ečji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto « - $6.00 Za pol leta.....$3.00 to - $7. Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto 7.00 $7.00 GLAS f' List _slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. in^t TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Claas Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March S, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 135. - ŠTEV. 135. NEW YORK, MONDAY. JUNE 9, 1924. — PONDELJEK 9. JUNIJA, 1924. VOLUME XXXII — LETNIK XXXII DELO IN USPEHI ZADNJEGA KONGRESA Predsednik je posvaril kongres ter rekel, da mora biti konec vladne ekstravagance. — Nadalje je izjavil, da plačujejo davkoplačevalci vse, kar sploh morejo plačati. — V prvem zasedanju oseminšestdesetega kongresa je bilo izpremenjenih v postavo devetnajst predlog. — Kongres se je začel in končal sredi zmede. Washington, 1). <\. S. junija. — Predsednik Coolidge j«* v<"*eni j wtiral predlogo, sprejeto v kongresu, s katero naj hi se povedalo plače poštnih uslužbencev. Predlogo .j'1 vrnil kongresu s poslanico, v kateri je izjavil, "da mora vladna ekstravaganca prenehati". Predloga bi naložila zvezni vladi dodatno breme v znesku osem in šestdesetih milijonov dolarjev na leto za višje plaee poštnim mojstrom in poštnim uslužbencem- Ni-kakih <1oI pa ni napravil kongres, da se pokrije to svo-to s poštnimi dohodki, in predsednik pravi v svoji poslanici, da bi moral priti denar za to iz žepov davkoplačevalcev o katerih izjavlja, da plačujejo že sedaj vse. kar sploh morejo. Washington, D. ('., 8. junija. — Devetnajst predlog večje važnosti je bilo izpremenjenih v postavo v prvem zasedanju osem in šestdesetega kongresa, ki je prešel v zgodovino včeraj zvečer ob sedmih. Na stotine drugih predlog večje važnosti ni bilo sprejetih ali odobrenih. (ilavne točke zakonodajnega programa, odobrene od zadnjega kongresa, so naslednje: Apropriacije ali dovolila so dosegla skupno svoto štirih tisoč milijonov dolarjev. 1' velja vi jena je bila revizija davčne postave. ►Sprejeta je bila predloga, ki določa vojaški bonus ter priseljeniška predloga, ki določa izključenje Japoncev. Zadnje zasedanje kongresa je sprejelo več kot tristo splošnih postav ter veliko množino manj pomembnih določi). A' celem je bilo predloženih 10,436 predlog v poslanski zbornici in : 148-1 v senatu. Zasedanje zadnjega kongresa je bilo otvorjeno sredi velikanske zmede ter se je končalo na sličen način. Senat je pričel z bojem glede organizacije. Skupina La Folletta je bila proti temu- da bi bil začasno predsednik senator < 'uminins, prejšni član La Folletove stranke. Ta ugovor se je izjalovil. Spor, ki se je razvil rad i tega, je za dalj časa onemogočil senatu vsako zakonodajno delo. Tudi v poslanski zbornici se je razvil boj glede organiziranja. Zadnji kongres je odobril številne preiskave in predlaganih je bilo petdeset. Najbolj važne preiskave je uve del senat in te preiskavo so se tikale Dohony-jevih in Sin-olairjcvih potrolejskih konceij ter administracije prejšne-ga generalnega pravdnika Daugherty-ja. Ker ni hotela zaostati za senatom, je poslanska zbornica uvedla preiskavo glede Shipping Boarda in drugih vladnih uradov- l'vedla je tudi značilno preiskavo glede značaja ''dveh članov poslanske zbornice". Washington, T). O.. 8. junija. — Predsednik Coolidge je vetiral predlogo glede povišanja plač poštnih uslužbencev kljub nasvetom političnih prijateljev in politikov, ki so izjavili. da bi j »omenjal tak korak "politični samomor". Važna zakonodajna odredba- katero je odobril pred*-sodnik. se tiče zgrajenja zvezne jetnišnice, namenjene iz-kl ju eno le za ženske. Tozadevni predloge je stavil Foster tor določa imenovanje komisije, obstoječe iz tajnika za notranje zadeve, delavskega tajnika in generalnega pravdnika. T a komisija naj bi določila mesto, kjer naj bi se zgradilo novo zvezno kaznilnico. TEŽAVE NA POLETU KROG SVETA DEMONSTRACIJE PROTI AMERIKANCEM V TOKIO Japonski izgredniki so razbili ples inozemcev v Imperial hotelu v Tokio, v protest proti izklju-čitveni klavzuli. — Gotovi Japonci zahtevajo, na] se izžene iz dežele vse Amerikance. NOVI FRANC. MINISTRSKI PREDSEDNIK Francois-Maršal je dobil od Milleranda nalogo, da stvori . novo ministrstvo. — Imenovani je bil finančni minister v kabinetu Poincareja. — Viharni prizori v po slanski zbornici. — Krize ni še konec. — Komunisti hočejo izrabiti krizo v svoje lastne svrhe. Mille-randu očitajo, da je izdajalec. Poroča Arno Dosch-Fi.eurot. ___ _ J* UNDERWOOD X. UNDERWOOD, N. V Tckio, -]ii|x»n>ka. s. junija. — Trkom opozicijsko tlemoitstmcije proti ja.jw>n«vki izključil veni klav-I zuli v novi aiiHM-iški priseljeniški j postavi mi izjrretluiki veeraj zv«-| <"er prepreči-li pl»*s v Imperial ho- tlo- takoj zavzel cul. Stephen Lowe, ki naeeluje ameriki pomožni ak-|j, eiji za Bližnji Iztok. Slika njejrovo ženo. DETEKTIVI SO NAŠLI nam kaže <>l»a letalca. Lo\ve-ja BENITO MUSSOLINI Tudi Anglež major Šiuait MaeLaren namerava s svojim spremijo- telil, kaerejra s*' je vdeležilo valcem \V. X. Pon.lerleithom poleteti krog sveta. Ko sta pa do- sti članov inozemske kolonije, spela v bližino Krta. sla mora la nenadoma pristati. Zanju se je J Trideset izgrwlnikov je pridr- v dvorano te>r pričelo zmerja-mMi navzoče Ameri^kance. lzgreilni-' ki s-o imeli v rokah irule meče. Dve Ainoipikanki sta omedleli. Ploski >a> v »"lvurani. in preteči prest ep so preprečili le navzoči japonski godlje, ki su 1n-ko mirno kot le mogoče pregovorili izgie.lni.ke. a so misli i/ plesne dvorane. Po odhodu izgrednikov je izjavil najbolj odlični navzoči Japonec, da. ni imela demonstracija namena žaliti Amerikance v, pač pa namen osramfitiiti navzoče .Japonce. ki se družijo z Amerikanei v MORILCEV TYPEWRITER 0 EVROPSKEM POLOŽAJU V priznanju drugega morilca, Loe-ba, se glasi, da je zločin zasnova! Leopold. — Veriga dokazov je gotova. Italijanska poslanska zbornica je zopet izrek;!a Mussolinfiju zaupnico. — Nemčija se nagiba proti socijalizmu. Rim, PREMOGARJI DELAJO PO 146 DNI NA LETO Premogarji v Illinoisu zaslužijo povprečno po petsto dolarjev na leto. — Premogovniki niso tekom lanskega leta obratovali niti polovico časa. Po?