Poštnino plačana v gotovini Posamezno številka 1 Din BESEDA Uredniitvoi Dalmatinovo 8 - Uprava! Selenburgova 7/U - Maročninoi Lefno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Ce-KQvni račun 17.152 Izba!} vsak petik ŠTEVILKA 17 | V LJUBLJANI, 22. APRILA 1938 LETNIK II. Dr, Dinko Puc: Sokolstvo V službi domovine Sokolstvo več, kakor samo izpolnjuje svojo dolžnost in poslanstvo Namen Sokola je, vzgajati naš narod telesno in moralno, /lasti je njegova naloga, napraviti iz mladine dobre državljane, polne vroč« ljubezni do domovine, ki so pripravljeni za njen blagor v s n k liip žrtvovati vse. Sokol noče ukrivljenih hrbtov, ihari oč pokončne in značajne može, ki so vsak hip pripravljeni boriti se za narodove ideale. Verska vzgoja ni naloga Sokolstva. Za versko vzgojo je v naši državi žg itak dobro preskrbljeno, šola in cerkev rugo cerkev. V Jugoslaviji ...... dober ducat priznanih veroizpovedi; kako bi prišlo Sokolstvo do tega, da bi se zavzemalo za eno ali drugo? Ono ima dolžnost vzgajati dobre državl jane, ne pa dobre muslimane, protestante, pravoslavne ali katolike! Zato so očitki «Slovenca», ki se sistematično ponavljajo od časa do časa na naslov Sokolstva, da je to protiverska ali brezverska tifrganizacija, popolnoma odveč in deplasirani. V vrstah Sokola more biti vsak, ki je dober državljan, pa naj si bo te ali one vere, ali p« tudi brez vsake vere. Mišljenja smo celo, da bi morali baš tisti, ki so najvernejši, biti v prvih vrstah Sokola, ker jih že njihova vera uči, da morajo ljubiti poleg Boga tudi svojo domovino, jo ščititi, ji pomagati, jo podpirati in se torej tudi duševno vzgajati za tako patrijotično delo. «Slovenec» se je pretekli teden postavil na stališče: ali katoličan, ali Sokol. S tem je «Slovenec» napravil isto pogreško, kakor jo je svoj čas, ko je postavil svoje bralce pred alternativo: Rim ali Moskva, tretjega ni! Ni res, da sta samo ti dve izberi: Ako bi to bilo tako, bi bila velika nesreča za človeštvo. Med Rimom ilt Moskvo je petdeset, sto in več drugačnih rešitev! Ravnotako ni in ne more biti nasprotja med pravim katoličanom in Sokolom. «Slovenec» ponižuje visoko idejo katolicizma, če trdi, da je. Oba hočeta po svojem bistvu vzgajati dobre in značajne ljudi. Zaradi tega, ker eden gleda bolj na drugi svet, drugi P* nn ta, bi si ne smela nasprotovati, ker se izpopolnjujeta. Nasprotje bi moglo nastati samo takrat, ako bi se katerakoli vera izrabljala v politične svrhe; ako bi se sokolske organizacije izrabljale v politične svrhe. Toda v sokolske organizacije ima pristop vsakdo brez razlike političnega prepričanja, ki priznava državo ter je voljan posvetiti svoje moči dobrobiti domovine. Politika je izključena iz sokolskih vrst, prav tako, kakor bi morala biti izključena iz cerkva vseh veroizpovedi. V dosego svojega cilja se more poslužiti Sokolstvo vseh zakonito dopustnih sredstev. Tudi predavanj, ki imajo namen poučiti članstvo objektivno o različnih izsledkih vede, o filozofskih na/.iranjih, o znanstvenih teorijah itd. Bolj ko se razširi obzorje naših državljanov, bolje bo. Ozkosrčnosti v izobrazbi ne smemo poznati. Sokolstvo s m e tudi sklicati svoje člane ob katerikolisibodi uri: Bodisi o polnoči, bodisi v praznik dopoldne ali popoldne. Sokolstvo organiziraj narod za obrambo domovine in bodi pomožna sila naše armade! Pripravljeno bodi na službo domovini ob Vsakem času! Služba domovini pa je tudi služba Bogu, kot so nas često učili baš v vojnah, ko ni nihče opozoril vojakov v rovih, da je kak dan slučajno nedelja in da bi bilo prav, če bi šli v zaledje k maši. Bog je povsod in predvsem ga časti tisti, ki je v službi domovine. Dandanes je sploh opasno delati razliko med katoliškimi in ne-katoliškimi organizacijami, v katerih so tudi sami katoliki. Pred nekaj časom je «Slovenec» poskusil napraviti tako razliko med našim vernim ženstvom. To se mu ni posrečilo. Zdi se nam, da se bo izjalovil tudi sedanji njegov poskus, to tembolj, ker je baš letošnji finančni zakon uvedel cerkveni davek, ki ga bodo plačevali samo pripadniki dotične cerkve. Kdo bo v takih prilikah umek «o zmanjševal število katoličanov?! #Ni tedaj strahu! «Slovenčevi» izstrelki Pirnati. so p a - Dr. M'. Korun : 0 dvojni politiki Ker imamo čisto vest, lahko vsak hip vsakomur postrežemo z jasnim odgovorom in stvarnimi dejstvi III. G. člankar v «S1. vasi» je mnenja, da je staroradikalna stranka opustila svoje velikosrbsko stališče Šele s sporazumom in se izrecno omejila na srbski, narod, iz česar sklepa, da za Slovence ni mesta v njej. To mnenje je napačno. 0$ ustanovitve naše države je radikalna stranka stala na vsedržavnem stališču in ni propagirala velikosrbskih idej. Ce bi bila to storila, bi pač žamogla, močna in skoro stalno na vkidi, kakor je bila, te svoje velesrbske ideje uveljaviti. Te-g^ fii storila. Tudi Vidovdanska ustava, katere sotvoriteljica je bila radikalna štranka, ni dokaz za velesrbske težnje radikalne stran- ke, kajti ta ustava ni imela velesrbskih tendenc, čeprav je kruto centralistična. Pri presoji vloge staroradikalne stranke je treba upoštevati še dvoje: Radikalna stranka se je ves čas pred letom 1929. borila proti močnemu pritisku od zunaj, ki jo je hotel zlomiti. Zato je morala sprejeti marsikatero kompromisno lešitev, ki bi bila drugačna,*če bi jo napravila samo strankina volja. Tudi je bila tačas radikalna stranka, ne morda po številu svojih pristašev, toda gotovo po okretnosti najbolj dinamičnih elementov v njej, stranka bohotno se razvijajoče beograjske buržuazije (čaršije) in birokracije. Te sile so dajale stranki vsakokrat videz in primes reakcionarnosti in hegemonizma, ki ga ogromna večina njenih pristašev ni niti hotela, niti odobravala. Ponovna odcepljenja raznih vidnejših članov radikalne stranke od matice, počenši z Veljo Vukl-čevičem, so imela za posledico pomembno evolucijo v radikalni stranki. Ona se ni samo otresla Vseh onih elementov, ki so bili — da rabim ta izraz — zastopniki čaršije, porodice, birokracije, nego je zopet našla stik s širokimi sioji srbskega ljudstva in je stopila tudi prav odločno na pravo pot v pogledu reševanja naših notranjepolitičnih problemov. Že pred letom 1929. je radikalna stranka zapustila svoje prejšnje samosrbsko obiležje in postala vsedržavna stranka, v kateri naj bo prav tako mesta za Slovence iu Hrvate. To je bij 'pravilen in pomemben kprak naprej, kajti eden vzrokov notranjepolitičnih težkoč v naši državi tiči ravno v tem, da nismo imeli in še daijes H pQ LITI O N I nimamo močnih, notranje konsoli- | ___________ diranih