. Dodatne točke g rej o tistemu, ki napiše še soigralko. Ime filma je... PVaVRar iz§lo Twister je tako v prvem tednu (41 mil. dolarjev), kot v drugem tednu (36 mil. dolarjev) predvajanja dobesedno odpihnil konkurenco. Videti je, da je režiserjan De Bont(Speed) svoje delo več kot solidno opravil (ta trenutek pa že snema Speed 2 s Sandro Bullock in Kcanu Reevesom). Film nas popelje na razburljivo in nevarno pot s skupino Twister. Ko te odpihne nepredvidljivost. znanstvenikov, ki sledijo tornadu, da bi ga preko meritev ter izkušenj lažje in predvsem bolje razumeli. Na ta način bi lahko nekega dne nepredvidljivo obnašanje tornadov vpregli v razumevajoče vzorce. Posebni učinki so neverjetno realistični. Osupnili vas bodo tako kot dinozavri iz Jurskega parka! Glavni vlogi so zaupanli Helen Hunt in Billu Paxtonu (Apollo 13). Režiserski prvenec Jean-Clauda Van Dammea - The Qest, v katerem igra tudi glavno vlogo je bil v ZDA presenetljivo uspešen, saj je bil v prvem koncu tedna na vrhu lestvice box-office. Poleg tega mu tudi naj strožji kritiki priznavajo nekaj režiserskih sposobnosti. V New Yorku leta 1920 bi rad nepomemben kriminalec tiho živel svoje nepošteno življenje, ko ga opeharita dva kaznjenca, ugrabijo trgovci z orožjem, prodajo gusarji, povrh vsega pa je pahnjen v surov svet kockanja in kikboxanja. Očitno mu usoda ni naklonjena, saj iz pustolovščine komaj odnese sicer celo kožo, vendar polno prask in modric. Navsezadnje pa se znajde še na odločilnem tekmovanju borilnih veščin Ghang-gheng, ki ponuja nadvse spoštovano nagrado Golden Dragon. Uri. Juinanji (Jumanji) D.D. Trbovlje od 31.5. do 3.6. Kino Hrastnik: od 14.6. do 16.6. D.D. Zagorje: od 19.6. do 23.6. Kino Izlake: 23,6. Razsodnost in rahločutnost (Sensc and Senšibility) op..-) KiuoHn.sl.uk-,.120 6 do 23.6. C*«š*: S t.. re ss)bU? 2 £G»sbjw?!fO 1 d Me n) N.ui«,llri.',u;ik, od..23 6. MHfe 16.6. D D nlpHH|3.6. Tri barvica Kino Dol pnllfSštmkn: 29.6. Zbogom L»> Vegas (Leaviug Las Svet igrač . D D; 30 fi- M Hja, korak naprej, bi lahko rekli demo kaseti, kije pred kratkim priromala bolj po srečnem naključju v moje roke. Trboveljska novopankovska, korovska ali kakorhočete skupina Not The Same se je podala v založniške vode. Prvi demo posnetki (z lastnimi komadi) so v veliko veselje mas njihovih oboževalcev (beri oboževalk) zdaj lažje dosegljivi. Sicer pa je na demo kaseti kar 13 zakloniščnih posnetkov, dodan pa j e še bonus petih bi sov. ki so nastali v klubu MKNŽ v Ilirski Bistrici aprila letos. Teksti so mešani, v slovenščini in angleščini in jih lahko najdete na notranji strani lično in izvirno izdelanega ovitka. Kar se pa tiče kvalitete posnetkov pa priporočam, da grebenje zaenkrat opustite in raje počakate, da fantje izdajo pravo, studijsko kaseto. Komadi so posneti sicer dobro, tako dobro, kot je pač možno snemati v garaži, oziroma zaklonišču. J.N. 25 let Nika Zajca Vodja narodno zabavnega ansambla in harmonikar Niko Zajc že veliko let razveseljuje svoje občinstvo. Letos skupaj s svojim ansamblom praznuje že 25 letnico svojega delovanja v narodno zabavni glasbi. Kljub zavidljivemu številu let v tem poslu pa Niko Zajc pravi, da se še vedno ni naveličal raztegovati harmoniko. Niko Zajc je dober znanec vseh, ki spremljate narodno zabavno sceno. Ansamel Nika Zajca veliko igra po raznih prireditvah in festivalih. V Zasavju seje nazadnje mudil pred dobrima dvema tednoma. Naizboru za pare kmečke ohceti v Kandršah je skrbel za dobro voljo in glasbeno spremljavo. Po končani prireditvi pa seje skupaj z "močnejšo" polovico pevskega dueta spravil pospravljat svojo glasbeno opremo. Pravi, da mu to opravilo nikoli ni bilo težko ali izpod časti. Morda bi se po njemu morali zgledovati tudi ostali slovenski glasbeniki, ki se včasih obnašajo pretirano zvezdniško. Morda bi se, če bi na glasbenih odrih vztrajali vsaj pol toliko, kot vztraja Niko Zajc. Veliko naših glasbenikov se namreč bolj zgleduje po tujih pop zvezdah -posnamejo uspešnico, nato pa izginejo neznano kam. Jure Nagode Demolition Group v gledališču Maj je za večino slovenskih skupin vrhunec koncertne sezone, vendar so si Demolition Group ta mesec privoščili malo drugače. V studiu KifKii so namreč dokončali snemanje glasbe za tretjo predstavo Matjaža Pograjca v Slovenskem Mladinskem Gledališču, z naslovom Mesto, kjer nisem bil. Premiera te predstave je bila 29. maja v sklopu gledališkega festvala Exodos. Demolition Group so zaradi snemanja imeli v maju samo dva koncerta, enega na Jesenicah in enega v Gradcu v Beli krajini. Trenutno pa se pripravljajo na prvi junijski nastop. 6. junija bodo namreč nastopili v ljubljanskih Križankah na prireditvi ROCK PEST ŠOU 96. Druga godba Kar nekako v navadi je že, da je junij čas za Drugo godbo. Organizatorji so se izkazali tudi letos, saj jim je uspelo v Križanke pripeljati kar nekaj zanimivih in predvsem "drugačnih" glasbenikov. Drugo godbo bo 8. junija otvoril duet Lolita in Buckwheat Zydeco. 9. junija si lahko ogledate Bogdana Hermana in Huun-Huur-Tu. 10. junija se bodo slovenskemu občinstvu predstavi h W utu Wupatu, Gianni Gebbiain Okay Temiz Magnetie Band. 12. j unija pa bo namesto napovedane zasedbe Shikamoo Jazz nastopila skupina Simentera, ki prihaja s Kapverdskih otokov. Po Sieni Maestri. ki bo nastopila 13. j unija se bo Druga godba počasi zaključila z nastopom pred kratkim pretepenih Fun-Da-Mental (14. junija v diskoteki Dakota) in Salifa Keita (15. junij). Nekateri nastopajoči na Drugi godbi bodo nato nastopili še po nekaterih krajih v Sloveniji. Nam najbližji bo nastop Sierre Maestra 14. junija v celjskem Barfly-u. CorrIna, CORRiNA (CorrIna, CorrIna, ZDA - 1 994, MUdiNA HIm) Dogajanje je postavljeno v zgodnja šestdeseta leta. Manny Singer (Ray Liotta) je vdovel. Žena mu je zapustila prisrčno sedemletno hčer Molly (Tina Majorino), ki izgube matere ne more in ne more preboleti. Tako prizadeta je, da sploh noče več spregovoriti. Manny obupno potrebuje varuško, saj bi lahko novonastalo praznino v življenju zapolnil le z delom, Molly pa ne more biti sama. Po večih možnih kandidatkah se odloči za temnopolto (in močno prekvalificirano) Corrino. Corrina (Whoopi Goldberg) je ravno končala college, vendar zaradi barve polti ne more dobiti službe. Šestdeseta, pač. WH(K)PI «OU>BER( Corrina počasi uspeva prodreti skozi oklep Mollyjine žalosti in deklica ponovno spregovori. Obenem se med njima stke tako močna vez, da se Molly trdno odloči, da bo očku priskrbela novo ženo, sebi pa mamo. Hej, ampak v šestde-setihje veljalo pravilo Black and White... itis like day and night in rasni predsodki so bili še mnogo