-sal Leopold piismo očtvtu malega Frajiksa. v katerem j<* zahteval odkupnino v znesku $10.000. Kmalu po izvršenem zločinu je vrgel Leopold pisalni stroj v laguno z mosta, v bližini jahtnega kluba. Več. kot en teden, izza presenetljivih priznanj obeh morilcev. si je urad državnega pravdnika prizadeval najti ta kos dokazov, ki je še manjkal. Loeb sam je pokazal mesto, kjer jo bil pisalni stroj vržen v vodo in potapljač je dalj časa delal pod njegovim vodstvom. V svojem priznanju je naprtil Loeb vso krivdo za od vedenje in umor Leopoldu ter namignil, da bi bil Robert Franks še danes živ. če bi ga Leo]>old ne obvladal s svojo voljo. Milwaukee, Wis., 8. junija. Curt (leissler. neki tukajšni krojač, je priznal, da je pisal čikn-ški policiji pismo, v katerem je stavil ponudijo, da gre na vislic«*1 ineslo Leopolda in Loeba proti ŠTUDENT JE UMORIL SVOJE-odškodnini v znesku enega mili- GA OTROKA, jona dolarjev. i - — To sem storil, ker hočem j London, Anglija. G. junija. —. pomagati svoji družini v Nemci- j Enaindvajsetletni ameriški štu-ji, — je rekel. — Že dalj časa sem ! dent Charles "Wei ford Travis jo Italija. M. junija. — Poslanska zbornica j" izrekla včeraj ministr. predsodniku Mil«so- 11(.m času narodne nevarnosti, liniju zaupnico. Stališče laškega j Izgredniki so tudi delili letake, minisli-skega prcdswlnika je »»pet ; v katerih se poziivlje tia bojkot prccej utrjeno za nekaj časa. On ameriškega hlaga. Med drugim so si je bil sicer svest zmage, kljun j ff].ajji v t^ pam f letih: tem, da so nekateri laški listi prerokovali, da zaupnice ne bo dobil in da se bliža konec njegove slave. Glede volitev na Xemškem je rekel, da s«; ni ničesar bati, da bi se Nemčija vrgla v val soeija-lizaiiii oziroma komunizma. — Nemčija — se izjavil — se rada opija s socijalisfričnAmi idejami, toda. dosedaj se je v prvem trenutku še vedno Lztreznila. Glede splošnega političnega položaja v Evropi je izjavil: — Kljub proti demagoški Ln nepopularni plat f orni i ministrkega predsednika Baldwin a ter poraza njegove stranke so dobili konservativci le IG,000 glasov manj kot pa pri volitvah leta 1922. Vsled-tega ne sme nihče reči, da je zavladal nov duh meti volilei. — Ddo je stvar razvoja. D(*-•lavci se bore že. stoletja in .sto-lestjia v namenu, da dosežejo potrebno priznanje. MaeDonalda spravlja v zadrego njegova lastna stranka, prav posebno pa škotski premogarfi. brez dela. Isto velja glede drugih krojače v. ko jih usoda je trnje -va. Hotel som jim po-magati nn ta način. SOCIJALISTIČNA KONVENCIJA SE BO VRŠILA 5. JULIJA V CLEVELAN DU. Cleveland, Ohio. 8. junija. — Xarodna konvencija soeijaJLstične stranke se bo vršila tukaj dne 5. in G. julija. 1400 JETNIKOV V SING SINGU Ossining, X. Y., 8. junija. Ravnatelj Sing Singa Lawes je objavil, da je bilo koncem tedna v Sing Singu vsega skupaj 1400 jenikov. V zadnjih sedmih letik jih ni bilo še nikdar tako dosti. V novem poslopju, ki bo kmalu dovršeno, bo prostora za 200 nadaljnih 44 gostov". STAREC HOČE ZOPET HODITI Stamford, Tomn.. G. junija. —-82 lot stari John Ennis, ki je prišel lota 1910 v osemdesetih dnevih peš iz Ran PrancLsca v New York, jo izzval tekmeca, s katerim s«; hoeo meriti v maršu med Chica-gom in New Yorkom. TRUPLO TRILETNEGA OTROKA V ROČNEM KOVČEGU. Philadelphia, Pa., 8. junija. — V bližini Xorth Philadelphia železniške- postaje je nekdo "pomotoma pozabil" ročna kovčeg. Policija je kovčeg odprla ter našla v njeni truplo triletnega otroka. — Policija domneva, da jt» bil otrok odveden in pozneje umorjen. bil danes obtožen v Marlevbont* policijskem sodišču, da je umoril svojega deset mesecev starega otroka in truplo zakopal. Prijateljem iin sosedom je pripovedoval, da je poslal otroka v bližnje mesto k svojim sorodnikom. KANDIDAT ZA PODPREDSED NISKO MESTO. — Sedaj ni čas za razprave, temveč čas za akcijo. Sedaj je čas, da se dvignejo mladi možje cesarstva. — Mi zahtevamo deport ac i jo vseh Amerikance v. — ML zahtevamo bojkot vseh ameriških kino-slik. — ML zahtevamo bojkot vseh ameriških izdelkov. — Mi zahtevamo prepoved vsto pa Amcrikancev na Japonsko m razveljavljenje vseh ameriških pogodb. — Mi zahtevamo odpravo plesa ki uničuje našo deželo. Policija ni storila ničosar, da prepreči demonstracijo, čeprav se glasi, da je vedela za tozadevne načrte od treh popoldne. Iz avtoritativnih, Amerikaneem prijaznih viroc, se je izvedelo, da je bila ta demonstracija le del večje demonstracije, ko je namen je izgnati Iz dežele vse Amerika m;e. Tolpe izgrednikov so včeraj tn-<1L zaprle številne kinematografe, ki so kazali ameriške slike. Medtem pa se je pojavila tudi ministrska kriza. Ministrski predsednik Kijura je odstopil včeraj ob štirih popoldne, a je dobil zvečer od regenta povelje, naj o-stane s svojim kabinetom v uradu, dokler ne dobi nadaljnih na-vodil. Pariz, Francija- 8. junija. — Kmlcri«* Franmis-Marsal. finančni minister v kabinetu IVuu-an'ja. jr v«V-daj zvečer t »b desetih sprejel naročilo, naj stvori n«»v,. ministrstvo ter sporoči senatu in po>lan>ki '/.ln »rniri poslan i-<-o predsednika Milleranda. Se tekom današnjega dne ho skušal sesiaviii svoj kabinet ter se bo ju-edstavil obema zbornicama v torek ]io-poldne. Ta korak bo spravil predsedniško krizo v akuten stadij. Neposredno po sprejemu naročila, ki mu ga je dal Millerand, je rekel Franeois-Marsal: k*Predsednik me je naprosil, naj st voi im vlado in sprejel sem ponudbe- Tpam najti par prijatel jev, ki e mi bodo pridružili in mogoče bom imel stvorjen kabinet /«• jutri zvečer. Edini cilj novega ministrslva je sp«»ročiti p<^l;uii«-o ]»reclsednika obema zboini«-ama parlamentu. INvčiial bom ]»oslaiiieo predsednika ter podal kratko izjavo. drm.-o je v rokah parlamenta.'* Ko so ga vprašali, če ne misli da je slabo za vleči e naprej predsedniško krizo, je odgovoril: — "Vzemimo to mirno in če mogoče, s smehljajem. Ko so o-a vprašali, če upa. da bo ostal ministr: ki predsednik, je odgovoril: "f!\» j.- ministr.-d vo. ki 1><. v uradu le štiri in dvajset ur." Dva dneva- polna posvetovanj. s<» dovrdla ]u«'dsed-nika Milleranda do spoznanja, da ni ov}»rečne Franeoz«*- Tndi komunisti so se poslužili odpora Milleranda tei-ga dolže, da skuša izvesti vojaški državni preobrat - pomočjo generala Mangina in drugih. Komunisti he objavljajo nikakih dokazov Liled<* teh. svojih trditev in ohdolžb. Skušajo le izrabiti ki-iz<» svoje lastne svrhe. A' kratki seji poslanske zbon>i«-e včeraj popoldne je vzkliknil komunist ični |iosIanee liei-t liorp: 1 iMillerand. izdajalec!'1 Predsednik poslanske zborniee. Painh-ve, u;i po/val. naj umakne svojo besedo, a komunist je še nadalje razgrajal ter psoval predsednika republike. VELIKE POPLAVE V GRADU. LENIN- Cleveland, Ohio, 8. junija. —-Kandidatom za podpredsedniško mesto na republikanskem tiketu bo brez dvoma imenovan dr. Ma rion Lerov Burton, profesor mi ehiganske univerze. SMRT ZNANEGA ANGLEŠKE GA IGRALCA. l London, Anglija, 8. junija. —■ Veteran angleških igralcev, Ro-beret Paiterman je umri danes v starost i 84 left. V Ameriki je prvič nastopil lata 1869. Leningrad, Rusija, 8. junija. — Vsled velikanskega deževja in viharja, je Lada/go jezero v tukajšni bližini prestopalo svoje bregove. Povodanj je povzročila po okolici velikansko »kodo. V Pa-škem in Sumskem okraju se je pojavila povodenj tako nenadno, da se niso mogli rešiti kmetje s polj. Dosti jih je ^tonilo. Po dveh dneh je začela voda upadati. VON PAPPEN KONTROLIRA ČASOPIS "GERMANIA". Berlin, Nemčija, 8. junija. — Skoro vse adceije earsopisa '' Ger-mania" je pokupil major Pranz von Pappen, ki je bil leta 1916 vojaški artaše p*"T ^emakem poslani-štvu v Wash ingtoniu. "Germania je ofieijeluo glasilo centruma. AMERIŠKI LETALCI SO DOSPELI V HONGKONG. Hongkong, Kitajska. 8. junija. Trije ameriški armado i zrako- plovei. ki nameravajo p krog >vrta. d«>s|M-li danes sem. Hazd.iljo i/ Amoiiii. ki znaš:i iif-kaj na.l tristo milj. pr<-l«*t -Ti v lr«-h urah :n petna ist i h nemi ali. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dane3 so naše cene sledeč*: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $13.10 2000 Din. $2G.G0 5000 Din. SG4.;>0 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiaot dinarjev računam« po^rhe) U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "1'oštni frkovni zav*4". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir .......... $23.50 1000 lir..........$4C.OO Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 eeiito7 za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji ln Zadru. Za poSOjatre, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOČ LlR dovoljujemo po mogočnosti iše poseben dopust. Vrednost Dinarjem ln Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega.dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.^ Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje p> Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK B2 Cortlandt Street, New York, N. T. Tel. Cortlandt 4887. i Glavno zastopstvo Jadranske Banka. GLAS NARODA" aa* PuMlafc«* fc» rvMifllriaf •A m~w»r***m\ yal dolarjev, širok kot Gulf Stream, ki bi tekel iz Amerike v Evropo ter ogreval mrzlo ozračje stare Evrope, kjer pihajo ledeni vetrovi denarnih katastrof, je sen marsikaterega Evrox:>ejea, kadar postane zamišljen in sanjav. Vprašanje je le, kako privabiti njegovo veličanstvo preko Atlantika- UMM« BINIBIR« •I M« c*rfwitl*n *n< Bf«ui» of Manhattan, •« A>wi •nuarai N«w Varfc «ty. N. V. M« L A S NARODA« (Vataa •» tha awry Pay »gaagt Sunday a»ta H>MOy». a« «Ma MH Vil* IIm aa Za N«w York aa lata IfH Za pol lata Za Inosamctva aa aflta I •1.U za pot lata ........... autxcrlptlon V—fly —•<» MvtrtlMmtnl *n A|r«*fn«nt. N>r«4tn Izhaja »aafcl odWM Mbaooatl m m priobfiujajo. Dona* aaj a« lltavnN aa IOmt Or««r. Pri ipruntaU kraja MroColfcor. prosimo. M M Bata »rOtal« Mtr«llMa naana.nl, šm, hlti^Ja najdaaaa aaalarmlka.__ L A • NARODA" »orough af IHanhatttan, 1 Talaahenat Oartlan#t M7C ■L Iz Jugoslavije« VLADA AMERIŠKEGA DOLARJA Njegovo velif-anstvo dolar je odšlo v inozemstvo- in poglejte, kaj je storilo... To zveni kot pravljica, čeprav je skrajno resna povest. ki nam l»o predoeila dejstvo, da je odšlo v preteklih dvanajstih mesecih nekako 500,000,000 papirnatih dolar jev v inozemstvo, ve«'i na teli v namerni, da trajno ostanejo v Kvropi. Kako hitro zavojuje dolar Evropo, je razvidno iz zadnje koinplikn«-ije poljskih fiiiančnili oblasti, ki kaže, go-varjala o nekem tobaku, ki ga bosta kupila v Križeveih. Nenadoma pa sta vstala in zaklicala: "Sfdaj bomo streljali!" Kozlovičeva žena je zbežala na podstrešje, odkoder je klicala na pomoč, tujca pa sta medtem oddala 2 do 3 strela. Ko se je Kozlovičeva žena vrnila v nic.tii tudi Laza Žikič. ki se je izdajal za beograjskega tr«ovea z ribami. Mladi Milki je Žikič toliki časa dvoril, da je slednjič \ sporazumu s svojimi starši privida v to. da se poročita. Milliin cče je obetal ženinu, da bo dal ol tisoč dinarjev dote. Milka in Laza sta se poročila in odšla v Beograd. Zelo jr bila Milka razočarana, ko je prišla na Žikičev dom in videla, la nji-r. i-u ž ni tako sijajno situ-iran kot je v Priniorju pripovedoval. Kmalu po poroki so se pričeli družinski prepiri, predvsem vsled tega, ker Milkini starši niso izplačali Žikiču obljubljene dote. Prepiri so se navadno končali s tem, da je Laza pretepel svojo ženo Milko. Toda Milka je radovoljno prenašala gorje nesrečnega zakona in ni nikomur potožila. Nesrečno zakonsko življenje je postajale Milko, vsletl v t lilo pogostejših dejanskih napadov njenega moža, z vsakim dnem neznosnej.se. Ne-Keua dne se je zato odločila, da pobere svoje .stvari in odpotuje k svojim staršem v Ljubljano. Zi-kiča je odločitev svoje žene zelo razsrdila. Ko se jc* Milka odpravljala v Ljubljano, jo je napadel in tako pretep"!, da je morala Lskat; p muči v beograjski ambulanti. Vsled Živinskega nastopa je i * 11 Žikič aretiran, dočim je morala Milka vsled težkih telesnih poškodb iskati pomoči v bolnici. Strašen zločin. V Malem Idi j asu je kmetski delavec llija Parosi dalje časa živel v ljubezenskem razmerju s Kat.iieo Cabradi. Posledica ljubezni je bi l la, da je Katica rodila sina. Po rojstvu nezakonskega sina se je pričel llija odtujevati Katici in si izvoli! za ljubico drugega dekleta, s katerim se je hote! tudi poročiti. Nekaj dni pred poroko si je pa llija vrnil k svoji stari lju uic-i Kanci Ln ji pričel obetati, da hoče razdreti zaroko, da ima le njo rad in da jo tudi poroči, llija je zahteval, da mora Katica z njim pobegniti iz vagi. Katica je pristala na zahtevo Jlije in jc nekega večera prišla na sestanek, po ka tereni naj bi pobegnila iz vasi Mali JdijoŠ. Kakor hitro je pa prišel v temni noči llija v bližino Katice, je potegnil nož in svoji ljubici prerenal vrat, da je na mestu izdihnila. Katica je imela v naročju svojesa nezakonskega otroka. Tudi nezakonskemu otroku ni priza-nesel zločinski llija. Zagrabil ga jc in mu tudi prerezal vrat. Po svojem strašnem dejanju je šel v Črno Lrdo, kjer se je naznanil oblasti. Pri zasliševanju je llija izjavil, da je izvršil svoj zločin premišljeno in da je hot-M po umoru Katice in nezakonskega otroka zaklati tudi svojo novo nevesto, nakar bi izvršil samomor. Samomor študentke. Leposla va. Petrovič, 2 lie tria štu dentka farmacije (lekarna rstva) v Zagrebu, .se je zastrupila z mor fijem in je na posledicah zastrup ljenja tudi umrla. Vzrok samomo ra se pojasnjuje na ta-le način Zagrebška policija je iskala pu stelovko Leposlavo Petrovič, 18 sobo, sta neznanca že izginila, mož let staro, rojeno v Beogradu, ki je pa je ležal na tl?h v ndaki krvi. dne ^G. aprila bivala v Zagrebu Imel je prestreljena pljuča in je Policija je pomotoma aretirala !-d prepeljan na kliniko v Z»gre-'študentko Leposlavo Petrovič, k bu. Zanimivo je, da napadalca ni- ima enako ime z artistinjo Petro sta ničesar odnesla s seboj. Policija sprbno zasleduje skrivnostni poskus umora iu upa, da pride zločincem kmalu na sled. Po štirimesečnem zakonu. Dne 13. maja z»veČer ob 7. uri je iskala pomoči na beograjski občinski ambulanei mlada žena v zelo žalostnem stanju. Po obrazu polna vie. Študentko Petrovič so na po 1'ciji zasliševali tri ure in zdrav ni-ko preiskali, ako ravno se je takoj legitimirala kot študentka farmacije. Po posredovanju nje nin koleginj je bila Petrovič izpu ščena iz poiieije. Brezobziren na stop zagrebške policije je pa Le (poslavo tako razžalostil, da se jc zastrupila z morfijem. Tragičen , , . . . , j . slučaj samomora vzbuja v Zagre podplute krvi od udareev m po * , : „ .. , . , , . . 