vsedržavnih strank. Zgoraj očrtani razvoj radikajno stranke je omogočil, da so se ji mogli približati tudi hrvaški in slovenski somišljeniki in to brez škode za svoje narodno prepričanje in svoje druge poglede. Ne strinjamo se z mnenjem g. dr. Lončarja, ki misli, da bi se mogel sporazum glede notranje ureditve naše države napraviti le, če so Slovenci, Hrvati in Srbi stran-karsko-palitično grupirani v lastnih «plemenskih» strankah. Po našem mnenju te? ni potrebno, potrebno je le, da stoje dotične stranke na stališču enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov in sporazumne notranje ureditve države. Strankarsko stanje, kakor je, demantira pravilnost stališča g. dr. Lončarja. Samostojno-demokrat-ska stranka ni plemenska stranka, temveč so v njej Hrvati in Srbi. TEDEN Notranjepolitični položaj se je v minilem tednu na spiošno gibal v znamenju velikonočnega miru. Vendar so nekateri voditelji opozicije izrabili tudi te dni za delo ined ljudstvom, zlasti gg. dr. Šutej in dr. Lazar Markovič, ki sta imela uspesne in dobro obiskane politične shode, prvi v Bosni, drugi v Dalmaciji. V Zagrebu sta pa zaključila svoje deto glavni in izvršilni odbor b. SDS, katerih se-Stitfiki so trajali ob polni udeležbi dva dni. Udeleženci so izrazili svoje priznanje delu, ki ga je vodstvo izvedlo v tekočem letu in poudarili željo za prav tako nadaljnje delovanje. Predsednik g. Adam Pribičevič, ki je zaradi slabega zdravja odložil svojo predsedniško čast, se je opravičil s pismom, v katerem poudarja svojo vdanost stranki in In vendar je ta stranka ne samo | prijateljem. Pravi, da bi smatral sppogodbenik sporazuma, nego | za naivečjo čast, biti predsednik močan moraličen adut v vsej akciji za notranje pomirjenje. In HSS g. dr. Mačka je ž njo združena v kmeČko-demokratski koaliciji. Vidimo torej, da teče politično življenje po svojih, ne pa po zamišljenih strugah. Mi ne smatramo Srbov in Hrvatov, ki stoje glede notranje ureditve naše države na istem stališču, kot mi, za naše zaveznike, temveč so oni, kakor mi, ravno-pravni skupni borci v boju jta demokratično, sporazumno urejeno našo državo! Niti bomo odločali mi o njih, niti bodo oni o nas, marveč bomo vsi sporazumno odločali o nas vseh na podlagi načel, ki smo jih ugotovili in sprejeli! V 1 *v» v» , Izbrišimo zig sramote Nerešeno, vedno bolj pereče vprašanje povečanja ljubljanske bolnišnice kriči do neba Zdi se, kakor da smo Slovenci silno veseli vsakega novega problema, ki se pojavi v našum javnem življenju in kakor da ne moremo niti živeti, niti umreti, če nimamo vedno nekaj takih odprtin in perečih problemov na zalogi. Silno radi se namreč Slovenci shajamo za mizami te ali One vrste. Okroglimi ali oglatimi, lesenimi in kamnitimi, zelenimi ali rjavimi, pogrnjenimi ali nepogrnjenimi, da le moremo na Široko razpravljati o vseh porajajočih se narodnih potrebah in problemih. Sklicujemo vse mogoče konference in ankete, nato ustanavljamo nešteta društva za reševanje tega ali onega problema, zatem zopet zvezo teh različnih driištev, končno še novo društvo za oživljenje prvega društva in zveze, itd., itd. Od samih društvenih predsednikov in podpredsednikov, od tajnikov in blagajnikov ter drugih odbornikov se dela kar tema že pri belem dnevu; včasih se zazdi človeku, kakor da je teh funkcijonarjev sploh več, kakor nas je Slovencev vobče na svetu. Resnica, zelo bridka in nevšeč-na, pa je, da se za vsako stvar silno naglo in z vsem srcem navdušimo, pj-av tako kmalu pa omrznemo in odnehamo. Zdi se, kakor da je to naša specijalna slovenska neozdravljiva bolezen. Dokaz za to ugotovitev najdemo lahko povsod, predvsem pa pri reševanju najtežjega, najbolestnej-šega, naižalostnejšega in tudi naj- sramotnejšega slovenskega problema: povečanja in izpopolnitve osrednje slovenske bolnišnice v Ljubljani. Kolikor se spominjamo, je bilo ustanovljeno celo posebno društvo, ki si je nadelo hvale in vsega priznanja vredno nalogo, da bo zbralo potrebna sredstva in da bo s Svojo živo inicijativnostjo čimprej izposlovalo zgraditev najmodernejše centralne slovenske bolnišnice po kliničnem sistemu, kakor jo Ljubljana kot slovensko kulturno, politično in obče narodno središče in kot univerzitetni sedež nujno terja in potrebuje. O delovanju in uspehih tega društva Pa slovenska javnost že dolgo ni ničesar slišala in se menda upravičeno trese v bojazni, da je vsa stvar že takoj po rojstvu po stari slovenski društvarskj in narodni navadi mirno v Gospodu zaspala. V ljubljanski bolnišnici je bil njed tem prenapolnjenemu kirurškemu oddelku, kjer leže bolniki celo po trije na eni postelji in nešteti kar po tleh, kjer je nad vse požrtvovalnim zdravnikom absolutno onemogočeno vsako uspešno in smiselno zdravljenje v takih, naravnost nečloveških in škandaloznih razmerah, ob pomanjkanju prostora, perila, zdravil in vseh drugih pripomočkov, prizidan nov trakt, ki naj bi vsaj nekoliko omilil nepopisno bedo, prenapolnjenost in Skrajno nevzdržne razmere na tem oddelku. Doživeli smo pa svetovno, posebnost, kj je možna res samo pri nas. Ta oddelek je ■ ruštva, ki. je toliko izdržalo, ne da bi klonilo in dalo tako primet visoke, morale poznim rodovom, kakor tudi njegov zvesti tovariš'v boju: Hrvaška seljaška stranka. Po teh lepih besedah g. Adama Pribičeviča o SDS in HSS je izven dyoma, da bo še nadalje posvetil vso svojo avtoriteto in delo Skupni borbi Kmečkodemokratske koalicije, ramo ob rami z zavezniki iz Združene opozicije za končno zmago demokratičnih idealov in temeljnih pravic človeka in naroda. Vse to kaže slogo in enotnost, ki vladata v vrstah Združene opozicije, kar je dokazal tudi g. dr. Šutej na velikem sestanku HSS v Sarajevu. V enournem govorit je g. dr. Šutej ovrgel vse glasove o nekem nesporazumu v vrstah opozicije. Posebni) se je zadržal pri režimskih vesteh o ne prihodu g. dr. Mačka v Beograd in rekel, da lahko izjavi, da bo g. dr. Maček v kratkem prišel v Beograd, toda ne, da vrne obisk Združeni opoziciji, marveč zato, da pove svojo odkrito in moško besedo. Tega obiska ni smatrati torej kot navaden akt vljudnosti, temveč kot važen političen dogodek, kjer bo vodja hrvaškega ljudstva določno povedal cilje in zahteve tjrvatov ter celokupne opozicije. V istem smislu je govoril y Dubrovniku tudi g. dr. Markovič ter izrazil mnenje, da se skoro z gotovostjo računa, da se bo prihodnjega sestanka vodstva UO udeležil tudi g. dr. Maček. Iz vsega tega je razbrati veliko delavnost v vseh strankah UO, ki se z vso resnostjo ter z velikim elanom trudi tudi za povzdigo politične izobrazbe našega