bolj zakoreninjeni v miselnosti družbe, kot so danes. Veliko stvari v filmu mi je bilo všeč, vključno z nekaterimi zelo inteligentnimi dialogi. Ampak lahko bi skoraj zatrdil, da ima Corrina preveč globokih tem za en film. Poglobi se v smrt, izgubo, zdravljenje, romanco in komunikacijo, vendar za moj okus malce preveč predvidljivo. To pa nikakor ne pomeni, da te teme niso dobro obravnavane! Zgodba je topla in ima srce, vendar mogoče malce preveč nepopolna, neizpovedana do konca. Režijo in scenarij ima na vesti Jessie Nelson, igra Tine Majorino in (žal pokojnega) Dona Amecheja pa je več kot zadovoljiva. Ocena: *** Tommy '%r,pn lOrjOr m p □oh E tiffi mn joDo Velenjska skupina Šank Rock bo nastopila 7. julija v Kopru. Po vseh pripetijah okoli nastopa Bryana Adamsa v Sloveniji zdaj trenutno kaže, da koncert vendarle bo. In to v Kopru. Šank Rock se trenutno poleg priprav na ogrevanje publike pred nastopom Bryana Adamsa ukvarjajo tudi z novim projektom. Jeseni nameravajo namreč izdati unplugged album. Album je že skoraj v celoti pripravljen. Člani skupine čakajo samo še na ugoden trenutek, ko bo na tržišču nekaj prostora tudi za njihov izdelek. J.N. M postajal vse hitrejši, a je bil zanj rally prekratek, da bi se lahko povzpel še za kakšno mesto. Na naslednjih dveh mestih najdemo dve slovenski posadki. Jani Trček je s 5. mestom pokazal svojo trenutno realno vrednost, prav gotovo pa ni nihče pričakoval Gruma na izjemnem 6. mestu. Tone je svojo toyoto celico končno uspel prijaviti v skupino N, s časi na posameznih H P pa je spravljal v obup tekmece v pravih specialkah skupine A. Jindrich Štolfa "Jugoslovan" Silvan Lulikvelementu. Lepo vreme, veliko število gledalcev in lepi nastopi voznikov so glavna značilnost tokrat že 19. rallyja Saturnus. Ker je dirka v preteklih letih vse bolj izgubljala ugled, so se organizatorji letos izjemno potrudili. 70 posadk iz 8 držav, ki so se pojavile na startu, je namreč čakalo kar 26 HI' v skupni dolžini 225 kilometrov. Tudi sam potek je bil nekoliko spremenjen, saj se je rally začel v Ljubljani, cilj sobotnega delaje bil v Postojni, končni cilj pavNovi Gorici. Med poznavalci in ljubitelji rallyja se je v zadnjem tednu najpogosteje postavljalo vprašanje, ali bodo najboljši slovenski vozniki lahko konkurirali Avstrijcem v boju za zmago. Največje presenečenje je pripravil Silvan Lulik, ki se je nepričakovano pojavil na petkovem tehničnem pregledu z odlično pripravljenim fordom escortom cosvvorth skupine A. Ob njegovem imenuje bila sicer narisana zastavica ZRJ. a Silvan pač letos vozi na jugoslovanskem prvenstvu inima tako tudi njihovo licenco. Boji za uvrstitve so se začeli že na prvi HP na dvorišču tovarne Saturnus, ki je tudi glavni sponzor prireditve. Že naslednje HP od Cesarskega vrha do Godoviča je dala okvirno sliko o resničnih kandidatih za zmago. AvstrijcaSlengg (ford escort cosvvorth) in Sperrer (renault megane maxi) sta bila razred zase in užitek ju je bilo gledali, kako sta se borila za vsako sekundo. Sobotni del je kot kaže bolj ustrezal Sperrerju, saj je dobil večino HP, kar mu je pred nočnim počitkom prineslo razliko 33 sekund. V podobnem tempu sta vozila tudi drugi dan, a je bil tokrat kot kaže štirikolesno gnani ford premočen, tako da je po izjemni borbi na koncu slavil Willi Steng s prednostjo 24 sekund. Za njima se je konstantno hitro, a tudi zelo atraktivno vozil Rosenberg v oplovi astri. Na četrtem mestu že najdemo Silvana Lulika, ki je prav gotovo pričakoval več, a se na začetku z avtom nista preveč ujela. Proti koncu je sicer Tone Grumin njegova loyola sta spet blestela. je prav gotovo pričakoval, da bo s tovarniško škodo felicio kit car lahko posegel v sam vrh, a je bil na koncu lahko zadovoljen tudi s 7. mestom, saj mu je dihal za vrat izjemni Boris Popovič v lanskem Trčkovem fordu escortu cosvvorth skupine N. Zanj je bil tokratni nastop v rallyju prvi, že pred 14 dnevi pa seje izkazal na GHD Grgar. Da smo imeli Slovenci letos res močno zastopstvo, kaže še 5 naših posadk na naslednjih mestih. Hočevar, Rihtar, Valant, Črnivec in Trošt so se dva dni borili za vsako sekundo na cesti in ob njej, na koncu pa je obveljal omenjeni vrstni red. Mičo Milosavljevič in njegova tovarniško pripravljena lada samara s 6-stopenjskim menjalnikom sta ves čas delovala brezhibno, česar pa ne bi mogli trditi za Komelovo astro, ki je v novih Valvolinovih barvah delovala zelo bojevito, z modrim dimom pa kazala, da motorni v najboljšem stanju. Med našimi je potrebno omeniti vsaj še Roberta Pangršiča, ki je s starim in zdelanim suzukijem svvift delal čudeže in povzročal glavobole konkurentom v precej hitrejših avtomobilih. Vsi pa rallyja niso končali tako zadovoljni. Jemčeva mazda je obstala že na3. HP, ajoje Blejčanuspel usposobiti do naslednjega dne. Za slovensko Na tehničnem pregledu po končani gorsko - hrirosun dirki Grgar so tehnični sodniki diskvalificirali štiri tekmovalce. Valant. Mulej. Križmani* * Valič v vozilih niso imeli dvigalke, ki .je del obvezne opreme v skupini N. -S tem so .sle po vodi tudi: točke, k, so jih na dirki evropskega prvenstva v gorsko hitrostnem avtomobilizmu je odlično nastopil slovenski predsivanik Vladimir Stankovič. V konkurenci 125 voznikov tzbdržav IliHlil|:pp ccm : osvojil jgi; I mesto po hiteli napaki, ki ga je verjetno stala tudi zmage. prvenstvo je namreč štel vsak dan posebej in vsi, ki so v soboto odstopih, so lahko štartali tudi v nedeljo, seveda izven konkurence za skupno uvrstitev. Tomaž je v nedeljo dal vse od sebe ter s fantastično vožnjo pokazal sebi in drugim, da lahko, kadar ni potrebno taktizirati, premaga tudi Janija Trčka. Darko Peljhan se je ves čas držal zelo solidno, na zadnji HP prvega dne pa je napravil napako in zletel s ceste v kakšna 2 metra globoko luknjo. Na srečo je bilo v bližini dovolj gledalcev, ki so avtomobil dobesedno odnesli in Darko se je nekako uspel privleči do cilja. Urana cilju je res edino pravo merilo, a na Saturnusu znajo gledalci bolj kot kjerkoli drugje ceniti pogum in znanje tekmovalca, ne glede na to, v kakšnem avtomobilu sedi. V pravo evforijo so jih spravljali predvsem stari in od mnogih zaničevani "jugeci". a se je izkazalo, da so v pravih rokah lahko še prav uporabni dirkalniki. Z rallyjem Saturnus je tako končana prva polovica letošnjega državnega prvenstva. Časa za počitek ne bo, saj je že čez dva tedna spet na vrsti preizkušnja, tokrat v Avstriji. Primož Kostajnšek Rezultati: 1. del: 1. Trček - Češenj (ford escort cosworth), 2. Grum - Grošelj (toyota celica gt four), 3. Popovič 1 Grbec (ford escort cosworth), 4. Hočevar -Kocjančič (subaru impreza), 5. Rihtar -Meglič (mazda 323 GTR), 6. Valant -Starman (nissan sunny GTR-R), 7. Trošt - Kavčič (opel astra GSI), 8. Črnivec -Grad (lancia delta integrale). 