1 i bu veliko pozornost in se večio rol nit opraskana ter krvaveča seV „ - i . - .... , , . . . _ kritiko vsled postopanja polic ne je plakajoea zgTudila na stol vsa * onemogla. Ko se je mlada žena nekoliko umirila, je povedala, da se piše Milka Žikič. Preteklega leta je bila Milka, ki je rodom Ljubljančanka, s svojimi starši na počitnicah v Primorju. V istem času se je nahajal v Primorju na poeit- Umor v Medjimurju. V Čakovcu je 151etni Martin Horvat za plačilo 50 Din in pol li tra vina, katero je dobil od kmet skega far. t a Vinka Kukorea. umo rii lOletnegu G jura Novaka, V kongresu je btl stavljen predlog, naj se zgradi novo kaznilnico za ženske zLočinke. Kaznilnica bo pa toliko časa pre cej prazna, dokler ne bo vbula naročda so<.liščem, naj kaznujejo ženske za zločine, ki jih napravijo in naj bodo ženske deležne za zločine Istih kazali ko-t so jih deležni moški. ★ Poročilo pravi, da Jugoslavija in Italija ne bosta nasprotovali albanski samostojnosti in neodvisnosti. To je višek velikodušnosti. Sicer je pa Albancem peres neto malo mar. kaj sklepata Ln nameravata Italija Ln Jugoslavija. ★ Cleveland bo baje popolnoma suh začasa republikanske konvencije. Tudi govori na konvenciji bodo suhi. In meseca novembra bo zmaga precej suha in jalova. ★ Pravijo, da bo ženska moda poleti ravno taka kot je bila pozimi. Potemtakem ne bo nobenega razločka. K večjem le ta razloček bo, da so se ženske pozimi prehlajale, poleti jim pa le tega ne bo treba. ★ Neki učenjak: je dokazal, da nima človek pri jedi nobenega oku>a, če ima nos popoluoana za-niašen. To je lep dokaz. Kapitalisti se pti poslužujejo Se drugačnega, ko odgovarjajo na pritožbe delavcev. Pravijo namreč: Imejte usta popolnoma zaprta, pa vam ne bo treba ničesar jesti. ★ Znana gledališka igralka Peggv Joyce se je že včetrtič poročila. Topoi je vzela nekega evropskega plemiča. V Ameriki je prepovedana trgovina s človeškim mesom, toda zdi se, da prepoved za milijonarje ne velja. ★ Pod Kremilinom v Moskvi so razkrili velikanske zaklade bivših ruskih carjev. Nič čudnega ne bo, č^bo Francija zahtevala te dragocenosti kot povračilo za dolgove, ki so jih delali ruski carji rui Francoskem. Francije je imela Landmja, Jugoslavija ima Čaru go. Jugoslavija je pa Franciji žal edinole v tem oziru podobna. n Predsednik ne\vyorške Colnm-via univerze dr. Butler je odločen nasprotnik prohtbieije. On je eden izmed ornih malošfe* vilnih uglednih mož, ki si upajo javno nastopiti proti škandaloznim razmeram, ki jih je prinesla prohibicija v deželo. Drugi so pa bolj skromni in lihi. V božjem strahu srkajo al.ko-liolno pijačo in proklinjajo, ker je tako nazarensko draga. ★ Predsednik Coolidge je vetiral postavo, ki ima namen povišati plače pismonošam Ln drugim poštnim uslužbencem. Poštni uslužbenci so veliki reveži. V dežju, mrazu in slabem vremenu morajo nositi na kupe pisem in poročil od hiše do hiše, od krajia do kraja. Njihov tovor je težak. Naj'bolj jih bo po potrlo to zadnje poročilo o predsednikovem ukrepu. Težko ga bodo prenašali. Ne bodo ga pa prenašali s svojimi rokami, pač pa na lastni koži. V Nemčiji je šestinsedemdeset strank. V Jugoslaviji jih je dvanajst ali peifcnajsst. Pa je kljub temu v Jugoslaviji stokrat več ropota kot ga je v Nemčija. 3ItfS0Bimmm*ka Ustanovljena L 1898 iKa&u. Senata Inkorporlrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni otfbornlklt VtMsdnlk: IDDOLF PIRDAN, »IS m. 11* ■«.. OrHiH O. _____ Podpredsednik: I.OU1S BAl.ANT. lSus K. St., Lorain. O. »»Jnik: JOSEPH 1'ISHX.F.B. Kly, Mian. Blagajnik: LOUIS CHAMl'A, Boa Ml, Ely, Minn. pt.y.j^w »eixpiat&nih smrtnim: JOMN MOY11M, Ul It* IH V>«lutk. Mima. VrMvnl tfravnlki Br, fOB. T. GKAHU, MS Aatri«U Stat« —al HUi Slatk ▲▼«.. mttabur^k. Pa. Nttfitrnl t«Mfi &JVTOM KBABNTK, Moom M« BakavaU HO.< I Street*, Plttaburvh. Pa. KOHOS MLADIC. 1214 W 11 Btr**«, Ckl«a«o, DL niNE SKMAB1CG. Utl Waahlostoa Btr«*«, Durtf, Ptrttnl i visoko š«>li> na JJlllliijLl ill položil tlnc uiajulUa t«M4ii lvta iui.eJijfr-.ki i/.jut ^ prav dobr.in uspehom. Smrtna kosa j-' pok«>Ni!a \ tem letu d»> Velike n .rtibii Makovega očeta, kateremu ni manjkalo :iiti v /.adnjili letih, ks> je že bolehal , li a zdravem humorju, se je udeležila na cvetno ne deljo p'.i'pojtlne izvauredno velika iiiii"ir;i ljudstva. Ker je rajni ?."a!;evi (i">- kot lovec 'i'I e tudi pri podružnici i. iprrr/i 7.', i-u kakor pri tnrni eer-l'vi, / i kaleie je primeroma uuj-\ • * v dar. val. Tt»da ta želja so mu ni več izpolnila. Že v postnem času je za-'-el tc'!;o dihati, ilohil jd naduho, na kateri j«- tudi umrl. Se ln.lj žalostno vest j<* princ« sel d..pis od deželne siKlnijt- v Celovcu. da je Andrej Mak. posestnik Makov- kmetije, proglašen za mitveira, da se po natančnem poizvedovanju ni moirel na.jti. Velik lolaree je to /.;i njegove tri sestre, ki \o tako te/ko čakale na njegovo vrnitev iz vojne. Velika izguba je pa tudi /a župnijo, kajti rajni Andrej ni bil navaden mladenič; bil je '/vr.steu pevee. pri vseh priljubljen. akoravno se nikdar ni M'.imi-val svoje narodnosti, ampak povsod delal za slovenski narod. \' evetnem tednu smo dobili nazaj inonštraneo, ukradeno od J. 11.. ki J-» je zlatar Krainer v Oe-luvv-n lepo popravil nt nanovo j»o-zlatil. m' s\i-ti, kiuor bi bila iu va. -J. II. je .še v preiskovalnem zaporu, i'na menda še več hudo-b j na svoji vesti. Bilčovs. I'o -loliii mučni bolezni ie umrl »li-c sp*;št i van i Rupert Sablalnik. pd. Mohor na Pot.ku. Neizprosna Jctikn v* j t vrjrla na bolniško posteljo. kjer }ra je tudi rešila srJirt. hn h-ir i trpljenja. Star šele "{G let je moral pustiti svoje lepo domačij-". ž%no in 4 otročiee.'liileovški pevski /.bor se je na domu in o!» urobu ■/. ganljivimi pesmi poslovil od rajnejra. Velika množica po--rebcev ua je sprernljala na nj-*-<_!-*. v i zadnji poti. Spomladna potovanja v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslUžiti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., ~ New York, N. Y, GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE ..i*: .. ' ;-v, - . .i • .J""-: • ~ . . . ' n Pod krivo jelko. (Povest iz Časov rokovnjačev na Kranjskem.) (Nadaljevanje.) *'Miea. pojdi na Stegna v Omejačevo bajto in se ogrej, da prideš spet k pameti. Komatar iz Ce&njevka naj gre s tabo. Mi gremo do Mraka na Žerjavek. Jutri večer odrinemo nazaj proti Udnemu borštu. Pa še ti pojdi. Fundeška, ker imaš majhnega otroka."' "Ga nimam," odvrne Fundeška. ''Nesla sem »n v Vodiee in položila v vežo gospodu Naeetu, rekoč: Ker ste nam vzeli može, pa Vi redite naše o-troke. Saj mi je hudo za mojo Franeko, a zastrašuj sem hotel.« gospoda kaplana in uverjena sem. da bo bolj skrbel za njo kakor jaz sama." "Kakor komu kaže," pristavi Kovar hladno in se obrne. "O dobro kaže." nadaljuje Fundeška. '"Sem se ?e enkrat prepričala, da je otrok v prav varnem zavetju. Gospod Naee jo ima rad, kakor bi bila njegova. V naročju jo je držal Franeko, ko sem pribera-čila k njemu, postrežniea pa ji je posteljico pripravljala. Moja Franeka bo še nekoč taka cerkvena pevka. d« ji ne bo para. Kar mačka rodi, miši lovi. Moj Tomaž je pevec iti s°dee, jaz imam dober glas, ni vraga, da bi se ne izpolnilo moje prorokovanje. Samo to prosim, harambaša, da gospodu Naeetu nihče nič zalega ne stori, dokler redi mojega otroka. Gospod Naee sam nam ne bo škodoval, ali komendski dragonar ga je premotil.