Št. 263 (15.707) leto UL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/77%600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNNA PLAČANA V GOTO VM SPB). IH ABB.POST.GR. 1/50% 'V' Cimprej ugotoviti vso resnico Bojan Brezigar Varjali s politiko, smi ^Udili, kako je vods Tržaške kreditne ba Uspelo pridobiti tako *TlGm Kqt» vv r-vi r 1T o yy jugosiovansjce pi Uure. Ker smo vedeli, i tskratne jugoslovai ublasti nergale zaradi velikega števila poke 111 so to ocenjevale Ve, smo ocenjevali, bolela Italija na ta : ublažiti jugoslova leflkrnia slovenski banki. Vse kaže, da sn Uaivni in da je bil jUpaj mnogo bolj pi u- ba je tudi našo r ,0 Zajela afera, ki i .bulji nadeli ime »ti JiaujansKega me , Uaj bi bil menda Uik pri podkupi zavoda INPČ ur Tržaški krediti venoar zgodbe U}ere biti konec. je včeraj prihru usn, odpira nam vusto vprašanj, ki s ret še brez odgov toetod, in ce so s bb piimerih. so i siuževali. Ali nalije te Ugotovila med n f jo je v TKB iz 99i m kateri n Uobeni radikali vti Rn i*i-.a-1_i._•• "tonili neprav Italije ni Uosi tudi držai elike odgovoru tokrat komisars sicer prizadela tetra tobko sanirali. Sodnik Titi Polne roke de Upnici do dna 10 )e tudi u ueiau z toorajo vedeti -bujtuu. ugo uugovornosl utrrešenje „ simpm enakega svete Posplošeno soodgovorno. ^ obstoj kat ^a) s ^toje odgovc AFERA TKB / MEŽETAR DANILO ERVAS ŽE TEDEN DNI V ZAPORU TKB naj bi za dodelitev pokojnin podkupila funkcionarja INPS VVALTER VELTRONI ZA PRIMORSKI DNEVNIK V kratkem je treba sprejeti zakon za zaščito manjšine Podpredsednik vlade bo danes obiskal Trst Danes bo prišel v Trst podpredsednik italijanske vlade Walter Veltro-ni; udeležil se bo sklepnih volilnih manifestacij Oljke v podporo Ade-le Pino za predsednico tržaške pokrajine in Giorgia Rossettija za miljskega župana. Podpredsednika Veltronija smo ob tej priložnosti prosili za pogovor; na našo prošnjo je vljudno pristal, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Posl. Veltroni, v italijanskem političnem življenju velja ta Cas glavna pozornost osrednjim ekonomskim vprašanjem, toda Oljkino zavezništvo sloni tudi na ino-vatorskem konceptu kulture, ki je vzbudil globoko zanimanje in pri mnogih, predvsem mladih, vnovič vzbudil upanje. Kaj je od teh idej Se ostalo znotraj vlade, katere ste podpredsednik? Prednostni nalogi naše vlade sta seveda SnanCna sanacija in vstop Italije v Evropo. Na področju kulture smo v nekaj pičlih mesecih že spmjeh važne izbire in poslah v javnost močno inovatorske signale. Izhajamo iz zelo jasne- 0 ga prepričanja: kulturne dobrine in dejavnosti predstavljajo resurz, ki ga gre ovrednotiti z večjo pažnjo, da bomo lahko italijanskim in tujim državljanom postregli z umetniškimi zakladi, ki jih je treba Se razkrih, a tudi ponudih nove možnosti za razvoj in rast za-poshtvene ravni. Pri tem nas navdihuje vodilo, da je potrebno kulturno torišče obogatiti s Se ne preizkušenimi mene- džerskimi modeli in z doprinosom zasebnih prispevkov in kapitala. Prvi ohpljiv rezultat tega so reforma opernih hiš in beneškega bienala, avtonomija spomeniškega varstva v Pompejih, uvedba tedenske loterije, katere izkupiček je namenjen odmevnim restavratorskim posegom, in večje davčne olajšave. Po tej poti želimo naprej. (Nadaljevanje na 2. strani) TRST - Po večdnevnem premirju je sodna preiskava o zlomu Tržaške kreditne banke spet v ospredju kronike in novosti so verjetno šele uvod v nadaljnje širjenje kroga odgovornosti. Pred tednom so aretirali - a vest je prodrla v javnost šele vCeraj - Danila Ervasa, človeka, ki je deloval kot konzulent številnih podjetij, tudi tukajšnjih slovenskih družb. Dolžijo ga podkupovanja v obtežilnih okoliščinah in davCnega utajevanja: TKB naj bi mu izplačala na raCunu v Li-chensteinu 200 milijonov lir za konzulenco, ko je leta 1988 zavod Inps zaupal banki izplačevanje pokojnin državljanom nekdanje Jugoslavije. Er-vas, menijo preiskovalci, je v resnici podkupil funkcionarje zavoda za socialno zavarovanje. Preiskava bi lahko v najkrajšem dobila nove, nepredvidene razsežnosti. Medtem še ni bilo pojasnjeno stališče konzorcijev slovenskih in hrvaških bank upnic TKB do italijanskega predloga, po katerem naj bi kredite spremenili v kapitalski vložek za novo banko; morda bodo odločilni sestanki prihodnji teden. Sindikalno predstavništvo uslužbencev TKB je dva meseca po začetku katastrofalne krize, ki je prizadela banko, naredilo obračun svojega dosedanjega delovanja in začrtalo nekaj smernic za prihodnost. Na 3. strani V Trstu zadnji dan volilne kampanje TRST - Danes opolnoči se uradno konca volilna kampanja za pokrajinske in miljske občinske volitve. Oljka bo volilno kampanjo končala ob 18.uri v dvorani Tripcovich. Zborovanja se bo udeležil tudi podpredsednik vlade VValter Veltroni. Gost zaključnega volilnega zborovanja Pola svoboščin pa bo v športni palači Silvio Berlusconi. „ Na S.stram Dežela: možnosti za novo koalicijo VIDEM - Oljka in Stranka komunistične prenove sta menda tik pred podpisom sporazuma za novo deželno vlado, ki bo v vsakem primeru manjšinska. Leva sredina je od SKP zahtevala ne samo tehnično podporo, ampak tudi politično obvezo za podporo odboru, ki naj bi vodil FJK do naravnega izteka zakonodajne dobe. DSL ima še pomisleke nad to rešitvijo. Na 4.strani Jutri plače za letne suplente TRST - Letni suplenti bodo po dvomesečnem Čakanju jutri prejeli novembrsko plaCo in tudi zaostali plati, septembrsko in oktobrsko. Novico, ki bo razveseljila na desetine šolnikov In neue-nega osebja, je sporočil šolski sindikat CGIL. Na 6. strani Državni izpit in njegove novosti RIM - Vlada je odobrila zakonski predlog o reformi zrelostnega izpita, ki bo postal državni izpit. Ko bo v šolskem letu!997/98 stopil v veljavo, bo predvideval tri pisne naloge in izpraševanja iz vseh predmetov zadnjega letnika. Na 2. strani SLOVENIJA Državni zbor še brez predsednika LJUBLJANA - Sinoči se je na prvi seji sestal novoizvoljeni državni zbor republike Slovenije. Na seji so potrdili vse poslance, niso pa izvolili predsednika; izvolitev so namreč preložili na ponedeljek. Preložitev je predlagal poslanec SLS Zagožen z utemeljitvijo, da so med strankami še v teku pogovori in je za vse koristno, da pride do izvolitve na osnovi širokega dogovora. Na 4. strani 152 DNI BREZ PLAČE Minister za delo Tiziano Treu je včeraj podpisal odlok, ki formalno priznava krizno stanje Primorskega dnevnika (dopolnilne blagajne in predčasne upokojitve). Vest nam je sporočil senator Darko Bratina, ki si je skupno s kolegom Oljke Fulviom Cameri-nijem vsestransko prizadeval za podpis tega vladnega odloka. Bratina se je glede usode PD sestal z vladnim podtajnikom za zunanje zadeve Pierom Fassi-nom, ki je obljubil pospešitev postopka za izplačilo državnih prispevkov našemu dnevniku. Za to sta se pred dnevi zavzela tudi vsedržavni predsednik novinarskega sindikata FNSI Lorenzo Del Boca (dobil je pismeno obvezo podtajnika pri predsedstvu vlade Artura Parisija) in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. »Zaposleni v Primorskem dnevniku že obupujejo«. Pod tem naslovom je ljubljansko Delo iz- pod peresa Lojzeta Kanteta včeraj objavilo članek o hudi finančni stiski, ki pesti naš dnevnik. »2e 150 dni je, odkar so novinarji in uslužbenci PD prejeli zadnjo plačo«, je zapisal Kante. Obljube za vsaj začasno rešitev položaja prihajajo z raznih strani, toda vse ostaja pri starem. Verjetno vztrajajo novinarji in uredniki pri delu samo zaradi zavesti, da manjšina preživlja hude čase, ki so ji jih z neodgovornostjo povzročili njeni predstavniki in tisti, ki so nestrpno čakali za dokončni obračun z njeno identiteto, in da je potrebna vsakodnevnih informacij, beremo še v Delu. Solidarnost Primorskemu dnevniku je v imenu vladnega urada za Slovence po svetu republike Slovenije včeraj izrekel Rudi Merljak. (To rubriko pripravlja sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika) Danes v Primorskem dnevniku Delna pomiritev v Oljki V Oljki se je vzdušje nekoliko pomirilo po sredini napetosti. D’Alema pa se je zavzel za okrepitev zavezništva in bolj usklajeno delovanje. Stran 2 Občni zbor boljunske srenje V prostorih gledališča Franceta PreSema je predsi-nocnjim potekal občni zbor elanov boljunske srenje. Strane V Belorusiji predsedniški režim Beloruski predsednik Lukašenko je vCeraj uresničil določila nedeljskega referenduma in z ustanovitvijo novega narodnega sveta uvedel predsedniški režim in likvidiral liberal-demokratsko opozicijo. Stran 9 V znamenju TOCHetnice filma Kinoatelje v Gorici pripravlja bogat spored prireditev ob okrogli obletnici prve projekcije filma v Gorici. Stran 10 Zbor mednarodnih operaterjev Slovenski zunanjepolitični operaterji se bodo na pobudo SDGZ v ponedeljek zbrali v Trstu, da bi analizirali posledice likvidacije TKB. Stran 11 Walter Veltroni: Italijanska Ostpolitik odpira Trstu nove perspektive (Nadaljevanje s 1. strani) Italijanska zunanja politika se je usmerila proti srednji in vzhodni Evropi, kar označujejo kot "Ostpolitik", ki nas spominja na najboljša leta nemške socialdemokracije, Trst pa so pred kratkim preimenovali v italijansko prestolnico "Mittelevrope". Medtem ko je v prvem primeru govor o cestah, železnicah, trgovini, industriji, ekonomiji (in politiki), ne pa tudi o kulturi, prihajata v drugem primem do izraza tako gospodarstvo kot kultura. Kakšno vlogo lahko odigra po Vašem mnenju Trst skupaj s Furlanijo-Ju-lijsko krajino za to, da bi se italijanska in srednjeevropska kultura tesneje povezali? Trst je zgodovinska zibelka večetnične kulture. Skozi stoletja je pomenil nekakšno naravno vozlišče med civilizacijami in most med različnimi zemljepisnimi območji, zgodovina umetnosti in kulture pa živo priča o tem izrednem doprinosu. Tako je bilo in tako mora biti v prihodnje, ker je to v interesu Italije in Evrope. V prvi vrsti je treba ovrednotiti dvostranske odnose, toda srž nove kulturne politike je v Evropski uniji. Jaz sem predlagal, naj bi v vseh operativnih programih za razvojno kooperacijo predvideli posebna poglavja, namenjena kulturnemu sodelovanju, in ustanovili "evropski sklad za kulturo". To, čemur pravite italijanska "Ostpolitik" do srednje Evrope, bo treba povezati tudi s temi cilji, to je z zamislijo o transnacionalnih kulturnih projektih z našimi sosedi. Razdori, ki so tako globoko zaznamovali Trst, so povzročili, da je bilo to mesto dolgo časa mišljeno kot ”pro-bletn"; danes pa, mislim, so končno dozoreli pogoji za to, da ga lahko opredelimo kot izjemen "resurz" za Italijo. Italijanska Ostpolitik odpira velikanske možnosti na gospodarskem in kulturnem področju, Trstu pa ponuja priložnost, da spet postane eno izmed utripajočih src jadransko-podo-navskega območja. Nezanemarljiv delež tržaškega prebivalstva sestavlja slovenska manjšina, ki se že dolga leta obrača na vlado in parlament, da z zakonski- mi ukrepi jasno določita njene pravice in ji omogočita načrtovanje lastnih kulturnih dejavnosti, ne da bi se bilo treba dan za dnem zatekati k tamponskim ukrepom. Kako lahko odgovori vlada na te zahteve? Podtajnik Piero Fassino se je pred nekaj tedni prav v Trstu sešel s predstavniki slovenske manjšine in ob tej priložnosti nakazal smernice Prodijeve vlade: v kratkem sprejeti zakon o manjšinski skupnosti, ki naj ovrednoti vsakodnevni doprinos teh naših sodržavljanov k življenju Trsta, Gorice in Italije. Se pred tem pa hoče vlada konkretno rešiti nekatera vprašanja -na primer šolsko - ki jih je po večletnem brezkoristnem odlaganju in birokratskih zapletljajih zdaj mogoče razvozlati. Sodobno pojmovanje Evrope teži k omejevanju teže, ki so jo imele meje na Stari celini v zadnjih desetletjih. Čedalje vztrajneje govorimo o Čezmejni kooperaciji, s Čimer mislimo tudi italijansko-slovensko mejo, kjer se za takšno sodelovanje prebivalstvo obeh strani od zmeraj zavzema. Kakšno vlogo bi lahko na tem področju odigrali obe jezikovni manjšini, Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji? Živimo v času soodvisnosti in nadnaci-onalnosti. Danes ne gre za to, da bi meje množili, temveč, da bi s pomočjo vedno bolj intenzivne integracijske in kooperacijske politike postale čimbolj propustne in odprte. V to je usmerjena tudi italijanska Ostpolitik, še posebej pa pomembne izbire, ki jih je sprejela vlada v zadnjih mesecih: prosta pot asociacijskemu sporazumu med Slovenijo in Evropsko unijo (z akti, ki bodo lahko omogočili tudi povoljno rešitev spora okrog imo-vine optantov); tristranska kooperacija med Italijo, Slovenijo in Madžarsko; številni dvostranski sporazumi, ki sta jih podpisali v teh mesecih Italija in Slovenija. Pa še veliko drugih načrtov imamo v mislih za to, da bi ta meja, ki je dolgo ločevala Evropo, postala vse bolj stvaren zgled sodelovanja, kooperacije, integracije, stabilnosti in sožitja. FINANČNI ZAKON / PO SREDINI NAPETOSTI IN RAZHAJANJIH V vladnem zavezništvu je vzdušje nekoliko bolj mimo Poskus, da bi obnovili dialog s Kartelom svoboščin o evrodavku RIM - Po sredinih napetostih se je vzdušje v vladni koaliciji včeraj nekoliko umirilo. Veliko napetosti je v sredo vzbudilo predvsem dejstvo, da je stranka Italijanske prenove, ki jo vodi zunanji minister Lamberto Dini, predložila svoj popravek o takoimenovanem evrodavku, mimo tistega, za katerega so se dogovorile komponente Oljke. Včeraj dopoldne je Di-nijevo ravnanje tajnik Ljudske stranke Gerado Bianco označil kot neusklajeno z delom večine in tudi tajnik Demokratične stranke levice Massi-mo D’Alema ga je označil kot težko uskladljivo z delovanjem večine. Dilema je priznal, da je bil popravek, ki so ga izoblikovali Dinijevi prenovitelji, sicer legitimen, predložen pa je bil prepozno. Ob tem pa je z dodatno preci-zacijo EVAlema izključil tudi vsakršno polemiko z zunanjim ministrom. Tudi to je pripevalo, da so se vode v vladnem zavezništvu začele umirjati, odločilno pa je bilo s tega vidika srečanje med zunanjim ministrom Dini jem in predsednikom vlade Romanom prodijem. K pomiritvi je nato prispevala tudi debata na vladni seji. Ce je bilo nasprotje med Dinijem in ostalimi vladnimi partnerji preseženo, so se oblaki začeli zgrinjati pri odnosih z Zelenimi, ki so se Čutili prizadete zaradi vladnega odloka o ozonu v atmosferi, napetosti pa so vzbudile tudi zaskrbljenost pri krščanskih socialah, ki so zahtevali uskladitev stališč večine. In k temu gre dodati tudi napetosti, ki se še niso polegle, zaradi morebitnega sdoCanja o pokojninski reformi pred terminom, ki je bil dogovorjen. Po mnenju mnogih komentatorjev so napetosti v vladni koaliciji predvsem posledice naporov, da bi vendarlke obnovila dialog z opozicijo in preprečila, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo v poslanski zbornici, kjer se je opozicija dejansko umaknila in ni sodelovala pri glasovanjih o finančnem zakonu in državnem proračunu. Ce bo zbližanje moCno, se bo politično obzorje nekoliko zjasnilo. Včeraj je bilo mogoCe zaznati nekatere znake, ki nakazujejo to možnost. Potem ko je vladno zavezništvo preseglo dober del nasprotij, je spet ponudilo opoziciji roko dialoga predvsem o vsebini amandmaja o evrodavku, ki ga je izoblikovala vlada. Podtajnik v predsedstvu vlade Filippo Miche-li je večkrat poudaril, da je dialog možen in tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Pietro Giarda je podčrtal možnost dialoga, s pogojem da se konCni obračun prihrankov in novega priliva ne zmanjša. Kartel svoboščin je bil previden. Sredinske komponente (FI, KDC in CDU) so govorile o »mikrosi-gnalih« odpiranja večine, medtem ko je bil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini bolj skeptičen. Predvsem pa je Kartel vztrajal, naj vlada umakne tudi pooblastilne zakone, zlasti tiste, ki zadevajo davčno reformo. D’Alema: Oljko je treba okrepiti RIM - Massimo D’Alema (na sliki AP) se je na včerajšnji skupščini pokrajinskih in deželnih tajnikov Hrasta zavzel za utrditev Prodijeve vlade, za vsestransko okrepitev Oljke in za oblikovanje širše in močnejše levice. To so po njegovem glavni politični cilji Demokratične stranke levice, ki se pripravlja na vsedržavni kongres. V njegovih besedah ni manjkalo kritik in tudi samokritik na dosedanjo politično usmeritev leve sredine, ki je, predvsem v zadnjih tednih, preveč prepustila politično pobudo desničarskemu Kartelu svoboščin. D’Alema je z velikom zadovoljstvom pozdravil vest o ustanovitvi parlamentarnega koordinacijskega odbora Oljke, ki se bo lahko sedaj enotno soočala s Stranko komunistične prenove. Glede vstopa Italije v Evropo je bil precej kritičen do pooblaščenega upravitelja FIAT Cesare-ja Romitija, večji del svojega poročila pa je namenil odnosom v Prodijevi koaliciji ter nelahkim odnosom med večino in desničarsko opozicijo. Voditelj DSL je prepričan, da je v Polu svoboščin navzoča prevratniška politika do institucij, ki Črpa svoje korenine iz tipične desničarske politične kulture. Oljka je desnici preveč Časa prepustila pobudo, sedaj se na srečo zadeve uravnovešajo, a predvsem zaradi nekaterih hudih napak, ki sta jih po mnenju D’Aleme v zadnjh dneh zagrešila Silvio Belusconi in Gianfranco Fini. Glede vloge DSL in potrebe po okrepitve demokratične levice je tajnik Hrasta dejal, da želja po krepitvi stranke ni v nasprotju z željo po politični utrditvi Oljke in hkrati Prodijeve vlade. Oljki je vsekakor očital, da je nekoliko izgubila na elanu in splošni politični živahnosti; Prodije- vo vlado je pozval, da posveti veC pozornosti premošCanju gospodarske krize in boju proti brezposelnosti. D‘Alema je ponovil, da nasprotuje predlogu za ustanovitev Demokratske stranke ter izrazil upanje v sporazum z desnico za korenite institucionalne reforme. Bil je tudi polemičen do tajnika SKP Fausta Berti-nottija, ki prevečkrat zagovarja konservativno politiko in po nepotrebnem zavira delo Prodijeve vlade. Končno je D’Alema še enkrat pozval Pol svoboščin, naj se cimprej izreče o dvodomni komisiji za reforme, ki jo mora parlament odobriti z ustavnim zakonom, to se pravi v dvojnem branju. Berlusconi se o komisiji še ni dokončno odločil, povedal pa je, da vsekakor ceni prizadevanja vodje DSL za dialog s parlamentarno opozicijo. H ŠOLSTVO / VLADA ODOBRILA ZAKONSKI PREDLOG O REFORMI ZRELOSTNEGA IZPiTA~T Tri pisne naloge in izpraševanja iz vseh predmetov Začela bo veljati v šolskem letu 1997/98 - Komisiji bo predsedoval zunanji član, večina članov pa bo notranjih RIM - »Sola je resna zadeva, zahteva mnogo truda in zanimanja.« Zvest temu naCelu je italijanski minister za šolstvo Luigi Berlinguer pripravil zakonski predlog za reformo mature, ki ga je vlada včeraj tudi odobrila. Predlog uvaja mnogo novosti. Novo je že samo ime izpita: doslej je bil zrelostni, po reformi bo postal državni izpit. Mnogo je tudi strukturalnih sprememb. Kandidati bodo pisali tri naloge, odgovarjali bodo na vprašanja iz vseh predmetov zadnjega letnika, ocenjevalne komisije bodo sestavljali večinoma notranji elani, ki bodo ocenjevali kandidate v stotinkah. Dijaki se po novem ne bodo več »borili« za »šestintride-setico«, kot najnižjo pozitivno oceno, paC pa za »šestdeseti-co«, ki je bila doslej sploh najvišja ocena, v novem sistemu stotink pa bo postala - najnizja. Po predvidevanjih bo reforma stopila v veljavo v šolskem letu 1997/98. Tudi novi državni izpit se bo delil v dva dela: pisnega in ustnega. Pisni bo predvideval tri pisne naloge: v italijanščini (za slovenske šole v slovenščini), da bi kandidati dokazali, da obvladajo jezik, naloga pa ne bo veC tradicionalni spis, paC pa bo lahko zahtevala pripravo poročila, članka ah podobnih zvrsti, ki se bodo nanašale na izbrano študijsko usmeritev. Druga naloga se bo nanašala na osrednjo značilnost študijske smeri, tretja pa bo multidisci-plinamega značaja in se bo nanašala na snov iz predmetov zadnjega leta. Dijaki bodo morali odgovarjati na postavljena vprašanja, ta naloga naj bi imela torej obliko nekakšnega testa. Pri ustnem izpitu bodo kandidati odgovarjali na vprašanja iz vseh predmetov zadnjega letnika. Ocenjevalni komisiji bo kot doslej predsedoval zunanji elan, prav tako pa bosta zunanja še dva elana komisije, ostali elani pa bodo predmetni profesorji, ki so poučevali kandidate med šolskim letom. Notranji elani bodo torej sestavljali štiri petine ocenjevalne komisije. Zaključno ocenjevanje bo v stotinkah in bo razdeljeno v tri dele. Pri pisnih nalogah bo lahko kandidat zbral največ 45 stotink, pri ustnem izpraševanju 35, za preostalih 20 stotink pa bodo ocenjevalci upoštevali njegov učni uspeh v zadnjih treh letih šolanja. Minister Berlinguer je najavil, da bi morala reforma mature stopiti v veljavo v prihodnjem šolskem letu; zrelostne izpite v novi preobleki naj bi torej prvi opravili dijaki, ki letos obiskujejo Četrte razrede višjih srednjih šol. Poslanska zbornica in senat bi morala zakonski predlog odobriti tja do marca prihodnjega leta, zatem pa bo potrebno še nekaj mesecev za pripravo izvršilnih norm. Z novo reformo se bo zaključilo 27-letno obdobje tako imenovane »eksperimentalne mature«. Uvedli so jo leta 1969, in sicer začasno. Kot pa se v Italiji Cesto dogaja, je tista začasnost postala »trajna«. Eksperimentalno maturo so izzvala študentska in dijaška vrenja inma-nifestacije ob koncu šestdesetih let. Šolske oblasti so dijakom ugodile in pripravile tak zrelostni izpit, ki je bil - v primerjavi s prejšnjim - pravcat špas. Dijaki so pisali (in bodo to storili se letos) le dve pisni nalogi, v italijanščini in iz predmeta, ki je bil značilen za posamezno šolo ali študijsko smer. Za ustni izpit je ministrstvo izbralo štiri predmete, od katerih so enega izbrali sami kandidati, drugega pa jim je določila ocenjevalna komisija. Dogodilo se je tako, da so po veliki noči, Času ob katerem je ministrstvo objavilo seznam maturitetnih predmetov, dijaki povsem zapostavili študij tistih predmetov, ki za maturo niso prišli v poštev. Po novem bodo morali študirati snovi vseh predmetov do konca šolskega leta, in to minister Berlinguer ocenjuje kot resen pristop k šoli. »Državni izpit bo seveda bolj zahteven, a ne bo veC tako izerpujoe in v nekaterih primerih tudi krivičen, kot dosedanji,« je poudari minister. Kandidati bodo morali obvladati snov iz vseh pr®' dmetov, kar pomeni, da bodo prišli na svoj račun predvsem 'tisti dijaki, ki bodo študirali vse šolsko leto, ne le zadnja dva meseca. SODIŠČE / NOVA ARETACIJA PO NALOGU NAMESTNIKA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA RAFFAELEJA TITA Za dodelitev izplačila pokojnin TKBju naj bi Ervas podkupil funkcionarja INPS Preiskavo meri k odkritju korumpironego funkcionarja, lahko pa se bo v kratkem še razširila V zaporu sedi že od Prejšnjega petka, a komaj včeraj je v javnost prodrla vest, da so v Rimu aretirali 47-letnega Danila Erva-Sa> ki je po pisanju tiskovne agencije Anse »meše-tar« (faccendiere) po rodu iz Vittoria Veneta pri Tre-visu z bivališčem v kraju Sulzano pri Brescii ob izejskem jezeru. Ervasa so aretirali financarji v Rimu Po nalogu namestnika državnega pravdnika Raffae-leja Tita, ki vodi preiskavo 0 polomu Tržaške kreditne banke. Obtožen je korupcije v obtežilnih okoliščinah in davčne utaje v zvezi z dodelitvijo Tržaški kreditni banki izplačila pokojnin Inps takrat Se jugoslovanskim državljanom. Do konvencije med vsedržavnim zavodom za socialno skrbstvo in tržaško banko naj bi prišlo po Titovih izsledkih leta 1988 potem, ko je Ervas vzpostavil stik med vodilnima funkcionarjema TKB in zavodom Inps. Slednjega naj bi podkupiti. Ervasu pa naj bi banka splačala 200 milijonov lir ^3 to »uslugo«. Raffaele Dto je namreč odkril v ar-. ivih TKB fakturo^ za izplačilo navedene vsote na račun nekega podjetja v yaduzu, glavnem mestu nukroskopske kneževine Tichtenstein, ki je Se naj-nolj poznana kot fiskalni raj, lastnik podjetja pa naj ju bil ravno Ervas. Na fakturi sicer piše, da gre za »konzulenco« in Ervas je bil v preteklih letih res »konzulent« številnih podjetij. Katerih? Morda tudi tržaških? Morda tudi slovenskih? To in nekaj drugih vprašanj smo postavili samemu namestniku drža-ynega pravdnika Raffaele-ju Titu, ki je bil zelo skop ? informacijami, tudi ker )e sredi zelo zapletene Preiskave in zasliševanj. Potrdil nam je le, da je Ervas zaprt v tržaškem zaporu; pisanje agencije Anse, P° kateri je ime Danila Er-Vasa že bilo znano prei-skovalcem zaradi »drugih Primerov prekrškov proti javni upravi« in da je bil ^osumljen stikov z mafijo Ua območju Brente,« ki jo j® vodil znani zločinec, anes sicer »sodelavec Pravice« Belice Maniero, )e Tito opravil s stavkom: "to ne izhaja iz naših do-umentov, zadeva je ne-°hko ovita v dim«; glede °nzulenc pa je potrdil, ? 