SLOVENSKI TEDNIK ^eto - Año IV. No. 197 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle SAPALLERI 2735 — Paternal Sprejemanje strank vsak dan od 15.-18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— j celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o g 3 S « ¡3 o> (A' M § i FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Ml IN NARODNOST Že večkrat se nam je očitalo, da smo premalo narod-111 in da zametujemo njegove lcleje, ker premalo pišemo o Jugoslaviji, ter včasnih tudi kaj takega, kar bi ne smeli «tatelji SLOVENSKEGA tednika vedeti. Z druge strani se nam zo-Pet očita, da razdiramo solidarnost med delavstvom, nimamo pravega delavskega programa, z eno besedo, da oviramo zmagoslavni Pohod "Paternalskega Komunizma". ^ že večkrat smo rekli, da je nepolitično glasilo in kot tako ne more pisati za nobeno politično stranko. Mi s*üo pač na stališču, kot tudi naši številni čitatelji, da <>e za našo majhno Slovensko kolonijo, kakoršnokoli strankarsko ceplenje, škodljivo, drugi strani pa šteje na- v sa naselbina skoraj stoodsto-tile delavce, res ne vidimo Potrebe zakaj bi se delili. Načeloma smo vsi delavci enotnih idej, torej je ^aš program jasen in , t- prav da se ga vsi zapomnijo. Velikansko delavsko zlo je strankarstvo. Tisti, ki to ne-Srečo med delavstvo trosijo, ga izzivalno podžigajo z raznimi evangelji, niso delavski voditelji ampak navadni fanatiki, koristolovci za Sv°j lastni žep. Ni mogoče kar črez noč zabrisati razne vtise, ki jih je vzgoja, recimo da lahko dokažemo, da ni bila pravilna, pustila na nas. T 0 bo delo časa. Naše delo > da smo strpni in se medvojno spoštujemo. Nekateri so mnenja, da kaj velikega za delavski preštet lahko pričakujemo sa-630 od tistih ljudi, ki ne pričajo nobene narodnosti, u£i pa zopet trdijo ravno ^Protno. Prvo kot drugo nima temelja in sicer s poginoma naravnega stališča. ' ^esno bi bilo trditi, da smo u8oslovani kitajei, ali ce- zamorci, kaj takega pač Ue K . "o nikoli mogoče in tudi Potrebno. Narodnost je po naše*« ^ m mnenju prirojena no-^ n3°st vsakega posamezni-a' katerega mu ne more nih- *če in noben zakon iztrgati. Je popolnoma pravilno, da se narodnost spoštuje in visoko ceni, že zaradi naravnega dejstva, da četudi bi ga hotel, ga ni mogoče zaVre-či, vsaj še mnogo tisočletja ne. Kaj pa so tisti ki trdijo ravno nasprotno, čitajte članek v št. 195 S. T. "Kaj je fašizem". Na svetu imamo večje in manjše narode. Med velike narode spada na pr. Argentina, ki ji je vsaka stvar "Nacional", radi tega morebiti razumejo naši "sodniki" tudi naš položaj v taki luči, dočim si ga mi tolmačimo' precej drugače. V današnjih državah kakor tudi v prejšnih, so narodi, ki se morajo pokoriti zakonom, katere navadno narekuje skupina ljudi, ki je slučajno prišla do krmila, zakonitem ali Aiezakonitemi potom. Radi tega je velika neumnost zahtevati od ljudi ki imajo svoj razum in svojo narodnost, spoštovati te zakone, ki so bili napravljeni proti njihovi volji in v njihovi škodo. Narodnost je eno, simpatizirati z vlado pa je popolnoma druga stvar. Kot smo že zgoraj omenili naše vrste štejejo sami delavci, katerim je potrebna predvsem dobra enotna organizacija, ki bi znala ščititi delavstvo pred izkoriščevalci in zavaja lci raznih e-vangelijev. Naši nameni so jasni in vsakemu razumljivi, ker so trezni in dobro premišljeni. SLOVENSKI TEDNIK je pisan za vse, ter tudi podpiran od vseh trezno mislečih rojakov in rojakinj. Se razume, da našim fanatikom prvim kot drugim to ni povolji, ker oni pač računajo po barvi, nam pa ista ni glavno, pač pa človek, po njem narod in človeštvo. Tat je vedno tat pa četudi bi si nadel spokorno meniš-ko kuto. Ako bi mi kričali po cestah, ter izzivali ob vsaki priliki svoje delavske tovariše, potem bi bili gotovo zelo zavedni delavci. Zavedni narodnjaki bi bili, ako bi brezpogojno verjeli v nam od Boga poslane kralje in ministre. Mi se nikakor ne moremo strinjati s takimi kričači, ki so delavskemu preokretu naravnost škodljivi. Strinjamo pa se z vsakim, brez ozira na njegovo morebitno politično ali versko op- redelenje, ki ima čist namen, pravo voljo in določen cilj pomagati delavstvu. Hočemo razumnega delavca, kateri mora najprej poznati -ebe in svoje zmožnosti, da bo znal sam soditi kaj je dobro in kaj slabo. Naj bližja pot do rešitve je izobrazba. ITALIJA PRIPRAVLJA NAP Ali NA DALMACIJO Vesti iz zelo verodostojnega vira, ki se ujemajo s poročili, ki prihajajo iz obmejnih krajev, kažejo, da je skorajšnja vojna med Italijo in Jugoslavijo neizogibna. Tekom meseca februarja se je zbralo v Trstu in Zadru kakih štiri tisoč do zob oboroženih miličnikov, ki nameravajo napraviti pohod v Dalmacijo, po vzgledu D'Annun-zijeve aventure na Reko, računajoč, da