*' Harambaša zagodrnja nekaj pred se, njegova hei pa odide s svojim spremstvom. "Jur, jaz pojdem nocoj v Trboje k polnoenici," zine Mica Komatar ju, ko stopata po klancu proti Tr-bojam. "Pojdi še ti. Trbojski gospod je miren mož in ja/. imam vanj zaupanje. "Kaj poreko ljudje, a ko naju spoznajo? Ne kaže, Mica," ovrne zamišljeno Komatar. Miei upade pogum. Za sabo je culo govorico. Harambaša je že stopal s svojo četo proti Žer-jnvku. Pri Mraku se odpro duri in štekljaearji vstopijo. Samokrese polože na mizo in zahtevajo prenočišče. "Zdaj bomo najprvo molili," izpregovori junaška uospodinja in vzame molek v roko. Veliki Gro-ga ni ugovarjal in je molil rožni venec z domačimi. Led se je tajal tudi ob njegovem srcu in ko je gospodinja povzdignila glas: "Ki si pa Devica rodila*', je Groga obrisal solzo izpod oči s svojim rokavom. Samo Bog jo je videl. Spomin otroških let mu je šinil mimo glave. "Pojdite na onostran v zidano hišo." reče hišni gospodar neljubim frostoni. "Mi ostanemo tukaj, pojdite domači tjakaj," odgovori Groga zapovedujoče. In domači so se morali umakniti v mrzlo zidano hišo, Malharji so ostali v leseni hiši in Zore-tovka je prišla v hišo z zibelko, sedši na materino posteljo. "Ti že ne boš spala na moji postelji," ji reče Mrakovka iti postavi zibel obenem z mize na tla. "Tiho. drugače utegneš videti rdečega petelina na strehi." odvrne Zoretovka osorno in Mrakovi so umolknili ter odšli v zidani konec. Ko se je zaznal dan. so neljubi gostje že izginili iz hiše in iz vasi. * * . Tam gor v Tenetišah v Bidovi bajti pa je gostoval kapitan Taeman in njegov oproda Polonjek. Str« bova la sta vso okolico in vabila starega Grogo, da se vrne v trsteniško okolico. In stari Groga je dospel. Na Štefanji VC?er je bilo napovedano kurjav^šfe pod krivjo jelko v Udnem borštu. Taeman je poročal harambaši o svojem delovanju. Stari Groga je poslušal z veseljem kapitanovo poročilo. Za trenutek se je pomladil in izbrisal ne-vesel spomin preteklih dni. Njegova hči je stala poleg njega, opasana z zlatim sklepancem, ovenčana s srebrno verižico in z pozlačeno avbo na glavi. Tae-manu se razširi njegovo veliko srce. ko mu je Miea s svojim pogledom pretresla obisti. "Le poglej jo, Taeman, mojo Mico. kako je še zala, dasi je pokopala že dva moža. Tebi jo izročim v varstvo, da se je nagledaš, in ti po popeljem pred jarek pod krivo jelko. Dobro si varoval naš stari dom. Vse ti je pokorno, naši in drugi ljudje* Kaj hočem drugega, kakor da te izberem za svojega namestnika in naslednika. Ljudje božji, kapitan Taeman je od danes naprej vaš harambaša. Tretjič že odlagam čast, ki sem jo nosil celih 30 let med vami, in zdaj upam, da sem jo odložil zadnjic. Taeman je mož zato. Vranjek je bil nesrečen. Mali Groga je imel smolo, Taeman pa naj ima srečo in zdravih Poštenost Newyorcanov. Piše A. Ross. Pred par tedni so bili vsi listi prej videl svojega soseda onstran Udnega boršta. polni vJavospevov na naslov ne-Njegove ovčice so bile dobre duše so grešile in kega taksi-šoferja, ki je vrnil se pokorile, so nagajale in se kesale, ubogale in se neki lastnici paket z dragocenimi ustavljale. Časih pa je tako prišlo, da je gospod -la- dragulji, katerega je pustila v nez pokzal človeka, njegovi farani pa zobe. In tedaj njegovem taksiju, se je goriški lokalist zaprl v svojo hišico, ni maral Dejstvo je da so prebivalci sprejemov svojih ovčie. hudo se je držal, grdo je gle-^ \eu- Yorka. veliki in majhni, bodal in celo njegova postrežniea, ki je bila vzor po- gati in revni, pošteni ne sicer iz trpežljivosri, je tiho sopla in po prstih hodila. 'politike, temveč iz principa. Da Sicer pa je bil gospod Janez tako hud, da so mu dokažemo to dejstvo, nam ni tre-rekli "hudi gospod". Starejšim ni prizanašal, mlaj- |>a poklicati na pomoč statistik, šim pa je našteval slabosti tako, da so bežali pred Statistike dokazujej-o nekaj, ni-njegoviin obličjem. Kleli so ga fantini, ko jim- je Če*ar in zopet vsako stvar. Šta-pred cerkvijo šopke metal iznad ušes, pa ga niso ti>tike so že davno prenehale za črtili. S pobeljenimi grobovi je pital hinavke, pa nima. t i modrijana. Moralist se ne jim je odpuščal, s hudičevo zalego je zmerjal ta- ozira nanje. Pretekli mesec je tove, pa jim je Še postregel. "Koža ciganska" je neki učenjak izjavil, da je ve-bil pa njegov vsakdanji pozdrav. In vendar je bil liko povečanje vlog v ameriških zlata duša, ta goriški lokalist: farani so se ga bali J hranilnicah, in bankah posledica kadar je govoril, so ga ljubili, ka^Jar je delal. Bil j osemnajsitega amemlmenta. Neki je dober kakor medena potica, oster pa kakor na- drugi učenjak, prav tako brih- ten. je nato vstal t«*r izjavil, ds da je bilo povečanje brušena klina. Ko je na prižnici možem levite bral, so mu ča- jf resnica, sih glasno ugovarjali, a jih ni šel tožit. j vlog posledica amendmenta, pc>- Farani niso spoznali višjih inštane, duhovni pa- sebno pa onega dela amendmen-stir pa je poznal svoje slabosti. j ki je ustvaril butlegarski po- ln vendar je prišel kak vihar tudi v ta skriti sel. Iz tega je razvidno, da niso kot slovenske zemlje. Goriški lokalist je razkladal z statistike za nič. vso skrbjo in z vso vnemo svojim ovčicam nove ča-j Neki londonski list je pred se. Omenjal je tudi bire, ki se naj bi odpravile. j kratkim izjavil, da je kon ^i mo-"Za vas dobro, za nas slabo!" je končal poglav-j g'»če šteti med kriminalna deja-je o biri. i nja, če si kdo prilasti dežnik. V "Bomo pa mi pomagali, gospod oče!" zagneteni Jižnik na glas. "Tiho, Jižnik. zdaj smo v cerkvi,'* posvari gospod Janez, zadovoljen z Jižnikovim medklicem. Pihal pa je tisto nedeljo hud veter, da se okna šklepetala, in vihar je streho trgal na cerkvi. "Urban, pojdi na streho, dr ne bo kake nesreče!" pokliče pridigar po imenu tesarja Adama. odvrne. New Vorku pa je dežnik skoro nedotakljiv. Malo je moških m žensk, ki bi se polastili dežnika, če ni njih lastnina. V ^klaiščili železniških družb je vse polno dežnikov, katere so izročili pott-niki sprevodnikom, mesto da bi jih enostavno vzeli in nesli domov. Jaz sam sem bil pred krat- Železnica preko največje puščave. ! Francija se je že pred petdesetimi leti bavila z načrti, da zveze severne in južne dele Afrike z železnico, ki bi tekla preko največje puščave Sahare. SVEDSKA PRINCESA ■i Načrt za železniško zvezo med francoskimi severnoafriškimi ko- i * t .- "NDCHWOOD A UNDCKWOOO. N. ».