1® Ervas deloval tudi v okvim nekaterih tržaških Podjetij. »Tudi slovenjih?« »Ne, se mi ne zdi. a, da in ne, ni zelo jasno, fti U(^ ma^ce vezan na Sa-1 tn )e uajveC, kar vam ^nko povem.« Ce je Ervas tožen korupcije, se bo 0 moral zagovarjah, da 1? sPreiel denar, da se je « podkupiti in to mo-s. ^ti javni funkcionar, ,1 oi sicer po italijanskem sj zenskem zakoniku ne e 0 ,za korupcijo: »ISCemo dri ' u° 'e vse,<< 50 bile zale besede namestnika Sindikat uslužbencev TKB aktivno spremlja krizo banke državnega pravdnika Raf-faeleja Tita. O Ervasu, ki je menda vodil veC poslov prek TKB, nismo izvedeli kaj dosti, Čeprav je bil poznan v tržaških in tudi v manjšinskih finančnih krogih. »Jako opasan Covjek« in »Ko si ga omenjal, so sogovorniki odšli ali se pričeli pogovarjati o drugem« sta edini bežni opazki, ki nam jih je uspelo zbrati na njegov raCun. Tudi v kraju Sulzano so ga poznali bolj malo, saj si je tam uredil bivališče pred dvema letoma in ga največkrat ni bilo doma. Vedeh so le, da se ukvarja z bolj skrivnostnimi posli in so ga tudi tam opredelili kot mešetarja. Aretacija nedvomno odpira nove razsežnosh v preiskavi, ne samo ker si je pricakovah novih aretacij: Ce Ervasa dolžijo korupcije, je najmanj, kar mora priti na dan, koga je ko-rumpiral v vsedržavni ustanovi Inps ali v krogih, ki so Inpsu lahko nareko-vali take pomembne odločitve, kot je dodelitev izplačevanja veC desetti- soC pokojnin, za katere so se potegovali Številni bančni zavodi. Seveda pa je za našo javnost zanimivo in doslej brez odgovora tudi vprašanje, kdo je na -Tržaški kreditni banki leta 1988 odredil izplačilo podkupnine funkcionarju Inpsa in 200 milijonov lir Ervasu za »konzulenco«. Ni pa izključeno, da je Raffaele Tito tokrat prišel na sled, ki bi ga lahko peljala Se do novih pomembnih izsledkov, do drugih primerov korupcije, nepravilnosti na najrazličnejših nivojih, pa tudi stikov z milo rečeno dvomljivimi osebami, ki so Tržaško kreditno banko pripeljali v propad. Ni izključeno, da se bo kmalu preiskava Se razširila, v katero smer pa je do trenutka, ko pišemo, samo stvar nepreverljivih govoric, ki omenjajo tako kroge manjšinskega gospodarstva kot tudi razne bančne zavode. Vsekakor bo verjetno v prihodnjih dneh ali celo urah preiskava o polomu TKB zadobila nove in morda nepričakovane razsežnosti. »Vsi smo zaskrbljeni, uslužbenci, varčevalci, slovenska in vsa tržaška javnost. Po našem mnenju je verjetno na daljši rok najpomembnejše vprašanje tisocev delovnih mest v podjetjih, ki jih stroga likvidacija lahko spravi na kolena, potem je seveda problem varčevalcev in vseh ostalih, ki imajo že veC kot mesec dni zamrznjene račune in sredstva nasploh, in pravzaprav na zadnjem mestu je tudi vprašanje usode nas uslužbencev TKB. Res je, da je za nas trenutno najbolj pereče vprašanje plač in sploh negotovih perspektiv našega delovnega mesta. Zavedamo pa se, da spada to vprašanje v širšo problematiko, h kateri moramo vsi pristopiti trezno in premišljeno.« To je mnenje sindikalnih predstavnikov uslužbencev TKB po prvih dneh likvidatorske uprave, ko polagajo obračun delovanja od začetka krize. Seznam pobud, nastopov in stikov je kar dolg in ga bomo omejili samo na pomembnejše točke. Ob samem nastanku krize so se najprej sestali s tukajšnjimi slovenskimi političnimi predstavniki Budinom, Spetičem in Brecljem, obenem so pisali v Slovenijo predsedniku Kučanu, premjeru Drnovšku, finančnemu ministru Garspariju, gu- vernerju Arharju, ambasadorju v Rimu Bekešu in geralnemu konzulu v Trstu Vlasti Pelikan. Udeležili so se proslave 50-le-tnice SDGZ in tam prebrali svoj poziv za rešitev banke. Zatem so sklicali javno manifestacijo po tržaških ulicah in stopili do prefekta. Udeležili so se pobud DSL in SSk o vprašanju TKB, naslovili poziv enotnemu slovenskemu predstavništvu in se srečali s posameznimi komponentami. Nastopili so tudi pri predsedniku deželne vlade Ceccottiju. Stalno so bili v stiku z vsedržavnio tajnico sindikata bančnih uslužbencev CGIL-FISAC Rocchi-jevo in seveda s tukajšnjimi tajniki tako bančnega sindikata Ubonijem kot pokrajinskega sindikata CGIL Zvechom in vseskozi vodili številne skupščine s kolegi v banki. Svoja stališča so posredovali konzorcijema bank Slovenije in Hrvaške. V Ljubljani so obiskali predstavnike strank in parlament, ob obisku Occhetta v Ljubljani pa so tudi njega seznanili z vprašanjem TKB. Med obiskom v Trstu so se srečali s tajnikom SKP Bertinottijem in z ministrom za delo Tre-uom, pa še z načelniki svetovalskih skupin na tržaški občini in s podžupanom Damianijem pred razpravo v občinskem svetu o krizi TKB. Ob sre- čanju Scalfara s Kučanom med svetovnim kongresom FAO v Rimu so obema predsednikoma naslovili pismi o problemu TKB. Kmalu zatem so organizirali javno manifestacijo pred Banko Italije in se srečali s tukajšnjim ravnateljem Celentanom, nato pa se srečali v Vidmu z vsedržabvnim tajnikom CGIL Cofferatijem in posredovali odprto pismo predsedniku vlade Prodiju. Pristopili so tudi k manifestaciji slovenskih dijakov za enotnost v manjšini. Ravno vCeraj so seznanili hrvaški konzulat v Trstu s svojim gledanjem na izhod iz krize. Vseskozi so bili v stikih najprej z upravnima nato z likvidatorskima komisarjema, s katerimi so vzpostavili dobre odnose sodelovanja. ObraCun delovanja v dveh mesecih krize, ki se je medtem stopnjevala in se spremenila v likvidacijski postopek, v ukinitev banke, torej ni majhen. Pri tem so si predstavniki uslužbencev TKB Edvin BernetiC, David Blazina, Živa Cunja, Samo Ferluga, Ljubo Košuta in Bruna Zorzini nabrali veliko izkušenj in informacij, ki so zanimive za vso javnost. »Stanje je hudo, je dramatično, perspektive negotove, ne smemo pa se predajati malodušju ali celo paniki. Predvsem moramo oceniti realne in preverjene podatke,« pravijo predstavniki sindikata uslužbencev banke, ki so se tudi včeraj dopoldne sestali z deželnim tajnikom sindikata FI-SAC-CGIL Ubonijem, da bi preverili dosedanje delovanje in nove pobude. Osnovna informacija je, in to je jasno vsem, ki se ukvarjajo z vprašanjem razvoja dogajanj po likvidaciji TKB, da »trde« likvidacije ne bo samo v primeru, Ce ustanovijo novo banko na mednarodni ravni, kar pravzaprav pomeni, da je v tem trenutku usoda v rokah Ljubljane in predvsem Zagreba. Glede konkretnih vprašanj, ki zanimajo predvsem varčevalce, so pri samem mendbancnem jamstvenem skladu neposredno izvedeli, da bo izplačevanje varčevalcem potekalo na podlagi postopkov, ki jih je predvideval pravilnik pred 8. novembrom: po novih pravilih bi vrnili v celoti do 200 milijonov lir in 75 % za naslednjih 800 milijonov lir vsakemu varčevalcu, neglede na število vlog in hranilnih pisem; po starih pravilih pa bi vračali omenjeni vstoti za vsak raCun, neglede na to, koliko jih ima vsak posameznik. Ker je postopek krize stekel pred 8. novembrom, bodo varčevalcem TKB izlacevali vloge po ugodnejših pravilih, in to je nedvomno dobra novica. Sindikalnemu predstavništvu sta komisarja od samega nastopa zagotovila, da delata za rešitev problemov in zato, da ne bi šli v »trdo« likvidacijo banke. Jima bo to uspelo, jima bodo okoliščine to dovolile? To je seveda Cameriniju spomenica za Prodija Ko se je v ponedeljek ministrski predsednik Romano Prodi mudil v Vidmu, mu niso predstavniki uslužbencev TKB izročili svoje spomenice, kot smo pomotoma zapisali, pač pa so jo izročili sen. Cameriniju s prošnjo, naj jo posreduje Prodiju. V Vidmu pa so se pogovorili z vsedržavnim tajnikom CGIL Cofferatijem. Srečanja s Prodijem jim ni uspelo urediti, kljub temu, da so za to prosili več dni prej in kljub krajšemu srečanju Prodija s slovenskimi predstavniki v Trstu. Upajo pa, da jim bo vsaj uspel sestanek s podpredsednikom vlade VValterjem Veltronijem, ki bo danes v Trstu. vprašanje, na katerega ne zna v tem trenutku odgovoriti ne predstavništvo in niti nihče drug. Vsem pa je jasno, da bo likvidacija TKB lahko ubrala dve poti, od katerih je ena povsem katastrofalna - ukinitev banke in nobenega novega zavoda, trd likvidacijski postopek v odnosu do vseh strank in zadolženih podjetij, vloge varčevalcev pa izplača medbančni jamstveni sklad v mejah, ki smo jih prej omenili - druga pa blažjša - aktivo in pasivo dosedanje banke prevzame nov zavod, izplačilo vlog, prihrankov in drugih računov se odvija v novi banki, likvidacijski postopki upoštevajo gospodarske in družbene posledice. Pri teh izbirah imajo uslužbenci in tudi vsa javnost relativno zelo omejene možnosti vplivanja na razplet dogajanj, vendar bi neprimerni koraki lahko bolj škodovali kot koristili, menijo pri sindikatu uslužbencev TKB, in je zato treba temeljito premisliti vsako pobudo, vsak nadaljni korak pri iskanju izhoda iz nastalega dramatičnega položaja. Srečanj še ni bilo Srečanj konzorcijev slovenskih in hrvaških bank v zvezi s krizo TKB še ni bilo in so torej še daleč od skupnega stališča, ki bi v pogajanjih z italijanskimi partnerji lahko privedlo do ustanovitve novega zavoda na ruševinah nekdanje TKB. Največ problemov je v okviru konzorcija hrvaških bank še zlasti po odklonilnem stališču zagrebške vlade. Vsekakor ni samo težko doseči soglasja tako velikega števila bank (hrvaških bank upnic TKB je 29, slovenskih pa 6), problem je celo spraviti za isto mizo predstavnike vseh zainteresiranih zavodov. Predvidevajo, da bo do sestankov verjetno prišlo prihodnji teden, ko naj bi se zadeva usmerila na dokončni tir: nova banka z mednarodno dimenzijo ali pa zaton vsakršne perspektive, da bi rešili vsaj tisto malo, kar se še rešiti da. Konfederacija kmetov: Likvidacija TKB udarec ne samo za manjšino PALMANOVA - Na sobotnem deželnem obenem zboru Konfederacije italijanskih kmetov v Palmanovi, v katero je včlanjena tudi Kmečka zveza, se je predsednik Dante Savorganan v svojem poročilu zaustavil tudi pri stanju tržaškega kmetijstva in slovenske manjšinske stvarnosti zaradi krize TKB. Dante Savorgnan je menil, da je ukrep o likvidaciji banke hud udarec ne le za manjšinsko stvarnost. Gorje bi bilo, je poudaril, ko bi glede teh ukrepov ugotovili, da v tem primem ne gre le za legitimne tehnične in finančne ukrepe, ampak da je ukrep o likvidaciji tudi rezultat pohticnih pristiskov na slovensko manjšino. V tem primem bi bila v nevarnosti demokracija in ustavna določila, je poudaril, ki italijanski državi velevajo, da mora ščititi in podpirati manjšino z ustreznimi ukrepi. Poročilo in stališče predsednika Konfederacije italijanskih kmetov glede vprašanja likvidacije TKB je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec (v delegaciji KZ so bili še Alojz Križmancic, Lucijan Malalan, Adriano Kalc, Paolo Ferfolja, Remigio Trd in Marcelo Debeliš) pozitivno ocenil in se mu zanje tudi zahvalil. Tajnik KZ je ob tem analiziral nastati položaj, ki bo imel -je poudaril- zelo težke posledice tudi v kmetijskem sektorju. Občnemu zbom je tudi predlagal, da bi v sklepni resoluciji izrazil zahtevo po rešitvi TKB, oziroma, da bi za preprečitev likvidacije posegla italijanska država, da bi tako slovenska manjšina ohranila instrument, ki je neobhodno potreben za njeno delovanje na vseh področjih, kot sicer določajo mednarodni sporazumi. Po zaključnem posegu dodatnega vsedržavnega predsednika Massima Bellottija je občni zbor Konfederacije italijanskih kmetov v zaključnem dokumentu soglasno sprejel staliSCe za rešitev Tržaške kreditne banke. ČEDAD / PO KRIZI TKB Beneški planinci za korenito prenovitev organiziranosti Planinska družina Benečije je 16. novembra 1996 razpravljala o krizi Tržaške kreditne banke in o posledicah za gospodarske in kulturne organizacije Slovencev v Videmski pokrajini. Kriza pri TKB je kazalec pomanjkljivosti sistema, ki je upravljal slovensko stvarnost. Na veCem so se udeleženci pogovoriti tudi o delovanju kulturnih ustanov, o realni prisotnosti, ki jo imajo na teritorju in o sistemih finansiranja. Likvidacija TKB je omajala zaupanje, ki so ga imeti Slovenci v vodilne kadre. Ker je škoda ogromna, je bilo mnenje udeležencev, da treba iskati izhod iz krize v reorganizaciji, v ustvarjanju samostojne strukture, v katero bi se vključila vsa društva in skupine, ki delajo za ohranitev in razvoj slovenske skupnosti v Videmski pokrajini. To je bistveni predpogoj za prisotnost v telesu, ki ne bi smelo poznati strankarske logike in ideoloških pregrad. Delitve, ki so bile temeljna značilnost Slovencev, so imele kot edino posledico samo trošenje energije v tekmovalnosti in so šibile moC številčnosti, ki jo lahko prinaša le skupno delovanje. Demokratična razprava o pravilih delovanja, o prioritetnih nalogah te strukture in prozoren sistem volitev, so cilji, ki bi si jih morala zadati vsa društva, da bi dobila slovenska skupnost v Videmski pokrajini svoje predstavništvo, ki bi imelo direktne stike s slovensko vlado, deželno in krajevno upravo. Na vsemanjšinski deželni ravni bi imelo stike s slovenskimi organizacijami in bi tako oblikovalo skupno deželno predstavništvo, ki bi skrbelo za razvoj, rast in pridobitev pravic za vse Slovence. Planinska družina Benečije se je odločila, da se bo angažirala za širjenje te zamisli. SLOVENIJA / PRVO ZASEDANJE NOVOIZVOLJENEGA DRŽAVNEGA ZBORA Izvolitev predsednika zbora preložili na ponedeljek Sinoči so se voditelji treh pomladnih strank sestali z Drnovškom DANES / ČASTITLJIV JUBILEJh 95. rojstni dan narodnega buditelja Toneta Rutarja LJUBLJANA - Včeraj se je na svoji prvi seji sestal novoizvoljeni državni zbor republike Slovenije. Zbor je potrdil izvolitev poslancev, volitve predsednika pa so preložili na ponedeljek. Prvo sejo je uvedel dosedanji predsednik Jožef Skolc, ki je takoj prepustil predsedstvo najstarejšemu poslancu, 74-letnemu Marijanu Schiffrerju, krščanskemu demokratu, sicer izseljencu v Argentini. Nato je poslanke in poslance pozdravil predsednik repuiblike Milan Kučan, ki je med drugim dejal: "Utemeljena so pričakovanja, da bomo upravljale! države povezovali državljanke in državljane Slovenije v skupna prizadevanja za uspešno in pospešeno gospodarsko, politično, pravno in socialno preobrazbo, za zanesljivo, prepoznavno in suvereno umestitev Slovenije v evropske in svetovne gospodarske, politične in varnostno obrambne povezave.« Predsednik KuCan je tudi izrazil pričakovanje, da bodo upravljale! države v strpnem pogovoru, ob medsebojnem spoštovanju, s skupnim in dobrim delom in ob spoštovanju že doseženega, zagotovili zanesljivo prihodnost slovenstva in slovenske države. Predsednik države je poudaril še spoštovanje različnosti in odpravljanje pregrad nezaupanja, zavračanja in izkljuCljivosti ter preprečevanje krivic ter nezakonitih in nepoštenih ravnanj, varovanje svoje kulturne in nacionalne identitete, zemlje, suvere- nost in življenjsko okolje ter kulturno in naravno dedišCino.V sklepnem delu nastopa je predsednik Kučan poslancem čestital k izvolitvi in jim zaželel uspeha ter naklonjeno podporo ter zaupanje državljank in državljanov. Poslanci so nato izvolili mandatno-imunitetna komisija, ki je obravnavala pritožbi, ki sta se nanašali na izvolitev treh poslancev SKD. Slo je za interni pritožbi, torej za imena izvoljenih, ne pa za število poslancev, ki so pripadli tej stranki. Stranke slovenske pomladi so se odločile za potrditev poslancev, stranke levice pa proti. Glasovom strank pomladi pa se je pridružil predstavnik italijanske manjšine Roberto Battelli, ki je sicer dejal, da je glasoval po vesti glede na postavljeno vprašanje, vendar so se že včeraj začela ugibanja, ali ni morda prav Battelli 46. glas, ki ga stranke pomladi potrebujejo za absolutno večino v parlamentu. V intervjujih za Radio Slovenija pa so vsi, tako voditelji pomladnih strank kot Drnovšek in Battelli včerajšnje glasovanje ocenili kot politično nepomemben dogodek. Vsekakor stranke pomladi vztrajajo pri kandidaturi Marjana Podobnika za mandatarja, LDS pa potrjuje kandidaturo Janeza Drnovška. Sinoči so se voditelji vseh štirih strank sestali, kaj so sklenili, pa še ni znano. Vsekakor je na včerajšnji seji prevladovala umirjenost in polemični toni, ki so označevali volilno kampanjo, so v glavnem že splahneli. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan prihaja na sejo Državnega zbora. Za njim bivši predsednik parlamenta Jožef Školč (foto Barbara Reya) VIDEM / KRIZA DEŽELNE VLADE Leva sredina in SKP pred sporazumom VIDEM - Stranka komunistične prenove in Oljka sta morda tik pred podpisom sporazuma za oblikovanje nove deželne vlade. Odločilno srečanje bo na sporedu danes dopoldne v Trstu, obstajajo pa dobre možnosti za ugodno rešitev politične krize, ki se vleče že nekaj tednov. Zastopniki Oljke so zahtevali od Komunistične prenove politično obvezo, da podpre levosredinsko vlado ne zgolj tehnično, ampak tudi z jasno politično preambulo. V tem primeru naj bi odbor Oljke vodil Furlanijo-Julijsko krajino vse do naravnega izteka zakonodajne dobe do srede leta 1998. Fausto Monfalcon (SKP) je dokaj optimist in pravi, da obstajajo pogoji za sporazum, v kar upajo tudi zastopniki Ljudske stranke. Pomisleki prihajajo še iz vrst Demokratične stranke levice, ki se boji, da bi bil manjšinski odbor šibek in prepuščen milosti in nemilosti opozicije. V primeru sporazuma med Oljko in SKP sta kandidata za predsedstvo deželnega odbora Renzo Travanut (DSLJ in Giancarlo Cruder (Ljudska stranka). Deželni svet se bo sestal v torek, 3.decembra; na dnevnem redu ima izvolitev predsednika Dežele in novo vlado. Danes slavi v Novi Gorici 95. rojstni dan neuklonljivi borec za svobodo Anton (Tone) Rutar, ki je zapustil neizbrisno sled v zgodovini zmagovitega upora Slovencev zoper fašistično strahovlado. Slavljenec se je rodil 29. novembra 1901 v hribovski vasici Čadrg blizu Tolmina, kjer je med prvo in drugo svetovno vojno potekala po vrhovih državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Izšel je iz kmečke družine, ki je štela kar enajst otrok (-sam je bil deseti) in se preživljala s skromnimi dohodki od kmetije. Po končani osnovni šoli v Čadrgu je še dve leti in pol doživljal najstrahotnejšo šolo na svetu, ko je z domačega praga gledal v hrbet avstrijski fronti na Mrzlem vrhu in na Slemenu. Leta 1919 je odšel v Tolmin na učiteljsko pripravnico, potem pa na učiteljišče, kjer je maturiral leta 1923. Se prej je moral odslužiti vojaški rok na šoli za oficirje v Veroni, vendar je iz protesta proti cmostraj-čnikom iz šole izstopil in doslužil vojaščino kot navaden vojak, zato so mu tudi delali sitnosti pri maturi. Aktivno protifašistično pot je ubral ravno na oficirski šoli, kjer je skupaj z pisateljem, pesnikom in revolucionarjem Ivom Groharjem snoval tajne celice. Sploh je Tone vztrajno in neprestano deloval v ilegali znotraj organizacije TIGR, in sicer bodisi kot učitelj s širjenjem naše matične besede, ki je bila strogo prepovedana, bodisi z razmnoževanjem k upom pozivajo-Cega ciklostilnega gradiva, a tudi s pošiljanjem grozilnih pisem ovaduhom in plačancem ter neposredno z miniranjem mostu čez Sočo pri Volarjih. Svojo prodorno narodnobuditeljsko poslanstvo je Tone opravljal vsepovsod, od Tolminske do Goriške, od Tržaškega do jugoslovanskih območij, kjer so delovali tigrovci. A ne samo to, po premestitvi v Abruce (1928) je obiskal San Felice Slavo (kasneje preimenovan v San Felice del Littorio in po drugi vojni v San Felice del Molise) ter med apeninskimi Hrvati, ki so tjakaj pribežali v 15. stoletju pred Turki, prav tako širil protifašistično propagando; žal so ga oblasti prestregle in aretirale. Tone je bil vsega skupaj trikrat aretiran in je moral pet let odsedeti v zaporu. Pozneje je sodeloval z Osvobodilno fronto in tudi zaradi tega moral v ječo, kamor ga je spravila Zavezniška vojaška uprava. Slavljenec se je upokojil leta 1964, kljub temu pa žilavo nadaljeval s prosvetno in kulturno dejavnostjo ter z dopisi (tudi za Primorski dnevnik) odločilno prispeval k sirjenju zgodovinskega gradiva o tigrovcih. n KOROŠKA / NOV VAL USTRAHOVANJA Grožnje slovenskim medijem Neznanci poslali pisma z grožnjami in neonacističnima gesli svoje izpovedi močno razburila avstrijsko javnost. Vodstvo avstrijske zvezne vojske je bilo celo prisiljeno, da takoj odpoklice komandanta enote z Visokega. Ze v začetku oktobra je prejel grozilno pismo tudi koroški deželni glavar Christof Zernatto, ki ga je odposlala