Številka 32 • cena 80 din Celle, /4. avausla 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEtiTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Da je še vedno vroče je res, da ni pravih dogodkov, to pa ne. Res je, da ni sej in ^tankov, pa posvetov in dogovarjanj, je pa zato več prostora za vsakdanje, prijetne ^vljenjske stvari. Tako so se hmeljarji Savinjske doline poveselili na 24. hmeljarskem prazniku v Žalcu O Braslovčah, v Lučah so v akciji Turizem smo ljudje prikazali vrsto starih običajev, ^ioogi se kljub vročini rekreirajo s kolesi po naši lepi deželi. Tisti najbolj skromni pa jo *^ibnejo za bregove rek, potokov in jezer ter si v kožo izpod vročega sonca nabirajo ^9jprej barvo, pa tudi energijo za bližajočo sivo jesen in mrzlo zimo. Ta slikovni kolaž je verjetno med zadnjimi v letošnjem poletju; kmalu bo na vrsti kaj ''^gega, manj, ali bolj vznemirljivega. ^^^ TV - Foto: LJUBO KORBER Tesović balkanski prvak v Slunu v Grčiji se je končalo mladinsko balkan- sko prvenstvo v plavanju, kjer so v jugoslovanski re- perzentanci nastopili tudi štirje mladi plavalci Klima Neptuna iz Celja. NćOvečji uspeh je dosegel Dejan Te- šovič, s^j je v plavanju na 1500 m osvojil prvo mesto s časom 16:09,00 in za ta do- sežek dobil zlato medaljo, kije prva vrednejša v letoš- njem letu v Celju. Dve sre- brni medalji je osvojila Ta- nja Drezgič na 400 in 800 m kravi, oba pa sta skupaj z Jurakom osvojila še zlate oz. srebrne medalje v raz- nih štafetah. T. VRABL Zlato grenka roža dozorela Vse o prazniku hmeljarjev v Žalcu in Braslovčah. Stran 12 Dokler žMlo naši običali, bo živel tudi slovenski rod. Na Lučkem dnevu so bili spet izvirni. Reportaža na strani 13 MllllonI v žepu uslužbenca. stran 15 Vračanje cen na lunijsko raven Slovenska izdaja Uradne- ga lista je spet zamujala - gospodarstveniki in inšpek- torji so jo dobili v roke šele šestega tega meseca, torej s petdnevno zamudo. S tem pa so prepozno dobili v roke tudi odlok ZlS-a o vračanju nekaterih cen na junijsko raven. Odlok določa, da morajo vsi, ki so rhed 8. in 24. juni- jem letos dvignili cene za več kot 5 odstotkov, vse skupaj pa letos že za več kot 53 od- stotkov, vrniti cene na raven, ki je veljala pred 8. junijem. Izdelki niso našteti, zato je odlok vsaj začasno povzročil nekaj zmede in sprožil plaz preračunavanja. Tudi trgov- ci morajo namreč v malopro- daji na novo oblikovati cene (vkalkulirati nove marže, prevozne stroške ipd.). Celjski tržni inšpektor je že prejšnji teden obiskal ve- čino celjskih trgovcev in ugotovil, da poteka vračanje cen postopoma; najprej so začeli prihajati teleksi in do- pisi delovnih organizacij iz drugih republik, ob koncu tedna pa še iz proizvodnih delovnih organizacij v naši republiki. Ob koncu tedna so začeli pošiljati dopise ozi- roma cenike tudi grosisti v maloprodajo. Celjski trgovci so naredili vse, kar v odloku zahteva od njih zvezni izvršni svet, da bi vračanje cen potekalo kar najhitreje in tržni inšpektor ni našel kakšnih nepravilno- Ker je še nekaj nejasnosti okrog tega, ali se morajo tudi cene opeke vrniti na junijsko raven, proizvajalci te dni ne- koliko zadržujejo izdelke v svojih skladiščih in zato v tr- govinah že primanjkuje opeke. sti. Ker pa ne vedo natančno, kateri izdelki se morajo po- ceniti, so tokrat povsem od- visni od proizvodnih delov- nih organizacij, ki pa so v pristojnosti republiškega oziroma zveznega inšpekto- rata. Potrebno je povedati, da je nekaj delovnih organi- zacij poslalo trgovcem pre- cej nerazumljive telekse ozi- roma nove cenike in da so inšpektorji v teh primerih že posredovali. Več na 2. strani. Nov šolski prizidek v Siivnici v krajevi skupnosti Slivnica so letošnje praznova- nje krajevnega praznika združili z občinskim. Tako bo osrednja slovesnost v soboto, 16. avgusta. Že zjutraj se bo pričela celodnevna delovna akcija urejanja okolice novega prizidka k osnovni šoli. Ure- jali pa bodo tudi cesto Javorje-Drobinsko. Popoldne ob 14. uri bo na Slivniškem jezeru regata v jadranju na deski za pokal krajevne skupnosti Slivnica. Osredja proslava se bo pričela ob 17. uri, ko bodo odprli nov prizidek k tamkajšnji osnovni šoli, ki pomeni veliko pridobitev za celotno šentjursko občino. Kljub praznovanju pa krajani ne mirujejo, saj nada- ljujejo z deh, ki so jih zapisali v svoje načrte. Tako so položili pločnik od kulturnega doma do šole in uredili javno razsvetljavo v naselju Gorica. TC Sanaciia laške Komunale Komunalno obrtna grad- bena delovna organizacija v Laškem se je lani srečeva- la s težavami v tozdu Ko- munala, kjer so poslovno le- to zaključili z izgubo v viši- ni 13,5 milijonov dinarjev. Med vzroki so navajali iz- pad prihodkov komunalne skupnosti, nepravočasno po- višanje cen njihovih storitev in dotrajanost komunalnih objektov, ki zahtevajo več vzdrževalnih del. Izdelali so sanacijski program, o kate- rem je razpravljal tudi laški izvršni svet in menil, da bi morali najti tudi subjektivne vzroke za nastale težave in jih odpravljati z boljšo orga- nizacijo dela, večjo zavze- tostjo in boljšim dogovarja- njem med izvajalci in upo- rabniki. Ob polletju so v tozdu Ko- munala ugotovili, da izgube ni več, vendar napovedi do konca leta niso obetavne. Pr- vo februarsko povišanje cen komunalnih storitev pokriva komaj 65 odstotkov cen eno- stavne reprodukcije, čeprav so načrtovah, da bi jih mora- lo povišanje pokriti 90-od- stotno. Druge podražitve, ki bi morala biti sprejeta julija, pa še niso odobrili, kar bo vplivalo na poslovanje te te- meljne organizacije. Sicer pa bodo o tej proble- matiki več razpravljali zbori občinske skupščine jeseni. VLADO MAROT Na sestanku osnovne organizacije ZK v nekem celjskem podjetju so ko- munisti - neposredni proizvajalci, med dru- gim ugotovili, da »so se dobro plačani tovariši spremenili v gosposke komuniste, ki skrbijo le za svoje avtomobile, vi- kende itd., na sestanku pa jih ni...« Toda ali so tovariši brez teh dobrin sploh po- mislili, kolikšna aktiv- nost je že potrebna, da pride človek samo do boljšega avtomobila?! (Novi tednik. 1. oktobra 1969) 2. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Umetno znižanje cen se lahko maščuje Odlok o vračanju cen na junijsko raven je na celj- skem območju v manjši me- ri prizadel Gorenje iz Tito- vega Velenja, medtem ko v Tekstilni tovarni Prebold zaradi nižjih cen izdelkov napovedi^ejo izgubo. V Aeru Celje in industriji ke- ramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov Ljubeč- na pa trdijo, da odlok zanje ne velja. Gorenjeva delovna organi- zacija Elektronika široka po- trošnja je morala znižati cene črnobelih in barvnih televi- zorjev v povprečju za 10 dò 15 odstotkov. Maloprodajna cena barvnega televizorja Maraton, ki gre najbolje v prodajo, bo po novem znaša- la nekaj manj kot 320 tisoč din, cena barvnih televizor- jev Orbiter in Helios pa pri- bližno 300 tisoč din. V tej Go- renjevi delovni organizaciji še ne vedo, kako bodo nižje cene televizorjev vplivale na dohodek, vendar večjih te- žav ne pričakujejo, ker nima- jo zalog. Brez negativnega vpliva na dohodek pa ne bo šlo, saj je v omenjenih televi- zorjih precej uvoženih delov, ki se nenehno dražijo, kolek- tiv pa izvaža le manjšo koli- čino televizorjev v Grčijo. Cene bosta morala vrniti na junijsko raven tudi Gore- njevi delovni organizaciji Procesna oprema in Elr-ad. Prva bo morala znižati cene biro opreme za približno 20 odstotkov, druga pa cene an- tenskih sistemov za 12 do 15 odstotkov. Kot rečeno, ta zadnji odlok Gorenja ni pre- več prizadel, ker so že doslej vodili restriktivno politiko cen. V tem velenjskem soz- du pa se jim ob tem ne zdi prav, da morajo popravljati cene vedno proizvajalci končnih izdelkov oziroma kolektivi, ki so na samem koncu reproverige. Zato jih je tudi nekoliko strah, kako se bodo ob tem ukrepu ob- našali proizvajalci surovin in druge delovne organizacije v reproverigi. V Tekstilni tovarni Pre- bold, kjer že zdaj poslujejo na robu rentabilnosti, pravi- jo, da zvezna vlada ponavlja stare napake, ki bodo uresni- čevanje stabilizacijskega programa zavrle najmanj za eno leto. Umetno zniževanje cen se je namreč še vedno maščevalo, tudi