* lonijami in med kolonijami ob reki Niger je pravkar stopil v nov stadij. Saharska železnica se bliža reaJizaciji. "Conseil superier de la Defense Nationale" v Parizu je nam- ■ reč že lani začetkom junija resno !Prmcesa Tn-rid' edillil hfi šved" pretresal predložene mu načrte, j ske-Jl P rest olonaslednika Gusta-ter je enega izmed njih sprejeli va AdoIfa- Koncem marca je hiter ga priporočil francoskemu parlamentu. Francija se je že. od nekdaj posebno živo zanimala za zgradbo železniške proge, ki bi vezala Al-žir s francoskim Sudanom. Že Dr. Strauss častni meščan sta Dunaj. me- hi stara štirinajst let. Cerkvica sv. Andreja je bila majhna in ženske so imele svoje klopi ob vhodu v senci košatih dre-'kim Prif'a takega dogodka, ves. Dologčasile so se, ka jim je duhovni pastir raz-[ Primere newyorske poštenosti kladal nove postave, in so dremale kljub viharju so zelo mnogoštevilne. Kljub vsem in vetru. ! skušnjavam, da se vrže svinčena i nadomestila v takozvane "turn- gadougou. kjer se -•poji z želez niško črto v Srednji Afriki. Pro ga bo velikega gospodarskega m strategična pomena, ter zasleduje v prvi vrsti cilj tesnega sodelova pred petdesetimi leti je pošiljala inja vseh francoskih kolonij v Se-v deželo poizvedovalne ekspediei-)Verni in Južni Afriki. V slučaju je, ki so pregledovale teren za j vojne ima ta proga važno nalo-projektirano železnico. V ekspe- L0 vzdrževati trajno zvezo med dicijah so se nahajali inženirji I Francijo in njenimi afriškimi po in častniki, ki so imeli včasih -il-; sest vi. ter skrbeti za kontakt pre-ne težkoče pri izvrševanju sva- ! |i0 Sredozemskega morja in A1-jih dolžnosti. F rojene i namreč, jžirije s Sudanom. Železnica bo prebivajoči na ozemlju, kader bo ' z„rajena tako. da se bo v slučaju tekla železnica, so se komisijam j potrebe lahko podaljšala do f'ad-uporno postavljali po r.dni. ter soškega jezera in do reke Kongo, nekatere ekespedicije pripravili Saharska žeelzniea je projek-ob polovico ljudi. Šele v začetku I tirana kot nomialnotirna prog,--tekočega stoletja, ko je bila Saha- ter bo obratovala z električnim to-ra dodobra zavzeta in postavljena | kom. Izključeni pa niso tudi dru-pod neoporečno nadzorstvo, se je prj načini pogona, na pr. s parni-začelo s prvimi deli za saharskimi lokomotivami ali rastlinskim železnico. oljem, ki se proizvaja v deželi in Saharska železnica bo začela , je zategadelj zelo poceni. Sfrn-pri Oratnu v Alžiriji, se bo nadn-Uki za zgradbo proge pa so pro-ljevala v južni smeri in pojde j računani na l.">0 tisoč zlatih fran-čez rolomb-Beckar-Taourirt-Qua-| koc za vsak kilometer. Kakor se je že poročalo, pro->lavi dr. Rihard Strauss letos poleti 60-letnico svojega rojstva. Glasbeni krogi na Dunaju so proslavili mojstrov jubilej z uprizoritvijo celotnega cikla Strausso-vih del, dunajska mestna občina pa se je oddolžila umetniku s tem. da ga je imenovala za svojega častnega meščana. Diploma častnega meščanstva .je bila izročena skladatelju na ]H»sebnem banketu. kjer je bil navzoč zvezni kan-celar dr. Seapel in zastopnik nem. ^ke republike na Dunaju dr. 1'feiffer. Diplomo je lastnoročno poklonil Straus.su dunajski župan Seitz. Strauss je imenovanje za častnega člana sprejel ■/, zadoščenjem. ter je obljubil, da bo živel prihodnja dva dee eni ja svojega življenja na Dunaju. V znak zahvale. za častno meščanstvo pa je dunajski mestni občini daroval originalno partisturo svojega zadnjega baleta Schlagobers". JC! Stari znanci iz prvega dela naše povesti so se gnetli okrog novega para, so potopili Žale spomine, veselje se jim je bralo na obrazih in pogum se jim je užigal v prsih. 44Na dolga leta!" so vpili. Ognji so goreli kakor kresovi, meso se je peklo in mast se je cvrla, vino se je točilo in par za parom se je vrtel na gosli Fundeškinega Tomaža. — "Finfranje" je trajalo do ranega jutra. Tretji del. PAJKOV PRST. T. Cez Lukančev laz je dihal in pilial lokalist iz Goric, Janez Justin Visok je bil kakor jelka, ^enuk kakor šivanka, suh kakor trska. Hitro je stopal po klancu, da bi ''Ženske, spite doma, ne tukaj!" zakliče go spod Janez in nadaljuje svoj govor: "Zdaj ni več tako na svetu, kakor je bilo v Kani Galilejski. Takrat so pili slabo vino, boljše pa so prihranili za nazadnje. Zdaj pa hoče ljudje samo dobro živeti, mislijo snmo na danes, nič na jutri, na starost. Najprej je trfba tičnice, potem pojdi lovit pti-čieo. In je narodbe. Rž imajo za tičnico. jabolka kradejo. namesto da bi sadili divjake, trebuh jim je bog. poštenje nepoznana dežela..." Gospodinje po klopeh so zadovoljno pokimavale; bila jc pridiga za njihov mlin — in vsaka je vedela povedati iz cerkve grede, koliko so ji že rokomavsar-ji škode napravili. "In tiste babnice," nadaljuje pridigar, "tiste vlačugarice, tiste rokomavsariee, ki se po borštu klatijo, pa ržeh skrivajo..." In gospod lokalist udari ob t rohnelo prižnico, da se je zamajala, možaki pa so si na tihem šepetali: "Saj bo še tisto razbil, kar je dobrega pri leči!'* ... tiste plašariee, pravim, poliujsljivke, ki se poročajo pod krivo jelko, žive od tatvine, se debele od ropa, debele, pravim, debele lahko, a se bodo zato tem tuje cvrle na dnu pekla, te kože ciganske!" "Debele... Debeljak... aha, na Mrčanovo Mico misli, ker se tako piše," ugibajo možakarji. — Taka je bila nedelja goriškega lokalista. Ko pa drugo jutro pogleda skozi okno, zagleda ob oknu svoje postrežnice prislonjeno lestvico. Ljudje so hodili mimo in se smejali na tihem, kihali na glas, kimali dobrohotno. Sveta jeza je popadla goriškega lokalista in ko je še jutranja rosa blestela po drevju, je že s palico korakal čez travnike. Ob Anzelnovem hribu krene proti Komnjeku in tako ga vidimo, da hiti Čez Lukančev laz na obisk k svojemu sosedu onstran Udnega boršta. Gospod Janez je živel skromno, samo da bi kaj prihranil, da bi ostalo kaj več za cerkev. Slaba je bila njegova cerkvica in nosil je že mnogo let misel v glavi, da bi sezidal novo cerkev. Farani so vozili pesek, delali opeko, lomili kamen, žgali apno. Celo skladniee opeke, je bilo naložene, ogromni kupi peska so se dvigali pred cerkvico, jame so bile polne najčistejšega apna, kopice kamenja so se belile ria stavbinskem prostoru. Ali farani so le majali z glavami: "Kje se bo vzel denar?" Gospod Janez je poln nevolje dihal čez travnike in niti ozrl se ni, ko ga Štrakljev oče pokliče, stoječ med kosci: "Gospod oče, kam pa tako hitro?" Goriški lokalist je že na vrhu hriba in že se mu pokaže kriva jelka v Boltarjevem delu. "Koža ciganska, tukaj je jama razbojnikov! Kar posekal bi to krivo jelko." godrnja sam sebi Pot se je zožila in utopita. Vse tiho je na okpog. Le gozdne žuželke brenče po vejah. Kar zašumi listje na tleh. Kakor bi trenil, pritisne nekdo duhovniku čez oči debelo cunjo, drugi pa ga prime za roke... Gospodu Janezu pade palica iz roke, pri srcu pa mu je bilo, kakor bi ga kdo s kleščami stisnil. "Gospod Janez, zdaj pojdete z nami!'