neka doslej neznana organizacija »Volksnahe Einheit Karntens und der Steiermark«. Neznana organizacija je Zernattu takrat svetovala, naj bo »pozoren pri odpiranju pošte«. Grozilno pismo Zernattu je bilo prav tako oddano na poštnem uradu 9020 v Celovcu. Vsa grozilna pisma kot tudi konec oktobra odkrite slepilne pisemske bombe so po dosedanji oceni kriminalistov dejanje nekega posnemalca. Varnostni organi so prepričani, da nimajo opravka z grozilnim pismom, ki ga je v začetku oktobra prejelo uredništvo dunajskega političnega tednika »Profil« in v katerem je skrajno desničarska organizacija »-Bajmvarische Befreiungsarmee« (Ba-juvarska osvobodilna armada) napovedala bombne atentate na osem osebnosti avstrijskega javnega življenja, med drugimi tudi na zveznega kanclerja Vranitzkega. Ivan Lukan CELOVEC - Koroški Slovenci oz. njihove medijske ustanove so izpostavljeni novemu valu groženj desničarskih skrajnežev. Točno mesec dni po alarmu zaradi dveh slepilnih pisemskih bomb - prejemnika le-teh sta bila slovensko uredništvo koroškega deželnega študija Avstrijske radiotelevizije (ORF) in tajništvo Krščanske kulturne zveze (KKZ) v Celovcu - so vCeraj dobila grozilna pisma uredništva vseh štirih slovenskih medijskih ustanov v Celovcu: politična tednika Slovenski vestnik in Naš tednik, verski tednik Nedelja in vnovič slovenski radijski spored Avstrijske radiotelevizije (ORF). Vsa pisma so bila takoj predana kriminalistični policiji v Celovcu, ki je že začela z analizo pisem. Grozilna pisma so bila oddana v torek na celovški pošti, anonimni odpošiljatelj pa je pismu, ki je poln neonacističnih gesel, groženj in žalitev, dodal še vinjeto s kljukastim križem in geslom »Tujci ven«. Vsem pismom je bila nadalje priložena še slika zloglasnih majic s karikaturo Haiderja in z napisom »Vsi Čuši molčijo, če to hoče naša trdna roka«. Gre za majico, ki so jo nosili nekateri avstrijski vojaki IFOR - ja v Bosni in Hercogovini in ki je zaradi ŠPETER / NA POBUDO KRAJEVNIH UPRAV Veliko udeležencev na natečaju »Dar dolin« Uveljavitev udeležencev, ki so poslali svoje prispevke v slovenskem jeziku ali narečju SPETER - Več kot 200 udeležencev se je prijavilo k mednarodnemu natečaju »Dar dolin«, za katerega so dali pobudo Videmska pokrajinska uprava, gorska skupnost Nadiških dolin in konzorcij za zaščito znamke »Gubana«. Mednarodna kulturna nagrada »Dar dolin« je nastala z namenom, da spodbudijo večjo pozornost in boljše poznavanje zgodovinskih in kulturnih vrednot ter drugih vidikov ljudskega izročila v Nadiških dolinah in širše v alpskem in predalpskem prostoru. Mednarodna nagrada obenem omogoča uveljavljanje za Nadiške doline značilne gubance, posebnega proizvoda krajevne obrti, in njeno zaščito pred poskusi konkurence in poneverbe. Nate- Luisa Battistig med podelitvijo nagrade čaj ima torej dvojno promocijsko funkcijo, saj zadeva tako kulturno kot družbeno-gospodarsko področje. Zmagovalce natečaja so nagradili na posebni slovesnosti na špe- trskem županstvu. Med nagrajenci (drugo mesto) sta tudi Luisa Battistig iz Mašer in Adriano Noacco iz Tipan, ki sta svoj prispevek napisala v narečju Nadiških oziroma Terskih dolin. V ocenjevalno komisijo je bil za slovenski jezik imenovan prof. Pavle Merku, ki se je laskavo izrazil o prispevku (pesem »Naš šenk« in krajša proza »GriCe na ciesti«! Luise Battistig- Ocenjevalna žirija je P°. hvalo izrekla Marini Cemetičevi iz Spetra Slovenov. Najboljše spise in poezije bodo objavi v knjižici, ki jo bodo javnosti predstavili 7. decembra. Tudi ob tej prožnosti pa ni manjkala neuglašena no a_ Profesorica Emi i Mirmina, predsednica žirije in Studijske ga centra »L L*1 . vo«, ki je sodeloval p pobudi, je ponovno P zabila na slovenskost nečije, saj je tukajšn knltnrn lindske oblCaj VOLITVE / ŠE ZADNJI SHODI PRED NEDELJSKIM DRUGIM VOLILNIM KROGOM Pinova in Rossetti odražata težnje demokratičnega Trsta Milje: Poziv županskega kandidata Oljke Komunistični prenovi Trst bo pojutrišnjem spet odločal med odprto-stjo in zaprtostjo, med bodočnostjo in preteklostjo, jo nedvomno pooseblja desnica. Volilna udeležba v prvem krogu je bila akordno nizka, na volišča 'z tega ali onega razloga ni Slo tudi mnogo Slovencev, ki pa se bodo morali tokrat jasno izreci proti desnici. Pokrajina ima v teh razmerah res dokaj omejene pristojnosti, lahko pa odigra-Va zelo pomembno vlogo tako v odnosih med fržaško in okoliškimi obci-rr^rni, kot za spodbujanje dialoga med mestnimi komponentami ter kulture sožitja. Ce bo zmaga Pol svoboščin bo pokrajirtska uprava postala dvojnik Nekdanje mestne uprave, ki se je enostavno požviž-§ala na okolico. Predsedniška kandidatka Adele Pino je med Volilno kampanjo vseskozi Poudarjala mednarodno vlogo Trsta, pozitiven od-Oos do Slovenije in do slovenske manjšine ter do družbenega in ekonomske-§a razvoja Trsta. Njen tek-d^Renzo Codarin pa se v glavnem ni spušCal v Uravnavo krajevnih tem, fdtpak je vso svojo volilno katnpanjo usmeril v napa- de na Prodijevo vlado. Predsedniški kandidat desnice se je vseskozi izo-grbal direktnemu soočenju 8 Pinovo in šele nekaj dni Pred balotažo sprejel vabi-kr za srečanja s kandidatko Oljke. Včeraj dopoldne sta Se Pinova in Codarin skupno predstavila sindikalistom CGIL, QSL in UIL, si-doci pa sta se srečala z univerzitetnimi študenti. Codarin je na srečanje prišel Popolnoma nepripravljen, tako da so ga morali štu- dentje nekajkrat prekiniti in vsebinsko dopolniti. Res klavrna predstava! Tudi v Miljah je desnica zaigrala na struno vsedržavnih političnih problemov, ker oCitno nima stvarnega razvojnega projekta za to občinsko upravo. Miljske napredne in demokratične sile morajo, kljub znanim težavam, preprečiti, da bi Občino prvič v povojnem Času »osvojila« desnica, ki je bila doslej vedno v opoziciji. S tem v zveži gre omeniti včerajšnji apel županskega kandidata Oljke Giorgia Rossettija volilcem in elanom Stranke komunistične prenove. V primeru zmage obljublja, da si bo prizadeval za vzpostavitev novih, seveda boljših odnosov na levici, SKP pa poziva, naj ne dopusti volilne zmage desničarskega kandidata. Ne gre za izsiljevanje, pravi Rossetti, ampak za poziv volilcem Komunistične prenove, da podprejo kandidata Oljke, saj bi v primeru zmage desnice nastradali vsi. Ce bo zmagal Roberto Dipiazza (kandidat Pola svoboščin) bo nad levico in nad demokratičnim taborom legla noC, takrat bo popolnoma odveč razprava, kdo je kriv za zmago desnice. Za to bomo vsi odgovorni, zato skušajmo preprečiti zmago desnice. Temu naj še dodamo, da je podpora Pinovi in Rossettiju posredno tudi podpora slovenskim kandidatom. To je na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila tudi Lista za Trst, ki se boji zmage Oljke, ker bi v tem primeru Slovenci imeli preveč teže v pokrajinskem svetu... Codarin in Pinova sta se sinoči srečala s tržaškimi univerzitetnimi študenti (f.KROMA) NEDELJSKA BALOTAŽA Komunisti kritični do Oljke: Volilcem svobodna izbira Stranka komunistične prenove je mnenja, da so se zanjo pokrajinske in miljske volitve začele in končale s prvim krogom, zato prepušča volilcem popolno svobodo izbire. To je v bistvu smisel dokumenta, ki ga je predsi-nocnjim soglasno odobril strankin pokrajinski odbor. Komunistična prenova izhaja iz ugotovitve, da je Oljka zavrnila vse predloge za volilno sodelovanje s komunisti, pri čemer velja omeniti, da si znotraj leve sredine Ljudska stranka že prizadeva za sporazum z desničarsko in framazonsko desnico Liste za Trst. Po mnenju SKP so že na delu tudi sile, ki si prizadevajo za sporazum med DSL, LS in LpT v podporo Illyjevi županski kandidaturi prihodnje leto. DSL, piše še v sporočilu SKP, zavrača soočenje o problemih šibkejših slojev, potem pa zahteva glasove SKP, češ da je treba premagati desnico. SKP je nadalje kritična do Adele Pino zaradi njenega apela Severni ligi, miljskemu kandidatu Oljke Gior-giu Rossettiju pa očita volilno povezavo z listo »Milj-ski preporod«, medtem ko je zavrnil sodelovanje s SKP. Zaradi vsega tega SKP ne more podpreti kandidatov leve sredine in, kot reCeno, prepušča somišljenikom in volilcem svobodno izbiro. Slovenci v Ligi: Mi bomo šli na volišča proti desni koaliciji Slovenci, ki so aktivni v Severni ligi, pozivajo svoje člane in prijatelje, naj se udeležijo nedeljske balotaže in naj ne podprejo desničarskega kandidata Renza Codari-na. To nam je povedal Lucijan Kocman, ki pravi, da so Slovenci v Ligi zvesti proglasu Umberta Rossija, Ces da je Severna liga ljudska in antifašistična stranka, ki nima prav ni C skupnega z desnico in z nacionalisti. Za kroniko naj dodamo, da je pokrajinski koordinator Paolo Poli-dori prepustil volilcem Lige svobodno izbiro, Čeprav po svoje ceni tako Pinovo, kot tudi Codarina. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA KATINARA / V BOLNIŠNICI Spet polemike o proračunu Mestna skupščina bo najbrž znova zasedala jutri dopoldne Tržaški ni seji uk\ punskimi * ze ne j1161 polen ‘Vjevo up ličarsko c rnen spor -‘v,-iv a L g skih posta ra obcinsl n° odobri cu- Gre z JjSini ka Gpozic: tn°ra up sredstev i Vecnamei na nabrei a Klare), r*vjiu. n pij a. Po 1® vsek; ttlOgoc aik Etti tri dop Fal ob, kateri ] Projekt Tergesteo vsekakor ne razdvaja samo občinski svetovalcev in političnih strank. Bil je namreč tudi predmet ostrih razhajanj med strokovnjaki, še zlasti med arhitekti. Nekateri so zagovarjali, da gre za pomembno strukturo, ki je Trst ne sme zamuditi, drugi pa so nasprotnega mnenja, da gre le za traten je denarja in nic veC. Občinski svet bo po pokrajinski volitvah vzel v pretres sklep, ki dokončno odpira pot preustroju mestnega podjetja ACEGA. Tudi v tem primeru je pričakovati polemike in razhajanja med strankami. Posvet o likovni vzgoji Po posredovanju Zveze slovenskih kulturnih društev in Društva zamejskih likovnikov bo danes v Prosvetnem domu na Opčinah napovedan posvet o likovni vzgoji. Od 14. do 16. ure bodo spregovorili predstavniki manjšin, ki bližje doživljajo problematiko likovnega pouka. Prisotni bodo mentorji, ki so sodelovali na likovnih kolonijah, animatorji, pedagogi, in umetniki. Gost srečanja bo višji svetovalec za likovno vzgojo pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo iz Ljubljane Prevodnik, ki bo spregovoril tudi o vprašanjih šolskega sistema v Sloveniji. Ob 20. uri bo v istih prostorih sledilo odprtje likovne razstave izdelkov, ki so nastali med letošnjo likovno kolonijo v Sesljanu. Vabljeni so tudi vsi, ki bi radi kaj veC izvedeli o poteku kolonije same. J. M. Milanovo zdravstveno stanje nespremenjeno, mami pripor Zdravstveno stanje šestletnega Milana IliCa je bilo tudi vCeraj nespremenjeno. Zdravniki oddelka za intenzivno nego katinarske bolnišnice fantka, ki ga je v ponedeljek v trenutku obupa mama Gorica porinila skozi okno stanovanja v Četrtem nadstropju, še vedno pozorno nadzorujejo. Njegovo stanje ostaja zelo resno, saj so mu morah odstraniti vranico in levo ledvico, ki si ju je pretrgal pri padcu s 16 metrov višine, operirah pa so mu tudi zlomljene kosti v kolku. Včeraj pa je namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito preklical aretacijo Milanove mame Gorice Ilič in odredil zanjo hišni pripor. Zenska je še vedno v bolnišnici, od vCeraj pa je policisti ne nadzorujejo veC. Aretirali razpečevalca mamil Karabinjerji so vCeraj v mestnem središči aretirali Albanca Blendija Gyoka zaradi razpečevanja mamila. Med povsem rutinskim pregledom se je moški karabinjerjem uprl; ni jim hotel pokazati dokumentov, zagnal se je nanje z brcami in pestmi ter s tem tudi može postave lažje ranil. Potem ko so ga onesposobih, so pri njem našli 5, 6 grama heroina, ki ga je bil Albanec zavil v šest zavojčkov. Doze so bile že pripravljene za uporabo, a do porahnikov niso prišle, karabinjerji so jih, seveda, zaplenili, moškega pa odpeljah v zapor. Grška komedija spet v Trstu Gledališka skupina liceja ”Petrarca“ in združenje bivših gojencev te šole vabita v dvorano Miela, kjer bodo jutri, 30. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 1. decembra, ob 17. uri odigrali Aristofanovo komedijo Oblaki, ki jo je po prof. Carlu Corbatu zrežirala Giada Vitale. Vstop s prostimi prispevki. KONEC VOLILNE KAMPANJE n Danes v Trstu VValter Veltroni in Berlusconi Zastopnik DSL tudi v Miljah Danes opolnoči se uradno konca volilna kampanja za nedeljsko balotažo za izvolitev predsednika Pokrajine in miljskega Zupana. Volitve bodo samo v nedeljo do 22.ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni prejel na dom ah ga je izgubil ga lahko dvigne na občinskem volilnem uradu; v nedeljo glasujejo lahko tudi tisti, ki se niso udeležili prvega volilnega kroga. Volilno kampanjo Oljke bo drevi ob IS.uri v dvorani Tripcovich zaključil podpredsednik vlade in minister za kulturo VValter Veltroni. Voditelj Hrasta bo prej obiskal Miramar, nato pa se bo srečal z župa- nom Riccardom Illyjem. Po zborovanju v dvorani Tripcovich se bo Veltroni odpravil v Milje, kjer bo ob 20.uri sodeloval na sklepnem shodu Oljke v prid županski kandidaturi Giorgia Rossettija. Shod bo v gledališču Verdi. Podpredsednika vlade bo v uradnem delu obiska spremljal podtajnik na ministrstvu za kulturo, bivši miljski župan Wil-ler Bordon. Danes pa pride v naše mesto tudi lider »Forza Italia« in bivši ministrski predsednik Silvio Berlusconi, ki bo govoril na volilnem shodu desničarskega Pola svoboščin. Shod je napovedan za 17.30 v športni palači v Carboli. NOVICE V torek stavka osebja ACT Medobčinsko avtobusno podjetje je sporočilo, da bodo 3. decembra možne prekinitve voženj zaradi stavke uslužbencev, ki so organizirani v sindikatu Faisa-Cisal. Križem rok bodo ostali od 17. ure pa do konca večerne delovne izmene. Lekcije iz pravnih ved z video-konferencami Gre za inovatorsko didaktično pobudo, ki so jo prvič sprožili vCeraj zjutraj, ko so se v tržaški univerzitetni dvorani Venezian televizijsko povezali z Inštitutom Milani v Pordenonu in tamkajšnjim univerzitetnikom omogočili, da so poslušali predavanje prof. Flavie Dimore Morway o ustavnem pravu. Video-lekcije se bodo nadaljevale v ponedeljek ob 10., 16. in 17. uri. Za podrobnejša pojasnila se študentje lahko obrnejo na predsedstvo pravne fakultete v Trstu ah pa zavrtijo tel. št. 167236916. Poklon Antoniu Guacciju V konferenčni dvorani gospodarske fakultete na Tržaški univerzi se bo zaCel danes ob 15. uri dvodnevni seminar v Čast nedavno umrlemu docentu inženirske fakultete Antoniu Guacciju. Navzoč bo tudi rektor Giacomo Bonuso. Srečanje pri Sv. Sergiju Mladi Slovenci in Italijani, ki so se udeležili srečanja s papežem v Postojni, se bodo ponovno sreCah jutri, 30. novembra, v župnišču pri Sv. Sergiju (Trg 23. aprila št. 13). Namen srečanja je skupna mohtev in zahvala Gospodu Jezusu ter priložnost za bolj poglobljeno medsebojno spoznavanje. Čedalje veC mladih v našem mestu se namreč zaveda, da je zaprtost in nezaupljivost mogoče preseči le z medsebojnim zaupanjem, razumevanjem in spoštovanjem. Sledila bo skupna večerja, ko si bodo udeleženci razdelili to, kar bo vsakdo prinesel s seboj. Vrata so odprta vsem! Začasno delovno mesto Nacionalni inštitut za jedrsko liziko išče za dobo treh mesecev kurirja, ki je tudi izkušen šofer dostavnega vozila fiorino (vozniško dovoljenje B). Interesenti naj se obrnejo na Urad za delo v Ul. F. Severa 46 v ponedeljek, 2., in torek, 3. decembra, med 8.30 in 12. uro. Kandidati morajo biti na seznamu brezposelnih in imeti diplomo nižje srednje šole, ne smejo pa biti starejši od 41 in mlajši od 18 let. Prednostno lestvico bodo v omenjenem uradu izpostaviti od 10.30 do 11.30 v petek, 6. decembra. Predbožično kosilo za 300 starostnikov Pripravlja ga združenje Pro Senectute, ki je v ta namen sprožil nabirko med občani. Za vsako mesto v restavraciji Breck (Ul. sv. Frančiška 10), kjer se bodo starostniki zbrati 24. decembra ob 12. uri, je potrebnih 25.000 lir. Prispevke je mogoče izročiti neposredno osebju združenja (Ul. Valdirivo 11) od ponedeljka do vključno petka med 10. in 12. ter 16. in 19. uro, v soboto pa samo od 10. do 12. ure. Priletnim, ki ne morejo z doma, bodo podariti pakete z živežem. V DVORANI GLEDALIŠČA PREŠEREN Občni zbor članov boljunske srenje Srenjske skupnosti niso podvržene zakonu o jusu Srenjske skupnosti, kot jih poznamo na območju dolinske občine, niso podvržene zakonu o jusu: do leta ’52 namreč, ko je zapadel rok za aplikacijo tega zakona, so nekako »izostale«. Ob odkritju teh ugodnih okoliščin bodo elani boljunske srenje prosili pristojnega komisarja, da izda tudi pismeno izjavo tega stanja. To je bil eden izmed sklepov, ki jih je zbor upravičenčev sprejel na predsi-nocnjem obenem zboru v mali dvorani občinskega gledahsca France Prešeren v Boljuncu. Med važnimi sporočili, ki jih je v glavnem posegu podal Silvester Metlika, pa je na prvem mestu bilo poročanje o prizadevanjih boljunske srenje za ponovno pridobitev zemljišč, ki so ob določanju državne meje med Italijo in tedanjo Jugoslavijo ostala na oni strani. Pred par leti je samostojna Slovenija odobrila zakon, na osnovi katerega je mogoče povračilo po vojni izgubljenih zemljišč. Sicer že drugič podaljšan rok zapade tokrat prihodnjega februarja, odbor boljunske srenje pa je zaenkrat na boljšem glede zbiranja zahtevane dokumentacije. Prisotnim elanom je Metlika prebral seznam upravičenčev oz. njihovih dedičev, ki imajo na osnovi srenj-skih pravil pravico do teh zemljišč. Seznam obsega danes nekaj nad sto imen, za njim pa je dolgo in zamudno delo iskanja podatkov, preverjanja in beleženja vseh Se bivajočih v Boljuncu, na Krmenki in v Lakotišcu, torej v treh vaseh, ki jih obsega boljun-ska srenja. Delno je k temu delu pripomoglo tudi odkritje starega arhivskega gradiva, predvsem zapisnikov delovanja srenjske občine v dobi od '27. do ’45. leta. Obenem je tako stari arhiv dragocen, ker se iz njega da razbrati vrsto določil, ki so urejala no- tranje delovanje srenje in so se do danes predajala v glavnem po ustnem izročilu oz. sprotnem beleženju, nikakor pa ne na osnovi kakega zakonskega predpisa. Poleg raznih manjših zadev, ki se tičejo v prvi vrsti krajevnega upravljanja srenjske imovine, je bil na predsinoCnjem obenem zboru v Boljuncu govor o nedavno odobrenem deželnem zakonu o parkih oz. o naravnih rezervatih. Približno dva tedna pred datumom, ko naj bi bila sklicana v zakonu predvidena konferenca vseh soudeleženih upravnih enot, se srenjski upravičenci in jusarji v sodelovanju z zasebnimi lastniki zemljišč zavzemajo, da bi jim bila priznana pravica do uradnega sodelovanja pri urejevanju in nato upravljanju t.i. kraškega parka. Tovrstna prizadevanja vodi predvsem odbor agrarne skupnosti, ki zaobjema jusarske odbore in srenjske občine tržaške pokrajine. Boljunska srenja pa je med drugim prisotna tudi v seznamu podpisnikov skupnega predloga, ki so ga v sodelovanju s krajevnimi strokovnjaki in zainteresiranimi organizacijami izdelale srenjske skupnosti dolinske občine. Dokument je bil pravočasno od- NOVICE Tečaj fotografije kulturnega društva Lonjer-Katinara Zamisel članov kulturnega društva Lonjer-Katinara o priredbi tečaja fotografije se je uresničila. Fotografski teCaj, katerega smoter je predvsem spoznati svet fotografije preko pravilne uporabe fotografskega aparata, a tudi dojeti nekaj splošnih teoriCnih osnov fotografiranja, se bo odvijal ob torkih v lonjerskih društvenih prostorih, potekal pa bo od 20.30 do 22. ure. Dejansko se bo tečaj priCel v torek, 10. decembra, trajal pa naj bi skozi vso zimo. Lonjersko društvo se je za tehnično plat teCaja obrnilo na priznani fotografski krožek Foto TS 80, ki je z navdušenjem pristal na sodelovanje, tako da bo teCaj vodil Darko'Bradassi, njemu v pomoč pa bo elan domačega društva Vinko OzbiC. Tečajniki se bodo ob domenjenih priložnostih srečevali na odprtem tudi izven tečajnega urnika, saj je ob teoriji predvsem potrebno konkretno fotografiranje v najrazličnejših okoliščinah. Zainteresiranim je na razpolago še nekaj prostih mest, prijave pa sprejemata Jana (tel. 910178) in Vesna (tel. 910850), ki vam lahko posredujeta še potrebne informacije. JPc dan na pismeno prošnjo dolinske občinske uprave, ki naj bi ga na napovedani konferenci predvidoma zagovarjala kot povzetek skupnega razmišljanja in preverjanja organizacij, ki so neposredno in že zgodovinsko prisotne na obravnavanem naravnem območju. Damjana Ota ŠOLSTVO / PO TREH MESECIH Letni suplenti: jutri končno plače Tako zagotavlja sindikat CGIL Letni suplenti bodo jutri dobili plaCe. Tako zagotavlja tiskovno sporočilo šolskega sindikata CGIL, v katerem piše, da je pokrajinsko zakladno ravnateljstvo po številnih posegih sindikalnih organizacij in šolskega skrbništva vendarle izdalo nakazila za izplačilo mesečnih dohodkov. Letni suplenti bodo na Banki Italije ali na tekočih računih drugih bank prejeli novembrsko plačo in obe zaostali plači, septembrsko in oktobrsko. Do zamude pri izplačilu plač je prišlo zaradi nekaterih težav pri vključevanju letnih suplentov v računalniške sezname ministrstva. Podobne težave so se pojavile tudi pri vključevanju ve-roučiteljev, kar pa so tudi rešili. Pokrajinsko zakladno ravnateljstvo je končno prejelo tudi te podatke in bo sedaj obvestilo plačilne urade, naj izplačajo tudi plače veroučiteljev. Suplenti na glasbeni šoli Tartini pa bodo morali še malce počakati. Šolsko leto se na konservatoriju začne 1. novembra, zato jim bo zakladno ministrstvo izplačalo le novembrsko plačo, med- tem ko jim bo septembrsko in oktobrsko poravnalo šolsko skrbništvo, ki je do konca lanskega šolskega leta plačevalo letne suplente. Ob pozitivnem izteku teh računalniških zapletov, ki so prizadeli na desetine šolnikov, je šolski sindikat CGIL zapisal, da je uvajanje novih postopkov, s katerimi naj bi racionalizirali in poenostavili birokratski stroj, neobhodno potrebno, a bi ga bilo treba izvesti tako, da bi ne povzročilo novih težav in zapletov, kot se je dogodilo prav v primeru letnih suplentov. Sindikatu je bilo zagotovljeno, da se to ne bo več ponovilo, ko bo vsa zadeva stekla. Se vedno pa ostaja odprto vprašanje začasnih suplentov (za krajše suplence). Sindikat je zahteval srečanje s šolskim skrbnikom, ni pa dobil nobenega jasnega odgovora. Tajnik šolskega sindikata CGIL Piero Alzetta je vsekakor poudaril, da je varčevanje z javnimi sredstvi na račun šolskega osebja nesprejemljivo, in dodal, da se bo obrnil na sodstvo, če bo sedanja že itak nevzdržna zadeva prekoračila zakonske okvire. _______BOLJUNEC / OB MEDNARODNEM DNEVU PRAVIC OTROK__ Otroci opozorili na svoje pravice Boljunška Gorica se je preteklo nedeljo spremenila v veliko igralnico. Združenje Arciragazzi je pod pokroviteljstvom dolinske občine in ob sodelovanju zadruge Tempi moderni in Partizanskega kluba v okviru vsedržavne pobude Igrivi veter priredilo srečanje otrok, da bi z njim opozorilo na njihove pravice. Prireditev je potekala ob obletnici podpisa mednarodne konvencije o pravicah otrok, ki so jo Združeni narodi sprejeli novembra 1989. leta. Na trgu so bili razmeščeni raznorazni igralni elementi; vsak je opozarjal na določeno pravico otrok. Velike konstrukcije za najmlajse so namigovale na pravico do igre, slikarski atelje na pravico do izražanja, lutkarski laboratorij na pravico do koristnega dela, ludoteka in knjižnica (s slovenskimi in italijanskimi knjigami) na pravico do znanja in informiranja. Otroci so se ob sodelovanju animatork razigrali, manifestacija pa je izzvala tudi zanimanje odraslih, ki so se radovedno ustavljali na trgu, da bi videli mladež v svojem elementu - v igri. POBUDA CONTRADE Svet znanosti na gledališkem odru V okviru srečanj o znanosti in znanstveni fantastiki, s katerim se Trst vključuje v prireditve evropskega tedna znanstvene in tehnološke kulture, je bila v sredo zveCer tudi kratka predstavitev zanimivega gledališkega projekta v koprodukciji La Contra-da in zadruge Bonawentura. Gre namreč za postavitev odrskega dela o zavzetosti, ki žene znanstvenike v njihovem delu, o zavzetosti, ki preževa njihovo življenje z enako silovito strastjo, kakršna je značilna za umetnike. Ta svet je poleg tega prikazan skozi Zensko doživljanje, saj bodo protagonistke tri znanstvenice, ki so v njem še vedno v manjšini. Besedilo za predstavo, ki nosi naslov Ogenj radija (II fuoco del radio) sta spisali Luisa Crismani, ki ga bo tudi režirala in Simona Cerrato, ki se sicer ukvarja z divulga-cijskim delom. Gre za dialog med mladeničem in tremi znanstvenicami: Marie Curie, njeno hčerjo Irene Joliot-Curie in Lise Meitzner. V vlogi Marie Curie bo nastopila Ariella Reggio, ki je na predstavitvi s simpatično avtoironijo omenila eno od tolikih težav postavitve, da bi moral igralec razumeti stvari, o katerih njegov lik govori na odru. Sama pa o področju na katerem se je znanstvenica uveljavila prav nic ne ve. Kakorkoli že, dobri igralki želimo veliko uspeha za predstavo, ki bo na sporedu v gledališču Miela od 28. februarja do 4. marca. (bov) V DRUŠTVENI GOSTILNI NA KONTOVELU ... Večer o Che Guevari V sredo zvečer je Studijski center Niccolo Tommaseo priredil v Zadružni gostilni na Kon-tovelu večer o liku revolucionarja Che Guervare. O njem je spregovoril prof. Octavio Prenz, po rodu Argentinec, velik poznavalec Guevare, a ne toliko kot borca za pravice zatiranih, temveč kot velikega intelektualca, ki ni pozabil, niti v najtežjih trenutkih boja, na branje knjig, na poglabljanje svojega poznavanja raznih svetovnih pisateljev in pesnikov, ki jih je vedno cenil kot svoje vzornike. Spregovoril je tudi psiholog in univerzitetni docent prof. Riccardo Luccio, psiholog. Večera se je udeležil tudi kubanski pisatelj Gustavo Guren, ki že nekaj let živi v naši državi; z nekaj pesmimi, ob spremljavi kitare, pa je sodeloval Giuseppe Signorelli. VeCer je potekal pod pokroviteljstvom združenja »Hilda Guevara« in Vsedržavnega združenja Italia-Kuba, ki ju je na večeru zastopala predsednica Alma Mase. O namenu večera nam je povedal nekaj svojih misli glavni pobudnik teh večerov na Kon-tovleu Edoardo Canzian. »Ni- smo želeli govoriti o Che Guevari kot o borcu, ki je dal tudi življenje za svoje ideale. Hoteli smo ga predstaviti kot človeka, kot velikega misleca, ki je povezoval svojo gverilsko dejavnost z veliko zavzetostjo za kulturo.« Krožek je v svoji dveletni dejavnosti že pripravil tri pomembne večere, posvečene pesniku Srečku Kosovelu, duhovniku Mariu Turoldu in pisatelju Pier Paolo Pasoliniju. »Večer o Guevari se nam je zdel kot nekakšno nadaljevanje oz. izpopolnitev tega, kar smo slišali o treh umetnikih, ki so, vsak svoje, zaznamovali naš čas in ga svojim delom oplemenitili.« »Živimo v kriznem ra dobju, ko ne manjka kot i tov, katerih žrtve so ve n najrevenejši, tisti, ki se morejo braniti. Lik GueVE‘.’ ki ostaja tako živ med na ’ posebno med mladim1-nam je zato zdel najbolj P meren, da ga osvetlimo s s ni, ki morda niso tako PoZ“ . ne.« Večer so popestrili kr filmi in diapozitivi^ ^ SSG / IZJEMEN USPEH Dodatne uprizoritve Kobatove Afrike Polovična cena za ponoven ogled Izjemen uspeh Ko-balove tragične komedije o ne šemo zamejskih stvareh odpira gledališkemu vodstvu vrsto vprašanj, s katerimi se običajno ne spopada. Afrika ali Na svoji zemlji navdušuje in obenem žalosti gledalce: o tem mimo dolgotrajnih aplavzov in neposrednih komentarjev pričajo tudi odgovori na anketo, katerih večina ob priznanju izraža tudi prizadetost in skrb za prihodnost. Med njimi pa se najde tudi kak omalovaževalen »belo-Cma, paC po Kobalu!« ali »smeh samo zai grde besede«, ki so zanimivi predvsem kot dokaz, da je ni in je ne bo uprizoritve, o kateri bi bili vsi gledalci istih misli. Sicer pa je dober glas očitno segel v deveto vas in tako je bila dvorana Kulturnega doma v soboto razprodana, kar se je ponovilo tudi v nedeljo popoldan. Se veC: obakrat je nekaj desetin ljudi ostalo brez vstopnic in je moralo žalostno oditi. Med tistimi, ki so si igro ogledali in so nad njo navdušeni, pa je tudi mnogo takih, ki bi jo želeli videti Se enkrat. Gledališko vodstvo je sklenilo, da omogoči abonentom ponoven ogled po polovični ceni. Pri nakupu vstopnic morajo seveda predložiti abonmajsko izkaznico. Določenih je bilo tudi Se nekaj dodatnih predstav, tako da je trenutni razpored sle-deC: danes, v petek, in jutri, v soboto, ob 20.30 ter nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri, v torek, 17. decembra, ob 18. uri in v sredo 18. decembra, ob 20.30. Ze razrodanima abonmajskima predstavama v Gorici v ponedeljek in torek, 2. in 3. decembra, bo v sredo sledila Se predstava izven abonmaja, potem pa bo SSG gostovalo v Sežani in Izoli. V Kulturnem domu v Trstu zaenkrat, žal, ne more biti drugih predstav zaradi zasedenosti dvorane. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 29. novembra 1996 NINO Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 20-34 in zatone ob 10.28. Jutri, SOBOTA, 30. novembra 1996 ANDREJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,6 Popinje, zračni tlak 1001,2 o* pada, vlaga 64-odstotna, Padlo je 12,2 mm dežja, ne-, oblačno, morje rahlo raz-Smano, temperatura morja ^4,1 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Matteo Ue Carolis, Matteo Galici, 'nomas Grili, Gianluca Si-8Ur’ Giorgia Scheriani. UMRLI SO: 70-letna Ro-Sa Parravicini, 84-letna Eli-sabetta Furlan, 92-letna 'ovanna Frank, 65-letna Maria Zollia, 87-letni Gior-|!0 Gorella, 86-letna Pierina erpan, 90-letni Giulio la-Mti, 80-letni Pietro Magellani, 69-letni Luigi Gior-81, 83-letna Anna Ramani, fu i na Marianna Orsini, . 'letni Mauro Grabar, 91-7etaa Elisabetta Gottardis, 'letna Maria Velcich. □ LEKARNE °d PONEDELJKA, do SOBOTE, 30. NOVEMBRA 1 Normalen urnik , ir„8'30 do 13.00 6 °0 do 19,30 doitrodprte od 7clrg °spedale ‘ ^7391), Ul r«. , ^xui. Mase Vene8^00°2)’ Lung »S,'3 ■ ““i 3 fPfUINE - Prosesk j I® ' 215170) - same mere.U 23 nainuine) Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Ma-scagni 2, Trg Unita 4, Lun-gomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00 »La Frontiera«, r. Franco Giral-di, i. Raul Bova, Omero An-tonutti, Vesna Tominac, Miranda Caharija, 18.00, 20.00, 22.15, 00.15 »Crash«, r. Dvid Cronenberg, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Michael Collins«. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un divano a New York«. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Delitti inquietanti«, i. S. Seagal. NAZIONALE 2 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Verso il sole«, r. M. Cimino, i. W. Harrelson. Slovensko Stalno Gledališče BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PONOVITVE: danes, 29. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F jutri, 30. t. m. ob 20.30 IZVEN ABONMAJA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Poredušov Janoš Režija, besedilo, igra EVGEN CAR v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v dvorani KD RdeCe zvezde v Saležu v sredo, 4. decembra, ob 20.30 pri Sireni v Barkovljah Zveza slovenskih kulturnih društev in Društvo zamejskih likovnikov vabi na POSVET O LIKOVNI VZGOJI strokovno sreCahje o sodobnih pristopih poučevanja likovne vzgoje in vodenja likovnih dejavnosti Danes, 29. t. m., ob 14.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20. uri odprtje razstave izdelkov 26. Mednarodne likovne kolonije mladih. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vljudno vabi danes, 29. t.m., ob 20.30 na BENEŠKI VEČER DOMAČE PESMI IN BESEDE Nastopala bodo: glasbena skepina Beneške koranine in puobi in cec6 iz beneških dolin. Na zamudite izjemne priložnosti! Vljudno vabljeni! DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temel ja za dober zaščitni zakon bo danes, 29. t. m., ob 20.30 v NABREŽINI - Župnija - NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moll Flanders«, i. Robin VVright, Morgan Freeman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Arabica«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.40, 22.15 »Independence day«, r. Jan De Bont. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Reazione a catena« r. An-drevv Davis, i. Keanu Ree-ves, Morgan Freeman. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Albergo Roma«, r. Ugo Chiti, i. Ales-sandro Benvenuti, Debora Gaprioglio, Claudio Bisio. S PRIREDITVE KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi danes, 29. t.m., ob 20.30 na predstavitev knjige CARSO IN MOUNTAIN BIKE (Po Krasu z gorskim kolesom). Avtor Fabio Fabris bo o svojem delu “spregovoril" tudi s predvajanjem diapozitivov. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB v Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 30. t.m. na prvega izmed večerov posvečenih Rusiji. Tokrat bo na vrsti RUSKA KNJIŽEVNOST. Predaval bo univerzitetni prof. Ivan Vere. Začetek ob 18.30. DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV Ilirska Bistrica bo jutri, 30. t.m., ob 19. uri v prostorih premskega gradu - Ilirska Bistrica odprlo RAZSTAVO in predstavilo svoje delovanje, elane in njihova dela ter film, ki je bil posnet ob projektu “Dan planeta zemlje", izpeljanem 22. aprila 1996. Razstava bo potem premeščena se v Reko, Ljubljano, Maribor in Piran. KD RDEČA ZVEZDA obvešča, da je podaljšala ogled razstave Veronike in Milana Bizjaka v občinski hiši v Repnicu do nedelje, 1. decembra. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter v nedeljo od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vabi na 31. ZBOROVSKO REVIJO, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clavdia Clarija, Alenke Sosič in g. Zdenke. Otvoritev bo jutri, 30. t.m., ob 20.30. Urnik odprtja razstave: v soboto, 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, v nedeljo 1., 8. in 15. decembra od 16. do 20. ure. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempolaju v torek, 3., v sredo, 4., v Četrtek, 5., v četrtek, 19., v petek, 20., v soboto, 21., v nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure. SKD PRIMOREC - Trebče prireja MIKLAVŽEV SEJEM danes, 29. in jutri, 30. t.m. ter 2. in 3. decembra od 16. do 18. ure. V torek, 3. decembra, ob 15.15 bo predvajanje filmskih posnetkov otroških društvenih prireditev. SKD VIGRED vabi otroke in starSe na MIKLAVŽEV ANJE, ki bo v Četrtek, 5. decembra, ob 18. uri v osnovni soli S. Gruden v Sempolaju. SKLAD MITJA CUK prireja pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine V PRIČAKOVANJU BOŽICA v MarijaniSCu na Opčinah. Spored: v nedeljo, 1. decembra, ob 11.30 odprtje treh razstav: razstava otroških in mladinskih knjižnih izdaj iz Furlanije -julijske krajine v slovenščini in slovenskem narečju, razstava umetnisko-obrt-niskih izdelkov Vzgojnoza-poslitvenega središča Mitja Cuk in razstava ob peti obletnici revije Škrat. Razstave bodo na ogled vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure ter v nedeljo, 1. decembra tudi od 16. do 19. ure. V ponedeljek, 2. decembra, ob 18.30 predstavitev knjig KD Studenec, v torek, 3. decembra, ob 18.30 predstavitev Goriške Mohorjeve, sredo, 4. decembra, ob 10. in 11. uri predvajanje filma o delovanju Sklada Mitja Cuk “Pomagajno otrokom" in delavnica origamija za Sole, v Četrtek, 5. decembra popoldne prosto za sv. Miklavža ter v soboto, 7. decembra, ob 18.30 knjižne izdaje Centra Nediža. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI. Od 2. do 5. decembra MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od 16. do 20. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV va- bi v ponedeljek, 2. decembra v Peterlinovo dvorano na pogovor z Borisom Kobalom, avtorjem odrske uspešnice AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI. Pogovor, pri katerem bosta sodelovala Se Maja Lapornik in Martin Brecelj, bo ob 20.30. GLASBENA MATICA Trst - Kulturni dom Trst -Koncertna abonmajska sezona 96/97 v torek, 3. decembra, ob 20.30 GODALNI KVARTET TARTINI iz Ljubljane C. Siskovic, R. Drucker, violini, A. Milošev in M. Mlejnik, celo. Na sporedu: Tartini, Mozart in Schubert. SKD I. GRUDEN Nabrežina prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo KAMEN... V. Razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8., 14. in 15. decembra 1996. Odprtje razstave v petek, 6. decembra, ob 18. uri. Urnik: sobota 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, nedelja, 8. in 15. decembra od 10. do 12. ure ter od 16.do 20. ure v župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini center. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje na temo “EKVADOR, NARAVA PRADAVNINE, ki bo v sredo, 11. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! H ČESTITKE Učno in neueno osebje Šentjakobske in rojanske srednje Sole prisrčno Čestita prof. Marku Ferlugi ob rojstvu drugorojenca. Danes v Dolini praznuje leta naša MARTA. Veliko zdravja, sreCe in zadovoljstva ji želi Mario. S_____________IZLET! IZLET 50-Ietnikov dolinske občine odpade zaradi premalo vpisov. Morda bi se raje srečali na večerji, ki bo v nedeljo, 8. decembra v Društveni gostilni Dolini ob 18.30. Tel. do torka, 3. decembra, tel. 228559 - Nada Ota. ^ OBVESTILA SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. - Kraško območje vabi elane in prijatelje danes, 29. t.m., ob 17. uri na sedežu S.P.I. v Nabrežini - trg sv. Roka 10 na srečanje na temo “ Finančni zakon in upokojenci -zakon St. 335 - reforma pokojnin - povračilo INPSU - pokojnine gospodinjam". Sodeloval bo elan deželnega tajništva. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje letos svojo desgto studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Sipendija je namenjena slovenskim zamej- MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 skim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97.Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nadstr., tel. st. 040/631203 ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. t. m. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se v popoldanskem Času odvijajo popoldanske poSolske dejavnosti in pomoč Šolskemu delu, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj ter da je na sedežu Sklada trikrat tedensko na razpolago logopedinja. Vse informacije dobite v uradu Sklada na tel. St. 212289. TPPZ Finko Tomažič in tovariši vabi elane na občni zbor, ki bo jutri, 30. t. m., ob 16. uri na sedežu na Pa-driCah, St. 60. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. volitve; 5. razno. MALI OGLASI tel. 040-361888 DRUŠTVENA GOSTILNA na Opčinah prodaja po nizki ceni rabljeno opremo (stole, mize itd) in dva plinska Štedilnika. Telefon 211125 ob urah kosila. FIAT TIPO 1400 digit 1989 sivo kovinske barve v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. St. 040/212074. SAAB 900, letnik 1991, temnosiv z usnjenimi sedeži, s popolno opremo in novimi gumami, brezhibno vzdržan, proda edini lastnik zaradi odhoda v tujino. Ceno po reviji Quattroruote. Tel. popoldne na St 040/947948. PRODAM hišo, 100 kv. m z vrtom v občini Dolina. Tel. St. 228390. PRODAM Starejšo enonadstropno hišo pri Sv. Ivanu, 200 kv. m, z vrtom 200 kv. m, s skladiščem ali brez, možnost parkiranja in adaptacije garaža, tri stanovanjske enote, primerna za ambulanto, pisarne ali lokal, vseljiva. Informacije: Trst, tel. St. 566126 jutri, 30. t. m., od 12. do 20. ure ali 0038661/371422 vsak dan po 20. uri. ISCEM delo za pomoč v gospodinjstvu ali okolici. Tel. St. 0038667/89311. URADNICA z znanjem knjigovodstva iSCe službo partime . Tel. St. 040/812309 po 13. uri. ZOBOZDRAVNISKA ordinacija sprejme v službo asistentko, tudi brez delovne izkušnje. Življenjepis lastnoročno napisan, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, C.P 568, Trst pod Šifro “Asistentka" IZVOZNO/UVOZNO po-detje potrebuje osebo za računovodstvo. Pisne ponudbe, brez oznake priporočeno, poslati na Publiest Srl, Ul.Valdirivo 36, 34100 Trst, pod Šifro “Honorarno." 22-LETNI fant iSCe resno zaposlitev. Tel. St. 200882. PRISRČNEGA mladica pasme kraSki ovčar oddamo po ugodni ceni. Tel. St. 228382. PODARIM ogrodje dveh lesenih postelj brez vzmeti in žimnic ter dve nočni omarici. Tel. St. 44631. V SREDISCU mesta dajemo v najem urade, drugo nadstropje z dvigalom popolnoma opremljeno, s telefonskimi linijami. Lahko tudi parcialno. Tel. St. 0336/566154. CECILIA ima v Boljuncu nov frizerski salon. Odprt je vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 17. ure, tel. St. 228351. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM ima Just Škerlj, Salež 44. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini St. 8. BORIS SPORTS CLUB - Športni center Brisciki vas vabi na tridnevno praznovanje Škotskega patrona sv. Andreja s pričetkom danes, 29. t. m. Številne nagrade! V PIVNICI HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo danes, 29. t. m., ob 20.30 koncert skupine Sunrise. PRISPEVKI Ob 3. obletnici smrti dragega moža Pepija Ukmarja iz Kriza daruje Zena Mari z družino 30.000 lir za MPZ Vesna in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Emo Bunc darujeta Gabi in Mirko (Gabrovec) 50.000 lir za DPZ Vesna. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob D arine Sedmak vd. Caharija darujeta Anica in Mario UrSiC 200.000 lir za KD Igo Gruden. V spomin na Pepco SkoCaj vd. Siskovic daruje M.K. 50.000 lir za Sklad Ota, Luccheta, D’Angelo, Hrovatin. V spomin na gospo Kristino Vrabec daruje Olga OstrouSka 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 1. obletnici smrti Ani GrgiC daruje družina Grgič z Repentabra 200.000 lir za repentabrsko cerkev in 200.000 lir za Kraški dom z Repentabra. Ob 5. obletnici smrti dragega sina Oresteja daruje mama Marija 50.000 lir za SDK Skala z Gropade in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. t Tiho se je poslovila od nas naša mama, nona in sestra Pavla Tul vd. Tul Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Mačkolje. Žalujoči sinova Silvio in Armando z družinama, sestre in brata Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. MaCkolje, 29. 11. 1996 Ob težki izgubi drage mame izrekajo prof. Ar-mandu Tulu iskreno sožalje vsi na pedagoškem liceju A.M, Slomšek Glasbena matica izreka občuteno sožalje prof. Vesni Zup-pin in svojcem ob smrti stare mame Darine Sedmak vd. Caharija Ob težki izgubi Marije Zollia por. Mersig izreka prizadeti družini iskreno sožalje KK Adria SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Vakiirivo 36 tel. 040-361888-tax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO Zakonca Geringas s temperamentom Njun program z veliko sodobne glasbe Spet je ponedeljek mimo, spet je mimo tudi koncert Tržaškega koncertnega društva. 