naroda, katerega bi neke temne šile hotele obdržati v srednjeveški temi. Opozicijski prvaki tudi zanikajo vesti o nesoglasjih, ki naj bi nai stala v beograjskem delu Združene opozicije, kjer naj bi baje gg. dr. Ribar in dr. Dragoljub Jovanovič pričela samostojno akcijo. vesti o ,kakem razkolu so docela deplasirane, kar sta izrecno izjavila tudi oba politika na svojem shodu v Leskovcu. Res j e le, da sta oba gosnoda s svojimi pristaši zagovornika hitrejšega tempa političnega dela in uporabe čvrstejših metod, kakor se jih poslužuje vodstvo UO. Ne gre torej za nob^n idejni razkol, marveč le za stvar političnega temperamenta, ki je, nri tej skupini opozicije živahnejši, kakor pa ga zagovarja vodstvo. že davno dozidan, nikjer pa ni mogoče izvrtati kreditov, ki so potrebni za notranjo opremo in ureditev novega prizidka, da bi mogel služiti svojemu namenu. Nad tem žalostnim dejstvom se razburja tudi tisk onih krogov, ki so danes predvsem poklicani, da odpomorejo temu vsenarodnemu zlu in da na vsak način preskrbijo potrebna sredstva za ureditev gornjega objekta, ki je res naša neizbrisna sramota in brezprimeren škandal. Če se najdejo vedno in ob sleherni priložnosti sredstva za absolutno nepotrebne in marsikdaj celo luksurijozne stvari, se za osrednjo slovensko bolnišnico moralo najti, ker je sicer boljše, da si od sramote pred ostalim kulturnim in civiliziranim svetom potegnemo kožo z lasmi vred čez obraz. Ponovno se je že uradno ugotavljalo s strani današnjih pristojnih činiteljev, da je «ljubljanska bolnišnica naše najbolj žalostno poglavje in sramotna pega na naši civilizaciji*. Prepričani smo, da bi se dalo to sramotno poglavje j izbrisati takoj s slovenskega ime-[ na, če bi le bilo na pristojnih mestih vsaj nekaj uvidevnosti, obzirnosti do trpečega bližnjega, nekoliko naklonjenosti in volje, predvsem pa vsaj trohica sočutja in srčne kulture. V letošnji proračunski razpravi je današnja «večina narodnega predstavništva« izglasovala osrednji beograjski vladi dolgo vrsto omejenih in neomejenih pooblastil, v katerih pa Slovenci predvsem pogrešamo za svojega naroda najvažnejše življenjsko vprašanje rešljivo pooblastilo: amandman za preskrbo kreditov, potrebnih za najnujnejšo povečanje, moderniziranje in izpopolnitev osrednje slovenske bolnišnice v Ljubljani. Današnje sramotno stanje nikakor ne sme več iti dalje! Najti je treba nekak izhod, pa naj stane, kar hoče! Zadnji čas je že, da izbrišemo ta žig sramote s slovenskega narodnega čela in to neizmerno bedo v zdravstvenem pogledu s telesa slovenskega ljudstva! Vsesokolska mobilizacija v Pragi Jubilejnega zleta se bo udeležilo 9892 jugoslovanskih Sokolov Pripravljam deseti vsesokolski zlet, na katerega pričakujejo v Pragi v letošnjem juniju in juliju ne le iz Češkoslovaške, temveč tudi iz vsega ostalega sveta stotisočere goste, bo verjetno, po pripravah sodeč, nad-krilil vse dosedanje prireditve češkoslovaškega Sokola. Organizacija tega zleta je res ogromna, saj sodeluje na njej vse češkoslovaško Sokolstvo, ki šteje danes že 52 žup s 3042 sokolskimi društvi, 213 podružnicami in 786.445 člani (med njimi 457.706 moških in 328.739 ženskih). Vsesokolski zlet ni le telovadna svečanost, ni le revija fizične vzgoje češkoslovaške mladine in češkoslovaškega; prebivalstva vobče, temveč je obenem tudi velik praznik vsega naroda, prava mobilizacija narodnega duha češkoslovaškega naroda. Genijalni ustanovitelj Sokola dr. Miroslav Tyrš je leta 1862. ob rojstvu Sokola naglasil kot njegov cilj ne le krepitev telesa, temveč tudi vzgojo narodnega duha. Zahvaljujoč se le temu, je Sokol odigral tako vidno vlogo tudi v češkoslovaškem preporodu in predvsem zato še vedno živi organizacija, ki združuje pod svojim okriljem najširše narodne sloje, od predsednika republike do zadnjega kmeta. Deseti vsesokolski zlet bo imel svoj poseben pomen zlasti sedaj, v tako kompliciranih in napetih zgodovinskih trenutkih, ko se v Češkqslovaški zopet čuti nujna potreba po narodnem edinstvu. Deseti zlet je pripravljen v orjaškem, doslej še neznanem obsegu. Vsi dosedanji zleti so tesno povezani z zgodovino narodnega razvoja Čehoslovakov in vse rasti njihove narodne zavednosti in samozaupanja, kakor tudi s koncentracijo vseh sil, ki so dovedle do uspeha silno borbo za osvobojen je in samostojnost. •VA« Bratom in sestram pravoslavne vere: Hristos voskrese!“ Domači pomenki Izjava dr. Ribara in tovarišev Kakor znano, so nasprotniki Združene opozicije predočili akcijo dr. Ribara kot znak razpadanja U. O- Nato je dr. Ribar s svojimi tovariši izdal letak, v katerem pravi: «Mi ne želimo ustvariti kake nove politične stranke, marveč samo, da se U. O. organizira kot edinstven, kompakten in discipliniran narodni pokret, ki naj ima edinstveno vodstvo, edinstven program, edinstveno taktiko in edinstveno organizacijo. To pa ni saino naša želja, marveč želja vseh pristašev U. O. in to željo izražajo vsi, ki se bore v vrstah U. O. Narod zahteva, da naj bo U. O. velik, močan in za borbo sposoben narodni pokret.» V Ameriko! Gospod predsednik mestne občine ljubljanske in njegova gospa soproga odpotujeta koncem tega meseca v Ameriko. Želimo najudnnej-še srečno pot! Proletarizaciia trgovcev V naši lepi domovini se zdi, da vse sili po proletarizaciji, kakor da je v proletarskem stanu vse namazano z medom in mlekom, in ne z *•. V zadnji proračunski razpravi je narodni pos!nnec g. Mohorič, ki je nedvomno eden najboljših naših gospodarskih strokovnjakov in sijajen poznavalec slovenskih ožjih gospodarskih razmer, ugotovil v svo- jem govoru med drugim dobesedno tudi naslednje grenko dejstvo: «Ni-kar pa se tudi ne čudite, da je toliko eksekucij po nalogu okrožnih uradov in davčnih uprav. Vsa bremena se nalagajo na malega človeka in če se govori, da se je stanje nekoliko zboljšulo, ker da se odpirajo novi obrati, moram naglasiti, da se promet v notranji trgovini ni povečal, še težje pa je to, da se promet ni povečal, pač pa režija. Posledica tega je p r o -letarizacija ljudi, da so danes samostojni trgovci že v mnogo težjem položaju, kakor pa mnogi nameščenci v kovinski in drugih strokah.