9. Grižon - Kos (ford escort cosvvorth). 2. del: 1. Jemc - Bricelj (mazda 323 GTR), 2. Trček - Češenj, 3. Popovič -Grbec, 4. Grum - Grošelj, 5. Rihtar -Meglič, 6. Hočevar - Kocjančič, 7. Črnivec - Grad, 8. Valant - Starman, 9. Peljhan - Kacin (vw golf gti), 10. Trošt - Kavčič. Promet Zagorje - 20. maja je prišlo do prometne nesreče v kraju Čolnišče. Voznik kolesa z motojjem V.B. je tega dne zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča trčil v hrib. Nato se je prevrnil po cesti in pod avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal H.A. Voznik kolesa z motorjem si je pri padcu zlomil lobanjsko kost. Hrastnik - 20. maja ob 16.40 uri je prišlo do prometne nesreče na cesti s časovno omejitvijo pri Suhadolu. Voznika I.V. in K.D. sta vozila "v zaprto'', torej ob nepravi uri. Pri trčenju je na avtomobilski pločevini nastalo za 130.000 tolarjev škode. Hrastnik - 21. maja ob 16.20 uri je prišlo do prometne nesreče pri blagovnici na Trgu Franca Kozarja. B.E. je zaradi premajhne varnostne razdalje s svojim mercedezom trčil v zadnji del poljskega fiata, ki ga je upravljala V.P. Škode je nastalo za 50.000 tolaijev. Liti ja - 22. maja ob 16.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi. K. A. jim je sporočil, da je ob 11.00 uri zaradi neprimerne hitrosti na cesti proti Renkam zapeljal izven cestišča in pri tem poškodoval svoje vozilo. Trbovlje - 23. maja ob 15.55 uri je mladoletnica pri Novem domu neprevidno prečkala cesto in se zaletela v desni bok osebnega avtomobila, ki je v tem trenutku peljal mimo. Ker se je deklica zaletela v avto na prehodu za pešce, bo zoper voznika podan predlog sodniku za prekrške. Trbovlje - 23. maja ob 23.07 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v semaforiziranem križišču pri ulici Sallaumines. Voznik E. B. je izsilil prednost pred voznikom B.P. in prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo za 300.000 tolaijev škode. Zoper prvega voznika sledi predlog sodniku za prekrške zaradi izsiljevanja prednosti, zoper drugega pa predlog zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Trbovlje - 25. maja ob 18.40 uri je J.Z. po Savinjski cesti bolj "nizko letel" kot pa peljal avto. Zaradi precej prevelike hitrosti ga je pri gostilni Račič zaneslo preko roba ceste na travnik. J.Z. jo tokrat ni skupil, samo materialna škoda na avtomobilu je velika. Litija - 25. maja ob 19.30 uri je P.Z. vozil motorno kolo po Cesti komandanta Staneta v Litiji. Na grbinah je zaradi neprimerne hitrosti padel in poškodoval svoje motorno kplo. Vred časom končana policijska akcija Natakar, taksi prosim, očitno ni obrodila velikega uspeha. Minuli teden so hrastniški policisti pri ustavljanju vozil, ustavili so jih 70, za volanom našli kar 8 pijanih voznikov. Še več pa so jih zalotili zagorski policisti. Med 80 ustavljenimi vozniki jih je "napihalo" kar 10. Podatki iz v'-'-'-'-''.'.'.'.v! Trbovelj niso znani. Mladi tatiči hrastniškega mosta čez Savo. Na kraju nesreče so ugotovili, da sta V.B. iz Zagorja in njegov sovoznik zaradi prevelike hitrosti zletela najprej na brežino ob cesti, od tam pa čez cesto naravnost v reko Savo. Preden ------ j — -------- ,------i -—-j — *-— • vinjenosti le pošteno skopala, odnesla pa sta jo brez večjih prask. Zmedena od šoka in alkohola stajo nato kar peš mahnila proti Zagorju. Policisti omenjenega voznika sumijo, daje pred skokom v reko Savo zagrešil še eno prometno nesrečo v Hrastniku. Daje povzročil prometno nesrečo še v Laškem, pa so povsem prepričani. Nasilje v begunskem centru Policisti so 22. maja prijeli H.P., ki je osumljen, daje v begunskem centru Hrastnik brutalno pretepel svojega sina, starega osem let. H.P. naj bi se 20. maja nad sina spravil s hlačnim pasom. Tepel ga je s pasno sponko in mu pri tem zadal hujše poškodbe po glavi ter ogromno modric po celem telesu. H.P. je bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku. 21. maja so trboveljski policisti po obvestilu lastnika trgovine Njiva ujeli 10 letnega fantiča. Fantje, ko so ga zalotili pri kraji, skušal pobegniti. S podobno zadevo so se ukvatjali 23. maja tudi zagorski policisti. V dopoldanskih urah so jih iz Delavskega doma obvestili, da pogrešajo 29.000 tolarjev gotovine, obleko za balet ter tri pare baletnih copatov. Policisti so tatu kmalu našli in izkazalo se je, da je bila na delu znova mladoletna oseba. Denarnica izginila 23. maja je iz litijske trgovine s konfekcijo klicala V. M. inpoličislom povedala, da ji je neznana ženska iz torbice ukradla denarnico z 260 nemškimi markami ter 3.000 tolaiji. (Zaenkrat še) neznana ženska je denarnico zmaknila, ko je v garderobi osebja pomerjala obleko. Odnesel skoraj 15.000 mark 25. maja je O.B. iz Šmartnega ugotovila, da je nekdo skozi vrata vlomil v sosedovo stanovanje. Poklicala je policiste. Ti so počakali, da so se vrnili lastniki stanovanja, nato pa so skupaj pregledali škodo. Ugotovljeno je bilo, da je neznani vlomilec precej srečne roke. Iz stanovanja je odnesel kar 12.000 nemških mark ter 200.000 tolarjev. Aufbiks Iz ministrstva za nadzor Aufbiksa smo prejeli sporočilo, v katerem odgovorni navajajo, da povečane aktivnosti niso posledica binkoštne nedelje, ampak spadajo v povsem normalen letni cikel tovrstnih aktivnosti. Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da kar 80 odstotkov vprašanih meni, da so povečane aktivnosti posledica slabega televizijskega programa. Jh Dvaindvajsetegamajajetakoj poogledu videokaseteTarzan. kralj džungle, na balkonu preizkušal svoje vokalne sposobnosti Trboveljčan U.K., kralj Trga svobode. Pri uglaševanju ni imel sreče. Namesto pigmejcev je priklical policiste, ki so ga hitro umirili. jk Šestindvajsetega maja pa so zaskrbljeni državljani poklicali može postave zaradi civilnih neredov na Šuštarjevi. Kmalu se je izkazalo, da ne gre za masovni nered, temveč za masovno praznovanje nove pridobitve Slovenske vojske. Večja skupina je s prepevanjem, razgrajanjem in igranjem na harmoniko namreč proslavljala odhod fanta v vojsko. Opozorilo policistov so disciplinirano upoštevali. Sitno!! jjc Tudi litijski policisti so imeli šestindvajsetega pester nohšiht. Malo po dr ugi uri so se odpravili v lokal "Pri krnarju" mirit V.T., G.I. in H.N., ki se nikakor niso spokali iz lokala. pi Istega dne so imeli nočne opravke tudi hrastniški varuhi reda. Ponoči so naleteli na precej okajeno Trboveljčanko L.l. Odklonila je napihovanje balončka, kljub temu