25. novembra je paC v dvorani gledališča Rossetti nastopil Čelist David Geringas. Spremljala ga je pianistka Tatjana Geringas. NalašC uporabljamo glagol »spremljati«, kajti zakonca Geringas si na koncertnem odru nista enakovredna. Ce izvzamemo Ligetijevo Sonato za Celo solo, je program predvideval večer komorne glasbe. Na sporedu je bil VVolflov Grand duo v d-molu, Schnittkejeva Sonata za Celo in klavir in Brahmsova Sonata v F-duru za Celo in klavir. V vseh delih je Čelist David Geringas nastopal kot solist. Dogajalo se je nekaj podobnega, kar se je 18. novembra, ko je violinist Pinchas Zukerman prevladal nad pianistom Marcom Neikrugom. Dejstvo je, da ima David Geringas velik temperament. V začetnem Grand duu, ki ga je VVolfl napisal leta 1805, smo začutili, kako se skuša naš umetnik brzdati in podajati glasbeno misel uglajeno, elegantno. Čeprav je VVolfl Beethovnov sodobnik, ostaja njegova glasba v klasicistični razsežnosti, z moCnim galantnim prizvokom, izvirnim kontrapunkti-stičnim in kromaticnim igram navkljub. David Geringas je tu delno krotil svoj ognjevit znaCaj. Vendar je mit »slovanske spevnosti« bil vedno na preži, predvsem v osrednjem An-dante. Ze v tej prvi skladbi večera je pianistka Tatjana Geringas, kljub tehtni igri bila nekoliko v senci. Apokaliptična Schnittkejeva Sonata za Celo in klavir pa je dokončno sprožila Čelistov destruktivni glasbeni naboj. Tragika »sodobne glasbene dekadence«, ki preveva to Sch-nittkejevo delo, je udarila med publiko z ekstremno silovitostjo in patetičnostjo Geringasove interpretacije. Sonato je Schnittke napisal leta 1978; cenzura sovjetskega režima skladbe ni odobrila, krstna izvedba je bila možna le pri Schnittkeju doma. Dejstvo navajamo, da bi vsaj bežno osvetlili razmerja, ki so pogojevala viharno izraznost tega umetnika. V tem delu nas je David Geringas navdušil, saj si v tem primeru Čelist lahko privošči solistično branje. Sch- nittkejeva sonata izhaja paC iz samosvojega koncepta komorne glasbe. Ligetijeva Sonata za Celo solo je mladostno delo tega madžarskega skladatelja, raste še iz folklorne spevnosti in harmonije. Geringas se je šolal v Moskvi pri Mstislavu Rostropo-vicu in se je z Ligetijevo sonato izkazal s tipično rusko, efektno igro. Vendar smo občutili, da zahteva od sebe preveč. Jasno, da je zmogel vse tehnične pasaže, ne pa do podrobnosti, kakor jih je verjetno v mladosti. Kljub temu sta igralska žilica in živa muzikalnost učinkovali tudi tam, kjer ju je nekdanja gibčnost zapustila. Naj pohvalimo dejstvo, da vključuje Geringas v svoj program veliko sodobne glasbe; ker pa je to tudi nova glasbena politika Tržaškega koncertnega društva, naj pohvalimo tudi Tržaško koncertno društvo. Le tako bo širša publika razumela, da je klasična glasba še vedno živa in razumljiva, Ce je seveda ustrezno izbrana in predstavljena. Za zaključek veCera nam je duo Geringas predstavil Brahmsovo Sonato za Celo in klavir v F-duru. Kakor nas je razočaral Brahms v interpretaciji violinista Zukermana na prejšnjem koncertu, tako nas je razočaral Brahms zakoncev Geringas. Ruska šola ne kroti izraznosti, poveličuje paC kontrast; herojicnost zahaja v viharnost, lirika pa v jok, Ce že ne v ihtenje in stokanje. Brahmsove izvedbe, ki jih pomnimo pri Triu di Trieste na primer, so prepolne odtenkov, medtem ko zahaja Geringa-sov koncept prepogosto v Črno belo tehniko, ki marsikoga že po dveh urah naveliča. Ravno tako naveliča vedno isti, »mesnat« vibrato »a la Rostropovic«. Zaželeli bi si bili drugačnega Brahmsa, bliže skriti, »sramežljivi« eksistencialni tragiki avstrijske buržoazije fin de siecle, ki jo Brahms tako značilno zastopa. Toži se nam po uglajenosti baritonista Preya, ki je nastopil na prvem koncertu. Kljub temu sta si zakonca Geringas (kakor si je bilo pričakovati) zagotovila uspeh pri publiki. Oddolžila sta se z dvema dodatkoma. GR KONCERT / V DVORANI TRIPCOVICH Verdijev orkester sklenil jesensko sezono Orkester je vodil Karl Martin - Nastop sopranistke Sue Patchel Prejšnji teden se je v koncertni dvorani Tripcovich v Trstu zaključila letošnja jesenska koncertna sezona Gledališča Verdi. V sklopu tega niza se je zvrstilo osem koncertov, ki so pripeljali v Trst znane dirigente in koncertante. Razni priznani umetniki so torej vsakič sodelovali s tržaškim orkestrom; ob orkestru pa je imel zelo važno vlogo zbor gledališča, ki je predvsem v teh zadnjih letih dosegel zelo kakovostno raven. Glede tega zbora ne smemo pozabiti, da je letos Milančan Franco Monego nasledil nizozemski zborovodkinji Ine Meisters, ki je dolgo let vodila to vokalno skupino. Vsak koncert tržaške simfonične sezone je bil - tako kot lani - najprej ob petkih zvečer v Trstu, ob sobotah v videmski športni palači Carnera in nato spet ob nedeljah popoldne v Trstu. Na zadnjem koncertu je orkestru Gledališča Verdi dirigiral Karl Martin (slika levo), vnuk znanega švicarskega skladatelja Franka Martina (1890-1974). Karl Martin se je predstavil z zavidljivim kurikulumom, saj se je po končanem študiju flavte v Ženevi izopolnjeval tudi iz dirigiranja na dunajski Visoki šoli v razredu Hansa Swarowskega. Posebej lahko omenimo, da sta se v Swa-rowskijevi dirigentski šoli izpopolnjevala tudi Claudio Abbado in Zubin Mehta. Martin je v Italiji Ze veliko dirigiral, kot sicer tudi v tujini; zdaj je stalni dirigent v Teatru Massimo v Palermu. Posebej se posveča umetniškim stvaritvam našega stoletja. Na tržaškem koncertu je Frank Martin najprej dirigiral drugi Maši Antona Brucknerja za osemglasni zbor in pihalni orkester. Opus tega avstrijskega skladatelja je imel v letošnjem sporedu jesenske simfonične sezone občinskega gledališča Verdi posebno mesto, ker se spominjamo stoletnice njegove smrti. Bruckner, ki je sicer dobro znan kot skladatelj orgelskih skladb, je veliko pisal tudi za orkestrski sestav. Izvedba njegovega opusa za orkester zahteva po navadi veliko truda na organizacijski in finančni ravni, predvsem ker so Bruckner j e-ve instrumentalne skupine zelo številčne. Tržaško občinsko gledališče nam je letos ponudilo izvedbo treh simfonij, in sicer Četrte v es duru, znane z vzdevkom Romantična, sedme v e duru in devete v d molu, ki je skladatelj ni dokončal, saj nam je zapustil le zapiske za zadnji stavek Finale. Ob posvetni Brucknerjevi glasbi pa smo lahko spoznali tudi nekatee cerkvene skladbe; ne smemo mimo dejstva, da je bil Bruckner organist in kot tak v tesnem stiku s cerkveno obrednostjo. Ta bistveni del njegovega kompozicijskega sveta smo spoznali v veličastnem Te Deumu v c duru za sole zbor in orkester in v priložnostni drugi maši v e molu za osemglasni zbor in pihalni orkester. V podajanju latinskega besedila vseh šestih stalnih delov maše, ki jih je Bruckner uglasbil, polnoštevilna zborovska skupina Gledališča Verdi ni dosegla tiste kakovostne ravni, ki jo je zmožna. Po uvodnem Kyrie, ki so ga pevci podali z veliko občutljivostjo, so bili ostali deli maše intonancno premalo gojeni, čeprav ne moremo mimo dejstva, da je ta Brucknerje- va umetnina res zahtevna predvsem v svojem zborovskem delu. Po Brucknerju so bili na vrsti 4 Rilke-Lieder za sopran in orkester Tržačana Raffaella de Banfielda. Med sodobnimi skladatelji sta bila v tej letošnji koncertni sezoni samo dva, in sicer Alfred Carjevič Snitke in Raffaello de Banfield-Sopranski part Liederjev je izvajala ameriška pevka Sue Patchel (slika desno). Njeno podajanje je bilo dovršeno in dognano, orkester pa jo je prepričljivo spremljal. Za Banfielda je to bila res ganljiva izkušnja, saj je občinstvo njega in izvajalce obdarilo z dolgotrajnim ploskanjem. Lahko vsekakor poudarimo, da je bilo podajanje Ban-fieldovih Liederjev na Rilkejevem tekstu najboljša izvedba večera. Spored koncerta sta zaokrožili se prva in druga suita valčkov, ki jih je Richard Strauss Črpal iz svoje opere Rosenkavalier. Tak repertoar je seveda zelo blizu tržaškemu občinstvu, vendar dirigentu Martinu ni uspelo, da bi oblikoval dobro podajanje; manjkali sta namreč tista živahnost in tisti p°' let, ki sta tako značilna za Straussa in ki jih naše občinstvo dobro pozna in ljubi. Luisa Antoni Povratek Tržaškega okteta z uspešne avstralske turneje Tržaški oktet se je z včerajšnjim dopoldanskim letalom iz Rima vrnil iz dvaindvajsetdnevne pevske turneje po Avstraliji, potem ko je iz Sidneya preko Melbourna, Bangkoka, Indonezije, Indije, Irana, Turčije in Grčije do Rima in Ronk preletel 18.600 km dolgo pot. V petih zveznih avstralskih državah je imel petnajst koncertnih nastopov, petkrat je sooblikoval mašo in dvakrat sodeloval na prireditvah s polovičnim programom. Povsod, kjer se je pojavil po društvih in sedežih izseljenskih organizacij je bil deležen toplih sprejemov in njegova slovenska, predvsem domoljubna pesem, pa tudi pesem drugih narodov, je bila sprejeta z navdušenjem, ne samo med slovenskimi, pač pa tudi med izseljenci drugih narodnosti, ki se družijo s slovenskimi. V celoti je bila oktetova turneja uspešna in je dosegla svoj namen prinesti izseljencem na daljnem kontinentu s pesmijo vonj po domači zemlji in duševno hrano, ki so je še kako potrebni v tujem svetu, kjer so si s pridnostjo in trdim delom ustvarili novo Življenje in kjer skušajo ohranjati svojo narodno zavest v okviru izseljenskih organizacij posvetnega in verskega značaja. Jože Koren Za boljše rezultate pri prevajanju filmov Filmi z besedilom v izvirnem jeziku ali pa filmi s prevodom filmskega govora (v drug jezik)? Katere od teh pa publika raje sprejema? Filme s prevodom filmskega govora zagovarjajo predvsem ljubitelji komercialnih filmov, filme v izvirnem jeziku pa privrženci avtorskih filmov. Ob tem pa tudi ugotovitev, da na italijanskem tržišču prevladujejjo ameriški filmi, ki so vse pogosteje zelo kvalitetni; v italijanskih kinodvoranah pa mnogokrat predvajajo tudi take kakovostne filme, ki so večkrat emarginirani prav zaradi tega, ker se igralci izražajo v izvirnem jeziku; gledalci jim zato morajo slediti mnogo pozorneje, da lahko sledijo večkrat zamudnemu branju podnapisov. »Prevajanje filmov« je torej zelo zahtevno, kateri pa je najkorektnejši način za dosego naj- boljšega rezultata? Na to vprašanj bo skušalo odgovoriti zasedanje »Prevajanje-filma«, na katerem bodo spregovorili strokovnjaki, besedo pa bo imela tudi publika. Zasedanje se je včeraj začelo v Turinu, danes pa se bo nadaljevalo v Trstu; prirejata ga turinski Narodni muzej kinematografije in višja šola modernih jezikov za prevajalce in tolmače, ki deluje v sklopu Tržaške univerze. Na današnjem srečanju, ki bo ob 15. uri na višji šoli modemih jezikov, bo v glavnem govor o tehničnih značilnostih filmov v izvirnem jeziku in filmov s prevodom filmskega govora; zasedanje bo zaključil Elio Pan-dolfi, ki je pri tržaški publiki zelo priljubljena osebnost in je svoj glas že«posodil« številnim igralcem, pa tudi lutkam priljubljenih otroških filmskih risank. V ljubljani nova knjigama z ezoterično literaturo V torek, na dan polne lu- do.Udeležilo se ga je veliko tih elementov ipd. Poleg ne, je založba Gnosis-Qua- število ljudi, kar govori o knjig so naprodaj tudi ete-tro odprla na Gregorčičevi naraščajočem zanimanju za riCna olja, kristali, zgos-13a v Ljubljani knjigarno duhovnost. Prijetna knjigar- Cenke in kasete, knjigarna nove dobe z ezoterično lite- na, opremljena z naravnimi pa bo postala tudi prizo-raturo. Otvoritev je bila po- materiali, je zasnovana po rišCe raznih seminarjev, spremljena s glasbo, ple- načelih Feng Suia (znanosti predavanj, pogovorov in som, predstavitvijo umet- o skladu življenja s pokraji- srečanj, niških diapozitivov in bese- no), uskladitvi jin-janga, p e- (A.P.) NA TRŽAŠKI UNIVERZI Diplomska naloga o idrijski čipkarski šoli V ponedeljek, 25. novembra 96 je na fakulteti za književnost in filozofijo Univerze v Trstu z odliko diplomirala dr. Silvia Penzi por. Barosso iz Pordenona, ki pa sedaj živi v Padovi. Mlada doktorica je zagovarjala diplomsko nalogo iz zgodovine idrijske Čipkarske šole od njenega nastanka 1876 do leta 1945. Poln naslov njene »teze« je: La scuo-la dei pizzi a tombolo di Idria. Un episodio del processo di organizza-zione della »Peasant-art«. Izbor zanimive teme je treba iskati v dejstvu, da je dr. Penzijeva hci IdrijCanke, katere mati izhaja iz znane družine Kavčičevih. Njeno diplomsko delo je sad večletnega preučevanja idrijskega arhiva in je doslej najpopolnejša celostna obdelava gradiva tako o sami šoli kot tudi o trgovini s Čipkami. Raziskava je bila še posebej težavna, ker je zahtevala trijezično znanje: arhivsko gradivo je namreč pisano v nemščini, slovenščini in italijanščini, velik del celo v rokopisni nemški gotici. Delo obsega kar 731 strani, opremljano pa P tudi z mnogimi slikami Čipk, vzorcev in dokumentov. Na zagovoru diplome se je med profesorji in diplomantko razvil zanimiv pogovor o idrijskih čipkah in tudi o sami Idriji. Tako je na primer prof. Forro, ki Je doma v italjanskem Čipkarskem središču Cantii, kar dober znanec Idrije, saj je povedal, da ima doma sliko idrijske- cantujsko čipko. . Mladi diplomiranki bodo predstavih dipl0® sko delo tudi v Idriji ( so prav v torek prosla 120-letnico čipkarske šole), mi pa ji za uspeh is reno Čestitamo. . Tomaž Pavšič BELARUSUA / NACIONAL-KOMUNISTOM USPELA »USTAVNA REFORMA« Lukašenko vsilil svojo voljo in likvidiral opozicijske sile Ruski predsednik Jelcin in premier Černomirdin sta mu že čestitala MINSK - Beloruski Predsednik Aleksander Lukašenko je včeraj dokončal svoj načrt ustavnih sprememb, s katerimi je Belorusiji vsilil predsedniški režim in likvidiral liberal-demokratsko opozicijo. Včeraj zjutraj so policijske enote obkolile parlament in preprečile poslancem opozicije, da bi vstopili v poslopje, ker se je v njem kasneje umestil n°vi predstavniški dom narodnega sveta, ki je za svojega predsednika izvodi nekdanjega partijskega sekretarja Anatolija Malo-jejeva. Po ustavni reformi, ki jo je na nedeljskem spornem referendumu Podprlo veC kot 70 odstotkov beloruskih državljanov, ima sedaj država dvodomni svet. V spodnjem domu sedijo v nedeljo izvoljeni nacio-nal-komunistični predstavniki in skupina odpadniških poslancev sta-rega parlamenta, ki je Podprla LukaSenka, predstavnike v zgornji dom pa bo imenoval sam pred-®e4nik. S tem ustavnim jnžerueringom pa je pris-j° do napake, ki pa jo je Lukašenko že popravil in )e obljubil dvanajstim od-Večnim poslancem (stare-8a parlamenta), da jim bo Poskrbel primerne funk-nlje in jih nagradil za zvestobo. V poslopju narodnega sveta je po imeno-vanju Malofejeva predsednik Lukašenko svečano podpisal novo belorusko ustavo. Liberalno-demokratska °Pozicija se čuti opeharjeno, a ne ve, kako bi bila kos novemu položaju, ker )6 kot kaže izgubila stik s svojo bazo, tako da ne more računati na množično podporo ljudi. Da bi bila mera polna, sta včeraj Lukasenku Čestitala tako ruski predsednik Jelcin kot premier Cemomirdin. Jelcinov tiskovni urad je med drugim sporočil, da ni nobenega dokaza, po katerem bi bil beloruski nedeljski referendum protiustaven. Vseeno pa je Jelcin mnenja, da bi moral Lukašenko ohraniti dialog z opozicijo. To mu nareka j o notranjepolitični razlogi, ker se tudi ruska opozicija boji, da bi Jelcin poskusa! mresniciti, kar je Lukasenku že uspelo. Številni ruski Časopisi so namreč nedeljski beloruski referendum ocenili kot protiustavno sredstvo, s katerim je Lukašenko odpravil demokratična jamstva. Predsedniku z Lukašenkovim referendumom odstavljenega beloruskega parlamenta Stanislavu šuSkeviču je odslej prepovedan vstop v palačo vrhovnega sovjeta (AP) SRBIJA / PO RAZVELJAVITVI SVOJEGA PORAZA Miloševič tokrat zmagal BEOGRAD - Medtem ko je MiloSeviCeva Socialistična stranka Srbije včeraj proglasila svojo zmago v tretjem, nadomestnem, krogu občinskih volitev, je Beograd pretresel najbolj množični ljudski protest po letu 1991 (na sliki AP). Srbska opozicija, ki je bojkotirala »sleparske volitve«, je sporočila, da je slo na volišča le od 8 do 10 odstotkov MiloSeviCu najzvestejših pristašev. Zaveda se, da sedanji protesti ne bodo imeli kratkoročnih učinkov, a se bodo bogato obrestovali na spomladanskih političnih volitvah. V strmoglavljenju iljušina 23 mrtvih MOSKVA - PredsinoCnjim je v osrednji Sibiriji strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo iljuSin 76, v katerem je življenje izgubila 10-clanska posadka in 13 civilistov, med katerimi so bili tudi zenske in otroci. Kot so sporočile ruske oblasti, je letalo vzletelo iz sibirskega Abakana (Minusinski premogovni bazen) in je bilo s kakimi tridesetimi tonami tovora in trinajstimi civilisti namenjeno v Petropavlovsk-Kamcatskij. Sedem minut po vzletu je nadzorni stolp abakanskega letališča izgubil stik z letalom, ki je izginilo z radarskih zaslonov, tako da so takoj sprožili alarm. Reševalci so razbitine našli kakih 16 kilometrov od letališča, a nobenega preživelega. IljuSin 76 je bil zgrajen za prevoz tankov, po razpadu Sovjetske zveze pa je postal večnamensko transportno letalo. Ruska vojska ga občasno s svojimi posadkami posoja civilnim družbam, tako da si pridobi vsaj nekaj svežega denarja. V zadnjih mesecih je bil ta tip transportnega letala vpleten v štiri letalske nesreče, najhujša je bila 12. novembra, ko je kazahstanski iljuSin 76 v zraku trčil v savdski jumbo in je življenje izgubilo 351 oseb. V rudniku diamantov umrlo dvajset rudarjev JOHANNESBURG - Dvajset mrtvih rudarjev je tragični obračun predvčerajšnje nesreče, ki se je pripetila v rudniku diamantov pri Bloemfon-teinu v južnoafriškem Orangeu. Kot je sporočila direkcija rudnika, je do nesreCe prišlo v globini 608 metrov, ko je kakih 50 rudarjev zasul plaz blata, ki ga je povzročilo dolgotrajno deževje. Reševalcem je uspelo rešiti trideset rudarjev, med katerimi so nekateri težko ranjeni, in odkopati Štiri trupla, tako da pogrešajo Se 16 rudarjev, ki pa so jih že proglasili za mrtve. Po mnenju izvedencev bodo potrebovali nekaj tednov preden bodo odkopali njihova trupla. Stavka hrvaških železničarjev ZAGREB - Z izjemo nekaterih mednarodnih kompozicij so se vCeraj na Hrvaškem ustavili vsi vlaki. S stavko za nedoločen Cas hrvaški železničarji zahtevajo spoštovanje sprejetih mezdnih obvez in opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere. Nezadovoljstvo pa se Siri tudi v drugih sektorjih. Predvčerajšnjim je bil v Zagrebu protest upokojencev, ki so zahtevali, naj jim vlada plaCa »pet let ukradenih pokojnin«. Pridružilo se jim je kakih tisoC zaposlenih v javnem sektorju, ki so protestirali proti vladni politiki in zahtevali zvišanje plač. Delno izboljšanje zdravstvenega stanja matere Terezije iz Kalkute KALKUTA - Kot so sporočili zdravniki kalkut-ske bolnišnice, se je zdravstveno stanje matere Terezije nekoliko izboljšalo, a je Se vedno kritično, tako da ne vedo, kdaj bodo 86-letni redovnici slikali arterije in se odločili za morebitno operacijo. Nobelova nagrajenka za mir ima namreč težave s krvnim obtokom zaradi ne-prožnih žil. V Kaliforniji blokirali zakone, ki so omejevali pravice manjšin VVASHINGTON -Sodstvo v San Franciscu je »zamrznilo« veljavnost zakonov, ki so odpravili nekatere določbe v korist manj-sin, kot na primer prednosti pri zaposlovanju ali pri vpisovanju v sole in univerze. Zvezni sodnik Thel-don Henderson je včeraj izdal odlok, s katerim je blokiral tako nnenovani »Predlog 209«, ki je bil odobren 5- novembra na referendumu - zanj je glasovalo 54 odstotkov volivcev - in ki je odpravljal zakone v korist manjšin. Ti zakoni bodo tako ostali v veljavi vsaj do 16. decembra, ko bo moralo sodišče dokončno od- ločati. Henderson je sklep sprejel na priziv Ameriške zveze ze zaščito državljanskih pravic (ACLU), ki je menila, da je bh »Predlog 209« protiustaven, ker prizadene samo »manjšine, ki se skušajo osvoboditi di skriminacij«, ne pa druge državljane, to pe je tudi po mnenju sod nika Hendersona v na sprotju s 14. amand majem ameriške usta ve, ki določa »enake zaščito« za vse. Prav tako je sodnil Henderson včeraj za mrznil veljavnost za kona, s katerim je re publikanski guvernei Kalifornije Pete Wil son omejil zdravstvene storitve v korist ilegal nim priseljencem. PARIZ / PREKINJENA POGAJANJA Z DELODAJALCI Francosko cestno omrežje v krizi: šoferji tovornjakov postavili 240 blokov Zaradi pomanjkanja goriva zaprli 2000 črpalk - Težave tudi na meji z Italijo PARIZ - Stavka Šoferjev tovornjakov se nadaljuje že enajsti dan. Pogajanja med sindikati in delodajalci so prejšnjo noC prekinili, predstavnik vlade Roger Gros, ki je skuSal posredovati v sporu, pa se je umaknil. Sicer pa so pogajanja privedla do nekaterih rezultatov, saj so se dogovorili o dveh spornih točkah: znižanju upokojitvene dobe in delovnem urniku. Jutri se bodo sindikalisti in predstavniki delodajalcev sestali, da bi podpisali sporazum o teh dveh točkah, odprta pa ostaja Se tretja točka, namreč poviški plač. Šoferji so zahtevali poviške za okrog 23 odstotkov, delodajalci pa so ponudili en odstotek. Prav zato niso prekinili protestnih akcij, ki so že delno ohromile obširne dele države. Na celotnem francoskem cestnem omrežju je tako Se vedno 240 cestnih blokov, veC kot 2000 bencinskih Črpalk so že zaprli, ker so izčrpale zaloge goriva, prav tako začenja primanjkovati razno blago, Se posebno kvarljivo. Sindikati napovedujejo, da se bo stavka kljub doseženim rezultatom nadaljevala, vsekakor pa nameravajo izvesti posvetovanje z zainteresiranimi Šoferji.. Posledice stavke je močno občutiti tudi v sosednjih državah, med drugim tudi v Italiji: na mejnem prehodu pri Frejusu je ustavljenih 150 tovornjakov, ki že nekaj dni Čakajo na vstop v Francijo. Avtomobili vozijo med dvema kolonama tovornjakov v bližini Rouena (telefoto AP) KINOATELJE / PREDSTAVITEV BOGATEGA SPOREDA Teden v znamenju prireditev ob stoletnici filma v Gorici Izjemni dogodek 7. decembra Vpogled v vse dimenzije filma Teden dni v znamenju filma, ob stoletnici filma oziroma prve filmske projekcije v Gorici. Pogled v preteklost, v prvo obdobje filma, ko so na zadevo gledali zgolj kot na tehnični izum, odkrivanje zanimivih arhivskih posnetkov, pregled kinematografije v naši deželi in posebej v Gorici, predvajanje filmov v udobni kinodvorani in v "zasilnih” prostorih trgovin, javnih lokalov, na ulici. Vse to bomo lahko v prihodnjem tednu, od ponedeljka 2. do sobote 7. decembra doživljali v Gorici in Novi Gorici, na pobudo Ki-noateljeja ob stoletnici filma v Gorici. Bogat spored prireditev so sodelavci Kinoateljeja predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Palače hotelu. Ob navedbi, da bo osrednja prireditev v soboto 7. decembra v Kulturnem do- mu, kjer si bomo ogledali nekaj kratkih dokumentarnih zapisov (Serpentinski ples, Gradež in oglejska laguna Vliudno vas vabimo na odprtje razstava slikarja čalerIja KLAVDIJA TUTTE Umetnika bo predstavil JOŠKO VETRIH. Katoliška knjigarna, Travnik 25 danes, 29, novembra 1996, ob 18. uri. NOVICE Koncert v znamenju poznobaročne glasbe Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer prireja drevi, ob 20.30, v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”, v okviru ciklusa večernih koncertov, zanimiv koncert baročne glasbe. Nastopil bo komorni orkester Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Romola Gessija, solist bo violinist Giovanni Angeleri. Ansambel bo izvajal zanimiv spored skladb Antonia Vivaldija, Tartinija, Haydna Manfredinija in Mozarta. Glasbena prireditev nekako dopolnjuje razstavo o življenju in delu treh poznobaročnih slikarjev Lichtenreiterjev, ki je na ogled na gradu. Komorni ansambel Furlanije Julijske krajine sestavljajo predvsem mladi in mlajši glasbeni ustavrjalci iz naše dežele, od vsega začetka pa ga vodi Romolo Gessi. Razstava knjig v Krminu Mesec v znamenju knjige, bi lahko poimenovali pobudo, ki se pričenja danes v Krminu. Ob 17. uri bodo na županstvu odprli razstavo Ilustriranih knjig iz osemnajstega stoletja . Sočasno pa bodo v dvorani nekdanjega kina Italia odprli knjižni sejem "Libro amico”, ki bo odprt do 15. decembra. Vmes se bo zvrstilo nekaj pomembnih kulturnih dogodkov, 'srečanj itd. Pri pobudi sodeluje založba Adelphi v organizacijskem smislu pa goriška založba Edizioni della Laguna. Koncert zborovske glasbe V cerkvi na Travniku bo jutri, ob 20.30, tradicionalni pevski koncert ob praznovanju sv. Cecilije. Prireditev je tudi letos na pobudo zbora S. Ignazio. Nastopili bodo, poleg gostitelja, še naslednji zbori: Mirko Filej, zbor PD Standrež, Coral di Lucinis in zbor Monte Sa-botino. Orgelska spremljava Valentina Pavio, napovedovala bo Annalara Colautti. Decembra bodo trgovine odprte tudi ob praznikih Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo v decembru trgovine in javni lokali lahko odprti tudi ob nedeljah in praznikih ter ob dneh obvezne tedenske zapore. Taka razporeditev velja že od nedelje, 1. decembra. Tako bodo lahko vse trgovine odprte tudi v ponedeljek, 2. in sredo 4. decembra. Sicer pa bo prihodnji teden v Gorici v znamenju tradicionalnega Andrejevega sejma. 