« O poslanstvu Cerkve piše «Temps Present* med drugim naslednje: «Francoska katoliška hierarhija poudarja osnovno resnico, ki je stara kakor krščanstvo: Evangeljsko oznanilo ni skladno z nobenim političnim načinom, z nobenim družbenim stanjem, z nobeno posebno civilizacijsko obliko, ker je v drugačnem redu; nasprotno, treba ga je neprestano ločevati od drugih reči, da se pokaže v svoji vzvišenosti. Brez prestanka opozarja tiste, ki naj razširjajo luč Evangelija, predvsem pa duhovnike, da ne smejo skruniti svoje službe z vmešavanjem v strankarske boje; ni dosti, da se vera ne ukvarja s politiko, ravnanje njenih vodij mora postaviti to resnico pred vsake oči...» Prav lepe, zgled- ne besede, ki naj bi naletele v naši mili domovini pri vseli prizadetih res na odprta, sprejemljiva in ubogljiva ušesa. Gornji poziv visokega francoskega duhovnika in cerkvenega učenjaka je ponatisnila s posebnim veseljem in zadovoljstvom tudi ljubljanska krščansko-socijulna »Delavska pravica», ki je pri tem skoro s prstom pokazala, kje stoje pravi naslovniki za citirane nauke... Fina ideja Na Angleškem seveda ljudstvo tudi študira svetovne probleme. Mnogokrat se rodi kaka dobra misel, včasih pa tudi kaka naivna ali kuriozna. Med zadnje spada sledeča, ki jo je priobčil anonimen či-tatelj aManchester Guardiana»: «Zakaj bi ne preselili Nemce iz Češkoslovaške, ki bi si želeli Hitlerja, v Nemčijo ter jim tako izpolnili ž*Ijo mirno in brez prelivanja krvi? Na njihovo mesto pa naj bi naselili Žide, ki si samo želijo, da bi prišli iz držav, kjer jih ne marajo. Nemčija bi tako dobila svoje ljudi, ki bi navdušeno klicali: Heil Hitler! Čehi bi pa dobili inteligentne in mirne državljane, ki bi bili lojalni in hvaležni...« Hlinka in dr. Maček Beograjski «Balkan» je primerjal v nekem članku slovaškega Hlinko s hrvaškim dr. Mačkom. Na to odgovarja Vilderjeva «Novu Riječ» sledeče: «Ta primerjava je iz osnove zgrešena. Slične niso ne številčne, ne kulturne razmere, niti ni enaka politična praksa. Prvi predsednik češkoslovaške republike je bil Slovak, tudi danes ji predsednik vlade že tretje leto Slovak; guverner češke Narodne banke je Slovak, enako je Slovak komandant mesta Prage. Vrhu tega Hlinka ne predstavlja večine Slovakov, ampak manjšino in sicer ono manjšino, katera je pred vojno dajala svoje glasove madžarski klerikalni stranki. Pri zadnjih volitvah je Hlinka na podlagi popolne svobode in najbolj demokratičnega volilnega zakona dobil 18 poslancev, a v vladnih vrstah je 23 poslancev, ki so dobili 180.000 glasov več, kot Hlinka. In dočim je dr. Maček, ki predstavlja ogromno večino Hrvatov, sklenil sporazum s srbskimi strankami, se je Hlinka postavil v isto vrsto z Madžarom Esterhazyjem in Nemcem Henleinom!« Doba velikih mož Ali se še spominjate onih dobrih starih časov, ko je mislil v Evropi en sam mož, da je Napoleon? Danes je to vsak drugi! Češkoslovaška »Češkoslovaška je čuvarica demokracije v srednji Evropi. Ono je inorda najpametneje upravljana država na svetu, ker stoji na zdravih temeljih, postavljenih od pok. predsednika Masaryka. Obstoj Češkoslovaške je obenem jamstvo, da ideali humanosti v tem delu Evrope ne bodo izginili:1 propast češkoslovaške bi bila katastrofa za človeštvo!* R. M. Smyllie v «Irish Times«. Kdor hitro da, dvakrat dal Tega starega slovenskega narodnega pregovora se je očividno spomnil naš gradbeni minister g. Stošovič, ko je poslal svojim ministrskim tovarišem iz gospodarskih resorov v proučitev in odobritev načrt uredbe o novih centralnih fondih za ceste, za kar ga je »pooblastil« parlament z letošnjim finančnim zakonom. Uredba bo verjetno sprejeta definitivno že takoj po pravoslavni Veliki noči. Vsebuje pa neko zanimivo posebnost, namreč široko pooblastilo, da sme g. gradbeni minister najeti takoj na konto tega fonda posojilo v znesku ene milijarde dinarjev za gradnjo novih cest, čeprav v fondu še ni, niti že more biti kaka para. To posojilo stoji izven novega velikega štirimilijardnega 6 odstotnega notranjega posojila, za čigar najetje oziroma razpis je vlada tudi »pooblaščena« od narodnega predstavništva z letošnjim finančnim zakonom. Iz tega štirimili iardnega posojila bo dobil g. gradbeni minister za cestna dela po vsej Jugoslaviji pol milijarde dinarjev, kar pa bo zadostovalo komaj za novo asfaltirano cesto Beograd—Zagreb, ki se že gradi. Ostalo posojilo bo razde- ljeno takole: za nove železnice 1500,000.000 din, za vojsko 1 milijardo 500,000.000 din, za javne gradnje 250,000.000 din in za melijora-cijska dela 250,000.000 din, od katerih pa bo šlo baje 10 odstotkov za izvajanje higijenskih asanacijskih del. Nekaj le zaleže V prejšnjih številkah «Slovenske besede« smo večkrat objavili celo vrsto kritik o slabih cestah na ljubljanskem mestnem področju, o raznih napakah, ki so se dogajale v naši komunalni politiki in o mnogih nedostatkih, ki jih je bilo treba odpraviti oziroma popraviti. Z .veseljem moremo danes ugotoviti, da so ti naši opomini in nosveti naleteli v zadnjem času na pristojnih mestih že v več primerih na upoštevanje in pozitiven odziv, kar je seveda le v interesu in v korist prizadete najširše javnosti. Med taka prijetna presenečenja spada očiščenje Cankarjevega nabrežja drevesnih ostankov, nasutje Šmar-tinske ceste od Kolinske tovarne proti pokopališču, odstranitev vrtov ob Zaloški cesti na obeh straneh in s tem razširitev pešpoti (le dolgi zid Leonišča še čaka svoje enake, za-slnžene usode), nasutje nekaterih pešpoti z drobnim peskom itd. če bo šlo tako naprej, bo v Ljubljani res zavladalo prijetno življenje, za katero nas bodo upravičeno lahko zavidala ostala jugoslovanska mesta, če noš morda že danes ne. Bog je v srcu V zadnji »Sokolski volji* beremo: «Boga ni na jeziku, nego je v srcu. In malo, silno malo ali pa nič vere ni v njem, kdor njegove nauke in zapovedi spleta v nagajko, da z njo mesari po hrbtu neprijatelja. To je gola ugotovitev brez vsake polemike in brez vsakega prerekanja. Kar v zrcalo se poglej, kdor ne verjameš!« če bodo te vrstice brali gospodje na pravem mestu in si jih vzeli res k srcu, smemo verovati, da še živita poštenost in zna-čajnost na svetu tudi v onih vrstah, kjer tega skoro ne bi več pričakovali ... * Kako se deli? Zadnja »Sokolska volja* piše v štev. 68.: «Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1938-39. določa za svoj prosvetni oddelek v partiji 103. «Ljudska prosveta« v poziciji štev. 3 naslednje: «Podpore Sokolstvu, športnim organizacijam in treznostni pokret 260.000 din.» Pričakujemo, da bo kr. banska uprava letošnjo podporo Sokolstvu gotovo izplačala, ker od lanske podpore, ki je bila prav tako določena v znesku 260.000 din, ni prejelo Sokolstvo niti pare, pač pa nam je znano, da je dobila Zveza fantovskih odsekov 90.000 dinarjev.