bodo, meni nič tebi nič, spodili iz Dalmacije Jugoslovane ter zasedli Split, Šibenik in dalmatinsko otočje, ki je zdaj pod Jugoslavijo. Rimska vlada sicer zatrjuje, da bo zabranila tem miličnikom "dezerterjem", ki se zbirajo v Trstu in Zadru, uresničiti njihove načrte. In res so oblastva aretirala v Benetkah in v Anconi nekaj ducatov legionarjev, ki pa . se medtem neovirano zbirajo I še nadalje v Istri in v Zadru. Ta okoliščina dokazuje, da fašistična vlada indirektno podpira načrt "rdeče legije", zakaj v nasprotnem slučaju bi ji ne bilo težko izbiti iz vročih glav dalmatinskih fašistov to nesmiselno aventuro, saj vendar je vsem znano, da ima vlada strogo kontrolo nad vsem javnim življenjem in delovanjem širom vseh svojih provinc. Zagotavlja se, da je vodja in iniciator te zasnovane "rdečih legijonarjev" požiga-lec Narodnega doma v Trstu Francesco Giunta, bivši podpredsednik italijanske zbornice in eden izmed najintimnejših prijateljev Mussolini-ja. Poleg njega vodi to akcijo baje tudi bivši minister Giurati. Istočasno, pravi poročilo iz Pariza, da tudi na jugoslo- vanski strani ne stoje križem rok, pač pa se pripravljajo, da kar najodločneje odbijejo vsak poskus vpada na jugo-slovensko ozemlje, pa naj pride od te ali one strani. Danes je Jugoslavija močno o-borožena in prav gotovo ne bo mirno gledala, kako ji bodo "rdeči legionarji" grabili Dalmacijo, kakor je morala križem rok gledari, ko je D'Annunzio zasedel Reko. Tudi Francija ne bo dovolila, da bi se na kakršenkoli način kršilo mirovne pogodbe, še manj pa države, ki tvorijo Malo antanto in ki so pogodbeno vezane, da branijo svojo zaveznico, če je napadena od kakšne neprija-teljske države. Zato vidimo, da bi znala ta aventura rdečih Mussolinijevih legijonarjev, v slučaju, da bi jo skušali uresničiti, zanetiti strašno vojno med evropskimi državami, katere konec je danes težko prerokovati. Kar smo že večkrat na tem mestu rekli, tudi danes ponavljamo: kapitalizem ne vidi drugega izhoda iz današnje zadrego kot vojno, katero že dolga leta skrbno pripravlja. Vse je danes pripravljeno, treba je samo še začeti. Nekje bo paz treba zanetiti. In, kakor kaže razvoj dogodkov, je povsem verjetno, da se bo tudi to pot zai-skrilo na Balkanu. O POSLANSTVU NARODOV Ko pregledujem zdaj naše liste od zadnjih štirih let in se trudim, da bi si ustvaril jasno sodbo o poti, ki smo jo v teh letih prehodili, o razvoju ki smo ga tačas prilastili, o uspehih ki smo jih desegli, naletim včasih na pojme, ki sličijo ali pa so istovetni sa nekdaj veljavno teorijo, da je vsakemu narodu odmerjena posebna usoda in da mu je dano posebno "poslanstvo" v pomenu, da mora k celokupnem razvoju narodov vsak narod doprinesti nekaj svojega, nekaj značilnega, ir. to ne vsled ali po svoji delavnosti, po svoji življenkosti, temveč vsled neke nepoznane, nadnaravne, nadfizične nujnosti, vsled neke višje sile ki je vsakemu narodu posebej začrtala svojo pot, mu dala posebno nalogo in ga poklicala k življenju ob posebnem hipu razvojnega stanja, da zapolni ali pa doprinese svoj zaklad k skupnemu bogatstvu vseh narodov, približno tako kot stopi na oder nek igralec ob gotovem času da pove občinstvu nekaj, za igro silno važnega. V tej o-predelitvi pojma pa je treba ločiti dvoje stvari. Strinjam se z mnenjem, da ob gotovem, danem času zgodovinskega razvoja človeštva niso vsi narodi enako veljavni, enako pomembni. Razlika med njimi je ogromna. Vem tudi, da na oder svetovne vsesplošne važnosti ne stopijo vsi istočasno in da ni dano vsem skupaj predstavljati prvega igralca, da l.aro-di niso organizirana vojska, kjer vsakdo koraka po enakem taktu. Zadovoljiti pa se ne morem s tako razlago tega razlikovanja kot je nudi teorija o "poslanstvu" narodov, zakaj ta razlaga nobena razlaga, vsaj znanstvena, ni. "Poslanstvo" že kot beseda izvira iz trpnega deležnika "poslan". In pomen besede ne more biti drugačen kot trpen. Pojem se prenese na realnost razvoja narodov. Na rod dela, ustvarja to, kar mu je njegovo "poslanstvo" pokazalo. Narod je "poslanstvo" na ta svet. Od koga? Kdaj? Zakaj? Kako? Vprašanja, na katera bo odgovor tako malo jasen kot je malo jasna tudi teorija o "poslanstvu" pokazalo. Narod je "poslan" odpoved vsakemu nadaljnemu Éiívfc1... raziskovanju, vsakemu strožjemu razmotrivanju osnovnih vzrokov kakršnegakoli razvoja. V tem slučaju je narod trpen, le izvršilec neke višje naredbe in ni tvoren. Predstavlja, pa ne ustvarja. Torej tudi o razvoju ni mogoče govoriti. ltekel sem preje, da je ta teorija bila "nekdaj" veljavna. Da. Ona ni od danes. Stara je kot je staro narodno cuvstvo. Od tistega časa ko se je iz pojma ljudstvo razvil pojem narod, se je že pisalo o poslanstvu narodov. Razvoj meščanstva je