potrošni- kom, ki so s takšnimi ukrepi sprva zadovoljni. V tem pre- boldskem kolektivu so mo- rali znižati cene nogavic v povprečju za 29 odstotkov, kar bo pomenilo velik izpad dohodka. Ker tudi prodaja ne gre najbolje, pričakujejo, da bodo imeli ob devetme- sečju izgubo. Ob že tako niz- kih osebnih dohodkih delav- cev, se upravičeno sprašuje- jo, kaj jim je storiti. Med kolektivi, ki naj bi vr- nili cene izdelkov na junij- sko raven, naj bi bila tudi industrija keramičnih, kisli- noodpornih in opečnih izdel- kov Ljubečna, vendar so nam v kolektivu zatrdili, da odlok zanje ne velja. Cene opečnih izdelkov so namreč nazadnje povišali v začetku aprila, cene keramike in klinker ploščic pa s 1. juni- jem. Da jim ni treba vrniti cen na junijsko raven, trdijo tudi v Aeru, ker pravijo, da so kljub temu prizadeti, ker v naslednjih štirih mesecih ne bodo mogli dvigniti cen svojih izdelkov. S. Š., V. E. Težave s premogom s čim bomo pozimi kurili, sprašujejo potrošniki v Žal- cu, ki že štiri mesece čakajo na premog in bodo še nekaj časa ostali praznih rok. V tem času ga dobivajo na- mreč tisti, ki so ga naročili že v marcu. Savinjski magazin, ki oskrbuje s ,premogom, večji del občine Žalec, se srečuje z velikimi težavami. Lignit iz Titovega Velenja in vagon premoga na mesec iz Zasav- ja je veliko premajhna količi- na za številne naročnike. Pri Savinjskem magazinu sku- šajo reševati težave s premo- gom iz bosanskih rudnikov, ki pa ni kakovosten. Premog iz uvoza je potroš- nikom še težje dostopen. Ve- liko stane že domač, ne da bi kupovali celo uvoženega. Količine bi morale biti vsaj enkrat večje, da bi premog lahko zagotovili vsem po- trošnikom, pravijo pri Sa- vinjskem magazinu v Žalcu. Lahko bi rekli, da je po- manjkanje premoga v žalski občini pač stvar energetske- ga sistema. Zima se bliža, ča- sa pa ostaja vedno manj za reševanje vprašanja, kako bodo pozimi kurili v šolah, vrtcih in drugih ustanovah, ki se bodo zaenkrat morale zadovoljiti le s polovico na- ročenega premoga. DARJA KAPUS Iz starega novo Potem, ko so v Vitanju dobili nov vrtec, je stari ostal prazen. Vendar ne bo več dolgo. V krajevni skupnosti je namreč veli- ko društev, ki nimajo pra- ve strehe nad glavo. Zato so pripravili idejni načrt za adaptacijo tega ob- jekta, v katerem пад bi do- bili prostor strelci. Rdeči križ in TVD Partizan. Po prvih ocenah naj bi naložba veljala okoli 4 milijone di- narjev, izdaten delež pa bo- do prispevali krajani, oziro- ma člani teh društev s pro- stovoljnim delom. Pokroviteljstvo nad gradnjo je prevzelo Gozdno gospodarstvo - tozd Pohor- je. Objekt bo imel za pro- stovoljne aktivnosti na vo- ljo več kot 150 kvadratnih metrov, nared pa naj bi bil najkasneje do prve polovi- ce prihodnjega leta. Kot za- nimivost velja zapisati, da bodo vi tanj ski strelci z no- vimi prostori pridobili 5 strelnih mest za streljanje z zračno puško v zaprtih pro- storih. M. P. V DramEJah doprsni kip Milošu ZIdanšku v zadnjih letih so člani krajevnega odbora Zveze zdru- ženj borcev NOV iz Dramelj na svojem območju postavili več spominskih obeležij iz časa narodnoosvobodilne vojne, konec septembra pa bodo pred osnovno šolo posta- vili tudi doprsni kip narodnemu heroju Milošu Zidanšku. Že pred leti so v Dramljah tamkajšnjo osnovno šolo poimenovan po narodnem heroju Milošu Zidanšku, letos pa bodo v okviru prireditev ob praznovanju krajevnega praz- nika postavili pred šolo tudi njegov doprsni kip. Že doslej pa so v središču Dramelj zgradili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, med pomembnejša spomin- ska obeležja pa sodijo tudi spominska plošča sodelavcu 1. štajerskega bataljona Ludviku Mastnaku, Škerlovi družini v Razboru in na Kolarjevi domačiji, kjer je bila leta 1944 konferenca za celjsko, konjiško in savinjsko območje. IVANA FIDLER Štipendije večje za 30 odstotkov s prvim septembrom se bodo povečale štipendije za 30 odstotkov. Štipendisti vozači so upravičeni do dodatka za vožnjo, če je mesečna vozovnica dražja od 1.099 dinarjev. Novim štipendistom bodo štipendije izračunavali po novem samoupravnem sporazumu o štipendiranju, ki je pričel veljati julija. Starim štipendistom pa bodo obračuna- vali štipendije (kadrovske in iz združenih sredstev) po tistem sporazumu, ki bo zanje ugodnejši. WE Krvodajalska akcija v Radečah v sredo, 19. avgusta bodo v občini Laško imeli tretjo krvodajalsko akcijo v letošnjem letu. KrvodEÒalska akcija bo potekala v osnovni šoli Marjana Nemca Radeče od 7. do 12. ure za Zavod za trarisfuzijo krvi Ljubljana. Vabijo vas, da se akcije udeležite v čim večjem številu. Tanko plava na 100 kilometrov Predvidoma danes dopoldne je Jože Tanko pričel pla- vati letošnji maraton, ki pomeni velik dosežek tudi v svetovnem merilu. Že včeraj se je skupaj s spremljevalci odpravil v Benetke, kjer naj bi pričel s plavanjem. Progo, kije v zračni črti dolga 100 kilometrov, Tanko pa bo zaradi tokov preplaval nekaj kilometrov več, namerava premagati v nekaj več kot 36 urah, odločil pa se je za neprekinjeno plavanje. Za ta podvig se je Tanko dolgo pripravljal, za seboj pa že ima nekaj uspešnih športnih dosežkov. Pravzaprav se ob plavanju od Benetk do slovenske obale boji predvsem sla- bega vremena in mrzle vode, zaradi katere bi lahko prišlo do podhladitve, kondicijska pripravljenost pa ga ne skrbi. >»Stop« za promet v mestnem ledru v sklop prenove starega mestnega jedra v Sloven- skih Konjicah sodi tudi ureditev prometnega režima v centru mesta. Načrt prenove mestnega jedra je bil lani dlje časa v javni razpravi, tako da so bili krajani, če so hoteli, dovolj podrobno seznanjeni tudi z bodočo ure- ditvijo prometa. No, ko pa so pred kratkim z beton- skimi koriti zajezili motorni promet in ga speljali ob mestu, center pa namenili peš coni, mnogim ni bilo prav. Krajevna skupnost Slovenske Konjice je na svojih sejah sveta obravnavala ta problem in k sodelovanju pozvala vse, ki so za ta prostor zainteresirani, to pa so v glavnem trgovci. Pogoj za zaprtje Partizanske ceste je bil seveda tak, da ne sme biti okrnjena dostava do trgovin in da bo možen tudi dostop vseh intervencij- skih vozil. Kljub vsemu je v Konjicah še vedno precej negodovanj. Izvršni svet bdi nad urejanjem mestnega jedra in prometnega režima in skuša nerešena vpraša- nja z vsemi upravljalci poslovnih prostorov in lastniki zasebnih lokalov rešiti na kar najboljši način. Tako ali drugače, Konjice s takšno ureditvijo dobivajo nekda- nji pečat in sčasoma bodo tudi betonske pregrade postale brezpredmetne in odveč, saj bodo zadostovali, upajo snovalci prometnega režima in oblikovalci mest- nega jedra, samo še ustrezni prometni znaki. »Stop« za promet v mestnem jedru nepreklicno ostaja, so odlo- čeni pri izvršnem svetu skupščine občine. MATEJA PODJED Akciia končana, hura za akcijo v dveh izmenah so se na Rogli ob krampu in lopati zvrstili mladi na deloviščih te prve republiške mladin- ske delovne akcije. Na zad- nji seji skupščine akcije, tik pred zaključkom delovnih dni, 6. avgusta, so akcijo ocenili za uspešno in skleni- li z njo nadaljevati tudi v prihodnje. Seveda se niso ognili tudi pomanjkljivo- stim in na prvih izkušnjah bodo gradili naprej, Žal v prvi izmeni brigade niso bile popolne, tudi sta- rostna struktura je bila niz- ka, tako da je bilo zavoljo te- ga delo nekoliko okrnjeno, vendar so mladi do konca akcije delovni program iz- polnili, često tudi krepko presegali norme, organizirali udarniške dni in še jim je ostalo dovolj časa za številne interesne dejavnosti, ki so to akcijo tudi odlikovale. Brigadirji so na Rogli ure- јаИ cestišča, odvodne kana- le, čistili pašnike in pomaga- li pri gradnji smučarskih po- vršin in ceste Rogla-Pesek. Delo na nadmorski višini 1500 metrov nikakor ni bilo lahko, saj so često vremen- ski pogoji opravili svoje. Vendar se mladi niso dali. V poletju na Rogli so postali kar sestavni del tega turistič- nega kompleksa in zaživeli so v simbiozi s turisti, doma- čimi in tujimi, in prav to se zdi še posebej pomembno. Za goste so večkrat pripravi- li tudi kulturni program, zju- traj pa so spet krepko zavi- hali rokave. Finančno je akcija ovred- notena na 15 milijonov