« Trojna doslednost Ugotovili smo s širšo javnostjo vred že svoj čas, da sestanek naših pristašev o priliki nedavnega obiska voditeljev Združene opozicije v Ljubljani od oblasti ni bil dovoljen. Ugotovili smo pozneje tudi še po pisanju oficijelnega tiska JRZ in Katoliške akcije, do je imel minister brez listnice dr. Krek kmalu nato v Ljubljani političen sestanek svojih pristašev, ki se je neovirano vršil. Danes pa imamo priliko, da zapišemo, da je v nedeljo 27. marca t. 1. voditelj Zborašev Dimitrije Ljotič obiskal svoje ljubljanske pristaše, s katerimi je skušal v slogu razmer neprijavljeno zborovati nekje v gozdu za Rožnikom, pa so mu oblast«eni organi skušali tudi to preprečiti. O tem svojem obisku v Ljubljani je Ljotič napisal v svojem slovenskem glasilu »Zboru« v 5. številki naslednje: «Bil sem tam — v nedeljo, dne 27. marca t. 1. Ljubljana je v dravski banovini, lam pa je v veljavi nek predpis, da govorniki iz drugih banovin niso zaželjeni... Tako je že nekako dve leti... Hotel bi opisati, kako sem prišel v Ljubljano. Rad bi — todn iz nekih razlogov tega ne storim. Treba bo v tem letu še večkrat tja potovati, pa moram molčati.* — Pravijo, da je včasih tudi molk silno zgovoren. Mi sicer nimamo ničesar pripomniti, kakor le to, da lahko s posebnim veseljem ugotovimo, da je doslednost kot najlepša čednost doma prav gotovo v Sloveniji, če nikjer drugod ne. V tem nas potrjujejo gornji trije našteti primeri... Zunanja politika Mednarodnopolitični položaj v Evropi se nahaja pod vplivom treh pomembnih dogodkov: podpisom angleško-italijanskega sporazuma, nepredvidenim preobratom v kitajsko-japonski vojni na Daljnem vzhodu in epilogom državljanske vojne na Španskem. Na veliko soboto sta podpisali Anglija in Italija v Rimu sporazum, s katerim sta uredili svoje odnošaje, ki so se v teku zadnjih let često tako zaostrili, da se je bilo že bati kake nove vojne. Sankcije, ki jih je Anglija vsilila ostalemu svetu proti Italiji, so vrgle slednjo v nemško naročje, kar je imelo za posledico tesno sodelovanje obeh fašističnih velesil v Evropi in kasneje zaradi neenotnosti zapada tudi dejansko hegemonijo tako imenovane osi Rim— Berlin v kontinentalni politiki. Uspehi, ki jih je znala nemška diplomacija iz tega stanja izkoristiti, zlasti njeno prodiranje proti vzhodu, so oplašili Anglijo in jo privedli do tega, da išče sporazum z Italijo. Ker se je na obeh straneh pokazala dobra volja, je likvidiran eden najbolj perečih problemov sodobne politike, s posledico vsestranskega popuščanja napetosti v Sredozemskem morju. V Rimu podpisani sporazum med Londonom in Rimom bi bil nepopoln, če mu ne bi sledilo tudi zbližanje Francije in Italije. V Londonu prevladuje prepričanje, da ne bo težko ostvariti tega sporazuma in s tem utreti pot do bloka zapadnih velesil, kateremu naj bi se pridružila kasneje tudi Nemčija. Odkar je padla v Franciji vlada ljudske fronte in je na njeno mesto prišla vlada narodne koncentracije, se obče pričakuje, da bo lahko vskladiti angleško-franeoske interese in potem tudi Franciji urediti odnošaje do Italije. Osnova, na kateri naj bi se Francija in Italija pogajali, naj bi bilo priznanje rimskega imperija po Franciji. V Rimu in Londonu so sprejeli podpis sporazuma z velikim zadovoljstvom, v Rimu zaradi tega, ker je bilo končno le nekoliko neprijetno, voditi tako ostro borbo na vseh obalah Sredozemskega morja z največjo pomorsko silo sveta, v Londonu pa zaradi tega, ker je dobila Anglija sedaj proste roke v svoji kolonijalni politiki na Daljnem vzhodu, kjer ji prihajajo sedaj japonski porazi kakor naročeni in ker smatra London ta sporazum za oslabitev osi Rim—Berlin, oziroma boljše za oslabitev severnega dela te osi, ki izgleda Angležem nevarnejši od južnega. Nenadni preobrat sreče na Daljnem vzhodu ima tudi nemajhen vpliv na mednarodno politiko. Nič več ni slšati o japonskih izzivanjih ostalih velesil, ki so bila poprej na dnevnem redu. Predvsem se Japonska boji izzvati v današnjem položaju spor z Rusijo, zlasti še, ko so se raznesle vesti, da močna vojaška struja v Rusiji pritiska na to, naj bi Rusija sedaj skočila Japoncem za vrat, ker da ruska vojska ne bi imela posebnih težav, vreči s pomočjo kitajskih armad Japonce z azijske celine in jim preprečiti ponoven vdor na kitajsko ozemlje. Kar pa je. najhujše, legenda o nepremagljivi japonski vojski je izginila. In ta moralni poraz ima tako velik vpliv na duh japonske armade, kakor porazi, v istem razmerju pa se jača duh kitajskega narodnega odpora proti tujemu osvojevalcu. Z ozirom na razčiščevanje na zapadu pa ni nobenega izgleda, da bi se Rim in Berlin postavila na stran Japoncev v primeru kake mednarodne komplikacije na Daljnem vzhodu. Japonski greben, ki je zrasel previsoko, je precej padel, kar pač ne bo nič škodovalo splošnemu pomirjenju in normaliziranju razmer na Daljnem vzhodu. DOMA IN Črna nehvaležnost Da gospodje okrog nekdanje SLS ali kakor se sedaj po novem uradno imenuje JRZ ter njenih glasil niso nikdar poznali preveč hvaležnosti niti proti lastnim ljudem, kaj šele proti onim, ki so se jim prištulili v ugodnem trenutku politične konjunkture iz golega oportunizma oziroma v nemožnosti zatajevanja slin po sladkostih polnega korita, je obče znano. Včasih je pa ta nehvaležnost že tako črna in nečloveška, da moramo zgolj zaradi pomilovanja in tolažbe prizadetih uslužnikov gornje gospode to nehvaležnost javno pribiti, pa čeprav nič ne pomaga, vsaj prizadetim navadno ne. Zadnji delavski »zelenec* JRZ stranke piše takole na rovaš svojih dosedanjih najzvestejših podpornikov in zagovornikov v narodni skupščini: «Volitve bodo. Vse tako kaže. Izjavil je to naš notranji minister dr. Anton Korošec. Izvoljenci petomajskega režima bodo tako kmalu vzeli slovo od svojih lepih sinekur. Prav nič jih ne bo škoda. Za narod in za obče dobro so storili bore malo.» — Bridko zdravilo za razočarane duše. Za narod dotični gospodje, ki sede v parlnmentarni vladni večini, sicer res niso kaj prida storili, toda za vsedržavno in edi-nozveličavno JRZ so dali vse, dušo in telo. Pa se jim to sedaj plačuje s takimi javnimi izpričevali črne nehvaležnosti in njihove nezmožnosti. Zamorec je pač storil svojo dolžnost, zdaj lahko gre! Radovedni smo zdaj le še, kaj bodo porekli k temu in Zaključno predavanje društva «Soča» v tej sezoni bo v soboto 23. t. m. pri Levu ob pol 21. uri. Naš rojak in odličen predavatelj g. prof. dr. Lavo Čermelj zaključi letošnjo 18.' sezono predavanj s temo: «Ku!tuml razvoj primorskih Slovencev«. K temu zaključnemu večeru vabimo vse tovariše Sočane, člane vseh emigr. društev v Ljubljani in okolici ter vse naše prijatelje. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli. Sokoli — na Rakek zbor! Na belo nedeljo 24. t. m. se bo poklonilo Sokolstvo župe Ljubljana pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra 1. na Rakeku. Pričakuje-mo od vseh svojih pripadnikov, da bodo storili svojo dolžnost in se v polnem številu udeležili te pietetne svečanosti na zapadni meji naše države. Ravno Sokoli moramo na ta dan pokazati, kako svet in nepozaben nam je spomin na Njega, na našega prvega Sokola, ki je z zakonom določil, naj se vzgaja jugoslovanska mladina v sokolskem duhu po Tyrševih načelih. Naj pohiti ta dan vsa velika sokolska rodovina na Rakek, da se pokloni manotn nesmrtnega kralja Mučenika in Zedinitelja. Prvak Združene opozicije iz Bosanske Krajine g. dr. Branko Čubrilovič je na povratku iz Beograda v Banjaluki izjavil, da se bo vršil velik javni shod Združene opozicije v kratkem v Čačku v Srbiji. Na ta shod pa bo prišel tudi g. dr. Maček, ki bo imel tamkaj velik govor v duhu narodnega sporazuma z dne 8. oktobra 'auskega leta. Primerjajmo. Mestna občinska uprava v Karlovcu je sklenila nakup novih večjih stavbnih kompleksov v mestu in okolici, dalje nakup zemljišča za velik moderen stadion in njegovo popolno ureditev ter asfaltiranje vsega notranjega mesta. Pravijo, da je karlovška občina mnogo manjša, od ljubljanske in da se njeni dohodki Še od daleč ne dajo primerjati z ljubljanskimi... Ljubljanski «S!ovenskl Narod* je praznoval letos o Veliki noči 70letnico svojega izhajanja in je izdal ob tej priliki slavnostno velikonočno številko, obsegajočo 40 I strani. I Blagoslov. V Subotici živi žena Posestnika Jovana Kovača, stara 38 let. Poročena je z njim 20 let in mu je pravkar rodila dvajsetega otroka. NA TUJEM naredili gospodje dr. Veble, dr. Šemrov, dr. Koce, Kersnik, Benko, Gajšek, dr. Klar, Brenčič in Pevec, ki so zavoljo svojih sedanjih gospodarjev in voditeljev izdali svoječasni idealni in vabljivi Jefticev politični, gospodarski in volilni program, na katerega so takrat prisegali in na katerem so priplavali v narodno skupščino. Zdi se nam, da so doživeli sila bridko, pa zasluženo plačilo za svoj takratni «značajni» korak ... Torej vendarI V listih beremo dan za dnem, da bodo letošnjo jesen prav gotovo skupščinske volitve. To razglašajo predvsem listi JRZ in pa njeni voditelji na nedeljskih izletih med narodom. Bivši poštni minister dr. Kaludjerčič pa je Vse te vesti in obljube kategorično demantiral v nekem svojem govoru v Bosni in dejal, da volitev letos sploh ne bo in da bo sedanja skupščina delovala do izteka svoje polne štiriletne funkcijske dobe. Izjavo tega bivšega ministra pa je zopet razveljavil sedanji minister brez listnice in bivši dr. Kaludjerčičev tovariš v vladi dr. Miha Krek, ki je izjavil nedavno v Mariboru (kar beremo v listih JRZ): «Sedanja parlamentarna doba gre h kraju. Stojimo pred odločilnim političnim spopadom, v katerem se bodo vsi od desnice do levice združili proti nam.» — Radovedni smo le, kdo bo sedel sredi na velikem stolu in katere izbrane Slovence bo milostno posajal na svojo levico in desnico v tem rajskem veselju?... Cene vima v Banatu so čvrste. Čeprav je po banaškem vinu veliko povpraševanje, je promet zelo slab, ker vinogradniki nočejo razprodajati svojih lanskih zalog v večjih množinah. Očividno čakajo še na višje cene. Brodarska razstava držav Male antante se bo vršila v okviru «Beograjskega velesejma od 1. do 10. maja t. 1. v Beogradu. V Dalmaciji in na Hrvaškem Primorju se opaža vsak dan večji naval tujih turistov in letoviščarjev, predvsem iz Nemčije, Madžarske in Češkoslovaške. Borovo je kljub svojemu najmodernejšemu aerodromu izpuščeno iz letošnjega voznega reda «Aeroputa». Hrvaški listi se ogorčeni vprašujejo, kako je mogoče, da se je to zgodilo, ker prispeva ravno Borovo s svojim področjem (Vukovar, Vinkovci, Osijek, Som-ber) 25% potnikov k vsemu jugoslovanskemu zračnemu potniškemu prometu. Obenem se tudi ne sme pozabiti, da je podjetje Bat’a zgradilo velik in najlepši aerodrom v državi in ga dalo brezplačno na razpolago, dalje je dalo prav tako brez odškodnine v uporabo svoj hangar, vse tehnične priprave, vse osebje, svoj tovarniški avtobus za dovoz in odvoz potnikov, svoj buffet itd. Državna topilnica železa v Va-rešu v Bosni je prodala vso svojo proizvodnjo v naprej že za oba prihodnja meseca. Obenem je obvestila vse jugoslovanske železo-livarne, ki so naročale železno litino pri njej, da ne bo mogla v prihodnjih dveh mesecih izvršiti prav nobenega naročila. Hrastov les nakupujejo pri nas v zadnjem času v velikanskih množinah zlasti Švica, Nemčija, Italija, Grčija in druge države. Vsi rimskokatoliški škofje jz Jugoslavije bodo odpotovali v kratkem v Rim na referat k svojemu vrhovnemu poglavarju papežu. Zaradi trajne krize v sarajevskem združenju gostinskih podjetij je bil tej organizaciji postavljen komisar. Bivšemu banu in svoječasnemu komandantu dravske divizijske oblasti, upokojenemu generalu Krsti Smiljaniču je odnesel neznan vlomilec iz njegovega beograjskega stanovanja raznih dragocenosti in denarja v skupni vrednosti nad 100.000 dinarjev. Pridelovanja soje v Jugoslaviji jn Rumuniji leto za letom bolj na- preduje. Našo sojo je pokupila doslej skoro v celoti sosedna Avstrija, rumunsko pa Nemčija za svoje vojaške potrebe. V primerjavi z letom 1935. se je površina zemlje v Rumuniji, zasejana s sojo, skoro potrojila. Sedaj se interesirajo za uvoz soje že tudi druge države, predvsem Češkoslovaška. Na rovaš Narodne banke je padlo mnogo težkih očitkov in ugotovitev na zadnjem zasedanju Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, ki mu je predsedoval novi predsednik g. Avgust Praprotnik iz Slovenije. Generalni tajnik Centrale g. Čurčin je v svojem referatu ostro nastopil proti «verižniški politiki® Narodne banke, ki se izraža v tem, da Narodna banka kupuje od naših podjetij n. pr. angleške funte po 212 do 215 din, prodaja pa iste funte po 260 do 270 din, kar pomeni za prizadeta podjetja občutno povečanje produkcijskih stroškov. To De mpredek. Na plenarni seji odbora režimske JRZ v Beogradu je bilo sklenjeno, da se zgradi velik dom mestnega strankinega odbora v Beogradu. Zanimivo je, da ima ta organizacija že po komaj dveletnem obstoju tako velika sredstva, da si lahko gradi strankine palače po Beogradu, kjer veljajo že sama stavbišča milijonske vsote... Znani hrvaški stenograf, upokojeni srednješolski profesor Ivan Jamnicki v Zagrebu, je slavil te dni 70-letuico sVojcga življenja in petdesetletnico svojega zaslužnega udejstvovanja na področju hrvaške stenografije. Jubilant je predsednik Hrvaškega stenografskega društva. Jugoslovanski vodič po Pragi bo izšel letos pomladi po zaslugi