nujno rabil novega pojmovanja o svoji moči in o enotnosti svojega političnega hotenja in je našel narod, in z narodom tudi njegovo poslanstvo. O "poslanstvu" narodov je mnogo govoril in pisal v Italiji Mazzini. Bil je uverjen, da je njegovemu narodu dana posebna naloga in posebna čast med vsemi evropskimi narodi. Visoko je cenil svoje ljudstvo, trdno je bil prepričan, da bi to ljudstvo zamoglo ustvariti raj na zemlji in da ga tudi bo ustvarilo, zakaj tako je bilo po njegovem mnenju njegovo "poslanstvo". Njegov narod bi ne delal drugim narodom krivnic, ki jili je sam nekdaj pretrpel, v njegovi državi, vsled moralnega območja ljudstva, bi ne bilo sacialnih krivic, ne izkoriščanja in niti izrabljanja. €e so razredi, ti razredi bi, po njegovem, morali medsebojno sodelovati. On je celo rekel, da bodo sodelovali, radi "poslanstva'' | ki ga ima italjanski narod v svetu. Kako vse drugačen pa je bil resnični razvoj toga naroda. Drugačen z ozirom na Mazzinijev sen, sličen razvoju vseh drugih evropskih narodov v zadnjem stoletju. Daleč od realnosti je Mazzini pel svoje speve, zdelo se mu je, da je političen človek, pa je bil le "apostol". Üe bi hotel resnično na podlagi vsakdanjih realnosti, ustvariti Italijo, moral bi delati kot so delali vsi drugi politični možje v Italiji, katerim je on bil nasproten, ali pa bi bil propadel. Bilo je tn zadnje res. Zato pa je umrl že doma kot begunec. O "poslanstvu" so govorili mnogi drugi možje, med temi tudi zastopniki r.ansla-vistične misli. Mnogo lepega, napačnega in potvorjenega slovenskih narodih, predpisovali so recepte za vse njih slabosti, odkrivali so vrline, kjer jih ni bilo itd. Da bi se pa pod to površinsko skorjo pozanimali za vzroke dotedanjega takega in takega razvoja in odkrili možnosti, pogoje vzroke nadaljnega dela, za to ti možje niso imeli zadosti talenta. Realnost jih je postavila na krivo stališče. Slovanski narodi so se sicer razvili, vendar ne prav nič tako, kot so ti stari očaki predvidevali. Ali bi se čudil dandanes kdo izmed njih, če bi mu bilo dano iz groba pokukati. Zakaj to? Je li nemogoče, prav nemogoče pravo spoznati zakaj se naj narod razvija na ta in ne na oni način? Je li nemogoče doumeti, vsaj v glavnih potezah bodoči razvoj nekega naroda? Ne, ni nemogoče. Gotovo pa s "poslanstvom" te razlage ne bomo dosegli. Osnovna podlaga življenju vsakega človeka, in tudi naroda je ravno z organizmom zrastlo hotenje "živeti" Vsako bilje, enkrat rojeno, bo hotelo nadaljevati tok svojega razvoja do zadnje možnosti. Namen bilju je ravno ohraniti se v polni, v najboljši moči. Kakšne so možnosti tega hotenja, kakšne so njegove nujnosti, kakšne so podlage želje samoolirani tve. Vot, bi rekel Rus, kadar je hotenje že v bitju, se takoj pokaže to drugo vprašanje : Kako živeti. In tukaj so zopet ista vprašanja kot preje, ki vavzemajo ves pro-stor. "Dobro živeti, prijetno živeti". Ta dobro i ta prijetno nista nič splošnega, oba sta le relativna. Rad bi vedel, kaj je bilo "najboljše" tistemu primitivnemu človeku, ki je živel pred kdo ve kolikimi tisoči let. Rad bi vedel, kaj mu je bilo "najpri-jetnejše". Nam danes je "prijetno" bivati v toplih, lepo zgrajenih hišah, in bi bilo "neprijetno" v jamah. Njim je tedaj morda bilo "prijetno" v jamah in "neprijetno" na drevju. Mi danes o drevju sploh že govorimo ne. Kako bi bilo mogoče živeti na drevju? In vendar je tudi bivanje na drevju imelo svoje večje in manjše "prijetnosti". Saj še človek ki na stolu sedi, hoče "komodno", to je "prijetno" sedeti. In dva človeka morda ne bosta našla Društvene vesti Pustna prireditev Slov. Prosv. društva I. Že pred napovedano uro so začeli prihajati ljudje, ki so že pred začetkom vzpore-da napolnili vse lože in polovico dvorane in posetniki so ševedno prihajali. Deklamacija: "V pepelni-čni noči", deklamirana po društvenici Olgi Mavrič, je bila v splošnem dobro podana. Zelo na mestu bi bila bolj počasna in glasna izgovorjava, kakor tudi več duše in energije. Zelo je vga-jal solospev "Sedanji časi", ki ga je pela petnajstletna deklica Jožefa Šemola, na-splošno željo je morala ponoviti. Upamo da smo za naš diletanski oder pridobili novo moč, ki bi se z dobrimi vajami še bolj izpopolnila. O pevskih točkah ne bomo pisali podrobno, ker je pač zbor "Prosvete" znan kot eden prvih v B. Airesu. Igro "Briljantni nakit", katero je nalašč za to priliko iz hrvaščine prevedel društvenih Andrej Škrbec, je tako ugajala, da kar ni hotelo biti konca aplavdiranja. Vsi igralci so bili na svojih mestih in si opravičeno želi zasluženo priznanje. Po končanem vzporedu je sledila v najlepšem razpoloženju prosta zabava do polnoči. Občni zbor Slov. Prosv. društva I Kot smo že poročali se bo vršil v nedeljo dne 5. marca ob 4 