* (Dalje priModnjiS.) stile" mečejo ljudje v aparait le prave groše. Tudi na pouličnih karali prevladuje ista visoka moralna postavo. Moški ali ženska, ki izjavi, da je že plačala sprevodniku, če ni tega storila, no spada v New York. Tak potnik prihaja najbrž iz majhnega kraja v katerega niso še prodrle etične proporcije New Torka. Naslednji resnični dogodek kaže da je standard moralnosti med Newyorcani skrajno visok. Neka velika tvrdka se je hcxtela prepričati o poštenosti ljtidi. Stotim ljudem je poslala pi-smo s priloženim dolarjem ter izjavo, da se je denar vrnilo, ker ni dotič-nega predmeta več v zalogi. Kom-panija je pričakovala, da bodo ti ljudje, ki niso nikdar ničesar kupili pri njej, mirno utaknili denar ' v žep. To pa se ni zgodilo. Pet in sedemdeset ljudi je na mestu vrnilo denar. Mogoče bo vrnil de iičir deli preostalih, ko bo okreval od živčnega sunka, ki ga je dobil ob sprejemu denarja. Znano je, da je dobilo denar pet prejšnih salonarjev in da ga je eden teh v teku ene ure vrnil kompaniji. Nekoč je bil v New Yorku izdelovalec konjske opreme, ki ni mogel ugotoviti, kateri stranki je poslal to opremo. Imel je osem odjemalcev, ki so jemali stvari na kredit, a sedlar ni vedel, kateremu teh je stvari poslal. Nato pa je poslal račun za dotično o-premo vsakemu teh osemnajstih odjemalcev v upanju, da bo do-tični, ki je dobil stvari, plačal račun. Kako veliko pa je bilo njegovo presenečenje, ko mu je vseh osemnajst poslalo svoje čeke. Brez dvoma ste že opazili, kako pusti prodajalce časopisov pe njje zunaj na stojnici, dočim st di on v kolibi ter kadi svojo pi-pieo. Njegov denar je tako varen kot da bi bil v blagajni zaklad nice. Ali vzame kdo list ter odide, ne da bi plačal? Niti eaiega člo veka ne najdete, da bi storil kaj takega. Kolone v newyorških listih, ki vsebujejo oglase glede izgubljenih in najdenih predmetov bi lahko povedale povesti o dragocenih predmetih, ik so bili izgubljeni, najdeni in vrnjeni lastnikom. Pa zakaj bi govorili še naprej o stvari, ki nam je vsem do bro znana. New York je pošten. Borovlje. Tukaj se je poročil kamnosek •Iikoh tVb n 7. llašnikcvo Micko, t ek< n izdeluje marmornate na-gr-.*bne kamne iu popravlja i^e. Mciborovnica pri Gliimli. 'i ".ka.i je umrl ugledni m obče spištovani Janez Mehior, posestnik pd. lian/.!jevih fužin in bil pokopan dne 1. maja v Glinjah ob veliki udeležbi. Ilil je častni ob-"'.•m občine M>'d.horovuit-a. ROLE za PIANO 3LOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Greere St.. Conamaugh. P«. PIŠITE PO CENIK. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga...................... .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jili rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost..............................50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Kova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. ■!trdo vezana................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1,50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek..............................1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1934 — 1918. ............................. 1,25 Robinson, povest..................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80 Rinaldo Rinaldini................................50 Sveta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu...........................25 Hitri računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 608 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ........................................ Pesmarica Grlazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y. m fiLAS X AR OD A. 0. JFXT.T A 1924 O ŽENSKI, KI JE BILA ... Soman. — Spisal O. Soyka. Poslovenil J. T. SLIKA IZ VELEMESTA Nadaljevanje.) Izza onega <~-a.>a ]>a lii kazala nobenega znaka strahu. Siina » neržija in zavest, .la ho čimprej do.segla svoj cilj, sta poveljevali njenim korakom in vodili njeno usodo. Ta ženska .je Iiila .>plošno ljubljena in splošno občudovana. Nista ji- pa ljubila le Wolfram in .Merry, pač pa vsakdo, ki je prišel ž njo v stik. Teh je bilo pa dosli. 1jos«-!jii<< j«- bila priljubljena pri kme«ih. gozdarjih, dninarjih in deželanih. Vsi mi jo imenovali "«tom>o iz I>rstaf7. Kajti tri dni pozneje, ko ji- prenehalo snežiti, je začela Eva Mot-i obiskovali va>i in govoriti z ljudmi, kot da bi bila res pravu graščakinja iz Br.-ta in kot da bila vladarica vse okolice. Nihče sr ni proti vi I njenim odr«-dbam. nihče se ni upal skriviti ji lasu na glavi. Pravzaprav bi se morala ime »ovali "'čudež iz Brsta". Kljub temu. d.i je bila njena slika raztrošena po vsej le/.eli v tisočerih iztistih, da je bila razpisana zanjo velika nagrada, ni nikomur prišlo na um. da bi spravljal to žensko v -1 i le z osebo, katero oblasti iščejo t elo Pet« r BasHer. ki j«* bil nekoč tako zvest služabnik države in vlade, je postal nekam otožen. Niti i ji ni slutil nie«sar. oziroma si ni upal slutili, kajti tedaj, ko j«* bil agenta Al;, era jio krivici aretiral, jih j«- dobil par gorkdi pod nos. Pi'otesni Woli'iam in Alerrv sta se le par «lni bala, 1 fratii, ki je bil kolikortoliko gospodar svojih čustev, je pozneje vcčkret izjavljal, da s« je le s težavo krotil, da ni Merrj'ja umoril. Nikogar na svetu ni bolj sovraži! kot tejjra vitkega, lepega moža. Im«'l je občut« k. da bi ga umoril, tla ga mora umoriti ter ni hole! oziroma ni mogel mislili na posledice. Dva meseca trajajoče življenje v Brstu je obdajal oblak so-vrašt va. V prvem nadstropju vile je stanovala Eva Morsini. "Wolfram in Merry -.ta stanovala v drugem nadstropju v dveh velikih sobah, kojih vsaka je imela predsobo. Zadnje t- dne nista i/pregovorila nobene besede. Po neizmerno «lolgem dnevu se je bil podal Wolfram le počit-Eva Moisini -e je mudila sama nekje v vasi. W.iliram s.- je lotil čitanja, kajti v tistih čudnih dneh bi ga na sv.ou ne pripravilo, da bi kaj pisal. Dan je minil kot vsi drugi, brez posla in brez sadu. Nad >uu stilo /:i take dneve in take tedne je bil prijazen smehljaj K ve Morsini. Kii s.-.m >meiiljaj se je zdel obema višek živijenske sreče. te je bila p.i odsoitia. je Wolfram ure in ure poslušal Merry-j» vo dihanje v soseonji sobi ter koval svoje načrte. Tistega večera je bil pa bolj utrujen kot ponavadi. Tako se mu je zdelo kot da bi vzel kako omamljivo sredstvo. Hotel j.- pričakati Eve. pa ni mogel. Omahnil je v blazine ter trdno ztspal. Kot že rečeno, je bila soba opremljena z vsemi udobnostmi. Mehke preproge so zadušile vsak korak, na mizi je bil telefon, ki je v« zal vilo z vrtnarjevo hišo. Wolfram se ji prehudi! v globoki temi ter je začutil roko na svojem vratu. Na vse načine se je hotel predramiti, a ga je že roka zgrabila za grlo. S silovito moč je vsega telesa se mu je posrečilo otresti nasprotnika. ki j«* bil žilav kot divja žival. S kom una opravka, je takoj vedel, in vedel bi bil tlldi, če bi ne s» inoval sam z edinim moškim v tuji. oddaljeni hiši. Kil. ni«- COVVRIftHT KtliTCM Vl«W CO. TCHH Trije londonski fantički so se odpravili z bieikljem. opremljenim s tremi sedeži v širni svet. Že na dnifjem kornerju pa niso vedeli ne kam ne kod. Prijazni policist jim je pokazal pot Prvi mu verjame, drugi ga gleda precej nezaupno. tretji st ga pa skoraj boji. Proces proti hajduku Čarugi. (Nadaljevanje.) •( Nadaljevanje. Nato je prišel na vrsto tretji obtoženec Luka šulentič. ogromen in močan hrust. Pravi tip razbojnika. Vtkovan j«* v železne okove tako. da ima zvezano levo roko z desno nogo. Enkrat je poskušal bežati ter je razbil okove in omrežje na oknu. Tudi zanj je predlagana smrt na vešalih. Predsednik: "Ali ste razunieb obtožnico !" Šulentič: "Razumel!" Predsednik: "Ali se čutite krivega Šulentič: 'Ničesar nisem kriv!' Predsednik: "Ali res ne? Baš nič Šulentič: "Baš nič". stoma senzacijonalna. ker