1910, Porušena Gorica 1916, Iz vojnih analov 1918, Le Jon-gler de chapeamc in Podobe Gorice in Goričanov), ob glasbeni spremljavi Zlatka KavCiCa, zatem pa še, prvič v Gorici, film Bratje, ob polnoči pa tudi aktivno sodelovali na slavju ob stoletnici, seveda ne gre pozabiti na druge prireditve. Tako bo v ponedeljek ob 16. in 20. v trgovini Video One v ul. Cascino predstavitev Magije Disneyevih filmov na cd - romu, istega dne v Novi Gorici (Audio video center) pa predvajanje nemega filma Greed (1926). Torkov spored ponuja, ob 16. in 20. uri, sur-fanje z vodičem "Filmski naslovi na Internetu (trgovina Quark v ul. 24. maja), ob 19. uri v Novi Gorici pa predstavitev publikacij in raziskave ob 100-letnici filma. Program se bo sklenil s predvajanjem dveh francoskih nemih filmov. V goriskem Caffe Vitto-ria Bierhaus pa bo ob 21.30 na pobudo skupine Via Libe-ra Se nekakšno literarno srečanje Od romana do filma. V knjigarni Libreria Editrice Goriziana bodo v sredo spregovorili o publikacijah ki obravnavajo film v naši deželi, v Novi Gorici pa se bodo spet posvetili nememu filmu. V PDG v Novi Gorici bodo v Četrtek odprli razstavo Kinematograf v Gorici 1896-1918, v goriskem Kulturnem domu pa bodo predvajali film Bratje Skladanowsky. Ob 22.30 pa bodo na dvorišču kina Vitto-ria (ki ga bodo v kratkem spet odprli), predvajali film Nosfe-ratu in gledalce pogostili s kuhanim vinom. "Želeli smo ob obletnici prikazati vse dimenzije filma”, je na srečanju z novinarji posebej poudaril Aleš Doktoric. Ena od teh dimenzij je tudi filmski arhiv Simonelli. Izsek iz njega bodo ponudili prav med sobotno osrednjo predstavo. CARITAS / PO ENEM LETU Pozitiven obračun Centra na Placuti Prvo zavetje nudili 41 oseba Največ je domačih gostov Goriška škofijska dobrodelna organizacija Caritas je 18. januarja letos odprla na Placuti novo središče, kjer nudijo streho, pomoC in zatoCišCe tako priseljencem iz tujine kot drugim pomoči potrebnim gostom. V začetku novembra so po skoraj 300 dneh delovanja naredili obračun opravljenega dela. V tem času so v središču, ki so ga poimenovali po Msgr. Luigiju Fai-duttiju, nudili zatočišče 41 osebam iz štirinajstih držav. Na prvem mestu so po številu italijanski državljani (14), sledijo Maročani (6), Hrvati (4), Srbi (3). Ostali so večinoma priseljenci iz raznih afriških držav, z Balkana in držav vzhodne Evrope. Skupno so v upoštevanem obdobju našteli nekaj Cez 2 tisoC nočitev, kar pomeni, da se je vsak gost zadržal v srediSCu v povprečju 49 dni. Za delovanje središča skrbi tudi 12 prostovoljcev, ki so nudili 1.250 ur prostovoljnega dela. Poleg tega, da so pomagali "rednim” gostom so pomoC ponudili e še 34 drugim osebam (21 je italijanskih in 13 tujih državljanov). V posameznih, maloštevilnih primerih so tem osebam našli stanovanje v najem ali zaposlitev. Skupno so za delovanje središča doslej porabili 17 milijonov lir. TRŽIČ / JUTRI Tretji pokrajinski kongres SKP V okviru priprav na vsedržavni kongres, ki bo od 12. do 15. decembra v Rimu, bo jutri in v nedeljo v TržiCu 3. pokrajinski kongres Stranke komunistične prenove. Udeležilo se ga bo 59 delegatov, ki so bili izvoljeni na sekcijskih kongresih. 44 delegatov ima struja, ki se sklicuje na vsedržavnega tajnika Ber-tinottija, 15 delegatov pa struja, ki se prepoznava v stališčih zapisanih v dokumentu Bacciardi, Ferrando, Maitan. Uvodno poročilo bo podala-pokrajinska tajnica Licia Morsolin. V nedeljo bodo izvolili tri predstavnike za vsedržavni kongres. V prihodnjem tednu pa bodo izvolili tudi novega pokrajinskega tajnika. Delovanje goriške ZSKD Pod vodstvom novega predsednika Silvana Semoliča so se v Gorici sestah elani pokrajinskega predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je izšlo iz oktobrskega kongresa v Standrežu. Uvodoma so ocenili pobudi, ki ju je Zveza organizirala v začetku nove sezone: manifestacija Združeni za Unicef in predstavitev italijanskega prevoda knjige Alda Rupla Zaznave in odtenki, ki je bila v Kulturnem domu. Kar zadeva kratkoročni program ZSKD in včlanjenih društev, velja podčrtati veCer s Svetlano Makarovič, ki bo 17. decembra v Gorici, slovesnost ob 20-letnici pobratenja med kulturnima društvoma Oton Zupančič iz Standreža in Danico z Vrha ter večer furlanske kulture v Ste-verjanu na pobudo Briškega griča. V tem Času pa bodo po vseh vaseh stekle že tradicionalne prireditve, kot so miklavže-vanja, božičnice in novoletne družabnosti. Da bi delo goriske Zveze potekalo cim bolj funkcionalno in tekoče, so se dogovo- rili za sestavo tajništva, v katerega so imenovali predsednika Semoliča, Alenko in Bernarda Florenina, Nadjo FrandoliC, Tanjo Gaeta, Majo Humar, Rudija Pavšiča, Marizo Pelesson, Magdo PrinCiC, Slavka Tomšiča in Nadjo Velušček. V teh dneh je izšla tudi druga številka Glasila ZSKD. V uvodniku predsednik Silvano Semolič postavlja v ospredje večjo ali manjšo angažiranost posameznika v odnosu do nase organiziranosti. “Ce bi sestavili razpredelnico značilnosti, ki nas opredeljujejo”, pravi Semolič, “bi lahko ugotovili, da so med nami ljudje, ki v korist skupnosti žrtvujejo svoje zdravje, prijateljske in družinske vezi, prosti Cas in lastna finančna sredstva. Imamo pa tudi ljudi, ki so občasno soudeleženi in ne sprejemajo odgovornosti. So tudi taki, ki ne sprejemajo in ne oddajajo ničesar. Imamo nazadnje ljudi, ki ne sprejemajo ničesar, oddajajo pa nekostruktivne kritike in pripombe”.Ja-sno in resnično. KRONIKA / DVE OSEBI V HIŠNEM PRIPORU Preiskava o razpečevanju ponarejenih državnih vrednotnic Policijo zasegla za milijardo lir ponarejenih BPT Poskus plasiranja v bankah v Sloveniji Vec mesecev trajajoča preiskava o razpečevanju ponarejenih državnih vrednotnic je pred kratkim obrodila prve sadove.* V hišnem priporu sta dve osebi, proti drugim petim pa je bila vložena ovadba. Zadeva ima, kakor izhaja iz sporočila letečega oddelka goriške kvesture, ki skupaj s posebnim oddelkom finančne straže (GOA) v Benetkah vodi preiskavo, mednarodne razsežnosti. Ponarejene vrednotnice naj bi goljufi skušali vnovčiti, oziroma položiti kot jamstvo za najem kreditov, oziroma odprtje tekočih računov, v bankah v Sloveniji, zlasti v krajih ob meji. Policija je pri 49-letnem Carminu d’Urso, zavaro- valniškem agentu v Tor-viscosi, zasegla deset ponarejenih državnih vrednotnic (BPT) za skupni znesek milijarde lir. Nekaj tednov zatem so priprli 47-letnega Vincenza Cavallara, rojenega v kraju S. Antonio Abate, s stalnim bivališčem v Vidmu, kjer se, po navedbah kvestu- re, ukvarja s posredniškimi posli. D’Ursa in Cavallara so priprli,kasneje pa zapor spremenili v hišni pripor, ovadbo pa so napisali proti 23-letnemu P.A., 25-letnemu G.L, 31-let-nemu G.B., 31-letnemu L.B. in 33-letnemu G.P. Vsi so iz Neaplja. Preiskava se nadaljuje. Kako upravljati letališče Odbor za ovrednotenje goričkega (mirenskega) letališča prireja danes ob 17.30 v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice javno srečanje. Govor bo o ustanovitvi organizma, ki bi se prvenstveno ukvarjal z upravljanjem letališča, z uresničevanjem razvojnega načrta in drugimi zadevami povezanimi s to strukturo. Odbor poudarja, da je treba, zdaj ko je bila neposredna nevarnost pozidave odpravljena, poskrbeti zato, da se območje dejansko ovrednoti in to z različnih vidikov. Predvideno je sodelovanje javnih ustanov in zasebnikov. KNJIŽNICA Literarni natečaj za izvirno humoresko Slovenska ljudska knjižnica v Gorici je poimenovana po Damiru Feiglu, ki je v letih 1904-1940 napisal veliko humoresk. Z namenom ohranjanja spomina nanj in spodbujanja pisne slovenščine v goriskem proštom je knjižnica razpisala natečaj Humoreska 1997. Svoje prispevke lahko pošljejo občani z Goriškega , obseg pisnih sestavkov ne sme biti krajši od dveh in daljši od sedmih tipkanih strani, besedilo je lahko v knjižnem jeziku, narečju ali kombinaciji različnih načinov izražanja. Prispevke bo ocenila tričlanska komisija, ki bo tudi najboljše predlagala za objavo, ce bodo prejeli vsaj tri prispevke. Poslati pa jih je treba do vključno 1. aprila 1997 na naslov Ljudske knjižnice. □ obvestila DRUŽBA se dobi jutri, 30. decembra, ob 19.30 na Placuti. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo tehnični urad od torka 3. deceirv bra odprt ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18, ure, ob četrtkih pa od U-do 13. ure. PONATIS slovenske beležnice ZAZNAVE ODTENKI je v prodaji v Katoliški knjigarni v Ljudski knjižnici D. Fei-gel in na sedežu ZSKD. SD SOVODNJE obvešča, da je rekreacijska telovadba v telovadnici v Sovodnjah ob torkih in petkih, od 21. do 22.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim umikom: ponedeljek, sreda, Četrtek 15.00-18.00 in v četrtek tudi 10.00-13.00. a PREDSTAVE sovodenjska OBČINSKA UPRAVA vabi, v sodelovanju s KD SOVODNJE na večer z naslovom Rezija v pesmi, sliki in plesu, v soboto, 30. novembra, ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu. VESELO MIKLAV2E-VANJE bo v sredo, 4. decembra ob 18. uri v rajonski dvorani v Selcah. Nastopili bodo otroci iz vrtca in uCenci osnovne šole v Romjanu ter mladinska gledališka skupina "Tamara Petaros” z Opčin z igrico "Čudne želje”-Miklavževanje prireja društvo Jadro. S ČESTITKE Danes praznuje v Skrij ah 60. rojstni dan naš dragi FRANCKO. Mnogo zdravja in sreče mu iz srca voščijo vsi domači. H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: vvin-dows office standard (vvindovvs 3.1, vvinvvord 6.0, excel 5.0) 100 ur in angleščine tudi 100 ur-Rok za prijavo poteče danes. KINO GORICA CORSO 17.00-19.30-22.00 »Sleepers«. D-Hoffmann. TR2IC COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Crash«. :; lekarni DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 1^! Sv.Ani, ul. Garzaro 1 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU , CENTRALE, Trg deim Repubblica 26, 410341. tel- POGREBI Danes: 13.15, Anna Maria Visintin iz splosn bolnišnice v Zagraj, 13.15, Lucia Baldassar vd. Conte iz splošne nisnice v Slovrenc. SDGZ / V PONEDELJEK SREČANJE SDGZ / OBISK V LOGATCU Zunanjetrgovinski operaterji pred novimi težkimi izzivi Kriza TKB hudo prizadela podjetja, ki se bavijo s trgovino s tujino - Shod bo v Gregorčičevi dvorani Za ponedeljek, ob 18. uri, je najavljen v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbor vseh Riednarodnih operaterjev, ki so včlanjeni in dejavni pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu. Na dnevnem J^du so pereča vprašanja, povezana s krizo Tržaške kreditne banke, ki po eni strani se rrajbolj prizadevajo prav zunanjetrgovinska Podjetja, ki so delala s to banko. Kot je Združenje poudarilo na vec mestih, blokada in hipoteza zaprtja TKB neposredno pri-^deva vso našo skupnost in tudi vso mest-n° in sirso stvarnost, prizadeva razne kate-8°rije oškodovancev: uslužbence, ki tvegajo delovno mesto; delničarje, ki so izgubih ves ^pita]; varčevalce, ki nimajo nobenih urad-dih signalov, kdaj in kako bodo prišli do sv°jih prihrankov, zamrznjenih na TKB; ®alih podjetij, ki imajo likvidnostne probleme pri izplačilu plač, davkov, blaga, itd. Izredno in splošno prizadet pa je ves sek-I°r zunanje trgovine, saj je dosedanja med-darodna vloga tržaške banke nesporna in edinstvena. Razne sanacijske hipoteze gredo prav v to smer: da bi se osnoval nov za-''od, ki bi prevzel aktivnosti in pasivnosti banke, a ki bi predvsem zapolnil ogromni vakuum, ki je nastal na tem področju v transakcijah iz Italije v smer srednjeevropskih 'a balkanskih trgov. Podobno kot varčevalci, tudi operaterji, *d so imeli odprte pri TKB obsežne kreditne jaije (Za financiranje poslov), zrejo z ve-jkim upanjem v ustanovitev novega zavoda, ki bi prevzel znatni človeški in strokov- ni kapital, ki ga premore TKB v tem sektorju. Dejstvo pa je, da se morajo isti operaterji enkrat za vselej soočiti z novimi radikalnimi spremembami na zahtevnem področju mednarodne trgovine. S padcem Berlinskega zidu, razkrojem Jugoslavije, s stalnim sirjenjem enotnega evropskega tržišča na nove države srednje in vzhodne Evrope, z zbrisanjem nase bližnje meje, se ta pojem vedno bolj spreminja v interno trgovino oz. izmenjavo blagovnih tokov in distribucijo blaga na notranjem trgu. Kot so ugotavljali intervjuvani podjetniki in predsednik sekcije zunanje trgovine SDGZ Robert Vidoni, v posebnih nedeljskih straneh Primorskega dnevnika ob 50-letnici Združenja, je skrajni C as, da se krajevna podjetja opremijo z novim orožjem in novimi oprijemi za trd boj na mednarodnih tržiščih. Doba debelih krav avtonomnih računov, t.im. »položajske rente« naših podjetij in nalahko pridobljenih kreditov je dokončno mimo. Nova agresivna podjetja nastajajo kot gobe v novih državah bivše Jugoslavije, se bolj dinamična podjetja iz Severne Italije odpirajo sedeže, predstavništva in distribucijske mreže v Sloveniji, Istri in Se dlje, da ne govorimo o »nevarnosti iz Severa«... O tem in o Se drugih odprtih vprašanjih bo tekla razprava v ponedeljek, prav bi bilo, da se bi je udeležilo CimveC elanov in tudi zainteresiranih nečlanov Združenja, saj tokrat gre zares. Davorin Devetak Za tižaške obrtnike je slovensko tržišče vse bolj zanimivo Slovensko tržišče je za nase obrtnike v marsičem že močno zanimivo, še toliko bolj pa postaja zanimivo v perspektivi postopnega vstopa matice v Evropsko unijo. Prav zato gojijo tržaški obrtniki, elani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, že leta stalne stike z Obrtno zbornico Slovenije, z Območnimi obrtnimi zbornicami in posameznimi obrtniki. V ta okvir spada tudi obisk pri ObmoCni obrtni zbornici iz Logatca, ki se ga je prejšnjo soboto udeležilo kakih deset elanov obrtne sekcije Združenja s predsednikom Petrom Malalanom na čelu. Prve stike so obrtniki iz Trsta in Logatca vzpostavili lani na sejmih v Sežani in v Celju, na začetku leta pa je delegacija iz Logatca bila na obisku v Trstu in v obrtni coni v Dolini. Kot sta poudarila Peter Malalan ter predsednik obrtnikov iz Logatca Berto Menart, je bilo sobotno srečanje seveda priložnost za utrjevanje prijateljskih vezi, vendar tudi izhodišče za poslovno sodelovanje. Slovenski obrtniki so namreč zainteresirani za nastop na italijanskem tržišču, saj imajo veliko elanov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prav tako pa so zainteresirani za italijanske stroje ter za kraški kamen. Nasi obrtniki pa iščejo predvsem zaledje, saj je njihovo tržišče povečini omejeno na ozko območje tržaške pokrajine. Srečanje v Logatcu naj bi bilo uvod v vrsto pobud po posameznih sličnih kategorijah, ki naj bi jih izvedli v prihodnjih mesecih, kot prvi pa naj se bi dobili gradbeniki, ki bi se lahko tako skupaj pogovorili o problemih in perspektivah svoje branže. Andrej Sik RIM / POSTOPNA ODPRAVA BANCOMATA Poslej pagobancomot RIM - Adijo, stari bancomat! Z iztekom prihodnjega leta se bo iztekla tudi veljavnost magnetne kartice, s katero razpolaga v Italiji 15 milijonov ljudi. Toda nikar se ne bojte: dragocenega in Praktičnega sredstva za dvigovanje denarja tudi takrat, ko je banka zaprta, ne bodo ukinili, temveč samo zamenjali z novim, sodobnejšim in, kot zatrjujejo. Predvsem učinkovitejšim. Ime mu bo pagobancomat. Kje bo novost? V tem, da bo plačevanje blaga s kartico v bistvu brezplačno, medtem ko je zdaj podvrženo komisijskim stroškom, ki jih mora klient poravnati iz lastnega žepa. Popolnoma brezplačno ne bo, kajti vsako leto bomo morali vplačati fiksen znesek, ki bo različen od banke do banke, a se bo vsekakor sukal okrog 10.000 lir, kolikor stane vstopnina za v kino. Pac pa bodo trgovci, ki jim bomo blago namesto v gotovini plačali s pa-gobancomatom, dolžni položiti denarnemu zavodu na raCun komisijskih stroškov »majhno vsoto«, kakor so razložili ob včerajšnji predstavitvi nove kartice zastopniki združenja Abi in organizma Cogeban (Convenzione p er la gestione del marchio Bancomat). Zakaj ta sprememba? Zaradi tega, da bi spodbudili ravno nakupe s kartico, ki so bili doslej premalostevilni, ker je vsako operacijo bremenil komisijski strošek. Kakor smo navedli, ima bancomat okrog 15 milijonov oseb, toda vec kot polovica leteli ga je uporabljala samo za dvig gotovine, ne pa tudi za plačilo kupljenega blaga. Medtem ko opravijo Angleži z banco- matom povprečno 70 trgovskih vplačil na leto, Italijani opravijo samo enega! Da misli Abi resno, dokazuje okoliščina, da bodo zaceli jutri na RAI in zasebnih TV postajah reklamizirati "virtualni denar" s posebnim spotom, da bodo s takšno reklamo 8. decembra zaceli tudi na radijskih postajah, že v prihodnjih dneh pa preko tiska. Spot, ki ga je izdelala družba J. W. Thompson, zrežiral pa Mihael Seresin, bodo predvajali vse do konca marca prihodnjega leta. Kaj je v njem? Mlad moški vstopi v prodajalno, naroči za košaro mesnih delikates, ko pa mu trgovec predloži kilometrski raCun, mu odgovori, da nima niti lire, pac pa pagobancomat; in takrat vsi skupaj, trgovec, deklica pri blagajni in mladenič, prasnejo v odrešujoč smeh... Podaljšan do 2. decembra rok za plačilo Irpef in llor RIM - Medtem ko je v teku razprava o bodočih davkih, prav v teh dneh zapade rok za izplačilo predujmov na davke na osebne dohodke za leto 1996, pa tudi na prispevek za zdravstveno oskrbo in podobne dajatve. Ministrstvo za finance je včeraj spomnilo, da zapade rok za izplačilo v ponedeljek, 2. decembra. Normalen rok je sicer, kot znano, 30. november, ki pa pade na soboto, se pravi na dan, ko so banke zaprte. Odtod podaljšanje roka, ki je zakonsko določen. PET PON TOR SRE ČET 1498,2 1499j9 15143 15133 15133 9973 9903 9913 9923 993,7 NOVICE Nobelov nagrajenec Paul Samuelson o vstopu lire v EMS RIM - Lira se vrača v Evropski monetarni sistem, ekonomist Paul Samielson, nobelov nagrajenec in profesor na prestižnem bostonskem MIT opozarja: »Lahko se je poročiti, teže pa je poskrbeti, da bo poroka srečna in trajna.« Po njegovem mnenju je vrnitev v EMS za Italijo »bolj izziv kot pa uspeh«. V intervjuju, ki ga tednik Panorama objavlja v prihodnji Številki, ugledni ekonomist trdi, da »ima Italija zdaj veliko priložnost,« Ce jo bo znala izkoristiti, pa bo to v veliki meri odvisno od političnih faktorjev: potrebne so namreč jasne direktive, predvsem pa taksna vlada, ki bi znala izraziti ves ogromni potencial, s katerim država razpolaga. Pri tem je Samuel kritičen do Prodijeve vlade: »Vtis imam, da takoimenovana levica prevladuje nad centrom do take mere, da blokira ali upočasnjuje njene pobude.« Po mnenju nobelovega nagrajenca za ekonomijo bi se lahko zgodilo, da bi Italija spet zapustila EMS, kajti Francija in Nemčija ne marata partnerjev, ki ne bi znali obvladati morebitnih ekonomskih težav. »Ce bo hotela Italija vztrajati,« zaključuje Samuelson svoja razmišljanja, »bo morala voditi trdo igro.« Industrije! niso zadovoljni, a niti preveč pesimisti RIM - Italijanski industrije! niso navdušeni nad pariteto 990 lir za marko in napovedujejo, da bo leto 1997 z gospodarskega vidika dokaj težko; kljub temu pa so prepričani, da bo Italija lahko vstopila v Evropsko monetarno unijo isticasno z gospodarsko najmočnejšimi evropskimi državami. Gornje ugotovitve so rezultat ankete, ki jo je tednik Espresso izvedel med elani vodstva Con-findustrie. Po tej anketi je 55, 6 odstotka intervjuvancev mnenja, da bo kotacija lire, za katero so. se dogovorili v Bruslju, močno prizadela italijanski izvoz, enak odstotek pa meni, da bo pariteta 990 lir za marko vzdržala. Obeti za prihodnje leto pa nikakor niso rožnati. Točno polovica anketiranih meni, da Čaka italijansko gospodarstvo leto stagnacije, 16,7 odst. napoveduje celo recesijo, 31,9 odst. pa predvideva daljše obdobje »utrujenosti«. Kot omenjeno, pa večina (52,8 odst.) meni, da bo Italija med prvimi pristopila k enotni evropski valuti, nasprotnega prepričanje pa je 36,1 odst. intervjuvancev. v LIRAH nakupni prodajni 1493,00 1538,00 975,00 1005,00 2512,00 2567,00 1154,00 1184,00 46,06 49,56 285,00 300,00 250,00 264,00 228,00 242,00 218,00 232,00 1097,00 1142,00 9,30 10,20 867,00 897,00 138,20 142,70 11,26 12,36 5,79 6,89 2490,00 2580,00 12,84 13,74 1173,00 1243,00 8,75 11,50 230,00 300,00 10,70 11,20 28. NOVEMBER 1996 valuta ameriški dolar nemška marka funt Sterling Švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona Švedska krona kanadski dolar portugalski eskudo nizozemski gulden avstrjski Šiling Španska pezeta grška drahma irski sterling japonski jen avstralski dolar madžarski florint hrvaška kuna slovenski tolar 28. NOVEMBER 1996 v LIRAH 28, NOVEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt sterling irski Sterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1491.00 982.00 287.00 868.00 47,26 2495.00 2499.00 254.00 6,11 1104.00 1157.00 138,32 10,90 1521.00 1002.00 297.00 893.00 49,06 2575.00 2594.00 264.00 6,71 1139.00 1182.00 142,82 11,30 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt Sterling nizozemski gulden belgijski frank Španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1513.610 1904,880 987,670 291,080 2541,050 880,260 47,926 11,727 257,370 2544,680 6,271 9,771 1121.610 13,326 1168,360 140,340 236,240 226,060 328,970 | 28. NOVEMBER 1996 INDEKS MIB-30: +1,20 % delnica cena var, % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.030 -0,06 Mediolanum 15.240 +0,87 Bca di Roma 1.341 -1,25 Montedison 1.053 0,18 Bca Fideuram 3.597 -3,28 Olivetti 528 -3,85 Benetton 18.662 •0,68 Parmalat 2.354 +0,90 Comit 2.713 +0,44 Pirelli Spa 2.754 +0,87 Credit 1.638 +0,80 Ras 14.902 0,08 Edison 9.312 +0,52 Rolo 14.519 +0,24 Fiat 4.436 0,06 Saipem 6.809 +3,02 Gemina 783 0,35 San Paolo To 9.187 0,32 Generali 29.964 +0,40 Sirti 9.145 -1,17 Imi 12.696 +0,33 Štet 6.280 0,86 Ina 2.091 +1,11 TIM 3.504 0,17 Italgas 6.169 0,11 Telecom Ita 3.519 0,45 La Fondiaria 5.621 +0,05 Mediaset 7.278 +3,33 Mediobanca 8.624 -1,37 12 Petek, 29. novembra 1996 ŠPORT NOVICE Več kot 5.000 ljudi na pogrebu Guida Grattona FIRENCE - Prava množica starejših in tudi mlajših ljudi (pravijo veC kot 5.000) se je včeraj v Firencah udeležila pogreba Guida Grattona, bivšega nogometaša Fiorentine in državne reprezentance. Gratton je bil žrtev zverinskega napada, doslej še neznanih vandalov, ki so ga do srmti pretepli očitno z namenom, da bi ga oropali. Pogreba so se udeležili njegovi bivši soigralci, prisotna pa je bila tudi vsa sedanja ekipa Fiorentine s trenjerme Ranierijem na čelu. Kanu