uri pop, peti redni Občni zbor SPD I. Pridite točno in polnoštevilno, da ne bomo eden drugega čakali. Vstop samo za člane, tudi za tiste ki so zaostali z članarino, tem pa je prisotnost obvezna, ker se gre za jako važne stvari glede društvenega delovanja. Da ne bo kdo imel brezpo-trebnega strahu radi policije, obveščamo tem potom, da imamo tudi od te strani vse vredu. Uzpored: Poročila, predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja in drugih načelnikov odsekov. Volitev novega odbora in slučajnosti. Tajnik. ROSARIO Iz SDD. Triglav v Rosarju Kot smo poročali v predzadnji štev. SLOVENSKEGA TEDNIKA, se je vršil tretji redni občni zbor Slovenskega delavskega društva Triglav dne 19. feb. ob 5 uri popoldne. Občnega zbora se je vde-ležilo jako malo rojakov in članov. Kaj je vzrok res ne vemo. Odborova poročila so se podala na kratko. Sledile so takoj volitve novega odbora, ki pa je ostal skoraj ne izpremenjen. Vidi se da rojaki v Rosarju se ne brigajo loo za društvo. Vse več se zanimajo za gostilne in pijačo, menda bo to mnogo bolj potrebno za našo bodočnost. Kolik0 denarja se potrosi po nepotrebnem; se poje po gostilnah ali bolje rečeno kroka, kot da bi mi slovenci nesme-li znati bolje. Dekleta in žene so menda istega unenjs» kajti v društvo se jih le malo vidi. Morebiti bo tudi kriza temu kaj kriva, ampak čc vzamemo, da so gostiln® kljub našemu javkanju še vedno polne, ne bo držalo. Vzrok je ta, da smo popolnoma dizorjentirani in da nimamo nobenega skupnega cilja. Mnogim bi menda celo j Kdor ima so vedeli povedati ti možje o pri istem sedenju enake ugo- dnosti. Kaj pa ima vse to s "poslanstvom" opraviti? Ima o- j praviti v toliko, v kolikor nam "poslanstvo" ničesar ne razloži. Nek narod se je razvil tako in tako ne ker mu je bilo tako "namenjeno" ali "narejeno" temveč ker so bili dani vsi pogoji in vsi uzro-ki za tak in tak razvoj. Slo-veni so se pomaknili s severa na jug ne vsled poslanstva, toda le ker so jih od zadaj drugi narodi k temu silili, in pa ker jim je postalo ozemlje preozko za vso njih družino in pa ker je proti jugu življenje ugodnejše. Znanost bo iskala teh uz-rokov. Le ti le nam bodo pojasnili, zakaj se danes nahajamo v tem položaju, le ti bodo lahko zadosten materi-jal za najdenje našega stališča, naše razvojne točke v območju vsesplošnega razvoja. Le poznanje vzrokov bo znanstveno delo. "Poslanstvo" pa nezadostna beseda nezadostnega poznanja. Igor Volk BLENORAGIJO 1= mora vedeti: c 1) Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. | 2) Ne izplača se mu, da se da pregledati brez-| plačno. 3) Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. 4) Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zateeite se na INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV Ugajalo če bi društvo propadlo in bi se magari otvorila kaka gostilna. Tem mlačne-zem zagotovimo, da -se med-nami še vedno dobijo 'judje, ^i jim ne inajnka smisla za skupno stvar. Da bo društvo Vse stransko napredovalo, Jamči novoizvoljeni sledeči odbor. Predsednik: Kastelic Franc, podpred. Ivurtin Ev-Senjo, tajnik: Sigulin Još-ko, podta jnik: Brišar Anton, blagajnik: Krebelj Ivan, pod blagajnik: Mezgee Franc, knjižničar: Sigulin Karlo, odbornika: Kurtin Angel in Mire Franc. Revizorji: Lako-vič Karlo, Velišček Anton in Drogič Joško. Za ženski odsek : Bavdaš Pepea in Bov-can Vladimira. Za odbor SDDT. Josip Sigulin, tajnik Društvo Triglav in kritika med rojaki Naše društvo je bilo vsta-novljeno leta 1930 meseca julija in deluje nepretrgano "vse do danes. Kar se tiče organizacije same smo precej na boljšem, ne pa tudi iinan-čno. Rojaki so od začetka prihajali v društvo z velikim zanimanjem, menda več radi zabave kot društva samega. Polagoma so začeli društvo. zapuščati in so ostali le tisti, ki so vresnici pravi dru-štveniki. Kot povsod, sa se tudi med nas vrinili nepotrebni prepiri in prazno prerekanje. Ženske bi hotele to, moški ono, vsi skupaj pa s> znčeli Iruš-tvo zapusi'ati in glavni dobitek so imele gostilne Danes so tudi ti spoznali kako potrebna nam bi bila močna organizacija, koliko bi nam mogla nuditi danes, ko Sl sam človek ne more niti Pomaga ti, ako pade v nesre-Že več takih primerov Slno imeli in vselej je bilo v l)rvo pomoč naše delavsko društvo. Koliko lažje in izdatnejše bi lahko pomagali, ako bi se rojaki že prej zajedali kaj pomeni skupna organizacija. Spričo majhnega Zanimanja rojakov za druš-tvo, nismo mogli toliko polagati, kot bi radi in hi l>i-Potrebno, pomagali pa srno Vsem razven enemu, ki je deklice pa črne predpasnike. Velikodušni fašizem se Je spomnil naših otrok tik ob ^eji z darilom, katerega ni-bili prav nič veseli. Naša Gladina, ki je sicer skromna 111 jo razveseliš z malimi