di- narjev, sredstva pa so bila za- gotovljena po republiškem samoupravnem ključu in ob izdatni pomoči združenega dela konjiške občine. In kar je za akcijo še posebej po- membno tudi za v bodoče: to so odlični bivalni pogoji, ki so sicer ponekod drujgod, na drugih akcijah izredno skromni, da ne rečemo ne- primerni. Brigadirji na Rogli so namreč stanovali v depan- dansi hotela, kjer so imeli tu- di dobre pogoje za organiza- cijo različnih dejavnosti, Ro- gla pa jim je ponujala tudi številne možnosti za šport in rekreacijo. Akcija je končana, hura za akcijo! so ob odhodu v dolini vzkliknili mladi. MATEJA PODJED Diplomacija z maio akupunkture Akupunktura je seveda slaven kitajski način zdravljenja. Diplo- macija je ali bi naj vsaj bila pred- vsem način stikov med državama ali državami z namenom, da bi do- segli boljše odnose, če že ne prija- teljstvo. Zakaj tiUcšen bolj splošni uvod? Zato ker se v Pekingu že od konca julija mudi prvi podpredsednik sovjetske vlade, 78-letni Ivan Arhi- pov. Predvsem zaradi zdravljenja z akupunkturo. Toda kot je v navadi pri politikih, mož takega položaja ne more kar izpreči, kot pravimo, pa četudi je v bolniškem staležu. In tako je znano, da se je sestal s pod- predsednikom kitajske vlade Jao Jilinom »in drugimi kitajskimi osebnostmi*, vedo povedati diplo- mati v kitajskem glavnem mestu. Ali gre samo za geste dobre volje tako s sovjetske kot s kitajske stra- ni ali za-v primerjavi s prejšnjimi leti - pospešen proces večje ali manjše normalizacije odnosov med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Odnosi so se močno skalili že v šestdesetih letih - zaradi mejnih vprašanj, ideologije in sporov gle- de glavne besede v mednarodnem komunističnem gibanju. V začetku osemdesetih let so začeli pogajanja o ureditvi odnosov. Dolgo je kaza- lo, da napredka ne bo. Po prihodu Mihaila Gorbačova na krmilo sov- jetske partije pa obe strani kažeta večjo pripravljenost na vsaj delne sporazume. Izjavo Gorbačova 28. julija o umiku dela sovjetskih čet iz Afga- nistana in Mongolije je Peking sprejel dokaj ugodno, čeprav po pričakovanju zadržano. Tako je najvplivnejši kitajski voditelj Deng Xiaoping pred dnevi izjavil, da ta sovjetska pobuda vsebuje ne- katere »pozitivne elemente«, ki jih bo kitajska vlada skrbno proučila. Navzočnost sovjetskih čet v Af- ganistanu in Mongoliji, ki nepo- Piše Jože ŠIrcelJ sredno meji na LR Kitajsko, ima Peking za eno treh glavnih ovir za normalizacijo odnosov. Tretja ovi- ra je navzočnost vietnamske voj- ske v Kampučiji. Majčken, a pomemben premik na bolje v odnosih je bil storjen prejš- nji teden, ko sta Kitajska in Mongo- lija podpisali sporazum o konzular- nih zadevah. Morda bo ta sporazum uvod v umik sovjetskih divizij z mongolske severne meje, torej me- je s Kitajsko, kar je vsekakor naj- bolj bistvena od treh »ovir*, kot sporna vprašanja označujejo na Ki- tajskem. Značilno je, da je Mongolijo te dni obiskal kitajski ñmkcionar najvišjega ranga, kar jih je bilo tam po letu 1966, namestnik zuna- njega ministra Liu Shuging. Podpi- sal je omenjeni sporazum, prvi tak sporazum po letu 1949, pripominja- jo kronisti. Razumljivo, nihče ne pričakuje, da bo prišlo do dramatičnega preo- brata v odnosih med Moskvo in Pe- kingom, do prijateljstva. Pač pa je značilnost sedanjih odnosov aktiv- nost na obeh straneh po dolgih le- tih bolj ali manj sovražne ali lede- ne negibnosti. Kitajska prek Deng Xiaopinga daje namreč vedeti, da so znane »tri ovire« še zmerom tu. Z drugimi besedami: dialog se je začel, vendar ni mogoče govoriti o kakšni pomembni spravi. Saj drugače najbrž tudi ni mogo- če: zdravljenje z akupunkturo kot delovanje z diplomacije sta pravi- loma dolgotrajna. 14. avgust 1986 novi tednik - stran 3 }l mozirski občini bistveno Hoijši gospodarski rezultati Ma celjskem etiino v mozirski in Itonjiški občini nimaßo izgubarjev_____ Danes razpravlja mozir- ski i/vršni svet med drugim o dveh pomembnih anali- zah, o gospodarjenju v pr- vem polletju in o uresniče- vanju srednjeročnega plana občine za obdobje 1981-1985. Prvo oceno o go- spodarjenju, čeprav še ne na osnovi vseh zbranih po- datkov, pa je dal že pretekli teden. Ugotovil je, da je pri- šlo v gospodarjenju združe- nega dela Gornje Savinjske doline do bistvenih premi- liov na bolje, še zlasti, če podatke primerjamo s tisti- mi h prvega trimesečja. Mozirska občina, poleg ko- njiške, nima nobenega izgu- barja in prav ti dve občini sta brez izgubarjev tudi edini od občin širše celjske regije. Ob oceni gospodarjenja v prvem trimesečju so bili v Mozirju celo zelo pesimistični, saj po besedah predsednika skupš- čine občine Anton Boršnaka niso videli v gospodarjenju v tem obdobju niti ene svetle točke. Podatki za prvo pol- letje pa zbujajo vendarle bi- stveno več optimizma, četu- di je industrijska proizvod- nja še vedno pod predvideno rastjo resolucijskih usmeri- tev za letos. Za lansko reali- zacijo zaostaja za dva in pol odstotka, največje zaostaja- nje pa še vedno beleži lesna industrija. V Gorenjem Gli- nu Nazarje je v tozdu Stavb- no pohištvo obseg proizvod- nje skoraj za 15 odstotkov manjši od lanskega ob pol- letju, medtem ko so ga za do- brih 10_ odstotkov povečali v tozdu Žagarstvo in za 5,6 od- stotka v tozdu Iverna. Povečevanje prihodka, do- hodka in čistega dohodka je v mozirski občini sledilo in- flaciji, katere rast v prvem poletju naj bi dosegla 86,4 odstotka. V sestavi delitve čistega dohodka so za oseb- ne dohodke delovne organi- zacije namenile dobrih 77 odstotkov, medtem ko so ga v prvem trimesečju porabile za OD skoraj vsega. Nad povprečjem občine glede rasti dohodka je poslovalo se- dem delovnih organizacij in ena tozd, to zs Zgornjesavinj- ska kmetijska zadruga, El- kroj, Savinja, Turist, Savinj- sko-šaleška veterinarska po- staja, Komunala, RTC Golte in MGA Nazarje. Gorenje Glin se suče okrog povprečja občine, pod njim pa so Grad- benik, Smreka, Kemija, GG Nazarje in Kovinarstvo. Mozirsko gospodarstvo je v polletju izvozilo za dobrih 746 milijonov dinarjev, kar pomeni za 15,8 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, k čemer je pripomogel največ razpolovljen klirinški izvoz. Tudi konvertibilnega izvoza je bilo za 13 odstotkov manj, čeprav občina Mozirje svoj uvoz z izvozom prekriva za skoraj 46 odstotkov. Naj- bolj so izvoz povečali v Kovi- narstvu, za 60 odstotkov, naj- večji izvoznik z več kot 346 milijoni dinarjev pa še vedno ostaja Gorenje Glin. V mozirskem izvršnem svetu ocenjujejo, da so na splošno gospodarski rezulta- ti ob polletju bistveno boljši od trimesečnih in, da - raču- najoč na dobre sanacijske ukrepe v združenem delu in samem izvršnem svetu - ob devetmesečju pričakujejo še boljše rezultate. Predvsem bo potrebno popraviti oziro- ma povečati industrijsko rast proizvodnje, kljub iz- boljšanju kvalifikacijske se- stave povečati zaposlovanje, popraviti tudi odnos med gi- banjem dohodka in osebni- mi dohodki in povečati iz- voz. Razveseljivo vsekakor je, da resolucijske cilje v kmetijstvu ta čas v mozirski občini v celoti dosegajo. MITJA UMNIK VItaiu priznanja za kakovost v Siovinovem tozdu Vi- tal Mestinje so pred krat- kim prejeli več visokih priznanj za kakovost pro- izvodnje brezalkoholnih pijač. Vitalove sadne so- kove je ocenjevala medna- rodna komisija strokov- njakov, ki so naredili tudi izbor pijač za letošnji 32. mednarodni vinski sejem od 29. avgusta do 5. sep- tembra v Ljubljani. Mednarodna komisija strokovnjakov je ocenjeva- la 180 vzorcev alkoholnih pijač iz 12 držav, 1160 vzor- cev vin iz 20 držav in 94 vzorcev sadnih sokov jugo- slovanskih proizvajalcev. Proizvajalcem nabolje ocenjenih pijač so podelili osem najvišjih priznanj Grand-prix, slovenski pro- izvajalci pa so dobili kar šest najvišjih priznanj. De- lavci Vitala Mestinje so prejeli dve priznanji Grand-prix za jabolčni koncentrat in ribezov ma- tični sok, poleg tega pa še zlato medaljo za mešani sadni sok in srebrno meda- ljo za ribezov sirup. IVANA FIDLER Znak dveli levov - simbol kvalitete Kakovostni izäeiki delovne organizacije EMO prodirajo na tuji trg »v naši delovni organiza- ciji dajemo izreden pouda- rek kakovosti izdelkov