je ostala brez vozniške. Očitno je L.l. na vozniško precej navezana, saj jo je prišla iskat kasneje na policijsko postajo. Težava je bila le v tem. da se je namesto prošnje raje poslužila nedostojnega vedenja. Umirila seje v ustreznih prostorih. Do streznitve. Zasavcev sejem vanje o čudovitem svetu kristalov. Upadanje kupne moči Trboveljčanov se prav gotovo pozna tudi pri izkupičku posameznih raz-stavljalcev, oziroma prodajalcev. Nekateri so bili sicer z obiskom zadovoljni, drugi malo manj. Organizator pa je znova nabral nekaj predragocenih izkušenj, dobrih in slabih. Te bodo prav gotovo pomagale, da bo naslednji sejem organiziran boljše ter. da bo poskrbljeno tudi za več obsejemskih dogajanj. Tekst in foto: J.N. V nedeljo, 26. maja, je zaprl svoja vrata še eden izmed Zasavčevih sejmov. Sejem je tudi tokrat privabil marsikaterega obiskovalca. Se največ jih je bilo v soboto. Kljub temu, da je tokrat znova med ponudbo prevladovala konfekcija in tekstilni izdelki, je marsikdo našel zase tudi kaj drugega. Zasavčev sejem so popestrili tudi razstavljeni avtomobili ter zanimivo preda- m Gimnastično društvo iz Trbovelj je v soboto, 25. maja, pripravilo prijetno popoldne najmlajšim Trboveljčanom. Za osnovnošolce in otroke iz vrtcev so pripravili razne družabne igre z žogo, otroci pa so pokazali tudi svoje spretnosti s kolesi in rolerji. Poleg otroškega živžava je sočasno potekal tudi turnir v Streetballu, ki je bil namenjen malo starejšim. Organizatorji so imeli srečo tudi z vremenom. Zaradi sončnega dne pa seje na igrišču TVD Partizan zbralo veliko ljudi, predvsem najmlajših. J.N. Skn,,, po vseh Šolah or,anbi,.ro poleg ekskum, g | .kl.nCn ./lok klor kat koristnega vidijo, malo več časa na posveti jo -zabavi m športu. Če v zvozi s tem rečemo kakšno besedo v zvezi : previdnostjo, ho marsikdo Zamahnil z roko: "Ah, men, se ne more - - ....................... - -■ "• IM x;: vodi v nesrečo. Opazili ste, da omenja Kuja v svojem opisu ekskurzije stisk ™ nastali , 11, /š stofrtfii \ajstarejši pa ji nastal oho; L ta mo. Imenuješ 'po kraju Križi n - britanski spomenik. Obsega spored ter predigro o grehu in pokoril,, zakaj razpredamo o tem? Ker je FAKSIMILI,brižinskih spomenikov poklonil predsednik Zavedajmo se svojih korenin, ko, nam je natmgnil v,šoki gost ■se«—............................................ fk(VH Po Dolenjski V začetku leta smo se osmošolci odpravili na literarno ekskurzijo po Dolenjski. Naša prva zaresna "postojanka" je bil samostan Stična, čeprav smo se za en vdih čistega zraka ustavili tudi na gradu Bogenšperk. V samostanu smo si najprej ogledali dokumentarni film o menihih in njihovem življenju ter o samostanu. Videli smo še baziliko - eno izmed treh v Sloveniji in samostansko pokopališče. Nismo pa videli stiškega rokopisa, zaradi katerega smo prišli, ker so ravno prenavljali muzejski del samostana. Pot smo nadaljevali do Rašice, kjer se je rodil Primož Trubar. Dokler nismo bili na vrsti za poslušanje o življenju Trubarja v spominski sobi, smo pohajkovali okoli mlina, še prej pa smo norali narisati spomenik, ki je postavljen v vasi. Od tu smo zopet prisluhnili pripovedovanju malo starejše gospe iz vasi Turjak. Vrnili smo se na Muljavo, kjer smo zaradi utrujenosti malo bolj zbrano poslušali. Po ogledu Jurčičeve domačije, literamesobein Krjavljeve koče smo jo mahnili domov. Naja Marot, 8. b Bil sem na THglavu Vsako leto, ko pridemo z morja, gremo za dva ali tri dni v hribe. Tudi lani smo se zbrali: Ciril, teta Zvonka, Biserka, Mojca, jaz, mami, oči. Pred odhodom smo si doma pripravili vse potrebne stvari: hrano, stvari za prvo pomoč in topla oblačila. V četrtek smo že zgodaj vstali in se odpeljali na Pokljuko do Rudnega polja. Tam smo parkirali avtomobile in šli na pot. Prvi dan nas je pot vodila do Vodnikove koče. Tam smo se ustavili in se okrepčali. Nadaljevali smo proti Kredarici. Po treh urah smo prišli na Kredarico. Vreme je bilo zelo hladno in lepo. Dom na Kredarici je zelo lep in velik, zato smo tudi tu prespali. Drugo jutro smo se dobro oblekli in šli na vrh. Polje zelo strma in nevarna. Ker sem bil prvič na Triglavu, sem bil tudi krščen. Ko smo se z vrha vrnili, sem bil utrujen in lačen. Po kratkem počitku smo se vrnili na Pokljuko. Se isti dan smo bili doma. Matic Rotar, 4. a, Dol Vlak za prihodnost Neki modrijan je izumil vlak, ki lahko potuje v prihodnost. Z njim sem se že peljala tudi jaz z drugimi potniki. Imenoval se je SUPER ENPRESS. Najprej smo vstopili v vozilo na peresno lahek način, kar potisnilo nas je skozi odprtino, ki naj bi bila vrata. Namestili smo se v udobne sedeže. Pritisniti si moral na gumb in priprava te je kar sama privezala z varnostnim pasom. Vlak seje kmalu začel premikati. Z nadzvočno hitrostjo smo odbrzeli v prihodnost. V nekaj sekundah smo se znašli v čisto drugačnem svetu. Prvo, kar se mi je zdelo čudno, so bili nenavadni ljudje. Namesto, da bi se vozili z avtomobili, so se peljali v stvari, ki je bila podobna manjšemu vlaku. Vlak je začel manjšati hitrost. Zagledali smo drevesa, na katerih so rasla leteča jabolka. Če si hotel kakšno odtrgati, se ti je izpulilo iz rok in pobegnilo. Za seboj je pustilo le kanček dima. V tem svetu je bilo vse drugačno. Mesta so imela grozno veliko tovarn, ki so namesto dima v ozračje spuščale milne mehurčke. Zrak je bil tako dišeč in mil, da si postal neznansko spočit in srečen. Vožnja je kar prehitro minila. Morali smo se vrniti v leto 1996. Škoda, da takih vlakov ne izdelujejo več. Res škoda, kaj? Špela Rebolj, OŠ IK Izlake bil t■ nw ... 7. NAGRADA: 8. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti M Studio Moderna d'o'o., testa 9. avgusta 4 \ 1410 Zagcrie. Slovenija, teLtax:+386601J4419 1=5 zavarovalnica triglav d.d. annn^T - V©/ OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE 9.uu0 S j t ....; r ’ " TPTPTPT'' ::::::::::::::::: v''' ' ^ TPTPT n eik ai\a> l Vr~> j« 9. NAGRADA: J&P Sil:b0nVVl5mi.... deonora Meško, tc-vstikovu t, Zagorje I DnoGEiunn in p/mninjEranR NAROČILNICA tim ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Žago rje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166 fax. 0601/64 494 I ^ Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek........................ m kraj ulica . . datum , poštna št. . telefon . . . . .............. podpis ..... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži); Renomirano slovensko trgovsko podjetje iz Ljubljane želi navezati dolgoročno poslovno sodelovanje z družinskim trgovskim podjetjem, ki se ukvarja z maloprodajo tehničnega oz. širokopotrošnega blaga in razpolaga s primernim poslovnim objektom na področju Trbovelj. Vljudno vabimo interesente, da pokličejo na telefon 061/314454 ELEKTROELEMENT d.d. Izlake vabi k sodelovanju USPEŠNE SODELAVCE s Vil. ali VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri za delo v razvojnem oddelku ali v prodaji. Od kandidatov pričakujemo, da so dinamični, komunikativni ter kreativni. Potrebno je tudi znanje tujega jezika in obvladanje dela na PC. Zaželene pa so tudi ustrezne delovne izkušnje. Vaše prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ETI Elektroelement, d.d. Obrezija 5 1411 IZLAKE. Prijave lahko oddajo tudi pripravniki. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 0601 74 112 inf. 411. JAPONSKI GINEKOLOG ZA PLODNOST PRI BOJAZLJI- VOST, STRAHO- PETNOST VEDA O GRŠKI MATEMATIK IN GEOGRAF SESTAVNI DEL KROMOSOMA ROD VISOKIH DVODOMNIH VETROCVET.VRBOVK ŽENSKAH TEŽAVA, NEPRI- JETNOST OBRTNIŠKI ALKOHOL _ IZLOČEK ŽLEZZNOJNIC SEVERNO- ATLANSTKI PAKT ANTIČNI BAJESLOVNI OTOK, MOGOČNA DRŽAVA, KI NAJ BI POTONILA SLOVENSKA TEKMOVALKA VPARASKIJU VELIKA TREBUŠASTA NAVADNO ZAŠČITENA STEKLENICA ZA KISLINE IMEN SKLADATELJA MOZARTA SILICIJ OČETOV. MATERIN MRTVIH VAŠ MED GRŠKI PESNIK, DRAMATIK IN IGRALEC AGAMEMNON ROJSTNI KRAJ KARU MARKA EDO MIHEVC KARLI ARHAR SEZNAM IMEN LINDA EVANS HRVAŠKEGA ZNANSTVENIKA TESLE RUSKO STARA MAMA JUNAKINJA KARENINA PRIMORSKEM KAUNIN ŽENA TEBANSKE GA KRALJA FR. PISEC (CUUDE) PRINC IZ MAHAB-HARATE OSKAR MEDBAL RISBA ALI SUKA KOT VZOR MENUM RO k INDIJSKI PESNIK IN FILOZOF REKA NA JUGOZAH. ETIOPIJE MESTO V VENO TAUFER NEMŠKO MESTO ZNANO PO OPTIKI MOTIKA ZA OKOPAVANJE VRTA ENKRATEN SPREJEM SLOVENSKI PESNIK MERMOUA DIAPOZITIV SLOVETI SK. AGENCIJA KAMBOŠKI GENERAL (LON) NEM.REKA DESNI PRITI MOZOLE PEVEC LAUDA STARO RUDARSKO NASELJE SESTAVIL SLOVENSKI PIANIST BERTONCELJ POSAMEZNIK KOT SUBJEKT EDMOND HILLAHY NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 5.6.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1 .nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 3.000 S FF 3. nagrada: Paket proizvodov v vrednosti 1.500 SIT Izžrebanci nagradne križanke 18/96 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, TA-JA Trbovlje, Mojca Kukoviča, Dolenja vas 5, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT, TA-J ATrbovlje, Alojzija Virant, Trg revolucije 9, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 3.000 SIT, TA-JA Trbovlje, Martina Gunzek, Keršičeva38, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 6.6.1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 19/96: GOBA, KORANA, ZASAVC, OČALAR, FUNŠTERC, TINA, TF, DEČO, AHRIMAN, MERLE, AMOK, SN, ADANA, RABAT, GARE, INČ, MOŠT, VID,RAL, NIK, URI, IRAČANI, EKA, SIJ, MN, RISTO, RA1SA, AARON, STING, IR, AVESTA, TAJNIŠTVO, BALTIK, ALEATORIKA, LEINO, RE, BURI, BURE, VOL, TS, ARNO, NERC, ASA. Kolinska KOLINSKA, prehrambena industrija d.d. Ljubljana bo nagradila tri reševalce, ki bodo pravilno rešili nagradno križanko z bogatim astortimanom lastnih proizvodov: Knorr juhami, Hellmanns majonezami, kolinskinimi gorčicami, pudingi Royal, žvečilnimi gumiji, grizli fliperji 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Finance bodo v prihodnjih dneh vaša na j večja 22.3.-20.4. skrb, ven- dar vam bo uspelo na tem področju narediti velik korak naprej. Nekaj več težav boste imeli s čustvi. Št.: 8. Pokazati boste morali veliko iznajdljivosti, da vam določeni načrti ne bodo spolzeli iz rok. Pomlad vas bo popeljala novim romancam naproti. Št.:23. Ne tarnajte nenehno nad te-' gobami življenja, ker vas ljudje kmalu več ne bodo pripravljeni poslušati. Bodite bolj zaupljivi in se mirne vesli prepustite čustvom. Št.: 2. Veliko prijetnihljudi boste srečali prihodnji teden. Čeprav 22.6 .-23.7. ste zadnje ča- se čustveno precej zaprti, se boste v družbi znali sprostiti inuživati v medčloveški toplini. Št.: 10. Čeprav vam delo ne bo dišalo, vam službene obveznosti ne bodo 24.7.-23.8 dovolile počitka. Vlože-nega truda pa vam ne bo žal, saj se vam bo bogato obrestoval. Št.: 28. V vas se že nekaj časa nabira nezadovoljstvo. Vzemite si tisto, kar vam pripada. V ve-24 8 -23 9 !iko tolažbo vam bo partner, čigar razumevanje boste zelo cenili. Št.: 5. Nasa bodočnost Rojstva v trboveljski bolnišnici od 20. do 26. maja: 20.5: Jelka Pajnkiher, Hrastnik, hči Andreja; Marija Inka Špajzer, Trbovlje, sin Izak; 22.5.: Nevenka Hacin, Trbovlje, sin Sašo; Breda Pižmoht, Hrastnik, hči Kim; 23.5. : Tatjana Gorenc, Dol, sin Denis; 24.5. Anita Zajec, Žalec, hči Alja; Janja Grden, Izlake, hči Tjaša; 25.5.: Ingrid Zalaznik, Hrastnik, sin Aleks; 26.5.: Dragica Redenšek, Boštanj, hči Maja; Anda Novak, Zagorje, hči Katja. Iskreno čestitamo! Policajska 1 Ker je ženska vozila prehitro, jo ustavi policaj. "Dokumente, prosim," reče. Ženskaodvrne: "Joj, doma sem jih pozabila." "Joj, samo malo. Moram šefa vprašati, kaj zdaj," se zmede policaj. Ko se vrne, praša: "Lahko poveste, kakšna je številka vaše registrske?" "Samo malo, grem pogledat," reče ženska. Mornarska Mladi mornar išče službo pri trgovski mornarici. Komandir: "Ali znate plavati?" Mornar od vrne: "Ne, pač pa znam v 12 jezikih na pomoč klicati." Policajska 2 Policaj reče drugemu policaju: "Nekaj dobrega pa je motorizacija le prinesla. Močno je upadla kraja konjev." Na sodišču Sodnik tatu: "Mar vztrajate pri tem, da je ta denarnica vaša?" Obtoženi: "Glede denarnice nisem čisto prepričan, toda bankovci se mi zdijo strašno znani." Ljudožerska Prodajalec, ki je bil zelo radoveden, vpraša stranko: "Zakaj pa ti kupuješ kruh, saj si ja ljudožerec?!" Ljudožerec: "Ja vem, ampak mami se je žolč razlil, pa bomo malo namakali!" Pokvarjene misli V vas pride nov župnik in se predstavlja vaščanom: "Jaz se pa tako pišem, kot se reče tisti stvari, ki jo vedno nosim s seboj." Nastane tišina. Nato pa se le oglasi neka ženska: "Tako grdo se pa menda ja ne pišete?" "Seveda, pišem se Molek." Gorenjska Dva Gorenjca se peljeta z avtomobilom. Naenkrat oni za volanom zakriči: "Odpovedale so zavore, kaj naj storim?!?" Drugi mu reče: "Ah, zaleti se v kakšno poceni reč." 24.9.