stvarmi, je sprejela "Musso-^nijevo" darilo z veliko hladnostjo. ^OČASI, PA SIGURNO FAŠIZEM UNIČUJE NAŠE DOMOVE... Naš list je že večkrat prinesel vesti o rubežih in uma-anih prodajah, ki se vršijo naših vaseh posebno v žabjih letih. Tako so pred ne- ^°lgim prodali za kritje zaostalih davkov nekemu kmeti-Cu iz naših hribov za 200 Lir dvesto lir) tri krave, daje kmet mleko v mlečno, mu plačajo 50, 40 in tU(ii 30 stotnik za liter. Dru-Pridelkov, četudi jih ima, ne Se more spraviti v denar. Saj ■le ze marsikomu pripetilo, .a ni mogel doma prodati k0b0lk' in jih 36 pel^al V Re" ^ > kjer jih tudi ni mogel k v«ti niti Za smešno niz- kn]06110 ne" ŽgaDja ne sraej° ^ lati. Kje naj torej vzame v et denar, za kritje tako v. "i davkov, posebno ob- DoTkÍh: Ni Suda torej' da eS že izvršenih dražb ce- lih posestev, v vsaki naši va« si napovedanih še nekaj novih. Počasi pa sigurno uničuje fašizem naše domove. In ob njegovi desetletnici že, bi bil brez dvoma največji pohod, če bi fašizem poklical v Rim vse svoje posredne in neposredne žrtve! NEZNOSNE GOSPODARSKE RAZMERE IN FA-ŠISTOVSKI LUKSUZ Gospodarske razmere, ki postaja dan za dnem nezno-snejše, so v naši vasi spravile nekaj posestnikov na boben, druge pa v obupen položaj. Tako je domačin Glešič Jože (po domače Jože s placa) prišel ob vse posestvo, kar je povzročilo, da so njegovi dobri znaci izgubili težke tisočake. Občinskih davkov, ki jih skoraj nismo poznali, dokler smo imeli sami svojo občino nam nalagajo vedno več. Ni čuda! V Šempasu imajo že 4 leto otroški vrtec, ki se nahaja v hiši, ki je bila nekdaj last gda. Grče. Vse stroške tega vrtca plačuje občina. Potem imamo celo vrsto uradnikov in drugih, ki živijo na račun naših žuljev. PO TOLIKEM ČASU... Že pred novil letom so bili vsi miličniki in karabinerji iz Gorice odposlani na mejo. Kot izjavljajo, so bili odpoklicani, vsled raznih napadov ki so se vršili ob meji! Njihovim izjavam pa tudi "naj-vdanejši" niso verjeli. Čudna slika se je nudila prebivalcem mesta, ko so po tolikem je bilo mesto brez miličnikov in karabinerjev! VOJAŠKA DELA V BRDIH Čeprav so Brda razmeroma precej oddaljena od meje in za tako zvano tretjo italijansko obrambeno črto, tudi tod gradijo in popravljajo ceste v docela vojaške namene. Tako so v zadnjem času popravili in razširili cesti Vipolže—Dobrovo, Vipolže—Kozana, cesto izpod Vipolž do glavne ceste ter ono, ki vodi v Medaño. V neposredni bližini Kojskega so dogradili večjo stavbo, ki bo gotovo poneze služila vojaštvu, čeprav bodo sedaj zaenkrat v njej nastanjeni fašistični miličarji, saj je zanje vse preveč prostorna. Pri vseh teh delih sta bila zapo-sebna le dva domačina, zato pa so tretjino vseh stroškov naprtili že itak preobremenjenim in prezadolženim slovenskim občinam. DVA ATENTATA V ISTRI V okolici Poreča so neznan ci v kratkih petih dneh napadali dva fašistična miličnika ter ju oba težko ranili. Prvi napad je bil izvršen pre teklo soboto zvečer. 261etni fašistični miličar Ivan de Sta-llis se je vračal iz službe domov, ko so ga nenadoma napadli neznanci, ki so o Mali nanj več strelov iz lovskih pušk. Ljudje so čuli strele in so prihiteli težko ranjenemu miličarju takoj na pomoč. Ši-bre so ga zadele na več mestih, tako da je dobil hude poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico v Rovinju, kjer se bori s smrtjo. V noči od sobote na nedeljo se je uvedla preiskava in so karabinjerji ter fašistični miličarji aretirali celo vrsto ljudi. V sredo zvečer pa so neznanci izvršili nov atentat. Okrog 20 ure so ranili 521etnega Viktorja de Stallisa, ki je prav tako miličar in se je baš vračal s seje fašistične organizacije v neki vasi pri Poreču domov. Bil je že pred vratmi svoje hiše, ko so ga zadele s'bere. V hipnem strahu je naglo vdrl v hišo, tako da ga ostali streli niso zadeli, marveč so se šibre zarile v zid in preluknjale vrata. Tudi njega so morali odpeljati v bolniš- Svojo gostilno priporoča FRANCE KUMNČtČ CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400) PRIPROSTA DOMAČA HRANA. DOBRA VINA IN PIVO. LEPI, ZRAČNI PROSTORI. VRT IN DVORIŠČE, PRIPRAVNA ZA PLES. SNAŽNA PRENOČIŠČA PO 60 cent. HRANA IN STANOVANJE ZA DEKLETA, KI IŠČEJO SLUŽBO. POCENI PENSION. — ZVEZE NA VSE STRANI MESTA. Ples vsako nedeljo in praznik času spet enkrat doživeli, da nico. Preiskava, ki so jo u- vedli zaradi prvega atentata in ki se je skoraj že zaključila, se je pričela znova. Sedaj so preiskali vso poreško okolico in aretirali okrog 100 ljudi. Iskre Otok Itaka je postal po pravici slaven: na njem je živela zvesta žena. ** * Ljubezen navdušuje za velika dejanja — in ovira, da se ne izvršijo. O razmerju sanja mož, ki je prost — in o prostosti mož, ki je v razmerju. ** * Zakonski mož je dolgočasna