in storitev. Glede na to smo ustrezno organizirali službo kvalitete. Vpeljan imamo sistem integralne kontrole kakovosti, kar pomeni, da na kakovost izdelka gleda- mo že od samega začetka, od izdelave prototipov,« pravi Franc Strašek, vodja službe kontrole kvalitete. V Emo nimajo dveh krite- rijev za kakovost. Proizvodi za domači in tuji trg so po- polnoma enakovredni. Spre- jeli so organizacijski pred- pis, ki točno definira vse po- trebne aktivnosti. »Ko pri- stopimo k razvoju in izdelavi novega izdelka, začnemo z zbiranjem teh predpisov, kar pomeni, da nobeno fazo pri osvajanju izdelka ne izpusti- mo. Emo je z dolgoletno tra- dicijo med pomembnimi iz- vozniki, zaradi slabe kvalite- te pa bi lahko izgubili ku- pce,« poudarja tovariš Franc Strašek. Reklamacij skoraj ne poz- najo. Na vsako pripombo pa se vendar takoj odzovejo. Največkrat grg za transport- ne poškodbe na poti od skla- dišča do kupca. Tovariš Strašek pravi, da so zunanji kupci zahtevnejši od domačih. »Tuje tržišče je običajno zelo zasičeno, po- nudba je bistveno večja in na ta trg lahko prodreš le, če si kakovostno neoporečen ali pa si v višjem kakovostnem razredu. Če v tujini z izdelki niso zadovoljni, se lahko zgodi, da v to državo ne smeš več izvažati,« je rekel tovariš Franc Strašek. Delovna organizacija Emo izvaža predvsem v zahodno Evropo, Afriko, Združene države Amerike, Kanado, pa tudi v nekatere vzhodne dr- žave. Največji delež proiz- vodnje Emo programa, ki gre v izvoz, je še vedno poso- da, sicer pa izvažajo še sani- tarije, v zadnjem času se je uveljavil kotlovni program, program radiatorjev, trajno žarečih peči in drugo. »Poudaril bi še sodelova- nje s tujimi kontrolnimi in- stitucijami,« pravi Franc Strašek in nadaljuje, »saj nam znanje, ki ga dobimo od teh inšpektorjev zelo koristi. Gre za razne državne in med- državne kontrolne instituci- je, ki prevzemajo določene zahtevne proizvode, ki sme- jo v mednarodni promet. Po- sebej imamo razvito sodelo- vanje pri programu kotlov in prograniu TOZD-a Kon- tejner.« Vendar pa se tudi pri služ- bi kontrole kvalitete v Emo srečujejo z različnimi proble- mi. Največja težava je gotovo preskrba s kakovostnimi re- promateriali in kooperant- skimi deli z domačega trga. Glede na raznolikost proiz- vodnega programa v delovni organizaciji ne morejo imeti velikih zalog, zato morajo proizvodnjo oskrbovati te- koče. Pri tem pa naletijo na težave zaradi dogovorjene kakovosti, rokov. Tovariš Strašek pravi: »Od domačih dobaviteljev dostikrat ne do- bimo neoporečne kakovosti, zato imamo veliko reklama- cij domačim dobaviteljem že pri vhodni kontroli. Nasprot- no pa imamo s tujimi doba- vitelji bistveno boljše izkuš- nje, saj se hitro odzovejo na eventuelno reklamacijo in vsako napako takoj priz- najo.« V delovni organizaciji Emo imajo tudi težave s stro- kovnimi kadri. Ker se je kljub ugodnemu razpisu šti- pendij prijavilo malo učen- cev, rešujejo ta problem z dodatnim šolanjem svojih delavcev, z raznimi tečaji in študijem ob delu. Le tako lahko pridejo do potrebnega strokovnega kadra. BLANKA KOVAČIČ Dekor Kozje za ZDA steklarni Rogaška Slatina, Tozd Dekor Kozje se obeta zanimiv posel v ZDA; za zvezno državo Geòr- gie naj bi izdelali priznanja iz brušenega svinčenega kristalnega stekla. Ta priznanja naj bi v Georgiji podeljevali uglednejšim gostom, gre pa za naročilo 2.000 kosov. V Dekorju te dni že delajo osnutke za to priznanje (najverjetneje bo v obliki sklede), naročnik pa je za izdelek pripravljen plačati 300 dolarjev. V Kozjem obljubljajo, da se bodo potrudili in ne bodo razočarali ameriških partnerjev ter so skorajda prepričani, da bodo januarja prihodnje leto sklenili ta enoletni posel, ki jim bo prinesel 600.000 dolarjev. Računajo, da bo moralo ta priznanja celo leto delati dvajset njihovih najboljših brusilcev. Ta posel seveda pomeni tudi prizadevanje Steklarne, da na tuje trge prodre z dražjimi izdelki, v katere pa je seveda vloženega več znanja. s. Š. Stiri OZD v občim Laško z Izgubo v občini Laško ocenjujejo, da je bilo poslovanje organi- zacij združenega dela ob pol- letju uspešno. Za ugodna go- spodarska gibanja nosita glavni delež zlasti dve organi- zaciji in sicer Pivovarna in Papirnica, ki dosegata nad- povprečne rezultate. Motnje v poslovanju in nega- tivno bilanco pa so vendarle izkazale štiri OZD in sicer rud- nik Laško v višini 214 milijo- nov dinarjev, Sopota Radeče 59, Savinja Laško 48 in Gostin- sko podjetje Radeče 4 milijone dinarjev. Izvršni svet skupščine obči- ne Laško je obravnaval razme- re v teh organizacijah in bil mnenja, da bi omejitev oseb- nih dohodkov na povprečne v teh organizacijah pomenila oviro za sanacijo razmer. V TOZD Sopota Radeče so izgu- bo že pokrili v okviru delovne organizacije Lesnina, v TOZD Savinja Laško so izgubo zmanjšali z rezervnim skla- dom. Pri Gostinskem podjetju Radeče gre za izgubo, ki je na- stala ob slabem poslovanju v minulem letu in je bil sprejet tudi ukrep družbenega var- stva. Za sanacijo razmer v tej organizaciji je potrebna predv- sem kadrovska okrepitev. VLADO MAROT Republiška sredstva za odpravo škode v šentjurski občini so raz- meroma hitro prejeli akon- tacijo republiških solidar- nostnih sredstev za odpra- vo posledic neurja pred do- brima dvema mesecema. Akontacija je znaša 25 mili- jonov dinarjev in pomeni sedem odstotkov ocenjene škode. Ostala solidarnostna sredstva, ki naj bi jih bilo za 10 do 15 odstotkov oce- njene škode, pa bodo prejeli le, če bodo svoje soglasje dale vse slovenske občine. Zato se bo postopek verjet- no precej zavlekel. Denar, ki so ga sedaj preje- li, bodo porabili za ureditev mostu na Kozarici, ki ga je ob neurju odnesla in za regu- lacijo potoka, da ta ne bi več poplavljal. Nekaj denarja bi namenili tudi za popravilo uničenih cest, pri tem pa ra- čunajo še na sredstva repu- bliške cestne skupnosti. Del- no bodo lahko nadoknadili tudi škodo na kmetijskih zemljiščih, za obrtnike in de- lovne organizacije, ki jim je neurje povzročilo škodo, pa je izvršni svet predlagal, da bi se odškodnini odpovedal. Njihove pristanke so že zbra- li, kar pomeni, da bodo lah- ko ta denar namenili za regu- lacijo Kozarice. TC V žalski občini premalo naložb v opremo čeprav je v žalski občini trenutno v teku kar sedem- inštirideset naložb, ugotav- ljajo, da je med njimi pre- malo naložb v opremo. Skupna predračunska vred- nost naložb znaša tri mili- jarde 719 milijonov din. Petnajst objektov v skupni preračunski vrednosti dve milijarde 690 milijonov din gradijo investitorji iz dru- gih občin. Gre za Dravske elektrarne Maribor, Petrol iz Ljubljane, ki gradi prvo fazo plinovod- nega omrežja, Nivo Celje, ki ureja primarno kanalizacijo v Rušah pri Arji vasi in za druge investitorje. Naložb je v primerjavi z enakim lan- skim obdobjem sicer po šte- vilu dvanajst več, vendar je vrednost objektov večja le za polovico. Pomembno pri tem je, da so vsi objekti, ki so jih začeli v žalski občini gra- diti letos, namenjeni izključ- no gospodarskim dejavno- stim. Ob vsem tem pa se žal ni izboljšala tehnična struk- tura naložb, saj delež opreme v skupni predračunski vred- nosti ni zadovoljiv. Še vedno predstavlja le 38 odstotkov vrednosti vseh naložb. V. E. S tekočim računom v minus do 40.000 din Banka še vedno spodbuja plačevanje s čeki ozi- roma poslovanje na osnovi tekočih računov. Var- čevalci pa so se že lahko tudi prepričali, da je poslovanje s tekočimi računi dostikrat tudi hitrejše in, da velikokrat imetniku tekočih računov ni treba čakati pred bančnimi okenci in na splošno je bančna storitev ob predložitvi čeka za izplačilo gotovine bistveno hitrejša. Izvršilni odbor Združenja bank Jugoslavije je na svoji seji 15. julija sprejel tudi predlog odbora za poslovanje s prebivalstvom, da se poveča limit dovoljene prekoračitve imetnikom tekočih raču- nov od sedanjega zneska na znesek 40.000 dinar- jev. Pred skoraj dvema letoma in pol je limit 20.000 din predstavljal 90 odstotkov tedanjega povpreč- nega osebnega dohodka v državi, medtem ko novi predlog izhaja iz podobnega odstotka za lansko leto. Tudi izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje je sprejel sklep, da se lahko imetnik tekočega računa poslej lahko zadolži največ za 40.000 dinarjev, sicer pa ostajajo v veljavi vsi ostali pogoji za prekoračitev v minus: to pa je predvsem redno ohranjanje pozitivnega stanja na tekočih računih. Dovoljeni limit v minus do 40.000 din velja od minulega četrtka torej tudi na območju poslova- nja Ljubljanske banke Splošne banke Celje. 4. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Druga zasebna trgovina v laški ohčmi ¥lado Kocman je odprl trgovino na Brezah Novo trgovino na Brezah so zaman načrtovali že v treh srednjeročnih načrtih krajevne skupnosti, ker de- narja za to nikoli ni bilo do- volj. Zato so krajani prišli na zamisel, da bi ta problem rešili z zasebno trgovino, ki bi nudila boljšo oskrbo. V začetku letošnjega leta je o tem razpravljal tudi iz- vršni svet občine Laško in dal zeleno luč za predajo tr- govine v zasebni sektor. Med kandidati, ki so se prijavili na natečag je imel najboljše pogoje Vlado Kocman iz Brez, ki je v svojem stano- vanjskem objektu, kjer je tu- di bife, konec meseca junija odprl novo trgovino. Bilo je nekaj dni po otvori- tvi, ko smo se zglasili pri nje- mu ravno v času ko je skle- pal prvo večjo kupčijo z Francijem Pajk iz Brez, ki je v novi trgovini nabavil sa- monakladalno prikolico. Ko smo Vlada Kocmana po- vprašali, zakaj se je odločil za odprtje trgovine v zasebni lasti nam je povedal, da je bil eden izmed glavnih razlogov njegova mati, ki je ostala sa- ma doma. Vlado se je na- mreč pred dvajsetimi leti od- selil iz Brez v Celje, vendar sta ga ljubezen do matere in kr^a vedno znova vračala. Zato ob ponujeni možnosti ni veliko razmišljal, čeprav se je zavedal, da bo moral biti konkurenčnejši in slediti povpraševanju kupcev. Iz te- ga razloga si je nabavil tudi novo vozilo, s katerim sedaj vsak dan nabavlja živila. Največ dela in stroškov mu je vzela ureditev proda- jalne. Pri tem seje, kot pravi, nekoliko znašel in za notra- njo opremo obnovil večino že odpisanega inventarja tr- govin od drugod. Prodajalna Vlada Kocma- na je registrirana kot trgovi- na z mešanim blagom in je samopostrežnega tipa, kar je med drugim tudi ena izmed novosti. Bistvena novost pa je pri ponudbi in sicer je od- slej v kraju možno kupiti de- likateso, sveže meso, sadje in zelenjavo, kruh in pecivo, pohištvo, gradbeni material in kmetijske stroje pa z pred- časnim naročilom. Delovni čas si je uredil ta- ko, da je trgovina odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah pa do 12. ure, čeprav že sedaj razmišlja, da se bo poskušal predvsem prilago- diti željam in potrebam kra- janov. Kot posebnost velja zapisati, kar je brez dvoma prednost takšne trgovine, da bo z živili enkrat tedensko oskrboval prebivalce odda- ljenih zaselkov z izpostava- mi, v bližnji prihodnosti pa namerava za potrebe kraja zgraditi še manjšo bencin- sko črpalko. Sam pa takole pravi: »Prvi vtisi so zelo ugodni. Moram reči, da je obisk v teh dneh preko meja fizičnih zmožnosti prodajalke in me- ne, ki delava v trgovini. Edi- ni problem, ki me sedaj tare je povezanost kraja z dolino, kjer imam nabavno mrežo. V kraju imamo namreč samo dva telefona, ki sta dostopna samo v času uradnih ur, po- treboval pa bi telefon, ki bi mi bil na voljo tudi v popol- danskem času. Z uporabniki se bom poskušal dogovoriti za podaljšek telefona do mo- je prodajalne in če mi bo to uspelo, bom imel vse.« VLADO MAROT Novost v prodajalni je prodaja delikatese in zelenjave 60 let gasilstva v Zabukovici Samo še nekaj dni (16. avgusta) nas loči od pro. slave 60-letnice delovanja prostovoljnega gasilskega društva v Zabukovici nad Grižami. V društvu je trenutno 64 aktivnih članov v eni članski in dveh pionirskih desetinah. Predsednik društva je Drago Tomažič, poveljnik pa Rudi Krk. V Zabukovici je okoli 700 krajanov, ki so »raztre- seni« po izredno velikem področju, kar vse uspešno pokrivajo domači gasilci od Pongraca do Zagrebna, Kasas in Liboj. Tudi na področju civilne zaščite nji- hovo društvo pokriva potrebe v Libojah, kjer je načel- nik CZ Franc Čretnik, komandir gasilske enote pa Rudi Krk. Zadovoljni so, da im^o to področje izredno dobro rešeno in se radi ter upravičeno pohvalijo, da so bili med prvimi, ki so začeli s takšno obliko delovanja. Predvsem so prisotni na področju preventive in so tako v Libojah že razdelili po hišah okoli 40 gasilskih aparatov, v Zabukovici pa 20. To so storili predvsem na tistih mestih, kjer lahko hitro in nepredvidoma pride do požara. Gasilsko društvo v Zabukovici je trenutno dobro opremljeno (dve motorki, kombi, cevi, orodje), glede na svoj teren pa bi potrebovali dobro_ terensko vozilo. To še posebej velja za zimski čas. Žal pa je takšno vozilo izredno drago in je vprašanje, če ga bodo sploh kdcu lahko kupili. Potrebna bi bila izredna pomoč vseh krajanov pa tudi občinske zveze in delovnih organi- zacij. Veseli so, da se v društvo radi vključujejo in so aktivni tudi mladi. Do leta 1980 so delali predvsem na preventivnem področju, razvili nov prapor (prvi pra- por je čisto ročno delo domačih deklet in je zdaj v gasilskem muzeju v Žalcu), obnovili dom in nabavili motorko, zadnja leta pa so posvečena preventivi in izobraževanju. Imajo tri gasilske častnike (Franc Čret- nik, Rudi Krk, Valentin Oblak) in tri podčastnike (Janko in Otmar Hlačar ter Miran Ramšak). Petnajst gasilcev je med vojno sodelovalo v partizanih z gasil- skimi uniformami, im^o 50 let staro brizgalno, ki jo bodo prikazali na jubilejnem slavju, ne pozabijo pa omeniti, da so prav gasilci nosilci celotnega življenja v кггџи od kulture do družbeno političnega življenja. Jubilejna prireditev bo v soboto, 16. avgusta ob 17. uri v kraju Zabukovica s parado, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki številnih gasilskih društev žalske občine. Podelili bodo več repubUških, občinskih in društvenih priznani, za veselo razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Šaleški fantje. TONE VRABL V Mozirlu so ustanovili kinološko ilruštvo Na minulem flosarskem balu seje predstavilo tudi kinološko društvo iz Mozirja. Predse" nik društva, tovariš Milan Marenšek je povedal, da zaradi kratkega obstoja tega društva niso uspeli pripraviti programa, da pa bodo pripravili prijeten în zanimiv program ^ naslednje leto. Sicer pa pravi, da bi radi ljudem v Gornji Savinjski dolini omogočili dresure psov in da je to glavni namen društva. G. OBRË^ 14. avgust 1986 novi tednik - stran 5 Športni tailor V iViozirju V Mozirju že dolga leta deluje športni tabor Parti- Jana Slovenije, v katerem kampirajo športniki in bo- doči športni delavci iz vse Slovenije. Med njimi je le- tos tudi nekaj Celjanov, za- to smo se odločili za obisk v tem taboru. Pavla Trogar: »Sem iz IVlozirja in že petintrideset let delam v tem taboru in si- cer vršim funkcijo ekonom- skih poslov. Namen tabora je predvsem izučiti mlade ljudi, ki pridejo sem, v dobre jportne delavce in vodnike. Sem prihajajo preko svojih Idubov, preko šolskih šport- nih društev in preko Partiza- novih društev iz cele Slove- nije. V glavnem so z biva- njem tukaj zadovoljni tako njihovi klubi in društva, ka- kor tudi taborniki-tečajniki, ki so tukaj. Na koncu smo zadovoljni mi in oni, s^ so cene nizke, tečaj uspešen, mi pa tudi imamo nekaj do- bička.« Mojca Žitnik: »Delam pri društvu Partizan Nova vas iz Celja in sem že drugič v tem taboru. Za tečaj so me pred- lagali v mojem društvu, ker sem uspešno delala s ciciba- ni iz našega društva, tako da so bili z mojim delom zado- voljni. Seveda pa potrebu- jem tudi določeno strokovno znanje, zato so me poslali sem. Tabor mi je izredno všeč in če bo le mogoče, bom še prišla sem.« Bernarda Petek: »Že več let uspešno delam s cicibani in mlajšimi pionirji v dru- štvu Partizan-Mesto iz Celja. Delo, ki ga opravljam, me ze- lo veseli, zanj pa potrebujem določeno strokovno izobraz- bo in mozirski tabor jf ravno pravšnji. Tukaj sem prvič, upam da ne tudi zadnjič.« Joca Trateški: »Tudi jaz že nekaj let delam pri Partizanu Nova vas, predvsem s ciciba- ni. Postati športni delavec in to dober, je moja velika želja že od malih nog. Zato sem se relativno zgodaj tudi vključi- la v delo z mladimi športniki. To mi predstavlja največje veselje in izredno vesela sem bila, ko so me poslali v ta tabor, saj se lahko tu ogrom- no naučim, za moje kasnejše delo v praksi.