-23.10. Tisto, kar si z vsem srcem želite, vam bo uspelo doseči. Ob tem boste spoznali veliko več, kot ste si bili sprva pripravljeni priznati. Št.: 33. Čeprav se v vas skriva veliko moči, zadnje čase od sebe zahtevate kar nekoliko preveč. Ne dovolite, da bi nadrejeni izkoriščali vašo prizadevnost. Št.: 24. Veliko časa 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. boste porabili za birokratska opravila. Slu-žbabo zahtevala od vas veliko energije. Tudi doma brez vloženega truda ne morete pričakovati usklajenih odnosov. Št.: 3. V prostem času bodite čimbolj aktivni, saj boste tako najlaže pozabili na službene skrbi. S partnerjem bosta odkrila veliko skupnih interesov. Št.: 14. Zadnje čase ste nekoliko negotovi. Ne mislite, da morate vse svoje težave reševati sami. Če 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. ste še samski, vam v prihodnjih dneh ne bo manjkalo priložnosti za nove stike. Št.: 20. Pred vami je prijeten teden. Na življenje boste znali pogledati z vedre plati, s tem pa si boste olajšali tudi morebitne nevšečnosti, ki vas čakajo. Št.: 25. 20.2.-21.3. In memoriam ERNEST SIHUR Težave, v katerih se je znašlo praktično celotno slovensko gospodarstvo po razpadu države Jugoslavije, so narekovale tudi v Steklarni Hrastnik globalne spremembe. Ključni dejavnik transformacije podjetja je bil in ostal - človek. Ernest Sihur je sprejel ta izziv, se priključil krogu poslovnežev s čvrsto namero, da sodeluje in uspe v tem procesu. Žal mu je mnogo prerana smrt preprečila, da bi dokončal zastavljeno delo, ki si ga je tako ambiciozno zadal. Podjetje Sinet, d.d., katerega direktor je bil Ernest Sihur, je hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik, ki je nastalo v burnih časih ekonomske in politične tranzicije mlade slovenske države. V času, ko se je večina zaposlenih v podjetju iz strahu pred neznanim in bojaznijo za izgubovsaj minimalne socialne varnosti, kar se da oklepala Steklarne, je Ernest Sihur napravil korak v življenju, ki ga je definitivno pozicioniral v krog tisith, ki so bili v času negotovosti pripravljeni postaviti na kocko vse; zanesljivo pozicijo v Steklarni, svojo socialno varnost in tudi del svojega osebnega premoženja. Postal je direktor in solastnik podjetja Sinet brez velikih izgledov za uspeh, kajti skoraj polovica'vsh zaposlenih je imela status invalida. PodjetjeSinet d.d. je pričeloposlovativokviru dejavnosti, ki jih je podedovalo v Steklarni. Seveda je bilo to mnogo premalo po obsegu in vsebini za direktorja Ernotovih ambicij. Zavedal se je, da domet njegovega delovanja ne more bistveno preseči meja zasavske regije, zato je svojo priložnost iskal predvsem vtem okolju. Visoka strokovna usposobljenost s področja požarnega varstva in varstva pri delu in ugled, ki ga je užival kot predsednik industrijskega gasilskega društva Steklarna Hrastnik, sta mu na stežaj odpirala vrata pisarn mnogih direktorjev zasavskih podjetij. Tehnično varovanje v kombinaciji s fizičnim je bila glavna dejavnost podjetja, ki ga je Ernest vodil. Varnostno nadzorni center, opremljen z vrhunsko opremo v te namene, je firmo Sinet zanesljivo pozicioniralo na prvo mesto v Zasavju s tega področja. Podjetniški duh Ernesta Sihurja pa je znatno presegal njegovo strokovno področje. Lotil se je mnogih, tudi manjših projektov, kot so izdelava ključev, uokvirjanje slik, pa zasteklitev oken, pranje perila in še mnogo drugih poslov je organiziral. Zaposlitev invalidov različnih kategorij je bila ena njegovih glavnih nalog, skrb za njih pa je povzroči la tako širok spekter dejavnosti podjetja Sinet. Firma Sinet je pred časom kupila propadajoči dom v Bohinju ob samem bohinjskem jezeru. Izgleda, da je Ernest našel možnost, ki je tudi zanj v finančnem in konceptualnem smislu predstavljala do tega trenutka največji podjetniški izziv. Prepričan sem, da je dobro zastavil koncept in da bo bohinjski kot kmalu bogatejši še za en lep objekt, ki bo bogatil ta biser lepe Slovenije. Neverjetno, kakšen polet in navdih je dal nov čas našemu prijatelju. Kakšna volja, koliko energije, idej je bilo nakopičenih in shranjenih v njem, ki so sproščale in bogatile naše okolje z vsakim dnem njegovega delovanja v sredini, v kateri je delal in živel. Resnično je bil človek novega kova, ki je spoštoval načela podjetništva, obenem pa zadržal čut pravičnosti in odnos do preprostega človeka, sodelavca. Takšnega smo ga poznali pred leti, takšen je ostal do danes in zato ga je okolje tako spoštovalo in cenilo. Žal, danes Ernesta ni več med nami. Koliko nedokončanega dela je pustil za seboj, koliko idej in hotenj je z njegovo smrtjo za večno utonilo v pozabo, nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Za njim je ostala praznina, naše okolje osiromašeno, revnejše za odličnega človeka, prijatelja. Kako zelo ga bomo pogrešali. Steklarna Hrastnik Pisma bralcev tia odmeve na prispevke v časopis Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisiHn mnenja bralcev o življenju In dogajanju v Zasavju: Nepodpisanih pisem ne objavljala Dolžina pisMR^jp zaradi prostora omejena na največ j&^ripkajihr^vrsuc^Uredništvo si pridružuje-pfavico skrajšatTtokčtali pa objavithdajjšega, če ocerifUabi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vseb yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy. Več žuljev, kot obližev zanje V četrtek, 23. maja, je KS Center Trbovlje pripravila odmevno okroglo mizo na temo Ekološki žulji v naši KS. Resnici na ljubo je treba povedati, da so krajani pod neumornim vodstvom gospe Julči Marot dali KS tako pobudo že večkrat, kot tudi občinskim organom, vendar žal brez večjega uspeha. Nato so se povezali z g. Zorom, predsednikom KS in Zelenimi Trbovelj, ki so jih povabili na okroglo mizo, od občinskih organov je prisostvoval g. Milan Žnidaršič, žal pa se je niso udeležili povabljeni novinarji. Ker je tema prizadevala večje število ljudi, je bila udeležba sicer številna. Glavna tema so seveda bili obvodni kolektorji ob Trboveljščici med tržnico in Petrolovim servisom. Z občinsko svetnico Zelenih ga. Povhe, sva prisotne seznanila z žal neuspešnimi prizadevanji, da bi se že v letošnji proračun uvrstila vsaj izdelava potrebne dokumentacije. G. Žnidaršič je pojasnil, zakaj s potrebnim posegom odlašajo. Najpomembnejši med njimi je celostno urejanje križišča ob Gasilskem domu, glavni razlog pa je nedodelan urbanistični načrt za ta del Trbovelj. Pojasnilo, da ene vrste dokumentacije ne moreš izdelati zaradi druge neurejene dokumentacije, krajane seveda ni moglo zadovoljiti. Še pred hudo poletno vročino bomo zahtevali vsaj očiščenje struge Trboveljščice na tem odseku, saj usedline zaudarjajo, poleti pa bo še huje. Krajani so opozorili tudi na trušč, ki ga že zelo zgodaj povzročajo prazni tovornjaki. Z malo več dobre volje, ki bi kamione usmeril na industrijsko cesto in s posluhom občine za očiščenje struge Trboveljščice, bi morda lahko celo župan malce pozno, zato pa iz srca, izpolnil del svojih predvolilnih obljub tudi tem občanom. Žuljev je veliko, obližev pa malo. Jeseni se bomo ponovno zbrali, preverili rezultate, zato menimo, da se velja potruditi. Anton