knjiga z lepim predgovorom. ** * Nič ni tako odsotno kakor duševna prisotnost. * * * So ljudje, ki nimajo od svojega imetja nič drugega nego strah, da ga izgubijo. ** * Od dvajsetih oseb, ki govore o nas, jih govori devetnajst le slabe stvari, in dvajseta, ki govori o dobrih stvareh, govori slabo. ** * Nujnih poslov ni, so samo neizvršeni. ** * Ko so Talleyrandu sporočili Napoleonovo smrt, je dejal samo: "To je novica, a noben dogodek več." ** * Nekdo je šel k vedeževal-ki. Vrgla je karte in dejala: "Vidim denar, mnogo denarja..." — "To je vaša sreča", je dejal mož, "kajti nimam niti vinarja, da bi vam plačal." ** * Disraeli je dejal, da so tri laži: navadna laž, kriva prisega in statistika. ** * Moderni dramatik: Gospod, ki je istočasno poslovni človek, ravnatelj, igralec, režiser, bil j eter in morda tudi pisatelj. * * * Neumnež pravi ženski, da ima lepe zobe, bistroamnež jo spravi v smeh. ** * Neka krivogleda dama je vprašala Talleyranda, kako gredo posli. "Kakor vidite", je dejal Talleyrand. ** * P. s.: "Dragi, ne tikam te v pismu, ker bi utegnilo priti tvoji ženi v roke." Diplomirana babica ANA GHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za $ 30— calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. J^ Atelje MARKO RADALJ, F. Quiroga 1275, Dock Sud KARWIC SVFIIIS 6€6 - Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Kréf, zapeka, šiifokost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - ULTRA VIOLETNI ¡ŽARKI MATMERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- EtVIHAT 1CÍ7 SAKMICNTC 1017 od 10 do 12 in od i4do2i ure i ri mi Branko Sodnik: Ljubavno pismo Nocoj pridem k tebi; takrat, ko boš najmanj mislila name, te obiščem. Sklonim se čez tvojo ramo in te poljubim na ustne, nič slutečo. Nagnila boš glavo nazaj in me pogledala. Z rokami se boš oklenila mojega vrata in mi tiho rekla: "Zakaj si me prestrašil, naga jivec?" Tako si mi rekla že toli-krat in vselej sem se ti nasmejal. Kaj ni res smešno? Kako te morem prestrašiti? Če bi me res ljubila, kakor praviš?... Toda ti me ne ljubiš tako. Dobro vem to. Igračka si, majhna muca, ki je zadovoljna, če jo kdo pogladi. Da, igračka, nikar ne bodi užaljena. Kaj ni res? Zadnjič ši me videla z drugo — res, to ni nič hudega, toda človek, moški je že navajen potem očitkov in sumničenj. Tudi jaz sem se nanje pripravil. Sto izgovorov bi ti bil povedal in ti bi mi bila vcrjpla. Pa sem prišel k tebi. Z izgovorov svetlim mečem opasan sem se sklonil čez tvojo ramo in te poljubil. Z rokami si se oprijela mojega vratu in mi tiho rekla: "Zakaj si me prestrašil, na-gajivec ?" Vidiš, to ni bilo prav. Ljubezen je tudi bojazen. Da si mi takrat rekla: "Zakaj si šel takrat z drugo in mi ko- Pozor éitatelji Toplo priporočamo našim čitateljem Fotografsko podjetje v ul. San Martin 608, v tej stroki dobite naj boljšo izdelavo in po naj nižjih cenah. Slike na dopisni karti stanejo $ 3.—. Na vsakih 12 slik eno lepo povečavo. Ako imate slike dragih oseb, pa bijih želeli imeti na skupni sliki, pošljite jih nam, pa vam to prav poceni napravi mo. Skupine, svadbe, banketi itd. na vaš poziv, smo vam narazpolago. Majhne slike izdelujemo za $ 1.— v 10 min. Naše fotografisko podjetje, je odprto vsak dan, kakor tudi ob nedeljah in praznikih, brez ozira kakšno vreme je. Vreme na slikanje ne upliva nič, ker imamo moderne aparate iz Sev. Amerike. Toplo se priporoča Fotografsko podjetje "SAVA" DEKLETA! TUDI VAM JE POSVEČEN "SLOVENSKI TEDNIK". PODPRITE GA Z NAROČNINO. PENSION ZA ŽENSKE T.rfl.n0 ženske se sprejmejo na « in stanovanje. Lepe zračne Hrana dobra in na izbero. fon in radio na razpolago M. KOJANEC U. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN ŠIVILJA za navadne leke in yečerne toalete, delava prvovrstna, po ^ ■ vejši modi. Priporoča se e rojakinj'am Marija K°ía, ul. San -klas 991. Bs- Ko pridem nocoj k tebi ob pozni uri, ko boš najmanj mislila name, se ti bom sklonil čez rame in te poljubi' na ustne. Takrat se moraš o-kleniti mojega vratu in m1 tiho reči: "Zakaj si me prestrašili nagajivec?" ANEKDOTA "On" in "ona" sta imela hudo diskusijo. On je trdil? da moški lahko poljubi žensko, naj ta hoče ali ne, ona je bila nasprotnega mnenja-Končno sta se zedinila, da od" ločita spor na edini možni; eksperimentalni način. Po kratkem boju je zmagal on in je poljubil dekle nekoliko-krati z vso viharnostjo. "To ne velja", je protestirala ona, ko jo je izpustil-"Nisi zmagal na pošten način — saj si videl, da mi je spodrsnilo. Poskusi še enkrat !" PREJELI Iz upravništva Slovenske ilustrirane revije smo prejel' vest, da zopet prične z rednim izhajanjem prih. teden-Vsak, ki si jo želi dobiti i'a ogled, naj pošlje svoj naslov v calle Alsina 