« Marjan Škoda: »Tudi jaz delam pri društvu Partizan iz Celja. Cicibane učim raz- nih športnih veščin, v glav- nem gimnastike. Sem sem prišel po pravici povedano, bolj zaradi zabave, najbolj pa mi je všeč, ker je precej več deklet kot fantov, tao da je ob večerih zelo zabavno. Ta- bor je drugače dobro urejen, vendar je premalo družabnih večerov. Moram priznati, da precej delamo in po malem že komaj čakam, da pridem domov in se malo odpo- čijem.« Na koncu lahko zaključi- mo, da so v taboru bolj ali rnanj sami prijetni fantje in dekleta, ki bodo nekoč mo- goče res odlični športni de- lavci, vendar ne moremo za- molčati, da so nas odgovorni ljudje v taboru neprijazno sprejeli. GORAN OBREZ Počitnice V tovarni Marjana Kovačič z Zbe- lovske gore je ena tistih mladih, ki znajo počitniške dni zamenjati za delovne. V konjiškem Kostroju jo ima- jo radi, ona se je bila na ko- lektiv navadila že pred leti, ko je začela v to delovno or- ganizacijo zahajati na po- čitniško delo. »Kakšen di- nar zmeraj prav pride«, je dejala skromno ob obisku na delovnem mestu ob pro- izvodni liniji v tozdu Pla- stika. Sicer pa je Maijana konča- la Sredio komercialno šolo v Celju in na vprašanje, zakaj si ni poskusila dobiti dela v zavetju kakšne pisarne, je odločno odgovorila, da se že- li spoznavati s proizvodnim procesom v Kostroju, da tu- di to sodi k njeni izobrazbi, pa še kakšen dinar več dobiš za delo v proizvodnji. »Delo ni težko«, je dejala Maijana, »vendar so me prve dni moč- no bolele noge. Potem se člo- vek utrdi. Delavci te jemljejo kot sebi enakega, nobenih razlik ni med nami ne kadar gre za delo, pa tudi ne pri prehrani ali prevozih.« Skratka, Maijani je delo v Kostroju v Slovenskih Ko- njicah tako všeč, da bo za- prosila za štipendijo in če se ji sreča nasmehne, bo že je- seni vpisana na maribor- skem Vekšu. Ko bi študij končala, potihoma razmišlja in upa, da bo v Kostroju do- bila tudi redno delo. Tudi njena starša sta zaposlena v Kostroju. MATEJA PODJE!D iVIarian Horjaic Namenjeni smo bili v hri- De, pa nas je sredi vročega poletnega dne pretresla ža- lostna vest, da si umrl pod ti'aktoijem, na pokošenem travniku, ob žvrgolenju ptic in tihe pesmi vetra. Sončni žarki so pr\i po- božali tvoj tihi, bledi obraz. . Kot težke, moreče sanje spoznanje o tvoji prez- ëodnji smrti prihajalo v ^as. Resnice, da te ne bo več 'P^d domače, sošolce, pri- J^ie]je, pa sploh nismo mo- ëH sprejeti. foznaii smo te kot prijet- nega, razigranega fantiča, ki je rad vsakomur po- magal. Nikoh nisi znal reči »ne«, četudi teje že drugje zopet čakalo delo. S svojim marljivim de- lom doma in v šoU si bil zgled svojim vrstnikom. Spominjam se zadnjega šolskega dne, ko ste vsi ne- wmmmmmmtÊÊÊÊÊÊÊÊm strpno čakali, da zvonec odzvoni konec šolskega le- ta. Zaželeli smo si prijetne počitnice, z željo, da se v jeseni vsi zdravi zopet vi- dimo. Žal je usoda hotela dru- gače ... Tvoja šolska klop bo ostala prazna. Zelo te bomo pogrešah. Za tabo bo ostala praznina in neizmerna bo- lečina. Vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. DRAGICA KUMER 6. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Slikarska kolonija in stik s krajani v osrčju Kozjanskega je v okviru spominskega parka Trebče trg Pilštanj. Pred dnevi se je tam končala dru- ga slikarska kolonija likov- nih pedagogov Slovenije. Na njej so sodelovali: aka- demski slikar iz Ljubljane prof. dr. Milan Butina, do- mačin, akademski slikar prof. na Pedagoški akade- miji v Mariboru, Peter Kri- vec ter likovni pedagog An- ton Slivnik iz Rogaške Sla- tine. Zamisel za kolonijo se je rodila pri društvu likovnih pedagogov Celje. Posredo- vali so jo članom prosvetne- ga društva Pilštanj. Ti so jo hvaležno sprejeli in jo tudi realizirah preko kulturne skupnosti občine Šmaije pri Jelšah. Kolonija likovnih pedago- gov je bila mišljena kot kolo- nija slikarjev, akademskih slikarjev ah pa ostalih likov- nih pedagogov, ki se ukvar- jajo s pedagogiko na naših šolah: osnovnih, srednjih, višjih ter visokih in ob peda- goško prosvetnem delu ni- majo vedno dovolj časa za svojo poklicno dejavnost. Takšno srečanje je za njih se- veda še kako pomembno. Organizirajo ga vsaki dve leti. Osnovni namen kolonije je, da se na platno prelije kozjanska arhitektura, ki vedno bolj izginja. Letos je bil njihov glavni motiv kraji- na, želijo pa slikati tudi ljudi. Udeležence izbirajo tam- kajšnji likovni pedagogi v sodelovanju s krajani (Kul- turnim društvom). Mišljeno je, da naj bi bil en domačin, drugi pa iz ostale Slovenije. Letošnji gost je bil prof. dr. Milan Butina, kije o koloniji povedal: »Zelo rad sem se odzval povabilu na slikarsko kolonijo. Nekaj tudi zato, ker še v Pilštanju nisem bil, po pripovedovanju pa sem skle- pal, da mora biti tukaj zelo lepo. Res je! Kraji so čudovi- ti, slikarskih motivov je izredno veliko, tako da je do- ber teden, koUkor traja to srečanje, kar premalo. Člo- vek takrat bolj nabira vtise, kot dela. Moram reči, da je lepo. Tri- je smo, dobimo se ob enih, ko gremo k svojim gostite- ljem. Gre za zanimivo poseb- nost te kolonije. Živimo na- mreč kar s krajani, oziroma, vsak dan pri drugi družini, kjer tudi prespimo. Tako na- staja pristen stik med nami.« Dela, ki jih v času kolonije naslikajo udeleženci, razsta- vijo na kozjanskem kultur- nem tednu v mesecu febru- arju, nekaj pa jih odkupijo krajani. Zdaj je v zbirki Kul- turnega društva že šest slik, ki so jih podarili slikarji, čez dve leti bodo tri več. To je vzrok, da se pojavlja vedno večja želja po galeriji, ki bi imela v kraju samem velik pomen. DANIELA GRADIŠNIK Prof. dr. Milan Butina pri ustvarjanju svoje zadnje slike na likovni koloniji POLETNE KULTURNE PRIREDITVE: f V okviru celjskih poletnih prireditev boste jutri ob 20 f uri nastopila violinist Balžalorsky in pianist Hinko Haas ' VELENJSKI GRAD: | Nocoj, ob 20.30 bo imel na velenjskem gradu Igor Kaduc zanimivo predavanje z naslovom Med Eskimi. Predavanje spremljano z diapozitivi, filmom in glasbo, govori o poti preko Evrope, Ovčjih otokov do največjega otoka na svetu - Grenladije. ATRIJ KAVARNE IN SLAŠČIČARNE CENTER TITOVO VELENJE: I Gledališče »Podjetje za proizvodnjo fikcije« se bo pred- i stavilo z zanimivo predstavo, ki vsebuje elemente klasič- i nega kabareja in krimi-zgodbe. Igra poteka simultano na videu in v živo. PIVNICA ROGAŠKA SLATINA: Jutri, v petek, ob 20.30 bodo s kor^certom nastopili sopranistka Mira Mrascek, pianist Robert Mrascek iu viohnistka Jasmina Mrascek. ZRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA: V soboto ob 20.30 se bo v Zdraviliški dvorani pričel večer napolitanskih in drugih pesmi z Jurijem Rejo in baletom. KNJIŽNICA TITOVO VELENJE: Jutri, v petek, ob 19.30 bodo odprli razstavo Hannesa, Flacka, grafika iz Gradca, ki se bo predstavil s svojimi haptično-sintetičnimi vizijami v emajlni slikarski tehniki, RAZSTAVNI SALON ROGAŠKE SLATINA: Le še danes in jutri si lahko ogledate razstavo slik Ferda Mayetja. LIKOVNI SALON CELJE: V likovnem salonu so na ogled dela slikarja Tomaža Gorjupa. ZDRAVILIŠČE LAŠKO: Zdravilišče Laško prireja v sredo, 20. avgusta, ob 20'' koncert angleškega dua HOT LINE. Igrata folk, blues in country. Do sedaj sta izdala 3 LP. TENIS - rekreacija in pogodbe vsak dan od 9. do 21. ure. NOVOST! Ob rezervaciji teniških igrišč je potrebno takoj plačati igralnino pri varnostniku. TEČAJI TENISA - za odrasle in otroke: 1. tečaj 11. avgusta ob 17. u ri, 2. tečaj 25. avgusta ob 17. uri. Prijave pri varnostniku - tel. 33-098. POČITNIŠKI PROGRAM: za osnovnošolce ii srednješolce vsak delavnik od 8. do 12. ure. Program je voden in brezplačen, na voljo objekti in rekviziti. SEJEM rabljenih avtomobilov vsako soboto od 8. do 12. ure. BIFE »Tenis« odprt vsak dan od 9. do 22. ure. Vabljeni. Režiser naj bo! Do izkušen/ s seminarjem na Rogii Pri Zvezi kulturnih organizacij Celje se te dni skrbno pripravljajo na organizacijo medobčinskega seminarja za režiserje ljubiteljskih skupin. Doslej se je s celjskega območja prijavilo že 26 kandidatov, ki bodo na Rogli od 18. do 23. avgusta zbirali teoretično in praktično znanje v dramaturgiji in organizaciji gledališke igre. Seminar so narekovale vse hujše kadrovske potrebe v številnih društvih, saj je že dolgo znano, da so mar- sike voljni delati, da imajo celo dobre pogoje za delo in vehko volje, pa jim manjka znanja. Predvsem znanja pri režiranju raznih gledaliških del. Pri Zvezi kulturnih organizacij Celje, kjer se problema tudi dodobra zave- dajo, so prav zato pripravih vse potrebno za seminar, in sicer ob pomoči Združenja gledaliških skupin Slo- venije, ki bo prevzelo vsebinski del seminarja. V 42 urah si bodo seminaristi nabrali nekaj osnovnih izku- šenj in ob zaključku seminarja pokazali, kaj so se naučili. Vsak udeleženec seminarja je tudi že v naprej dobil študijsko gradivo, po katerem bodo ob zaključku pripravih recital. Zanimivost, ki jo gre še posebej poh- valiti, je dejstvo, da se bodo na seminarju lotili razmi- šljanj o pripravah različnih proslav, s čemer želijo pre- seči klasično in preživelo »proslavarstvo.