je od-krila ('arugine vezi z zunanjim svetom in ponovno pojasnila, kako je skušal C'a ruga vplrvaii po tajni korespondenci na sv«»je 1/. variše. da bi ga zatajili: Tretji obtoženec Sulenitič. ki se j«- tudi udeležil pohoda na gozdarsko poslopje v Tompojeveih. je danes končno, kakor Prpič. priznal, da je bil ('aruga vodja napada in morilec nadgozdarja Pirkmaver-ja. Caruga je bil prvotno zelo za-dovoljen, da 2a j«* skušal Šulentič izrezati. toda kmalu je nastal preobrat. Predsednik je takoj začetkom razprave ukazal orožnikom. ogh*«lal šule-ntiča in škripa- Xa tem mestu je brez vsakega govora dobil vsak puško hi nato smo odšli v Tompojevee. Pred tem napadom ga je speljal "brat N>-kola" od doma pod pretvezo, da gresta kupovat, "živino"'. Pred hišo Pirkmaverja sem stal na straži. Ko sem začni strele. sein po-begnil. Pozaieje- me je hotel Pt-jiič "Mali" ustreliti. Pri med se=bo jni k on f r on taci jf je obtoženec Drezgič vztrajal pri svoji izpovedi napram Carugi. Caruga Drezgieu: "To ni re Nisem bil tam!"' Drezgič: "Bil si! Tja si me po-vedel. da kupujeva živino, a si me navedel k zločinu!** Ga ruga. jje j ecm o zakričal : "Slavni sude! Ta človek je vol. ko tako govori! Vsi lažejo!" Na. galeriji je takoj naito zakričala neka ženska: "Vsi laže jo!" (Nadaljevanje sledi.) Kobilice kot prometna ovira. Obtožnica mu očita tri razboj- j -0- y /0hmi je zapustil dvorano, niške napade, tako v Brloških Do- Veliko senzacijo j-«1 vzbudilo bravah. v (liniji in pri Ivamkovu j dojs-tvo. da je Čaruga mogel i/, na trgovca Auslaenderja. Snb-n ! samotne celice. kjer je bil vkovan tie j«1 k vsakemu zločinu kratka j v iztihotaljati pisma >vn- izjavil, da ni bil zraven. V prt- { tovarišem, v katerih j«- vsem iskavi j«' soudeležbo priznaval. Predsednik ga je opomnil: grozil, da ho vsak obešen in izstreljen, če ne bodo tajili in če gn "Zakaj ste brez potrebe na se- ]mh{o ]z/jali. pr(,(lsednik je na pri- (Dalje prihodnjič."* POSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street New York BANE be jemali take zločine?" Šulentič: "Stalno so me mlatili in tepli, kako da ne bi priznal ' Čaruga se je pri tem zadovoljno nasmejal. Zelo dolgotrajno je bilo njego vn zaslševanje o razbojniškem napadu v Tompojeveih in o umoru nad gozdarja Pirkmaverja. Tu je moral predsednik iz Snlentiča vleči besedo za besedo. Predsednik: "Povejte nam. kaj je vam znanega, o razbojstvu v Tompojeveih '." Šulentič: "Sem slučajno tja prišel. Drugo ničesar ne vem. Sel sem k materi v Tonipojevce. N"a potil ga j«' srečalo pet ruilna. Ot-noa. S«, junija: Zecland. Cherbourg. 28. junija: Majestic. Cherbourg; l.afayette. Hat re; Conte Romjjo v Genoa. 1. julija: York. Bremen; Colornl>o, G«-noa. 2. julija: Paris, Havre; Mauritania, «*h«-r-bourg; Kepubllc, Cherbourg. 3. julija: Tyrrht-nla, Ctierbi»urg; >1lnnek:ihketon, Frank K«xian. Wisconsin: , Milwaukee, Joseph Tratnik, Kacine, in okolico, Frank Jeleiie; Shebo.x gan, i II. Svetilu. Wasliington: j lilMck lJiaruond, II. J. Porenta. W.vomluR: I{(.ck .Springs, Lou i a Taueher. 5. julija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg: Rochambeau, Havre; Xluen Chen. Bremen; Belgenland, Cherbourg. 8. julija: Resolute, Cherbourg. Hamburg: Or-ca. Cherbourg, Hamburg; Derfllnger, Bremen; Giulio Cesare, Genoa. 9. julija: France. Havre; Aqultanla, Cherbourg. 10. jutija: Columbus, Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia. Cherbourg. 12. julija: Berei:garla, Cherbourg; Homeric, Cherltourg; Rotterdam. Rolougn«, Anirrica, Cheibuurg; Martha Washington. Trst. 14. julija: America. Genoa. 15. julija: Pittsburgh. Cherbourg; I.uetzow, Bremen. 17. Julija: Westphalia. Hamburg. 19. Julija: Majestic, Cherbourg; La Savole. Tla vre; I^iphtnd, Ch«-rbo\irg; Muunt !. Havre. 26. julija: Leviathan, Cherbourg; Veenrtam, Boulogne; Albert Pallin, Hamburg; i »rea. Cherliourg. 29. Julija: Canoiiic. Cherbourg; Bremen, men. 20. Julija: Maurelania. Cherbourg; Ffance, Havre. 31. julija: Zealand, Cherliourg. znanje Sulentiča, uis Supančič, Forest City. Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farencbak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polanc ln Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Anton Malovrh. • Midway; John Žust; Moon Run, Fr- Ma-chek in Fr. Podmilšek: Pittsburgh, Z. Jakslie, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Rock-..... . . , wood, A. Hochevar; Steelton, A- Hren; orozmki j m se jetudion mo- Turt,e Crwk in ^ico, Fr. Schlfrer; Razprava 20. maja je bila me- ral ofcleci v onožniško uciformo. West Newton, Joseph Joran; White Prav vsakdo- kdor kaj Išče; kdei kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor/ kaj prodaja; prav vsakdo prisnava, da imajo čudovit »pek — mali oglasi ? "Glas Nare4a'\ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DO H je namenjen potovati ▼ start kraj, je potrebno, da natančno |H>učen o potnih lUtlh, prtljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled nase dolgoletne izkušnje, Vara bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. ra»-redu. Glasom nove naselniške postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti. ki se nI ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniski komisar v Washington-u, I>. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuB-čenl sem zoret po 1. julija 1934. Pra naj sani javi. — Victor ZriniieU. •itiM rhesitnut Street, Fairpoi-t llaibor. Ohio. (!M0—6> i _____ ADVERTISE in GLAS NAHODA VICTOR TOVARNA NAM JE IZDELALA ZA MESEC JUNIJ 14 KRASNIH NOVIH VICTOR PLOŠČ Vse po 75c. Odpošljemo jih prvi dan ko dobimo Vaše naročilo. 77336 ZAKAJ PREMIŠLJUJEŠ. Polka. Godba na pihale. VOŽNJA V TUJE KRAJE. Polka. Cotlbu na pihale. NEŽA IN PAVEL. Za smeh, spremlja z harmonika. DESET ZAPOVEDI ZA DEKLETA. Za smeh. GORENSKI VALČEK. Harmonika solo. NA SKOK SKOČI, Harmonika solo. NAŠA POLKA. Fina flodba na pihale. CVETJE POD VETRIČEM. Valcer. Fina godba. VESELI DRUŽI, Polka. Violina, Clarinet, harmonika. POLKA MAZURKA. Yii.'.ina. Clarinet. Harmonika. V ZELENEM GOZDU. Šotiš. Kvartet godba. MOJA LJUBEZEN, Valček. Kvartet godba. NEMŠKE NOVE PLOŠČE ZA JUNIJ. 77422 77423 77384 77289 77210 73522 O, DU H1MMELBLAUER SEE, Victor orkester. FIAKER LIED. Victor orkester. 65267 AUF WlEDERSEH'N, Moiki kvartet, petje. ENTSAGUNG, Moški kvartet, petje 73143 KUKU POLKA, Za ples. Nemški orkester. LACH-POLKA z smehom. Za ples. Orchester. 73285 KLEINE M A DC H EN BRAUCHEN LIEBE. Orchester. ALTE KAMERADEN MARSCH. Vojaška godba. 77301 STIMMUNGS WALZER. Nemška godba vojaška. MARIECHEN WALZER. Nemška godba vojaška. 73306 KUKU-WALZER. Nemška godba za ples. LINE-RHEINLANDER. Nemška godba za ples. 73118 DER LIEBE LUST WALZER. Nemška godba za ple«. DONAUWELLEN WALZER. Godba z dvema harmonika. 73560 DIE VOGLE!N IM WALDE. Soldatenliedermanch. SCHOEN SI N D DIE MAEDEL VON PRAG MARSCH. IVAN PAJK, Victor Dealer 24 Main Street Conemaugh, Pa. Za poitnine zvofite poslati a35c. V ZALOGI IMAMO TUDI PIAI^O ROLLE. Cenike zastonj. SLOVENSKE, NEMŠKE HRVATSKE. Cena 60c do $1.25. IN- l