Češkoslovaško-jugoslovanske lige ter v zvezi z letošnjim vsesokol-skim zletom. Znana pivovarna v Apatlnu, ki je ena najmodernejših pivovarn v Jugoslaviji, je prišla na dražbo. PosFopje z velikansko prireditveno dvorano je kupila Apatinska hranilnica za 325.000 din, dočim bo pivovarna sama z vsemi stroji in drugim inventarjem v kratkem prodana na javni dražbi. TesSlčeva tovarna stokla v Sisku se nahaja v likvidaciji in je bila vsem nameščencem ter delavcem odpovedana služba. Zaloge stekla bodo razprodane še ta mesec, glede strojev in tovarniškega poslopja pa je sklenjen poseben aranžman. Tuji turisti na Češkoslovaškem bodo uživali letos v času od 1. maja do 31. oktobra pri najmanj 6-dnevnem bivanju 50-odstotni popust na vseh češkoslovaških železnicah prav na vseh progah bre2 omejitve. Poseben sodri postopek pripravlja nemška vlada v Berlinu z namenom, da na. njem razveljavi fazne sklepe bivše avstrijske vlade, zlasti glede vrnitve veleposestev in premoženja članom nekdanjega habsburškega doma. Po Istih stopinjah. Žalostni usodi Otona Habsburškega sledita v bivši Avstriji sedaj tudi knez Starhemberg in dr. Sušnik. Povsod, kjer sta bila svoj čas izvoljena za častna občana, so sedaj nove občinske uprave to izvolitev razveljavile. Nič ni večno, vse mineva... Slavni ruski pevec Fjodor Ša-ljapin je umrl v Parizu. Turški ministrski predsednik Dželal Bajar bo odpotoval 25. t. m. iz Carigrada v Atene, odtod pa v Beograd in Bukarešto, da pripravi vse potrebno za obisk predsednika Turčije Kemala Ataturka v teh balkanskih prestolnicah. Kemal Ataturk bo zadnje dni aprila najprej obiskal Bukarešto, nato pa Beograd in Atene. Neizprosna doslednost usode. Bivši državni podtajnik za narod-io obrambo v pokojni Avstr ji general Zechner se je 10. t. m. ustre-'il v svojem stanovanju na Dunaju. Nia konferenci Srednjeevropskega urada za hmeljsko proizvodnjo je bilo sklenjeno, da se letos v vseh državah omeji proizvodnja hmelja. V Jugoslaviji, Češkoslovaški in Poljski znaša to znižanje 30 odstotkov. Notranja gospodarska politika Grčije se vedno bolj ureja, dočim se opaža v nekaterih drugih balkanskih državah ravno nasprotno. Pred dnevi je grška vlada občutno znižala razne trgovinske takse in trošarine, nekatere je sploh ukinila, kakor je tudi opustila celo vrsto izvoznih carin na svoje deželne pridelke. Istočasno je tudi znižala državno zgradarino na zasebna poslopja za 15%. Francoski vodilni politiki, ministri Daladier, Bonnet in Chau-temps bedo prihodnji teden odpotovali v London, kjer bodo kon-ferirali s predstavniki angleške vlade o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Skušali bodo ob tej priliki doseči tudi sporazum o čim tesnejšem tehničnem sodelovanju francoskega in angleškega generalnega štaba. Za mir in človekoljubje. Vse ameriške tovarne za letala in vojni materijal so prenatrpane z naročili, čeprav delajo z vso kapaciteto noč in dan. Zadnje dni so dobile naročilo za nujno dobavo 500 najmodernejših orjaških bombnikov za angleško armado. Znane angleške veletovarne streliva in orožja »Armstrong Wickers Ltd.» so kljub silnemu razširjenju svojih obratov tako preobremenjene z naročili za angleško vojsko, da za letos in vse prihodnje leto iz tujine sploh ne prevzamejo nobenega naročila. Rimsko prebivalstvo šteje po zadnjih podatkih 1,257.900 duš. V Centralni Avstraliji vlada letos tako strašna suša, kakršne ne pomnijo že od leta 1902. Silne trdnjavske pasove gradijo Rusi na svojih severnih, zahodnih in južnih mejah s pravcato mrzlično naglico, predvsem pa na meji proti Estonski. NomškJ državni zbor, ki bi se bil moral sestati k zasedanju 20. t. m. v Berlinu oziroma na Dunaju, je odgoden za nedoločen čas zaradi tehničnih zaprek, predvsem pa zaradi težav, ki so nastale s sestavo članov rajhstaga z ozemlja Vzhodne marke ali bivše Avstrije. Govori se, da bo zasedanje sklicano prihodnji mesec v Mona-kovem. Nova trgovinska pogodba med Italijo in Francijo je bila podpisana v Rimu. Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo se bodo pričela 9. maja t. I. v Berlinu. Zaščita političnih emigrantov. Na predlog ameriške vlade glede nastanitve in preskrbe političnih emigrantov, katerih je v zadnjem času v svetu vedno več, je pristala tudi Švica. Sadovi podtalnega rovarenja. V francoskem Tunisu in okolici so ponovno med domačini izbruhnili krvavi nemiri, zaradi česar so morala oblastva proglasiti obsedno stanje. Vse nemire so povzročili agitatorji neke tuje sredozemske velesile. Madžarska vlada je začela energično borbo proti draginji in je izdala posebno uredbo o pobijanju draginje. Brez posebnega pristanka vladnega poverjenika se ne sme zvišati prav nobena cena življenjskih potrebščin. Hllierjov prihod se pričakuje v Rimu 2. maja t. 1. Novi Hitlerjev uradni naslov Je: «Vodja in kancelar Velike Nemčije.* Predsednik USA Roosevelt je zahteval od ameriškega kongresa odobrenje izrednega kredita v znesku okrog 65 milijard dinarjev v našem denarju za izvedbo svojega načrta o dvigu in napredku ameriškega narodnega gospodarstva. Novi zakoni. Rumunska vlada izdeluje predlog novega strogega zakona o'zaščiti države. Samouprava Vprašanje in odgovor Vprašanje: Občinski odbor naše občine se je poslužil pravice, ki mu jo daje drugi odstavek § 60. zakona o občinah ter je razrešil službe občinskega odbornika, kije izostal v enem letu od več kot polovice sej občinskega odbora brez opravičenega razloga. — Sreski načelnik je zadržal z odločbo izvršitev tega sklepa, češ da je ta zakonski predpis izmenjan s § 52. finančnega zakona za leto 1936137. Pojasnite, ali je ta utemeljitev zakonita? Odgovor: V nekem drugem sličnem primeru je upravno sodišče v Zagrebu na pritožbo odločilo, da je tako stališče sreskega načelstva nezakonito. Upravno sodišče utemeljuje svojo odločbo na ta način: «Uniči se odločba sreskega načelstva. Upravno sodišče je premotrilo- pritožbo in spise o tem predmetu; prišlo pa je do zaključka, da odločba sreskega načelstva o zadržanju od izvršitve sklepa občinskega odbora v tem primeru ni na mestu. Razlogi: Razrešitev občinskega odbornika službe zaradi nerednega opravljanja njegovih dolžnosti, to je zaradi izostanka od več kot polovice sej brez opravičenega vzroka, je možna po § 60. zakona o občinah po preudarku občinskega odbora. Predpis § 52. finančnega zakona za leto 1936./37. ni v tem oziru ničesar izmenjal na ustanovi § 60. za^ kona o občinah, S § 52, navedenega zakona se izrecno tolmači in razširja le ustanova § 129. zakona o občinah, kakor je to točno razvidno iz prvega odstavka navedenega § 52., to je, vsi primeri razrešitve službe predsednika občine, člana občinskega odbora in članov občinske uprave, ki so prepuščeni banu v pristojnost. Razen tega se pojavlja v tem primeru kot prizadeti poedinec bivši odbornik B. D., ki je edini upravičen, da sc posluži po predpisih § 135. zakona o občinah pravice pritožbe proti sklepu občinskega odbora. Zaradi tega ni moglo sresko načelstvo kot nadzorno oblastvo zadržati od izvršitve tako individualno odločbo,® V tej odločbi imate točen odgovor na svoje vprašanje. Pri tej priliki naj bo še omenjeno, da je s finančnim zakonom za 1. 