« MATEJA PODJED TOVARNA VOLNENIH ODEJ Škofje vas pri Celju vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo delavce naslednjih profilov: KV KLJUČAVNIČAR {IV. stopnja strokovne zahtevnosti - KV ključavničar in 4 leta delovnih izkušenj) KV KUHARICA (IV. stopnja strokovne zahtevnosti - KV kuharica in 6 mesecev delovnih izkušenj) VEČ DELAVCEV (za delo v proizvodnji) Kandidati morajo izpolnjevati pogoj, da imajo stalno bivališče na območju, kjer je omogočen prevoz na delo z javnim prevoznim sredstvom. Delovno razmerje za vsa dela in naloge sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trime- sečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna volnenih odej Škofja vas pri Celju, 63211 Škofja vas, objava velja do zasedbe del in nalog. Po delu na oder člani prosvetnega dru- štva iz Šentvida pri Planini so se letos predstavili ob- činstvu še kar s tremi pre- mierami, kar je nedvomno zelo veliko. Uprizorili so: pravljično igro Sovica Oka, dramo Ples življenja in komedijo Hodi de bodi ah Dve vedri vode. - Če pomishmo samo na to, koliko časa so morali igralci posvetiti v^jam, se na ta na- čin odreči marsikateri zaba- vi, predvsem pa delu na kmetijah, ki povsod čakajo pridnrh, delovnih rok, lahko uvidimo njihovo prizadev- nost, da bi ljudem nekaj po- kazaU. To jim je tudi v celoti uspelo, saj so jih navzoči vsa- kokrat nagradih z dolgimi in bučnimi aplavzi. Da so vse to zmogli, izhaja iz tradicije kraja, ki je znan po prosvetni dejavnosti že iz- pred 1. svetovne vojne, ko so nastopali njihovi pradedje in prababice, zato ima kraj v tem smislu globoke kore- nine. Poleg nastopajočih pa ne smemo mimo prizadevne tov. Berte Škoberne, ki kot režiserka vodi dramsko sku- pino izključno iz Ijubitelj- stva do igranja. Marsikdo se vpraša, kako najde čas poleg službe v vrtcu, družine in go- spodinjstva. Vendar vsi, ki jo poznamo vemo, da je njena celotna družina predana pro- sveti. Težje in odgovornejše vloge pogosto zaupa možu Božu in očetu Henriku, ki sta ji tudi v oporo in pomoč. Od starejših igralcev pa še vedno in z velikim uspehom sodelujeta Jožica Romih in Janko Gračnar - sedanji predsednik prosvetnega društva. V letu 1980 so si člani s pomočjo domačinov in de- narne pomoči širše družbene skupnosti postavili nov kul- turni dom, ki je ponos kraja. Do danes se je v njem zvrsti- la že vrsta iger domačega društva, mnogo proslav, go- stovanj pevskih zborov in dramskih skupin, nastopov raznih ansamblov in še bi lahko naštevali. V času MDA pa dvorano koristijo briga- dirji ZMDA Kozjansko. Težave pa ima društvo z vzdrževanjem doma. Ves de- nar, ki ga dobi za svoje delo- vanje od ZKO Šentjur mora dati za kurjavo in elektriko. Zato pogosto ni denarja niti za kulise, barve in kostume, kar k prireditvam nujno so- di. Vse to si morajo narediti in preskrbeti igralci sami. CVETKA TRŽAN 14. avgust 1986 novi tednik - stran 7 let iVIozirske koče in Dan planincev Mozirske planince čakata začetku septembra dve „liki prireditvi. Najprej, 6. ntembra, bodo namreč ^^glavili 90-letnico obsto- [ ¡Vlozirske koče, 14. sep- Ptnbra pa gostili nekaj ti- Л planincev na letošnjem inevu slovenskih planin- ' Na organizacijo dveh ^tevnih prireditev se že ^aj časa vneto priprav- ' V^treh letih, kar so Mozir- 1^0 kočo v zelo slabem sta- 0b otvoritvi Mozirske ko- g dne 5. oktobra 1896, je laćelnik Savinjske podruž- Slovenskega planin- ^ega društva Fran Kocbek j^^ole nagovoril prisotne: fia^a nova koča sicer ne 10јј v bližini smelih in v lebo dvig^očih se orjakov, le v obližju blestečih lede- likov, stoji pa na najpri- nernejšem kraju Golčke ilanine, od koder je ljubek logled po krasni zgor^i in podnji Savinski dolini, z lližnjih vrhov Medvedjaka p Boskovca pa še razsež- razgled po naših div- Ub Savinskih planinah in jalje na okrog. Otvarjajoč lozirsko kočo, želim, da bi (njej uživali vsi turisti pri- ftne ure neizkaljene rado- i, in prosim boga, da bi ji Eizanesel z vremenskimi zgodami. Prepričan sem, 1 bode naš novi planinski lom povzdignil turistiko v las in gotovo privabil tudi Darsikaterega letoviščnika { Mozirja, da se bode divil ;poii Savinskega ozemlja.« ovoru je sledilo pokanje opičev, vesela in mnogo- Tojna družba pa je potem osedla po skupinah, se repčala in zabavala ... (ju ponovno prevzeli planin- i PD Moziije, so to nekdgj In sedaj ponovno) priljublje- 10 planinsko postojanko po- polnoma obnovili. Z več kot 8 tisoč prostovoljnimi delov- nimi urami, z vloženimi osmimi milijoni dinaijev ter dodatnimi prispevki delov- nih organizacij so popolno- ma obnovili celotno ostrešje, preuredili ogrevanje, kočo izohrali, dogradih deponijo premoga ter nov gostinski prostor, prenovili pa tudi je- dilnico, prepleskali sobe ter kupili posteljnino in večino opreme za kuhinjo. Ta druga planinska koča Savinjske podružnice in sploh šesta planinska koča Slovenskega planinskega društva je tako pripravljena, da bodo v njej dostojno proslavili visok ju- bilej. Vse v zvezi s pripravami na ta dogodek je že urejeno, posebne komisije, ki so jih pri planinskem društvu ustanovili pa imajo sedaj največ dela s pripravami na Dan planincev, ko pri Mozir- ski koči in na Golteh priča- kujejo več kot šest tisoč pla- nincev. Pripravljajo bogat kulturno zabavni program, ob tej priložnosti pa bodo na pobudo RTC Golte odprh tu- di sprehajalno planinsko pot po Golteh. Plakat za ta dogo- dek pripravlja Jože Horvat- Jaki, izdali bodo tudi znački ob jubileju koče in Dnevu planincev, natisnili brošuro, izdelali našitke in nalepke. Tudi za promet bo dobro po- skrbljeno. Avtobusi (do 46 sedežev) bodo lahko pripe- ljali do Reške planine, kjer bo urejeno tudi parkiranje, gondola pa bo ob Dnevu pla- nincev lahko prepeljala tri ti- soč obiskovalcev. Tudi za prijetno počutje vseh bo do- bro poskrbljeno. RP Šampion v mešanju pijač Malce Belamija, banani- nega fructal likerja, mara- skina, bittra Istra in še osvežilna brezalkoholna pi- jača in »kratek« osvežilni poletni coctail je priprav- ljen. Preprosto, če imaš se- veda občutek za pravo mero in spretne roke za mešanje takšne pijače. Jože Ocvirk iz Prebolda te lastnosti do- brega barmana ima, sicer ne bi letos, na Tekmovanju Mimoza 86 na Svetem Štefa- nu dosegel v mešanju krat- kih pijač prvega mesta. Sicer pa, za dobrega bar- mana mora imeti še kup dru- gih lastnosti. Najprej seveda ljubezen do te svojevrstne umetnosti, imeti tak okus kot tisti na drugi strani točil- nega pulta, poznati pijače in vedeti katere se lahko med seboj mešajo, nezaželen paje verjetno tudi daltonizem (barvna slepota), kajti razen okusa pritegne tudi paleta barv kratkih ali dolgih pijač. »Rabiš seveda še shaker (ročni mešalec), mix glass (odprti kozarec za mešanje pijač), električni mešalec, ter poleg pijač še kup dodatkov, ki dajo tisti pravi okus,« do- da barman preboldskega ho- tela, ki si je izkušnje o meša- nju dobrih pijač nabiral po tekmovanjih po svetu in doma. »Osnov, na primer takš- nih, da pijačo lahko ohladiš z ledom, a ne tako, da tega daš v kozarec, si ni težko prido- biti, pomembnejše so izkuš- nje, ki pa si jih najlažje pri- dobiš na tekmovanjih in sre- čanjih barmanov. Posebno spretni mački so pri tem por- toroški barmani, od katerih sem izvedel marsikaj korist- nega. Na srečo mi tudi v de- lovni organizaciji pomagajo, da se srečanj in tekmovanj lahko udeležujem. Mislim, daje ponudba mešanih pijač pri nas preskromna, pred- vsem pa s tem ne znamo za- služiti. Imamo namreč dobre barmane, recimo Antonijo Jurički iz Ljubljane, ki je do- slej edina svetovna prvaki- nja v mešanju kratkih pijač. Tudi v regiji je nekaj dobrih barmanov, zato si želim, da bi ustanovili sekcijo barma- nov, kar bi bil velik na- predek.