456, Bs. AireS- Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev Ia' stne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrn1' te se na zidarskega mojstri S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto-Buenos Aires. U. T. 50-02^' Izdeluje načrte in napraVJ vam proračun za gradu J0, brezplačno. Naša Slovenska lekarna 1,9 Dock Sud, ul. Facundo Q"1' roga 1441, odprta 19. rja cel dan. maj odzdravil, ko sem te o-čitaje in proseče pogledala?..." bi bil v tebe verjel. Zdaj ne verjamem več tako zelo. Z ljubeznijo pride v srce tudi črviček, či^to majhen črviček, ki zna grizti. Sprva je ponižen, potem nič več. Poznaš tisto basen o ježu in lisici? Ne? Bzop jo je napisal in Ezop ni bil neumen, čeprav je že dolgo, dolgo, kar je umrl. Vidiš, s tem črvič-kom je nekaj podobnega. Nikar se talco ne muzaj! Ko bi te videl kdo drugi, ki rekel da si hinavka. Nikar se tako ne muzaj, sicer bom užaljen. Ne pridem' več k tebi! Ne, ne, saj pridem. Škoda bi bilo, da bi se jokala. Potem bi bila grda. Kolobarjev pod očmi ne gledam rad. Smeh ljubim. Ti poljube, kaj ne? Ko sem bil zadnjič pri tebi, si mi igrala. Ne vem, kaj je bilo, samo to vem, da je bilo lepo, strašno lepo. Ko je umrl zadnji akord, sem prijel tvoje roke in jih dolgo gledal. "Ali gledaš moj prstan?" si me vprašala. Takrat sem se zasmejal na ves glas, tako zasmejal, kakor že dolgo ne. Tako vprašanje! Videl sem potem, zardela si in bila si v zadregi... Tvoje prste sem gledal, male, bele prstke in se jim čudil. Za trenutek sem se zaljubil samo vanje, v te male čarovnike, ki so znali iz mrtvih črt in pik napraviti tako lepo pesem. Šele potem sem se zavedel, da jim je to pesem ukazala tvoja duša. In pogledal sem ti v oči, v njih sem jo videl, malo, bedno pti-čico. Veš, kakšna mi je zdela? Ptičica, majhen vrab-ček, trepečoč v mrazu. Če bi jo bil mogel s poljubi ogreti... Iskal sem jo in našel sem tvoje ustice. Sklonil sem se k tebi in te poljubil. Z rokami si se oprijela mojega vratu in mi tiho rekla... Kaj si mi rekla ?... "Zakaj ti ustne drhte?..." Povem ti, zadnjič, ne zadnjič, dolgo je že tega, kar sem poljubil neko drugo. Prav tako kakor tebe. Priže-Ja se je k meni in mi rekla: "Ostani pri meni-; dragi!" .. . in nisem ostal. Šel sem in nikdar več se nisem vrnil. Glej, da me boš storila tudi ti tako! Za Reakcija Wassemiaim Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje in komplikacije zdravimo brez bolečin Buenosaireške in pariške univerze dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZEAISKE BOLtZAl B» LD1NA KLINIKA ZA ŽENSKE ■ BOLEZNI Zdravljenje se vrši po univerzitetnih specialistih iz Buenos Airesa in Pariza KRVNE BOLEZNI — MATERNICE — JAJČNIKA — NOSEČNOSTI — BELI TOK — NEREDNO PERILO — NABREKLOST ŽIL Krvne bolezni in nervoznost se zdravi z električnimi žarki Za čitatelje SLOV. TEDNIKA pregled brezplačno Ordinira se od 14—20 ure Rivadavia 2580, I. nadstr. Dve kvadri od plaza Once Zakaj je februar najkrajši mesec? Naša razdeltiev časa izvira od Rimljanov Neenako število dni v posameznih mesecih izvira od Rimljanov, kajti ti so določili in spremenili imena mesecev ter njih dolžino. Imena 8(1 jim dali deloma po bogo-vih (januar, marec), po zaporednem svojem številu (september, oktober itd.), po Svojih velikih možeh itd. Po umoru Julija Cezarja so dali tedanjemu petemu mesecu (kvintiliju) njegovo ime (julij), pozneje so šesti mesec (sekstilis) imenovali po cesarju Avgustu. Ker je imel julij 31 dni, jili je moral imeti isto toliko seveda tudi av-Sust, ki jih je štel dotlej le 30. Tedaj so potrebni dan odpeli enostavno februarju, tedanjemu zadnjemu mesecu v letu, ki je štel dotlej 29 dni. Ker pa. bi po novem imeli kar tri mesece z 31 dnevi (julij, avgust, september), so septembru odvzeli 31. dan in ga pritaknili oktobru. Tako so zamenjali potem tudi število dni novembru in decembru. POLET NA MARS Prof. Piccard smatra reč za izvedljivo V Washingtonu je imel prof. Piccard, slavni letalec v stratosfero, predavanje, ki je zbudilo največjo senzacijo. Bodoči človek si bo prav gotovo osvojil svetovno prostornino, je dejal učenjak, in polet na Mars bo kmalu možen. Gre samo za vprašanje povratka. Raketa, ki se hoče odtegniti zemeljski privlačnosti, mora porabiti najmanj 20 ton eksplozivne snovi že, Dr. MILOSLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: TALCAHUANO 1025 med CIJARCAS in SANTA FE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) ženske bolezni - beli tok - neredno pe- í; a^; b0lezni maternice, jajčnika, notranje bolezni: želodčne in moške bolezni: gonoreja. sifilis — krvne bolezni * ucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: u. t. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE OENE če tehta samo 1 tono. Nadaljnjih 10 ton bi morala vzeti s seboj za odlet z Marta in rakete, ki bi zmogla takšno breme, danes še nimamo. Če bi se nam pa posrečilo izvesti umetno razkrojevanje atomov v velikem stilu, tedaj bi dobili na majhnem prostoru toliko energij, da bi ne bilo vprašanje potovanja na Mart in nazaj prav nič nerazrešljivo. Že danes lahko izstrelimo rakete teoretično v poljubno višino, le zadeva s povratkom s posadko v raketi dela težave. KAM VODI STROJ ČLOVEKA Na to vprašanje odgovarja Danijel Rops v svoji novi knjigi "Svet bres duše" naslednje : Najpriprostejši kmet v srednjem veku je imel v sebi več človečnosti nego vsa naša civilizacija. Današnji človek se da kupiti, je odkupliv, hinavski, meni, da je njegovo življenje opravičeno že po samem sebi, po samem svojem obstoju. Ta človek, ki se sam dviga na oplenjene oltarje, ni nič drugega nego senca vse življenske bogatosti človeške osebnosti. Ta civilizacija stroja, ki vstvarja okoli glave abstratnega človeka blorijolo, vničuje pravega, konkretnega človeka. Tehnika vničuje človeku veselje do življenja! Malo prehudo jo je povedal. GROZOTNA STATISTIKA Na Dunaju je izšel statističen pregled, ki navaja, da si je lani v tem mestu končalo življenje 1165 oseb, 80 več nego v prejšnjen letu. Zanimivi so vzroki, zaradi katerih so šli ljudje v prostovolj- no smrt. 141 moških in 76 žensk je izvršilo samomor zaradi brezposelnosti, 55 moških in 56 žensk zaradi družinskih nesoglasij, 118 moš-kiš in 106 žensk žaradi neozdravljivih bolezni, 105 moških in 25 žensk zaradi neugodnega gospodarskega položaja. Ostali so šli v prostovoljno smrt v duševni zmedenosti, zaradi nesrečne ljubezni in zaradi žalosti nad umrlimi bližnjiki. KRAVE BODO DEMONSTRIRALE Avstrijsko podeželje tarejo iste skrbi in nadloge kakor vse kmečko prebivalstvo po svetu. V goratih krajih je položaj še slabši kakor v dolinah. Tam nimajo kmetje niti toliko denarja, da bi mogli plačati zapadle davke. V bližini Gradca je zaradi tega prišlo nedavno do upora, ki bi se bil kmalu končal s prelivanjem krvi. Ker ne morejo kmetje plačati davkov, jim sega oblast po živini. Za bližnje dni je napovedano vse polno ekse-kucij, katerih žrtve naj postanejo v prvi vrsti krave. Zato so se med kmeti na Ni-žjeavstrijskem in Štajerskem pojavili agitatorji, ki organizirajo drastično obrambo kmetov pred početjem davčne oblasti. Naslednje dni bodo kmetje iz najrazličnejših krajev Avstrije prignali 5000 krav na Dunaj, kjer bo demonstrativen obhod. Krave popeljejo pred parlament, da bi s tem opozorili vlado in druge činitelje na obupei gmotni položaj malega kmeta. STRAŠNA SMRT Psiholog prof. dr. E. Štren razpravlja v neki reviji o vprašanju, če je smrt res tako strašna, kakor jo opisujejo očividci. Pisec prihaja do zaključka, da smrt ni tako strašna, kakor si jo umišlja-jo ljudje, ki še niso "umrli". To, kar vidimo zemljani v smrtni borbi, je često le projekcija lastnih čustev na smrt. Zelo malo je resničnih primerov, v katerih umirajoči "doživijo" svoj konec. Zdravniki lahko dokažejo, da nasopi pred smrtjo običajno nekakšna nezavest, ki omili agonijo. Kjer pa je smrt "strašna", zavisi to le od osebnosti umirajočega, pogosto pa tudi od oblezni, ki je položila bolnika na smrtno posteljo. Odločilne važnosti je torej samo značaj umirajočega, njegov odnos napram svetu in življenju. Večina ljudi, ki so pričevali mnogim smrtnim, soglaša v naziranju, da je smrt mnogo mučnejša za žive kakor za umirajoče osebe. Tako zvani "smrtni boj" je mnogo redkejši kakor se govori in se pojavlja le v izrednih primerih. DOBIČKANOSNA TATVINA L. 1921 je bilo nekemu kmetu v šlezijskem' Falken-bergu ukradeno 10.000 mark gotovine. Denar je prinesla k hiši kmetova nevesta za dobro. Poizvedbe o tatu so o-stale jalove. Pred kratkim pa je prejel okradeni kmet pismo in nakaznico za 900 m. V pismu stoji, da mu pošilja denar neznanec, ki mu je pred 10 leti ukradel ženino doto. Neznanec želi odplačati ukradeno vsoto z obrestmi vred v obrokih. Kmet je ves srečen, kajti 1. 1921 je hotel nesti denar v hralnico,, kjer bi mu bil zaradi nemške in- LABORATORIJ t\ ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultroinikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES DOCK SUD (ÍProv. Buenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur PROPIETARIOS LAS SOCIEDADES CULTURALES - - ESLOVENAS - - SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle, SAPALERI 2735 Año IV Núm. 197 ORGANO DE LA COLECT IV IPAP YUGOESLAVA EN LA Am. DEL SID Sede: Trelles 2701 y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I" 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA. flacije gotovo propadel, tako pa bo dobil nazaj vse. Neznanec pristavlja, da je ukradeno vsoto naložil v plo-donosno podjetje in