Ahac, Zeleni Trbovelj Strah in pogum ob papeževem obisku SNS ne nasprotuje, da Slovenijo kot mlado demokratično državo med drugimi državniki obišče tudi poglavar rimskokatoliške cerkve, predsednik države Vatikan, papež Janez Pavel II., sploh je prav zaradi države Slovenije in vernikov v Sloveniji. Tako kot vsi državni obiski so z zakonom in mednarodnimi nenapisanimi normami natančno določeni protokolarnimi postopki. V vladi Slovenije so vse te prekoračili prek vseh meja razuma in potreb. Številni ukrepi, ob vsem spoštovanju do papeža, so presegli ne le moralne, temveč tudi demokratične meje. Številne različne prepovedi in omejevanja gibanja nimajo nikakršne zveze z demokracijo. Svoboda izražanja, mišljenja in gibanja so osnovne ustavne pravice, kijih nekateri kršijo pod pretvezo papeževega obiska. Realna natančna številka porabljenih sredstev ob njegovem obisku verjetno ne bo nikoli znana, vendar je mnogo previsoka v trenutku, ko slovensko gospodarstvo propada. .Stavke se vrstijo iz dneva v dan, tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Lahko se vprašamo ALI SE BO VLADA ZAHVALILA DELAVCEM, KI SO POSREDNO FINANCIRALI OBISK PAPEŽA? Za Sporočamo žalostno vest, da je umrla dolgoletna članica NINA NUCIC iz Zasavja. Ostala nam bo v trajnem spominu. ZDL Območne organizacije, Združena lista socialnih demokratov Območne organizacije Zagorje. III!!! zasluženo plačilo se borijo upokojenci, ki so 35 oziroma 40 let zasluženega denarja namenjali za samemu sebi plačano pokojnino, pa jim je bila protipravno vzeta. Ob tem se nam zastavlja preprosto vprašanje ALI SO UPOKOJENCI NEHOTE PLAČALI OBISK PAPEŽA? Mladi se dandanes srečujejo z velikimi socialnimi in stanovanjskimi problemi. Vse to je povezano znalalitcto .Slovencev, kateri vsekakor premislimo, ko se odločamo za novega družinskega člana. Prepričani smo, da bi tudi papež rad videl čimvečje število novorojenih Slovenk in Slovencev. Vprašanji se zastavljata kar sami - KOLIKO NEPROFITNIH STANOVANJ BI LAHKO ZGRADILI ZA MLADE SLOVENSKE DRUŽINE? KOLIKO NOVIH DELOVNIH MEST BI LAHKO ODPRLI, GLEDE NA STODVAJSET TISOČ GLAVO MNOŽICO SLOVENCEV, KI SO BREZPOSELNI? SNS, 00 Trbovlje, Tomaž Vresk pBOpAHI fl vi - j KINO HRASTNIK .1(1. S. - 2. n.: ltAZ.SUD.NOST IN d;m ob 20.: 31. j*, - ~ S\ EI IGRA ob 1S n, 20 3. (’• -d. M KINO KINO DOL PRI HRASTNIKU L RAZSODNOST IN UAHI.OČl lAOSl fdiama > soh 3.6.: 12 OPIC (drama), vsakdanob 20.: 4. h. - A. ŽENSKA ZA KINOLITUA sob. ob 20., ned, ob PL; KINO ZAGORJE ."■ S -2. 6- SMRTONOSNI PORAZ (ukc.). čel. ob IV- pel s*. .Srn |X'I. KINO IZLAKE 2. f>.: SMRTONOSNI PORAZ (akc.). ned. ob 211.15. |||||g| ČETRTEK 30.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 VRT ŽIVUENJA (p), 12.35 PRED POROTO (p 4. dela nanizanke), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET - V TOKRATNI ODDAJI VAM PREDSTAVLJAMO AVTOHIŠO AS DOMŽALE IN MOTORJE HONDA PETEK 31.5.1996 09.00 VIDEO STRANI, 1100 AVTO SVET (p), 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ,20.15 ŽEBLJIČKI (Razvedrilna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 EILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA 1.6.1996 09.00 VIDEO DOPOLDANKA ... AKTUALNOSTI. ZANIMIVOSTI IN JAVLJANJE S TERENA. 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 SNOOPV - KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 FILM TEDNA (p) PONEDELJEK 3.6.1996 9.00 VIDEO STRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 2. ODDAJE. 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MINI PET - OTROŠKA GLASBENA LESTVICA, 20.45 ŠPORT ZA ŠPORT -GREGOR KITA VAM PREDSTAVE!A ZASAVSKI ŠPORT TOREK 4.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 ŠPORT ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.00 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ SREDA 5.6.1996 09.00 VIDEO STRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 12.45 VEČNI KROG (p). 18.00 VIDEO STRANI. 20.00 PRELUDIJ ,21.15 PRED POROTO - 5. DEL NANIZANKE ČETRTEK 30 j. 1996 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 31.5.1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 1.6.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 2.6.1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 3.6.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINUO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 4.6.1996 20.00 IZ PONUDBEZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 5.6.1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 30 j. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA LTV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI, 20.30 EPP, 20.35 POZOR SNEMAM.), 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.15 NE ZAMUDITE, 21.20 TV PRODAJA; PETEK 31.5.1996 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 IZBOR IZ PROGRAMA ETV (ZASAVSKI MAGAZIN, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE,2035SLOVESNI KONCERT GŠ ZAGORJE, 21.35 NE ZAMUDITE, 21.40 TV PRODAJA: NEDEUA 2.6.1996 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.30 EPP (p), 9.35 POZOR SNEMAMO (p), 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 10.15 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA 12. NASPROTJE (p), 11.45 PRIJATELJ (p), 12.25 EPP REPORTAŽA, 12.30 NE ZAMUDITE, 12.35 TV PRODAJA; PONEDELJEK 3.6.1996 830 VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA, 20.45 EPP. 20.48 NE ZAMUDITE, 20.50 SPOT TEDNA, 20.55TV PRODAJ A, 21.00 SLOVESNI KONCERT OB 50-LETNICI GŠ ZAGORJE 2. DEL, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA; TOREK 4.6.1996 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: JOLANDA ANŽLOVAR IN OTO PESTNER, 2130 SPOT TEDNA, 2135 EPP REPORTAŽA, 21.40 NE ZAMUDITE, 21.45 TV PRODAJA; SREDA 5.6.1996 830 VIDEOSTRANI ,10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBUM 40, 20.50 EPP. 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA: KAKO TO DELAJO AVSTRIJCI; 21.30 NE ZAMUDITE, 2135 TV PRODAJA; TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU. 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA. 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 3.6.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICTVRTILTAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 HP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO PO-POLDNE. 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 3.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA. EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO N A O BI S KU. 18.00 ODD AJ A O KULTURI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 4.