1938./39. razveljavljen tudi § 52. finančnega zakona za leto 1936./37., da torej velja vnovič v polnem obsegu prvotni predpis in besedilo § 129. zakona o občinah. Francoski Usti pišejo o novi francoski vladi zelo različno, vendar pa se opaža, da je vodilni tisk pretežno mnenja, da nova vlada fii niti močna, niti nima izgledov za daljše življenje. Govori se, da je današnja vlada le prehodnega značaja in ima zgolj nalogo, da ugladi pot najširši koncentracijski vladi vsenarodnega sporazuma. Kopičenje zalog. Anglija in Nemčija sta v zadnjih dneh nakupili v Mehiki ogromne množine petroleja. Obenem je angleška vlada sklenila, da bo odkupila letos po vsem svetu ves žitni pridelek, kolikor ga bo le mogoče dobiti, z namenom, da izpopolni svoje rezerve za primer nove svetovne vojne. Kakor izgleda, ta res že ne more več biti daleč. Kitajska narodna vojska še vedno uspešno napreduje. Japonska deienziva končuje povsod v težkih porazih, čeprav padajo silne človeške in materijalne žrtve za ohranitev najvažnejših strategič-mh postojank. Kitajci so zavzeli strategično zelo važni mesti Či-nun in Pingolo. V Tokiu so vedno bolj prepričani, da se bo prav kmalu vmešala v japonsko-kitaj-ski spor tudi Rusija, ki ima na svoji meji zbrane že brezštevilne čete in vojni materijal. Stran 4. m fili Pišejo nam . . . Za znižanje obrestne mere Iz gospodarskih krofov smo preiell i *V. Vašem cepj. lisju smo brali ^bvesjtilo £veze jugbslovattškiti fiatii^c v Ljubljani, da 'k'o 'v letošnjem febniiirju narasle hranilne vloge pri slovenskih samoupravnih hranilnicah skupno za ll milijonov dinarjev na 1,053,582.310 din. To je nedvomno zelci lepo in je znak velikega zaupanja ljudstva v domače denarne zaVOde, obenem pa je tudi Znamenje znatnega napredka za prizadete de-Hhrhe Ustanove. Na drtfgi strani pa sem mnenja, da je tako kupičenje kapitala, ki leži popolnoma mrtev v blagajnah, povserh neumestno in splošnemu harodnemu gospodarstvu silttO škodljivo. Poiskati in najti bi še morala mesta, kjer bi se ta siliti kapital s pridom za vso narodno škupnost in obče narodno gospodarstvo ter blagostanje plasiral in naložil, kar bi najbrže ne bilo pretežko. Imamo pri nas premnoga zdrava in solidna trgovska, industrijska in obrtna podjetja, ki nad vše nujno potrebujejo ugodnih, cenenih kreditov, s pomočjo katerih bi jim bila dana možnost čim večjega gospodarskega razmaha. S fem povečanim obratom pa bi istočasno odpomogli brezposelnosti ter bi zaposlili marsikaterega družinskega očeta, ki danes ne more ne sebi, ne svoji družini preskrbeti niti najnujnejših življenjskih potrebščin, kruha, obleke in obutve, da o Čem drugem niti ne govorim. Pripomniti pa moram tudi nekaj besed o težkem stališču starih dolžnikov denarnim zavodom. V večini denarnih zavodov, hranilnic in posojilnic, se zahtevajo od starih dolžnikov pretirano visoke, res da nezmogljive obresti, in to kljub najugodnejši vknjižbi na posestva. Te obresti dosegajo v večini primerov 9—11%, z ostalimi manipulativnimi in drugimi stroški pa še precej več. Na tak način, pri neznosnih obrestih za najeti Obratni kapital, je jasno, da mora vsaka obrt in vsako gospodarstvo neizogibno propasti. Na drugi strani pa vidimo, da zopet pretežna večina hranilnic, posojilnic in drugih denarnih zavodov plačuje sta- rim vlagateljem za njihove vloge smešno nizke obresti po 2—4%. Pravično bi bilo, da bi tudi stari dolžniki uživali enake ugodnosti, kakor jih uživajo vsi zaščiteni denarni zavodi, ne pa, da se jih uhi-čuje s pretirano visokimi'Obrestmi. Je pa Še nekaj, češar ne smerno pozabiti. Pri svoječasnem zamenjavanju in žigošanju denarja smo izgubili ponovno težke denarje, kar je bil hud udarec predvsem za nižje ih gospodarsko šibkejše sloje. Pravično in logično bi bilo, da bi se istočasno za enak odstotek, kolikor je znašal odbitek pri Žigosanju in zamenjavanju, znižali tudi JolgoVi vsem takratnim dolžnikom' denarnih zavodov. Za te dolžnike se nihče ni zmenil in tako šmo bili kar dvakrat oškodovani. Želeti bi zato bilo, da bi se na pristojnih mestih pokazala umestna uvidevnost in bi se že z ozirom ha vse dosedanje neugod- Litva, majhna republika ob Baltiškem morju, je nedavno doživela to redko priložnost in čast, da se je za njo nenadoma pričela živo zanimati vsa svetovna javnost. To je bilo o priliki njenega spora s Poljsko, ki pa je bil zaenkrat srečno likvidiran z medsebojnim Sporazumom, čeprav je manjkalo le za las, da se na poljsko-litov-ski meji niso oglasili topovi in strojnice. V sodobni politični napetosti skoro ni nobene pomembnejše akcije, v kateri ne bi vsaj od daleč čutili vpliva gospodarskih motivov in je zato nedvomno prav, če si nekoliko bližje ogledamo gospodarske razmere v treh malih povojnih republikah ob Baltiškem morju. Litva je nastala leta 1918. kot periferijska država iz bivšega ruskega ozemlja. Obsega približno 55.650 kvadratnih kilometrov in šteje kakih 2,300.000 prebivalcev j (od teh 80% Litovcev). Glavno i nosti in oškodovanja ter zlasti še z ozirom na današnje obče težko gospodarsko stanje starim dolžni-korh vsaj znižale obresti na primerno, znosno mero, ker se bodo sicer gospodarstva starih dolžni-k6v neizbežno zlomila in do te-rtielja propadla. Nikakor ne more biti na mestu in v skladu, da se nas, stare dolžnike, pretirano izkorišča in da se od nas zahtevajo obresti po 9—13%, istočasno pa še starim vlagateljem plačujejo obresti po 2 do največ 4%. Ne Hlore biti pravično in nikomur v trajno korist, najmanj pa splošno-sti, da se na eni strani kupičijo ogromni kapitali, na drugi strani pa se ubijajo eksistence preobremenjenih starih dolžnikov. 'fena najnujnejših narodnih zahtev in potreb je zato, da se obrestna mera pri vseh denarnih zavodih za stare in nove dolžnike primerno zniža in spravi v nujen skTad z obrestovanjem starih vlog. Nihče ne more zagovarjati 8- ali še več-odstotne razlike med obojim obrestovanjem, ker tako zaslužkarstvo izziva že drugo, nevšečno in ne pteveč laskavo označbo. — Stari