favorit JOHANNESBURG - Jutri ali najkasneje v nedeljo bodo v Kairu podelili nagrado najboljšemu letošnjemu afriškemu nogometašu. Favorit za najboljšega je letos Nigerijec Nwankwo Kanu, ki je odločilno pripomogel, da je Nigerija osvojila zlato kolajno na olimpijskih igrah v Atlanti. Po prestopu k Interju je moral Kanu prenehati z igranjem zaradi srčne napake. In prav včeraj so Kanuja operirali v ZDA. Operacija je povsem uspela. Mancini poškodovan GENOVA - Včeraj se je na treningu Sampdorie poškodoval Roberto Mancini. Kako huda je poškodba stegna, bo znano le podanašnjih zdravniških izvidih, toda po vsej verjetnosti bo moral Sampdoriin kapetan mirovati za nekaj časa. Marco Negri k Espanolu BARCELONA - Espanol in Perugia sta se dogovorili glede prestopa napadalca Marca Negrija k španskemu klubu, vsaj tako piše dnevnik La Vanguardia iz Barcelone. Za prestop k Espanolu bo Negri prejel približno milijardo Ur letno. Weahu najmanj kolo izključitve MILAN - Disciplinska komisija UEFA bi morala včeraj izreči kazen zoper Milanovega nogometaša Weaha (na sliki s Savičevičem) zaradi zna-ninh dogodkov na tekmi s Portom. Kazen bodo izrekli ne pred božičnimi prazniki, Weah pa bo prejel najmanj eno kolo prepovedi igranja. TENIS / DAVISOV POKAL Švedska pred šesto zmago? Od danes do nedelje proti Franciji MALMOE - Na uvdo-nem srečanju za posameznike se bosta danes Malmou ob 14.30 v finalu Davisovega pokala spoprijela Šved Stefan Edberg (na sliki) in Francoz Cedric Pioline. Tako je »določil« včerajšnji žreb. V drugi tekmi si bosta stala nasproti Thomas Enqvist in Ar-naud Boetsch. Jutri bo na sporedu srečanje dvojic. Kapetana obeh ekip pa sta najavila naslednji postavi: Niklas Kulti in Jonas Bjorkman za Švedsko ter Guy Forget in Guillaume Raoux za Francijo. Ta tekma bo ob 16. uri. V nedeojo bosta še zadnji tekmi posameznikov z začetkom ob 13. uri: En-qvist - Pioline in Edberg - Boetsch. Švedska se je uverstila v finale, s tem da je premagala Belgijo s 4:1, Indijo s 5:0 in Češko s 4:1; Francija pa z zmagami nad Dansko s 5:0, Nemčijo s 5:0 in z Italijo s 3:2. Švedska bo skušala šestič osvojiti ta prestižni pokal. Švedi so dolej desekrat igrali v finalu. Letos pa imajo še motiv več, da osvojijo Davisov pokal, saj se bo Stefan Edberg, eden izjhed največjih švedskih teni-sačev vseh časov in že številka 1 na svetonvih lestvicah, po srečanju s Francijo tudi poslovil od tenisa. Švedi pa ne bodo imeli lahkega dela s Francijo, čeprav bodo nastopili na lastnih tleh. Predvsem Pioline igra v Davisu kot prerojen in tudi v dvojicah sta Francoza (Forget in Raoux) nesporna favorita. KOŠARKA / NBA LIGA Boston poskrbel za presenečenje Phoenbc prvič Sunsi premogoli N J Nets KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO »Azzurri« premagali Madžare Madžarska - Italija 66:78 (25:39) MADŽARSKA: Sitku 9, Bencze 9, Meresz, David 8, Boros 3, Orosz 6, Gulyas 20, Meszaros 10, Czigler 1, Gobi. ITALIJA: Coldebella 8, Rossini 3, Pučka 14, Pittis 5, Esposito 21, Conti 12, Moretti 11, Marconato 2, Caresra 2, Ancilotto. SODNIKA: Koralewski (Poljska) in Aksamija (BiH). PM: Madžarska 13:23, Italija 21:35. PON: Boros (25), David (27), Coldebella (39), Meszaros (39), Marconato (39). TRI TOČKE: Madžarska 5:18 (Sitku 0:1, Bencze 3:8, Boros 1:3, Oro- sz 0:1, Meszaros 1:5); Italija 5:15 (Coldebella 0:1, Esposito 4:10, Moretti 1:4). GLEDALCEV: 3.000. BUDIMPEŠTA - Kot je bilo pričakovati, je Italija včeraj v 7. kolu kvalifikaciji za evropsko prvenstva, kljub okrnjeni postavi brez težav premagala Madžarsko. »Azzurri« so,si že po prvem polčasu priigrali zaensljivo prednost, ki so jo nato ohranili do konca srečanja. Boljša od ostalih sta bila v italijanskih vrstah Vin-cenzino Esposito in Gregor Fučka, ki je že pravi steber italijanske reprezentance. OSTALA IZIDA SKUPINE C: Češka - Slovenija 65:84, Finska - Makedonija 77:85: VRSTNI RED: Italija 12, Slovenija 8, Madžarska, Finska in Makedonija 6, Češka 4. PRIHODNJE KOLO (18.12.): Slovenija - Makedonija; Češka - Madžarska; 19:12.: Italija - Finska. SKUPINA A IZIDI: BiH - Gruzija 80:71, Belorusija - Grčija 55:79; Slovaška - Izrael 71:99. VRSTNI RED: Grčija 12, BiH 10, Izrael 8, Belorusija 6, Gruzija 4, Slovaška 2. SKUPINA B IZIDI: Estonija - Anglija 104:77, Portuglaska - Rusija 75:104; Latvija - Nemčija 98:76. VRSTNI RED: Rusija 14; Latvija 10; Estonija in Nemčija 8; Anglija 2; Portugalska 0. SKUPINA D IZIDI: Bolgarija - Romunija 100:76; Nizozemska -Hrvaška 72:76; Ukrajina -Turčija 85:74. VRSTNI RED: Ukrajina 12; Turčija 10; Hrvaška in Bolgarija 8; Nizozemska 4; Romunija 0. SKUPINA E IZIDI: Švedska - Švica 76:63; Poljska - Litva 88:69; Belgija - Francija 55:89. VRSTNI RED: Francija 14; Belgija 8; Poljska, Litva in Švedska 6; Švica 0. BOSTON - Ameriška profesionalna košarkarska NBA liga je v polnem teku. Včeraj je do presenečenja prišlo v Bostonu, kjer je domače moštvo s trojkama Dana Barrosa in Antoinea Walkerja v zadnji četrtim, zasluženo premagalo favorizirani Los Angeles Laker, pri katerem igra slavni »Shaq«. Naj omenimo, da je prvo zmago dosegel Phoenix Suns, ki je doma odpravil New Jersey Nets. VČERAJŠNJI IZIDI: Toronto - Charlotte 92:88; Detroit - Vancouver 87:78; Orlando - Atlanta 79:75; Boston Celtics - Los Angeles Lakers 110:94; Minnesota - Seattle 98:106: Milvvaukee - Cleveland 92:75; San Antonio - P°r' tl and 109:120; Phoenbc -New Jersey 99:77,; Utah -Denver 107:103. Na sliki: Richard Wil' liams (Houston) ODBOJKA / POGOVOR Z NIZOZEMSKIM REPREZENTANTOM Ron Zvverver je končno dočakal svoje leto Ron Zvverver, 30-letni Amsterdamčan (na sliki), je končno dočakal svoje leto. Po številnih srebrnih odličjih, ki jih je z nizozemsko moško reprezentanco osvajal na najpomembnejših tekmovanjih, je vendarle osvojil tako željeno kolajno - in to kar dvakrat; najprej na finalu svetovne lige v Rotterdamu in nato še na olimpijskih igrah v Atlanti. V obeh finalnih obračunih so Ni zozemci premagali svoje največje nasprotnike - Italijane. Zvverver, sicer član Sisleyja iz Trevisa, se je z odbojko začel ukvarjati s sedmimi leti, ko je pod vodstvom svojega najbolj zvestega privrženca očeta začel trenirati v enem boljših klubov Martinusu iz Amstelveena. Pohod nizozemske odbojke v svetovni vrh se je začel prav z njim. Ron je motor reprezentance v oranžnih dresih vse od leta 1986 naprej. Skupaj z Blangejem, Hel-dom, Posthumo in van der Meulenom je že v Barceloni osvojil srebrno olimpijsko odličje, ki pa se je pridružilo zbirki kolajn te vrste z drugih tekmovanj. Prinesla mu je tudi veliko priljubljenost, saj so ga njegovi mladi rojaki izbrali za najboljšega nizozemskega športnika leta 1992. Kaj je letos prevesilo tehtnico na nizozemsko stran na olimpijskih igrah in na finalu svetovne lige? »Igrali smo res na zelo visokem nivoju, ne le tehnično tudi emocionalno, tako da smo lahko premagali Italijo. Mislim, da so bili Italijani nekoliko nervozni. Osvojili so vse možne zlate kolajne razen seveda olimpijsko, zato so tudi veljali za favorite številka ena. Ni lahko igrati pod pritiskom in menim, da je bil zanje ta zunanji pritisk, pritisk javnosti prevelik. Sicer je pa bolje, da o tem govorite z njimi.« Prihodnje leto bo Nizozemska gostila evropsko prvenstvo v odbojki za moške. Mislite, da bo to dovolj dobra priložnost, da pridete tudi do naslova evropskih prvakov? »Najprej moramo dobiti novega glavnega trenerja reprezentance, saj se bo Joop Alber-da po turnirju na Japonskem poslovil od reprezentance. Trenutno je najvažnejše, da najdemo pravo zamenjavo zanj, potem bo Alberdov naslednik izbral 12 igralcev, ki bodo igrah v državni reprezen- tanci, in šele potem bomo videli, kaj bo.« Morda že veste, kdo bo od 1. januarja na čelu nizozemske reprezentance? »Ne vem, kdo bo nasledil Joopa.« V nizozemskih odbojkarskih krogih krožijo govorice, da naj bi delo z reprezentanco prevzel Selinger. »Saj veste, kako je to z govoricami. Sam tega ne verjamem, ne vem... Mislim, da bodo ljudje iz Top Volleyball Ne-derland morali prisluhniti tudi željam igralcev, ki bodo v naslednjih štirih letih še igrali za reprezentanco, in se šele nato odločiti, kdo bo prvi trener državne selekcije.« V Trevisu igrate že od leta 1993. Kako dolgo boste s svojimi igrami še razveseljevali italijanske ljubitelje odbojke? »Podpisal sem pogodbo do leta 1998, torej še za to in prihodnjo sezono.« Lani ste s Sisleyjem osvojili naslov italijanskih prvakov. Letos pa je prišlo v moštvu do sprememb. Bo klub vseeno ohranil lovoriko najboljšega moštva v Italiji? »Imamo novega trenerja Kim Ho Chula. Treningi pri njem so zelo zabavni. Predvsem pa je on nov trener, z novimi idejami in pogledi na igro. Seveda je povsem realno, da ubranimo naslov najboljšega kluba v Italiji, vendar pa ne smemo pozabiti, da so tu še tri moštva, ki bodo odločala o tem, katero moštvo bo osvojilo scudetto.« Letošnja sezona je bila za vas nadvse uspešna. Niste osvojili le dveh zlatih odličij, ampak ste postali tudo očka. Kako se znajdete v vlogi očeta? »V moje in ženino življenje je prišla Demi. To mi je povsem spremenilo življenje. Vsekakor je rojstvo hčerke zelo čustvena zadeva. V vlogi očeta se zelo dobro počutim in bom zelo budno bedel nad Demi, saj moraš biti s tako nežnimi bitjeci zelo previden.« Se bo morda Demi čez leto dni pridružil še bratec? »Počasi, počasi. Njaprej moramo poskrbeti za Demi, potem pa bomo videli... vse ob svojem času.« OSEBNA IZKAZNICA RONA ZVVERVERJA 6.6.1967 v Amsterdamu žena Jacky van Loenen, hO Demi Klubi: 75-79 Rangers (Amsterdam), 81-88 Martinus (Am-stelveen), od 1992 dalje - S1' sley Treviso EP: Belgija ’87 5. mesto, Švedska ’89 3.mesto, NemCij3 ’91 3. mesto, Finska ’93 2. me sto, Grčija ’95 2. mesto SP: Brazilija ’90 7. mesto, Grčija ’94 2. mesto OI: Seul ’88 5. mesto, Barcelona ’92 2. mesto, Atlanta 1. mesto FTVB VVorld Super Four: japonska ’92 3. mesto, Japons ’94 3. mesto Individualne nagrade: - najboljši napadalec: Sr in 94, svetovna liga 90 in EP 93 - najboljši server: svetov liga 91, olimpijske igre 92, 93 r-p - najboljši sprejemalec: n 95 f aH- - najboljši igralec ( Round): OI 92 , Mirjana Andrej ŠPORT Petek, 29. novembra 1996 KOŠARKA / OKREPITEV n Michel Grbec bo spet oblekel Jadranov dres Borovec bo igral že jutri Michel Grbec (na sliki) , letnik 1975, play-maker, 187 cm, je novi elan Jadranovega niostva, ki nastopa v B ligi. Jadran ga je namreč najel od KK Bor v okviru »novembrske borze« in bo lahko igral že jutri, ko se bo naša združena ekipa doma spoprijela z ekipo Cas-sano d’Adda.Grbec je Ze pred dvema letoma igral z Jadranom, ko je ekipa iz Gl napredovala v B bgo. »Jadranov odbor se zahvaljuje KK Bor, da je odstopil združeni ekipi tega mladega talenta, kar kaže, da je Ja-dranova ideja o združevanju sil Se vedno živa,« nam je po telefonu dejal Jadranov predsednik Pavel Vidoni. KOŠARKA / JUTRI V D LIGI Ugodno kolo za naše ekipe Le cicibonaši pred dokaj težko nalogo Naše štiri ekipe v košarkarski D ligi Čaka jutri 7. kolo. O dosedanjem učinku naših moštev in o jutrišnjem kolu smo malce pokramljali s Kontovelovim trenerjem Igorjem Mednom (na sliki). »Doslej so naše ekipe igrale spremenljivo. Ge pa bi na kratko ocenil dosedanji nastop naših ekip, bi dejal naslednje. Glede na to, da so borovci še lani nastopili v višji ligi in so bili tudi pred tem prvenstvom uvrščeni med glavnimi favoriti za vrh, so doslej malce razočarali, saj so že dvakrat izgubili. Na zadnjih tekmah pa so pokazali, da so ujeli pravo formo in potrdili svojo moc. Domovci so doslej zelo solidno igrali in tudi po- trdili, da bodo odigrali vidnejšo vlogo v tem prvenstvu. Glede cicibo-nasev pa je bilo pričakovati, da letos ne bodo tako uspešni kot v prejšnjih sezonah. Izgubili so dva zelo pomembna igralca, kot sta Tomšič in Filipčič. Poleg tega je prenehal z igranjem Va- ____ODBOJKA / MLADINSKE LIGE NA GORIŠKEM_ Naše ekipe s polno paro deklice Skupina A Etsi - Val Metal Trading 0:3 (0:15,. 3:15,0:15) VAL: Danielis, Uršič, r^arvin, Bressan, Terpin, “risco, Visintin, Branca, De-vetta, Toros, Gej. Nasprotnik je bil povsem Nedorasel valovkam. Pozi-bvno pa je, da so naše jgralke od začetka do konca jgrale zbrano in brez napak kot nalogo so si zadie, da nasprotnikov servis skušajo sprejeti s prsti. Diana Brisco Pa je preizkušala servis v skoku in na ta način dosegla Pet točk OSTALA IZIDA 2. KO-kA: Pro Romans - Cormons 0:3, Ludnico - Intrepida 3:2. VRSTNI RED: Val Metal Trading 4, Farra, Pro Romans, Etsi in Ludnico 2, Intrepida in Cormons 2. NARASCAJNKE Val - Azzurra 3:0 (15:7, 15:2,15:1) VAL: Sošol, Uršič, Cu-min, Plesničar, Del Fabbro, SimtiC, Figelj, Gej. Valovke so spet dosegle gladko zmago. Nasprotnice na mred niso bile najslabše, toda zaradi slabega sprejam skoraj nikoti niso mogle organizirati napada. Za dober nastop velja pohvaliti Chia-roCej. S to zmago so valovke trdno na prvem mestu lestvice. Adria Auto - Cormans 3:0 (15:2,16:14,15:4) ADRIA AUTO: Cemic, Blasizza, Faganel, Mania, Simi, Magbocca, Devetak, Sa-veri, Camolla Naše odbojkarice so proti skromnemu Cormonsu, ki je še vedno na dnu lestvice brez točke, osvojile pričakovano zmago. Z igro pa so zadovoljile le v prvem setu, ko so pustile nasprotnicam le 2 toda. V drugem pa so naše predstavnice preveč grešile, po drugi strani so tudi Kr-minCanke bolje igrale in nudile našim močan odpor, tako da so gostiteljice zmagale le na »razliko«. Tudi v tretjem setu nase odbojkarice niso igrale najbolje, vseeno pa je bila kakovostna razlika med ekipama prevelika, da bi lahko gostje ogrozile zmago našim prestavnicam, ki so v tem prepustile nasprotnicam le štiri točke in tako tudi brez težav osvojile srečanje. IZIDI 2. KOLA: Cormons - Capriva 0:3, Libertas Gori-zia - Fincantieri 3:0. VRSTNI RED: Val 9, Adria Auto 01ympia 5, Libertas Gorizia 4, Libertas Capriva in Azzurra 3, Cormons in Fincantieri 0. nja Jogan, ki je bil gotovo udarna moC te ekipe.« Kaj pa meniš o svojem moštvu? »V začetku smo imeli precej težav s poškodbami in z zdravjem igralcev. Predvsem smo občutili odsotnost izkušenega Claudia Starca, ki je seveda steber nase ekipe. Nato smo le zaigrali nekoliko bolje, toda vidi se, da je ekipa nestabilna in da bo potrebno Se dosti dosti dela.« Jutrišnje kolo naj bi bilo še kar ugodno za naše ekipe ... »Mislim, da smo mi in borovci nesporni favoriti za zmago. Borovci igrajo doma proti zadnjemu z lestvice, proti ekipi Mo-mo Gio, mi pa se bomo prav tako spoprijeli s tržaškim Aclijem, ki je pri dnu lestvice. Ne smemo dopustiti presenečenja, Ce želimo ohraniti stik z vrhom. Favoriti so tudi domovci proti Libertasu. Tega nasprotnika pa ne smejo podcenjevati, saj je na lastnem igriSCu lahko zelo nevaren.« Pred najtežjo nalogo bodo spet cicibonaši? »Igrali bodo proti Adiju iz Ronk, ki je pri samem vrhu lestvice in je izredno neugoden nasprotnik. Prepričan pa sem, da bodo cicibonaši le našli pravo formo in osvojili novi točki.« Sicer bo derbi tega kola tekma med vodilnim Santosom in Interjem 1904. Domovci seveda navijajo za Interjeve košarkarje, saj bi lahko jutri, v primeru svoje zmage in Santosovega poraza, ostali sami na vrhu lestvice. (bi) JADRANJE / DRUŠTVENA VEČERJA KOŠARKA / MLADINSKE LIGE Čupa: nadvse uspešno leto Klub se je izkazal na organizacijskem in tekmovalnem področju V prvenstvu dečkov tudi Bor, Kontovel in Polet Pred kratkim je JK Cupa priredil že tradicionalno društveno večerjo. Ob priliki so bili prisotni mnogi ugledni predstav-dbu športnih ter deželnih ustanov, v zna-•nenju novopečenega sodelovanja pa še glavni urednik revije Val Gabrijelčič. Ob obloženih mizah je prijetno vzdušje še dodatno popestril oktet Odmevi. Uradni Pr°gram pa se je seveda nadaljeval v duhu športnih ter organizacijskih poročil letošnjih dosežkov. Pri najmlajsih optimistih se je v letošnji sezoni izredno izkazal mladi talent Jaro Urlani, ki je ob dragocenih napotkih trenerja Maurizia Benčiča (na sliM) na do-diacih tleh osvojil prestižni pokal Prvoja-dro- V kategoriji kadetov je odlične rezul-ate dosegel Danjel Piculin, Johana Križ-Tlc pa se je izkazala za najboljšo jadralko državnega prvenstva ter je ob odličnem olskem uspehu prejela tudi posebno Poznanje ZSSDI. Poleg posamičnih dspehov so mladi Cupini optimisti doka-jdi tudi ekipno harmonijo z zmago »mat-u race« na jezeru Ledro. V višjih katego-Juh se je sobdno odrezal Mitja Bužan, ki Ts konstantnimi uvrstitvami osvojil con-jT° Prvenstvo kategorije laser. Kristjan ovacic pa je zasedel drugo mesto v kate-p°dji laser radial. Na jadralnih deskah se L kot conski prvak vnovič potrdil Pavel 7ra‘]> na kajutnih jadrnicah pa se je še do-atno izkazal Aleks Bezin, ki si je po Športnih uvrstitvah prislužil tudi naslov društvenega prvaka. Cupa se je letos dodatno izkazala tudi na organizacijskem področju, saj so s prireditvijo izredno zahtevnega pokala Pr-vojadro dokazali zrelo ter kakovostno podobo kluba. Ob tem je seveda bistveno vlogo odigral tudi predsednik Marino Košuta, za kar mu je odbor v imenu vseh elanov poklonil posebno priznanje za vloženi trud. (Domeniš) V nedeljo se bo začelo tudi košarkarsko prvenstvo dečkov, v katerem bodo letos natopile tri naše ekipe: Bor, Kontovel in Polet. V tem prvenstvu na Tržaškem letos nastopa 11 ekip, poleg naših treh so tu se: Servolana, Poggi Basket, Libertas Bar-colana, Autosandra, Don Bosco, Ferroviario, Libertas Ts in SGT. Nase ekipe so se vstno pripravile na to prvenstvo. Borovce trenirata Igor Canciani in Matija Jogan, na trenerski klopi Kontovelcev je Christian Briscik, poletovce pa vadi Boris Vitez, ki se je tako prvič lotil trenerskega dela in bo gotovo posredoval svojim varovancem bogate igralske izkušnje, ki jih je dobil v svoji dolgi in uspešni igralski karieri. Ze v prvem kolu bo v nedeljo slovenski derbi. V telovadnici pri Brisckih se bodo namreč spoprijeti Kontovelci in poletovci. Borovci pa bodo doma v nedeljo igrati proti Bar-colani. SPORED 1. KOLA: Servolana - Poggi Basket, Bor - Barco-lana, Autosandra - Don Bosco, Ferroviario - Libertas, Kontovel - Polet, prost SGT. Mrpibasket: Brežani kljub porazu zadovoljili Breg - Azzurra 19:82 (6:26,9:55,12:69) BREG: Gej 4, Foraus, Bandi, Klun (0:2), Longo, Puzzer 2, Maar 3 (1:2), Facco 5 (1:2), Kalin, Mihalič, Sosič 3 (1:2), Zobec 2, trenerja: Brazzani in Pregare. Brežani so na uvodnem srečanju prvenstva minibasketa, kljub visokemu prazu, zadovoljiti. Igrali so namreč proti najboljši ekipi v Trstu, poleg tega je.veC kot polovica Bregovih minikošarkarjev sploh prvič igrala »uradno« tekmo. Čeprav so vsi s požrtvovalnostjo zadovoljiti, pa si posebno povhalo zaslužijo Alex Maar, Marko Cej in Francesco Bandi. NOVICE Triestina najela Carina TRST - Vodstvo Triestine je vCeraj sporočilo, da je od Ancone najelo branilca Luigija Corina, ki je letos z Ancono odigral 10 tekem v B ligi. Corino je star 30 let inb je že igral v Trstu v sezoni 1990/91, ko je Triestina nastopala v B ligi. Ta nogoemtaše je v svoji karieri med drugim igral v A ligi tudi pri Ge-noi, Udineseju in Laziu. Tudi Zagato z reprezentanco Selektor deželne nogometne zveze Furio Corosu je v deželno reprezentanco uvrstil hidi Juventininega napadalca Zagata. Deželna selekcija bo 4. decembra igrala v Cordenonsu prijateljsko srečanje z domačim moštvom. Obvestila SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimo vanj e v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva aili na tel. št. (040) 213518. SK BRDINA sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Pro-seški ulici 131 od 19. do 20.30. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade (BL) od 1. do 6. januarja 1997. Javite se Cimprej! Informacije po tel. 2916004. ZSSDI obvešCa, da bo seja smučarske komisije v petek, 5. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20. MK PRIMOTOR vljudno vabi vse elane in prijatelje na družabnost ob zaključku leta, ki bo v soboto, 7. decembra, od 20.30 dalje v kmečkemu turizmu v Zagradcu. KOnjSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Rim): Nachod (1) je eden izmed favoritov te dirke. Njegov glavni tekmec bo gotovo Rivoli As (x).' Nevaren utegne biti tudi Og-givincoio (2). 2. dirka (Bologna): Ce bo dobro startal, bo Sobrio (1) verjetno tudi zmagovito sklenil to dirko. Paziti pa bo moral na Ando D’Anzoca (x), ki je ta cas v zelo dobri formi. Od skupine 2 bi omenili sodlinega Ora del Reno. 3. dirka (Turin): glavni favorit te dirke je Okas Donli-sa (2). Od skupine x bi omenili Paruto, ki bo gotovo zaključila tekmo s prvimi. Od skupine x bi lahko ugodno presenetil Nexo. 4. dirka (Padova): nesporen favorit na tej dirki je Nils Mercurio (x). Od ostalih bi omenili Rogersa Asa (1) in Riolalun (2). 5. dirka (Trst): prilagodljiva in požrtvovalna Prelea (2) bo gotovo na tej dirki tekmovala za zmago. Od skupine x bi omenili Popsyja Box, od skupine 1 pa Partiala DB, ki je zelo regularen. 6. dirka (Livorno): Pos-sibyliti (x) ima največ možnosti za uspeh na tej dirki. Med favorite pa bi uvrstilil Se Basaroa (1) in Marca Dati-nija (2). DIRKA TRIS Nasi favoriti: 10 SAgoon, 6 Statica, 12 Sequoia DM. Dodatek za sistemista: 9 Slick, 18 Scheggia di Veho, 7 Sabina DL. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 1 drugi X2 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi X drugi 12 Danes igra za vas Totocalcio Atalanta - Napoli X Juventus - Bologna 1 X Perugia - Vicenza X Piacenza - Milan 1 2 Reggiana - Lazio 2 Roma - Fiorentina 1 X 2 Udinese - Parma 1 X Verona - Sampdorial X 2 Lucchese - Lecce 1 Palermo - Torino 2 Venezia - Pescara 1 Pistoiese - Pralo 1 X Fermana - Ancona 1 Andrej Daneu (letnik 1952) se je začel ukvarjati s športom pri 10 letih. Najprej se je lotil bezbola in igral kot mladinec pri Alpini do 16. leta. Vzljubil je nato košarko in igral dve leti pri Boru, nakar je eno leto igral nogomet pri Primorcu. Odborniško vlogo je opravljal kar pri treh različnih društvih: pri Poletu, pri Jadranu in pri Gaji. Od leta 1978 se je predal tenisu, ki ga amatersko še sedaj goji. Prejšnji teden je Štefan Tommasi pravilno napovedal 9 rezultatov. Andrej Daneu 14 Petek, 29. novembra 1996 PRIREDITVE IN RAZVEDRILO GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE TRST SSG - Kulturni dom Danes, 29. t. m., ob 20.30 (red F) »Afrika ali Na svoji zemlji« krstna uprizoritev, avtor in režija Boris Kobal. Ponovitev jutri, 30. t.m., ob 20.30 (izven abonmaja). SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 29. t.m., ob 20.30 (red petek) - ERT-CTB »Festa d’ani-me« tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava št. 12 (modri). Od 3. do 8. decembra (izredna predstava v ponedeljek, 2. decembra - red prost) »Bobby sa tutto« z G. Dorellijem in L. Gog-gi. Režija Pietro Garinei. V abonmaju - odrezek št. 5 (rumen) Se danes, 29. t.m. rezervacija vstopnic za abonente in od 30. t.m. dalje pa za neabonente. Gledališče Cristallo-La Contrada Od 6. do 22. decembra: »Non ti CELOVEC Dvojezična zvezna trgovska akademija: danes, 29. t.m., ob 16.00 - Redni občni zbor Združenja staršev v Dvojezični zvezni trgovski akademiji - od 17. dalje - Dan staršev. DOBRLA VAS Rutar-Lido: V nedeljo, 1. decembra, ob 11.00 - Adventno srečanje Društva upokojencev »Podjuna«. Kulturni program bo oblikoval MoPZ Trta iz Zitare vasi. ČEDAD Kongresni center v cerkvi sv. Frančiška: v soboto, 7. decembra, ob conosco piu« Alda De Benedet-tija. Nastopajo Lauretta Masie-ro, Micol Pambieri, Orazio Bob-bio in Riccardo Peroni. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Rezervacije za abonente od danes, 29. t. m. dalje, predprodaja vstopnic od 4. decembra. Povem ti pravljico V nedeljo, 1. decembra, ob 11.uri bo gledališka skupina Clac Teatro iz Milana predstavila »11 tamburo a cucu«. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471) Milie Gledališče Verdi: jutri, 30. t.m., ob 20.30 - skupina Erbamil iz Bergama predstavi »Calzette ros-se«. GORICA Kulturni dom Danes, 28. t.m., ob 20.30 - Stalno gledališče F-Jk »II maresciallo Butterfly«. Prireditelja E MAC in ERT V ponedeljek, 2. (red A) in v torek, 3. (red B), ob 20.30 komedija »Afrika ali Na svoji zemlji«, avtor in režija Boris Kobal. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 2. in v torek, 3. decembra, ob 20.30: G. B. Shavv »Candida« v izvedbi Emmevu Teatro in Teatro Carcano. Režija L. Squarzina, igrata Marina Mal-fatti in Mino Bellei. RADISE Kulturni dom: jutri, 30. t.m.,ob 20.00 - Premiera igre »Balade« Janeza Menarta; nastopa gledališka skupina SPD Radiše, režija Marjan Bevk. ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU Gospodinjska sola: jutri, 30. t.m., ob 9.30 - Dan krajevne zgodovine ob 90-letnici SPD Lipa s predavanji H. Filipiča, Z. Kuchlig, V. Inzka, P. ApOvnika in R. VVlattniga. 15. uri mednarodno zasedanje »S trebuhan za kruhan - Dd duoma do Čarnega pakta«. TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Umik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades». Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki jo organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine. Gledališče Cristallo: v ponedeljek, 2. decembra, odprtje razstave o igralcu Aldu De Benedettiju. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Kulturni dom V nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov zborovsko revijo. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 9. decembra, ob 20.30 - koncert pianista Michela Dalberta in violoncelistke Kirn Kashkashian. Na sporedu Brahms in Kurtag. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 30. t.m., ob 20.30 bo na sporedu dobrodelni koncert zbora Hortus Musicus, dirigent Fabio Nesbeda , kitarist Fabio Cascio- t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): danes, 29. t.m., ob 18.00 - otvoritev razstave Klavdija Tutte. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. PASSARIANO Vlila Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horva-ta-Jakija. Bau Holding Kunstforum: Do 18. decembra bo na ogled razstava del Fa-rida Sabha. Kunsthalle Ritter: DoDo 22. decembra je na ogled razstava Lawrence VVeiner »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. TINJE Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«. LIBUČE Galerija Falke: Od 1. decembra bo na ogled razstava decl Gustava Januša in Gustava Gnamuša. li.Na sporedu Brahms, Schumann, Bartholdy, Federico More-no-Torroba, Mario Castelnuovo-Tedesco. GORICA Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica Koncertna sezona 1996/1997 V soboto, 14. decembra., ob 19.30 bo v Kulturnem centru L. BratuZ-koncert »Vdih-izdih«, flavta, oboa, klarinet. Na sporedu Rei-necke, Loeillet, Poulenc, I. Florjane. Kulturni dom Danes, 29. t.m., ob 20.30 - »September songs - La mušica di Kurt Weil« - Goricakinema - film, ki ga prireja Kinoatelje. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 6. decembra, ob 20.30 koncert Orkestra iz Padove in Veneta, direktor in pianist Louis Lortie. KOROŠKA RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GLASBA Horoskop eš. M * Sef «61 M ybt zapisal B. R. K. OVEN 21, 3. - 20. 4.: Zaskrbele vas bodo težave vaših najbližjih. Dobro razmislite, preden jim ponudite pomoč, sicer jim utegnete narediti več škode kot koristi. Morda bo zadostoval vaš zgled. BIK 21.4-20.5.: Nadrejeni bo znova zabrenkal na vaše čustvene strune. Ne bodite preveč togi, morda vas zgolj preverja v iskanju primernega človeka, ki bi sedel na njegov stolček. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Občutek varnosti boste skušah doseči s prilagajanjem okohce svojim pomirjevalnim idejam. Prevetrite izvor teh svojih idej, pa boste vami večno in brezpogojno. RAK 22. 6. - 22. 7.: Posumih boste o zvestobi vašega izbranca. Nikar mu ne dalajte krivice. Ce se neprenehoma ne ukvarja z vami, še vendar ne pomeni, da se je ogrel za koga drugega. LEV 23. 7. - 23. 8.: Težko boste brzdali svojo vihravost, zato vam bo marsikaj ušlo iz rok. Pazite predvsem na cesti, kajti po njej dnu veliko norcev, ki niso le vihravi, ampak tudi nezdravi. DEVICA 24.8. - 22.9.: Na delovnem mestu boste deležni toliko prijetnosti, da boste na svojo vsakdanjo tlako začeli gledati s povsem drugačnimi očmi. Sprememba bo opazna tudi v domačem logu. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Zadušljiv smog vas bo spomnil na minule volitve. Obžalovah boste, da se niste odločih za tiste, ki jo žehjo pregnah, ampak za tiste, ki ga bodo še zgostili. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Po dolgem času bo skozi vašo dušico zavel veter pesimizma. Ce bo prehud, brž zvijte svoja jadra, da vas ne odnese predaleč od vame obale samozaupanja. STRELEC 23.11.-21.12.: Odkrih boste zdravilno vrednost iskrenega pogovora. Prijetno boste presenečeni nad globokim razumevanjem s strani partnerja m zaupnih znancev. Enako se vrača z enakim. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na vse hipije si boste prizadevali rešiti nek srčni problem, vendar nikakor ne bi bilo napak, če bi se poprej prepricah, ah je vaš pristop resnično najboljši. VODNAR 21.1.-19. 2.: Ne podlegajte pretiranim občutkom odgovornosti. Poprej preverite, ah so pričakovanja okohce utemeljena; če niso, jo mirne volje postavite na distanco in pojdite po svoje. * RIBI 20.2. - 20.3.: Nikar se ne čudite, če se bodo nekateri izogibah stikov z vami. Vsakdo namreč nosi svoje skrbi in le malokdo od njih je pripravljen, da bi prenašal še težo vaših. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / STANJE OKAMNELEGA TELO DVANAJSTE- REC STRAN, DEL SMUČAR MLEKUŽ ŽELATINA . IZ ALG AVTOMOBILSKA OZNAKA BEDAKA ŠPICA PRI VOZU ETNIČNA SKUP. SREDI 2.TIS0CLET. NA BALKANU RAZLIČNI ČRKI VRTENJE TELOVADCA OKROG DROGA PROSTOR ZA VSIPANJE ČESA KAR JE NEPOTREBNO, ZAVRZEK AVTOR: MARKO DRESCEK KEMIČNI ELEMENT (AT) DESKA S KOLEŠČKI HERCEGOVEC VELETOK V SIBIRIJI UTRJENA VRATA V RIMSKEM TRIERJU BLOMDA- HLOVA ELEKTRONSKA OPERA SLOV. FILOLOG (KAJETAN) EKSPEOII GRIČ NA STARIH ATENAH TOVARIŠTVO, PRIJATELJ- STVO • S STARA PARIŠKA UNIVERZA MESTO NA JUGOVZHODU TURČIJE ČRKA GRŠKEGA ALFABETA RAZJEDA NA KOZI ALI SLUZNICI NJORKA SPODNJA POVRŠINA JAPONSKI DROBIŽ TERITORIALNA OBRAMBA MATERIAL ZA KRTINO OSNOVNA ENOTA ZA DOLŽINO RAZDOBJE VEK NASSAHIST (AUOSA) BANKOVEC ZAPET ENOT LETNI GOZDNI POSEK NOGOMETNI KLUB NEMŠKI FILOZOF (JOHANNES) DEL (NAREČNO) PLINSKA PEGICA ZA PEČENJE NA ŽARU NEUMNOST, NOROST TEZA EMBALAŽE DOMAČE M. IME SMUČI (NORDIJSKO) STRAN NEBA (MEDNARODNO) EGIP.BOG SONCA DEL DREVESA SLOV. FILOLOG (KAJETAN) ODPRTINA V STENI DEJANJE, RESNIČNO DEJSTVO JAMBSKI VERZ IZSESTIH STOPIC AVION JEZIK SUDANSKIH CRNCEV ZA POLTON ZVIŠANI A=B POJEDINA PO KMEČKEM DELU ZIVUENSKA TEKOČINA ITALIJANSKA RTV KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK ZORANA ZEMUA BELA SUŽNJA V HAREMU EDI SELHAUS NATRU SLOV. KRAJINAR (ANTON) 100M2 BRKATA PTICA UJEDA PREBIVALKA SLOVEN. KRAJA SAVINSKO PREBIVALKA EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE KARAMBOL POTEK PROMET. OBJEKTA SPREMUE- VALCIBOGA EROSA JEZERO NA FILIPINIH 'TVVf ‘11010 ‘VSVHA ‘v*n ‘vhnvosnuavs ‘H3S ‘agONOHVH ■sa 'vnsnvo0 yoa0 'oivjaa ‘HVN3s ‘3TV>f ‘VS isva •vavi 'VlOSV 'HlD •ari ‘lVf3 ■vas ‘93100 ‘N0 ‘orifl '30S ‘VNVflV ‘VNOfl0°S 'ISONTVIO310^ 'OAISINA^0^ :0uAtiOp°A :A3XIS3^ TV SPORED Petek, 29. novembra 1996 15 RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) ^3 Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20'30 Kotiček: Gustav TV dnevnik © RAI 1 6.30 10.15 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 '610 18.00 '8.10 '8.50 '9.35 20.30 20.35 20.45 20.50 22.20 23.00 0.00 0.30 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: 11 massacro di Fort Apache (vestern, ZDA ’48, r. J. Ford, i. Henry Fonda, Shirley Temple) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Hallovveen (i. J. Sey-mour, J. Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet -Krokodili (vodi- Piero Angela) Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli) Vreme in dnevnik Šport Aktualne teme v oddaji: II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara TV film: Primer Bozano (dram., It. ’96, i. Giorgio Tirabassi, E. De Palo) Aktualno: Veliki procesi (vodi Sandro Curzi) Dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura news Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Tu partirai con me (kom., ZDA ’49) RAI 2 7.00 8.10 9.50 10.50 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 14.50 16.15 16.05 18.05 18.30 18.45 19.55 20.30 20.50 22.30 23.30 0.10 0.20 0.35 Variete za najmlajse Film: Melodija Schwarzwaldskega gozda Nanizanka Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Scwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara 17.15 dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Šport in kratke vesti Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso per due -Primer za dva Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: ER - Medici in pri-ma linea - Urgenca (i. S. Stringfield, C. Elise) TG2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni šport Film ^ RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.30 17.00 18.20 19.00 20.00 20.15 20.30 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 1.15 Dnevnik, vreme Videosapere: Treccanii, Green, Media-Mente, Faraonovo oko, Carosello, Domača telovadnica. Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, itd. Dnevnik 3 Ribrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: Rapa Nui (pust., ZDA ’93, r. K. reyno!ds,. i. Esai Morales, Jason Scott Lee, S. Holt) Dnevnik, deželne vesti Speciale misteri Aktualno: Capri Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Tenis: Pokal Davis g? RETE 4 ITALIA 1 8r Slovenija 1 Slovenija 2 7.00 9.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 22.50 1.25 2.05 TV film: Komisar Cordier (krim., i. Pierre Mondy) Nad.: Kassandra 10.00 Zingara. 10.30 Aroma de cafš, 11.45 Ali del desti-no (i. E. Palomo), vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreCe Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: Siamo tutti inquili-ni (kom., It. ’53) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: Mai senza mia fi-glia (dram., ZDA ’90, i. S. Field, Aklfred Molina) Film: II danno (dram., VB-Fr. '92, i. Jeremy Irons, J. Binoche) Ciak, 1.55 Night Line Nan.: Rubrika o lepoti @ CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.45 14.10 15.30 16.00 17.30 18:00 18.45 20.00 20.25 20.40 22.30 23.00 23.15 1.30 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannerv) Aktualna odd.: Uomini e donne - Zenske in moški (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Supervicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Nan.: Quei due sopra il varano (i. L. Arena) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Otroški variete Ciao ciao Videostrani Euronews mattina in risanke Otroški program: Učimo Tedenski izbor: Poslovna Nan.: Highlander se ročnih ustvarjalnosti, borza Aktualno: Planet 10.00 Pasje mesto (27. Korenine slovenske lipe: Nan.: Baywatch, 11.30 del kanadske nanizanke) Landarska jama Street fustice Tedenski izbor: Zlata še- V Zariscu Odprti studio, 12.45 stdeseta leta slovenske Pisave: Portret Kajetana Fatti e misfatti, 12.50 popevke, 1. oddaja: An- Kovica Šport studio ton Marti Povečava: Prva petletka Variete za njamlajše, Film: Smrtonosno orožje Ameriški film: Cigankine vmes risanke, Ciao Ciao 1 (krim., ZDA ’89, i. Mel oci Parade Gibson, Danny Glover) Nemški film: Divji ogenj Varieteja: Niente panico, Poročila Sova: Umor je napisala 14.30 Colpo di fulmine TV igrica : Kolo sreče (1. del ameriške nani- Nan.: Willy, princ iz Bel (ponovitev) zanke) Aira, 15.30 Sweet Valley ■ Videostrani Angleške nanizanka: So High Galerija opernih značajev leta minila (16. del) Variete: Planet Videostrani Slovenski magazin Nan.: Cinque in famiglia, TV Dnevnik 1 Koncerti za mlade (L. 17.30 Renegade Otroški program: Lahkih Bernstein, 9. oddaja) Odprti studio, vreme, nog naokrog Francoska nanizanka: Iz- 18.50 Sort studio Po Sloveniji zivalci (9. del) Nan.: Walker Texas Ran- Dodojeve dogodivščine EPP ger, 20.00 Willy, princ iz Risanka Umor 1. stopnje (6. del Bel Aira TV igrica: Hugo ameriške nadaljevanke) Film: Colpi proibiti - TV Dnevnik 2, vreme Ameriški film: Naslovni- Dead VVarrant (pust., Šport ca Kan. ’90, i. Jena-Claude Prometni kviz: Rondo Videošpon Van Danune) Planet In Ameriški film: 55 dni v Variete: 8 mm m Forum Pekingu Nan.: Highlander (i. A. Včeraj, danes, jutri Euronevvs Paul. Stan Kirsch) j TV Dnevnik 3, vreme Košarka NBA: Los Ange- /Aktualno: Fatti e misfatti Šport les Lakers - Detroit (pre- Filmske novosti Filmski maraton, kronika nos iz Losa Angelesa) Italija 1 šport <15 Sova: Umor je napisala, 2. del ameriške nani- zanke # TELE 4 So leta minila, ponovitev 17. dela angleške nani- zanke Kanadsko-francoski film: 16.45, 19.30, 23.00 Do- Veter iz Wyominga godki in odmevi (1994, r. Andre Forcier, i. ros Nad.: Amore gitano Francois Cluzet, Sarah Risanke: Mrs: Pepperpot Jeanne Salvv, France Ca- lilij In diretta stel, Michel Gote) iflPj Novice iz Vatikana TV jutri, videostrani BjS Film: II corpo del reato Zoom Gremo v kino ill Koper (•) MONTECARLO , Euronevvs Športna oddaja 19.30. 22.450, 1.20 Dnev- Meridiani nik, 13.30,19.50 Šport Peter Pan Club- otroška oddaja Nad.: Acapulco Bay Program v slovenskem jeziku: Studio 2 - Magazin Nan.: Charlie’s Angels Gost tedna Variete: Tappeto volante Primorska kronika Variete: Ko bi bil Sher- Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport lock Holmes Huckleberry Finn - risanke Variete: Zap zap Vse danes - Aktualno Aktualno: Check Point Aktualno: Enake možnosti za italijansko šolstvo Film: Che cosa e succes- Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme so tra tuo padre e mia Koncert: Folkest ’96 - Pitura Freska (2. del) madre? (kom., ZDA ’72) Vsedanes - TV Dnevnik Film A "\ Slovenija 1 5.00,6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00,10.00, 11.00, ^•OO, 13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Rek-reacija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za Pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 ^■30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; '■0° Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 15 Rekreacija; 9.00 Kulturne prireditve; 9.40 Radio most;! 1.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 13.40 Obveza; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petko-Va centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi po-Pevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 2.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jazz. Slovenija 3 'z00' 3.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, •00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 -,®|3nza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 ari-' 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Nemo dekle iz Porticija; 19.30 Koncert orkestra SF; 21.30 Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 22.49 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Liriični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00, 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 13.00 Daj, povej; 15.00 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;l3.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronikja; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 15. odd.); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 Intermezzo; M.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: Molitvena skupina Shalom; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; fagotist Vojko Cesar; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10 -19.00 Kulturna obzorja. Miiimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36/L nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON^, ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER A 66 6^6 VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je ciklon-sko območje. Nov frontalni val je zajel zahodno Evropo in bo v soboto dosegel tudi Slovenijo. 1010 1000 HELSINKI -2/3 OSLO STOCKHOLM -i/o ° o/o DANES TRBI2 VJ O -2/0 o O /2 CEDAD^^^ KRANJSKA GORA ^ -4/-1 O TRŽIČ -2/0 622) KRANJ GRADEC -3/0 O S. GRADEC -3/0 MARIBOR 0.2/0 M. SOBOTA O -2/0 O PTUJ CELJE O -2/0 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.21 in zašlo ob 16.19. Dan bo dolg 8 ur in 58 minut. mi Luna bo vzšla ob 20.29 in zašla ob 10.25. KOBENHAVl) >0/^ ° - DUNAJ 0/2 ^ i LJUBLJANA -1/1 ° A BEO|RAD /6 / O --\ X SPLIT-/10 ; csoFIJA -/- . C&™ v 'Č ' VATENEMm ^x6 m MORJE Morje bo razgibano OVIDEM 4/7 —^N. GORICA GORICA^ 0 3/7 /6 H ZAGREB -1/1 O 622) Slovenija: Na Primorskem bo deloma jasno, burja bo oslabela. Drugod bo zmpmo do pretežno oblačno. Nainižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, najvisje dnevne malo nad 0. Sosednje pokrajine: Zmerno do pretežno oblačno bo, burja ob severnem Jadranu bo oslabela. rahlo Temperatura morja 14,1 stopinje BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in jazpoloženje ljudi bo podnevi ugoden, spanje vremensko občutljivih ljudi pa bo moteno. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod RS PLIMOVANJE Danes: ob 0.00 najvisje 27 cm, ob 5.06 najnizje -3 cm, ob 10.31 najvišje 31 cm, ob 17.37 najnizje -48 cm. Tutri: ob 0.43 najvisje 24 cm, ob 5.49 najnižje 1 cm, ob 10.55 najvisje 24 cm, ob 18.08 najnižje -41 cm. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 0 2000 m -9 1000 m -2 2500 m -11 1500 m -6 2864 m -13 JUTRI TRBIŽ 66 o KRANJSKA GORA Q TR2IC -3/-1 ČEDAD ©VIDEM 2/6 __^N. GORICA GORICA - 2/5 O v Slovenija: V soboto se bo vreme od zahoda znova poslabšalo. Oblačno bo z občasnimi padavinami, v notranjosti Slovenije pretežno kot sneg. V nedeljo bo na Primorskem deloma jasno, pihala bo burja, drugod bo oblačno, v vzhodnih krajih bo občasno Se rahlo snežilo. I~fli 1 — , - V 1 I » * »« 1 » •!! Japonski geriater predlaga upokojitev v 75. letu starosti TOKIO - »Ni zdravstvenih razlogov, da bi ljudi pošiljali v pokoj pri 65. letih, ali celo prej. To je diskriminatorna praksa, ki je v nasprotju s Človeškimi pravicami, ker so ljudje v tej starosti Se sposobni. Država naj v svojo korist in zaradi spoštovanja do ljudi dvigne delovno dobo na 75 let in naj ne stopnjuje davčnega pritiska na delavce, s katerim mora plačevati zdravstveno skrbstvo umetne armade ostarelih.« To trdi najuglednejši japonski geriater Hideki Wada, direktor tokijskega Yokufukai Geriatric Hospital v zadnji številki mesečnika Gendai (Sodobni Cas). »V veC kot tridesetih letih prakse in raziskovanj sem prišel do spoznanja, da se resnična starost začne šele po 75. letu starosti in da je pred to starostjo 90 odstotkov ljudi prav tako sposobnih kot petdesetletniki, če od njih ne zahtevamo izrednih telesnih naporov,« je zapisal Wada. Po njegovem v »prvi starosti«, in sicer od 65. do 75. leta starosti ljudje ohranijo neokrnjene tako umske kot glavne telesne zmogljivosti, izjema je le kakih 10 odstotkov populacije. Umsko in telesno nazadovanje zaCne Sele po 75. letu starosti, kar soupada z življenjskim povprečjem. Prav zato je brez znanstvene podlage praksa o upokojitvi ljudi od 55. do 65. leta starosti. VVadove trditve bodo nedvomno dvignile ogromno prahu, a po njegovem se s predčasnimi upokojitvami in s starostnimi upokojitvami v bistvu odpovemo aktivnim ljudem, ki nato padajo v depresije in v odvisnost od alkohola. Pri tem pa je treba upoštevati tudi koristi, ki bi ga imele od nove starostne meje države kot so Japonska, Italija in Nemčija, kjer je iz leta v leto veC starih in manj mladih. ni Tokrat ni bila na modni reviji K0BENHAVN - V veC kot polovici danskih zakonskih parov ni razlik med spoloma pri opravljanju hišnih del in vzgoje otrok, saj Danci povprečno posvetijo hišnim opravilom in otrokom kar 14 ur. To izhaja iz zadnje raziskave danskega sociološkega inšttuta. Leta 1964 je podobna raziskava ugotovila, da so Danci posvetili tedensko le tri ure za hišna opravila in otroke. Ekonomist in sociolog Jens Bonke je lahko s ponosom navedel, da je tako Danska prva država, kjer so skoraj v celoti uresničili enakost med spoloma, saj celo novorojenčkom Danci posvetijo enako število ur kot njihove žene. Predsednik Clinton je »pomilostil« Carla Purana so že odpeljali v živalski vrt VVASHINGTON - Podobno kot predsednik Truman pred 49 leti je tudi Bill Clinton »pomilostil« za dan zahvalnosti darovanega mu purana Carla. Na svečanosti so bili predstavniki zveze za zaščito puranov in 10-letna hci predsednika zveze Johanna Hartsock iz ohiske-ga Coshoctona. Skoraj 16-kilogramski puran Carl svojega življenja ne bo končal v loncu za svečano kosilo ob dnevu zahvalnosti, temveč bo Se nekaj let mirno zobal zrnje v nekem živalskem vrtu. Milijoni drugih puranov v veliko veselje sladokuscev pa niso imeli take sreče. (Telefoto AP) Svetovno znana manekenka Claudia Schiffer se ne udeležuje samo modnih revij, kanadskem Montrealu se je v spremstvu kanadskega policista pojavila na tiskovn konferenci, kjer so zbirali finančna sredstva za boj proti rakastim obolenjem, (foto A /