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK. 16.45 OBVESTILA. EPP.17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 5.6.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.15 SPOROČILA. 14.45 OBVES TILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM n a run TDnnvi ic ______HAUIO THBOVLJc________ ČETRTEK 30.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 31.5.1996 6.00 - 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL. 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI V AL.18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 1.6.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA Muli nopoim l Čolttišče - ŠD Čohušče prireja /v 3- luni ir v malem mirnem na športnem igrišču RAVAN v Čolni ščah. Potekal 1*. H in 9. junija. malonogvnicUie ekipe. Prijave sprejema Frane (Jrabnur do 5. junija na tel: 64V.356.-Prijavnina:-3500 SIT: (lotliillščc PolSnlk i. junija ob 20.00 uri bed., mladi igralci v prostorih šole uprizorili Ingoličev o Našli so sv. Tega dne ho v Polšmku meh razstava. Zngurjr Društvo invalidov Zagorje vabi 7. junija ,.l> 1 Z. uri na utvirilevrazšf&ve ročnih del Obenem bodo v prostorih Društva invalidov .m ilici talcev la im ogled tud,-slike Poslabšanje vremena zizrazito več padavinami je v največji meri posledica pšega približevanja Evropski uniji. Ko smo bili še na Balkanu, je bilo v poprečju bolj toplo in suho, bolj ko se od njega odmikamo in jadramo na zahod, slabše je vreme. Te spremembe so bile pričakovane. Primeijajte število sončnih dni in količine padlega dežja v balkanski Makedoniji ali evropejski Angliji in vse je jasno. S podpisom pridružitvenega sporazuma in kasneje s polnopravnim članstvom se bo vreme še slabšalo. Gre za posledico dejstva, da postaja prostor Evropske unije vse bolj enoten in enak: znano je uvajanje skupne denarne enote, poenotenje carinske zaščite in podobno, manj znano pa je, da se na tem področju ustvarja tudi enotni vremenski prostor. Nizozemci so lani rekli, da imajo dovolj tega, da je bilo pri njih vse poplavljeno, po Italiji pa suša požiga gozdove kot po tekočem traku. Enako jezni so bili tudi Italijani, saj so severnjaki vodo stran zlivali, oni bi pa z zlatom plačali kak res pošten naliv. Zato so v evropski uniji že začeli s postopki za poenotenje vremena. In bližje ko bomo uniji, slabše vreme bomo imeli. Odbor Redakcije jetrnic za zunanjo politiko "Bom kratek, saj vreme hvalijo ali n ari njim tožijo tisti, ki nimajo kaj povedati: vremena na Slovenskem bodo se zjasnila." Franci P. Vremenska napoved za poletje ’96 Območja visokega zračnega pritiska nad južno Evropo in Sredozemljem se bodo menjavala z atlantskimi frontalnimi valovi. Tako bo včasih nad naše kraje dotekal suh, drugič vlažen zrak, včasih toplejši, drugič bolj hladen. Taka vremenska slika pa napoveduje spremenljivo vreme. Tako bomo to poletje imeli dni s popolnoma jasnim nebom in toplim soncem ter dni z oblačnim nebom, dežjem in nevihtami. Še bolj zagonetno se bo obnašal veter: ne le, da bo včasih pihal, včasih pa ne. Ko bo pihal, bo to počel z različno močjo in iz različnih smeri. Temperature bodo nihale od za ta letni čas nizkih do visokih, praviloma pa bodo zjutraj nižje kot čez dan, ob morju bodo kar precej višje kot na Kredarici. Vreme bo vplivalo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi. Hidrometeorološki zavod Redakcije jetrnic Wojtylo v Slovenijo Papežjeeden vse redkejših zagotovil lepega vremena. Spomnimo se samo njegovega obiska pri nas: tri dni smo preživeli brez kaplje dežja. Predvsem je to posledica dejstva, da papež uživa dovolj ugleda, da ga upošteva celo anarhistično vreme. Preprosto si ga ne upa ob kakšni slovesnosti na prostem premočiti do kože in si nakopati očitkov, da gaje s kakšno pljučnico spravilo med blazine. Rešitev bi torej bila, da Vatikan prestavimo iz italijanskega škornja v slovensko kuro. Ker pa se z Italijani bolj slabo menimo in bolj malo zmenimo, je bolj realno nekajkrat letno pripraviti nekajdnevne papeževe obiske pri nas. Predvsem gre za čas ob košnjah in žetvah, ob trgatvah in nekaterih turističnih špicah. Stroški teh obiskov in bivanj bi bili zaradi stalnih prizorišč lahko veliko nižji kot pred dnevi, razdelili pa bi jih med Vatikan, ki bi na račun njegove pogoste odsotnosti nekaj privarčeval, in zadovoljne Slovence, ki jim vreme ne bi več povzročalo težav in izpada dohodka. Črni Revir (Zasavc: Ponarejena ekonomska propaganda) |p@nas@jena eSsnornsM grttpisaMii) Za dežjem sonce ogreje hladno zemljo. Za soncem dež odžeja suho zemljo. Gibanje za pluralnost vremena Zigreb »zre m ekarlovae vsi enakopravni ODiiJii in moninzn soncnin STREH! MOBITEL: 0609/61 0057 18.000 SIT DALJE tel., fax: 0601/63 206 NOVI CLIO FAZA 3 ze od 16.300 DEM, kredit od R+5% a v T o H i š A MALGAJ zaupanje in tradicija Gabrsko 30, Trbovlje Tel. :27-525,27-666 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032,64 420 WAv.-.>:..i.WlV,;W žliilil: WM W m.... :s:::: ' ■v........ POTOVANJA - IZLETI PLIBERK LENTI PLIBERK 31.5.1996 1.6.1996 7.6.1996 RENT- A - CAR, AVTO KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLIČARSTVO, PRODAJA BARV / ..... II Glasovi 1111»» ' Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 II 1 I 8 ■ 1 Si!: II 1 II M: I •Si::: # I 1 II II /O Celje - skladišče Banka ZasavD Per Trbovlje 6/1996 S m s m ? SSi _ p !5i!: 5000003469,20 COBISS e Za imetnike tekočih računov LB Banke Zasavje d.d., Trbovlje zopet nekaj novega BLAGAJNIŠKI C E K Nalog za obremenitev tekočega računa št. TR z besedami Banka Zasavje d.d., Trbovlje SIT Kraj in datum Podpis Za poslovanje v bančnih enotah v Zasavju LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje -banka, ki že 40 let dela z ljudmi - za ljudi II 1 Zasavc omogoča bralcem « 10% popusta I za pizze in slaščice , v pizzeriji Rudar, 1 Zanzibar in Kekec. , ime in priimek .................................................... ' fil GOSTINSKO RUDAR p.o. =)■■■> PODJETJE cclUn trg revolucije 26 TRBOVLJE ' -slov ...................................................................... I I telefon .......................... podpis.................................. , Kupon velja za eno osebo. Vnovčljiv je do datuma, ki je naveden na | kuponu. Vsi izkoriščeni kuponi bodo prišli v poštev za nagradno KUPON JE VN0VČUIV DO 6.6.1996 žrebanje, ki bo v mesecu juniju. V enem izmed lokalov GR Rudar bomo izžrebali tri nagrajence. 1 .nagrada: bon v vrednosti 5000 tolarjev + pizza 2.nagrada: bon v vrednosti 3000 tolarjev + pizza S.nagrada: bon v vrednosti 2000 tolarjev + pizza vas vabi v svoje lokale, kjer vam nudimo pestro izbiro pijač, jedač in slaščic. GP RUDAR ZA ZASAVČAME!