« Ste si torej zaželeli osvežil- nega coctaila iz rok strokov- njaka za te zadeve. Jože Ocvirk je pravi naslov, a prej se spomnite, ali ste za sladko ali bolj kislo, suho ali polsu- ho, bolj rdečo ali zeleno, močno ali blago, kratko ah dolgo pijačo? RP Foto: E. MASNEC Ivo Skale Na začetku letošnjega Poletja je po daljši bolezni ^^тnгl Ivo Skale, dolgoletni predsednik Turističnega oništva v Rogaški Slatini m direktor tamkajšnjega 'komunalnega podjetja v Pokoju. Pokojnik seje rodil 1. 10. na Teharjah pri Celju, se je izučil trgovine, je 4^1al kot skladiščnik v ta- '^ratni Westnovi tovarni, '^^rje bil tudi kot udeleže- štrika odpuščen. Nato delal pri mlinarju Pocaj- fu na Teharjah, kjer ga je ^'^upator odpustil iz služ- ko je Pocajtu zaplenil '^¡¡n. Sledilo je delo v kon- fumu Železarne Štore, kjer je navezal stike z OF in je pa vojna leta aktivno sode- nu ^ Ј^ oskrboval s ^^^nrano in pomagal pri- OF. Leta 1943 je tik P^ed aretacijo zapustil služ- ° y Železarni in pobegnil 'a Sentrupertski teren, kjer je vzdrževal javko, obveš- čal 1јиф o racijah in posre- doval material mimoido- čim partizanom. Marca 1944 je postal član okrajne- ga odbora OF Šentrupert, ki se je kasneje preselil v Šentjur. V tem svojstvu je delal vse do avgusta 1945, ko je organiziral Nabavno- prodamo-kmetijsko zadru- go v Storah. Kasneje je de- lal v javni upravi, od leta 1959 pa do upokojitve v le- tu 1972, pa je bil direktor Komunalnega podjetja v Rogaški Slatini. Pokojnik je bil vsestran- ski javni, politični in dru- štveni delavec, predvsem pa se je angažiral na po- dročju turizma. Bil je vrsto let predsednik Turistične- ga društva Rogaška Slati- na, kije pod ruego vim vod- stvom uspešno sodelovalo in pomagalo pri nastajanju tega velikega in danes so- dobno urejenega zdraviliš- ča. Za svoje delo je prejel več javnih priznanj in odli- kovanj, za delo na področju turizma pa zlati znak Turi- stične zveze Slovence. Po- kojnik je bil vesten in dela- ven mož, ki je doprinesel velik delež naši družbeni skupnosti, pa še posebej, turistični društveni organi- zaciji, ki ga bo ohranila v lepem spominu. ZORAN VUDLER Tabor pionirjev planincev Julija je bil v Logarski dolini že četrto leto zapored TABOR PIONIRJEV PLANINCEV MDO SAVINJSKA. Letos je bilo pet enoteden- skih izmen. Vseh udeležencev je bilo 110, od tega 87 pionirjev in 23 mladincev. Taborili so pionirji in mla- dinci PD Zabukovica (19), Ti- tovo Velenje (32), PD Žalec je imel tabor za mladince (15) m tabor za pioniije (24 udeležen- cev), PD Prebold in Rogaška Slatina so taborili skupaj (20 pionirjev). Vse skupine so obiskale ra- zlične vrhove v Logarski doli- ni, Žalčani so navezali stik z graničarji. Poleg izletov oziro- ma pohodov, ki so bili tudi dvodnevni in nočni pohodi, so bila razhčna predavanja, ude- leženci so predelali snov pi- onirske planinske šole. Splošen vtis je, da so tabor kot celota in posamezne skupi- ne, zelo lepo uspeli. To dokazujejo tudi obiski staršev. Planinska društva po- vabijo v tabor starše otrok, ki taborijo, seznanijo jih s planin- stvom, z življenjem v taboru, popeljejo jih skupaj z udele- ženci tabora na lažje ture. Res je, daje taborenje drago, vendar je vpršanje, zakaj osta- la društva ne pošiljajo svoje pi- onirje v tabor. Društva, ki or- ganizirajo tabore si pomagajo s pleninskimi vodniki, ki brez- plačno vodijo tabor, marsika- tera delovna organizacija da te- mu ali onemu vodniku brez- plačen dopust, ali izreden do- pust, naberejo sredstva pri or- ganizacijah združenega dela, pomaga Telesno-kulturna skupnost, pomaga Štab terito- rialne obrambe SO Žalec, pri- spevek staršev in rezultat je tu. Predvsem pa je važno to, da se pionirji naučijo varne hoje v gorah. F. JEŽOVNIK Gostje, kako se počutite? Ingebourg Eder, Hem mer pri Dorthmundu: »Drugič smo tukaj, na tu- ristični kmetiji Goličnik v Šmihelu in zelo, zelo smo zadovoljni. Prej smo ho- dili v Avstrijo, a nam je tukaj prijetneje in mora- mo priznati tudi ceneje. Tudi doma živimo v takš- nem okolju, zato nam okolica odgovarja. Mir je tukaj, dobri ljudje in predvsem dobra hrana. Prav ničesar ne pogreša- mo, ob tem pa veliko po- čivamo, hodimo na izlete, predvsem na Golte in Mo- zirsko kočo. Ob tem le to, da so v hotelu do gostov premalo pozorni, med- tem koje na koči povsem drugače. Največ pa nam pomenijo družabni večeri z gostitelji, ki nam zapoje- jo, zaigrajo ter pripravijo hrano z žara.« Mária Leskó Nagyné, iz Egera na Madžarskem: »Prvič smo bih v Jugosla- viji lansko leto, na poti proti Bolgariji. Letos smo se odločili, da gremo na morje kar k vam. Radi bi namreč pokazali otrokom moije. Pri nas na Madžar- skem imamo sicer tudi svoje ,moije'. Blatno jeze- ro, kjer je vse ceneje kot pri vas. Prišli smo na kampiranje, vendar še ne vemo, kje se bomo utabo- rili. Ostali bomo tri tedne, v tem času pa si bomo ogledali tudi celo Istro. Tale cesta od Maribora proti Aiji vasi je zares so- lidna, zelo pa mi je všeč parkirni prostor okoh ka- terega je mnogo zelenja.« Franc Serdoner, vodja ho- tela Prebold: »Z zasedenost- jo našega hotela v tem polet- nem času smo zadovoljni, saj smo do 15. septembra polni. Že osmo leto zapored na- mreč gostimo dopustnike iz Dalmacije, v glavnem delav- ce in upokojence Brodogra- devine iz Splita. Radi se vra- čajo k nam, saj jim priprav- ljamo zanimiv program osemdnevnega bivanja. Ob tem, da imajo prost vstop na vse naše prireditve, plese, v diskoteko in na kopališče, jim organiziramo ogled Rim- ske nekropole, vsaki skupini pa tudi celodnevni piknik ob ribniku Preserje. Predvsem s teh srečanj se gosti vedno vračajo zadovoljni, saj v naši režiji tudi sami pomagajo pripravljati in streči hrano, ki jo pripravljamo na žaru. To pa je tudi tisti pristni stik z gosti, ki ga gostje pa tudi mi, večkrat pogrešamo. Upamo, da hotel ne bo pra- zen tudi v jesenskem času in pozimi. Že sedaj se tako do- govarjamo s puljskim Ulja- nikom, ki jim za zimski čas ponujamo smučarske pro- grame.« Kljub zamudi smo lahko veseli prve informativne table na Titovem trgu, namenjene turistom in ostalim obiskovalcem Celja. Načrtovalci so v okviru študije celostne podobe mesta predvideli še nekaj takšnih informativnih tabel. »Nadležnih« vprašanj: »Opro- stite. ^e pa je pošta, muzej, banka itn.« bo torej manj. Tega so lahko veseli tudi v agencijah, a kot kaže, spet ne povsod enako. Tak informativni pano naj bi namreč stal tudi na ploščadi pred avtobusno postajo Izletnika, tam, kjer je pravzaprav najbolj potreben. Žal se pri Izletniku s postavitvijo niso strinjali. Še en dokaz več, da naše turistične agencije bolj in raje služijo denarce s tistimi, ki iz Celja odhajajo, kot pa s tistimi, ki vanj prihajajo. RP, Foto: EM 8. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Boljši pogoji - lepši rezultati čebelarji bodo prevzeli staro mlekarno v Celju Prvega aprila se je čebelar- ska zadruga Žalec združila z mlekarno v Arji vasi, kot de- lovna organizacija, v kateri je zaposlenih petnajst delavcev, z dvema poslovnima enota- ma: PE Žalec s sedežem v Ka- sazah in PE Ljubljana s sede- žem v Polhovem gradcu. S to povezavo se je v čebelar- ski zadrugi okrepila komerci- alna služba, kar je pogoj za boljšo ter večjo pridelavo me- du. Zmanjšali so se transportni stroški, zagotovljene im^jo večje količine zdravil in slad- korja za krmljenje čebeljih družin. Delavci lahko koristijo proste zmogljivosti na polnil- nih strojih v mlekarni in upo- rabljajo laboratorije za ugotav- ljanje kakovosti medu. Največ- ja pridobitev pa so prostori v stari mlekarni v Medlogu, ki jih prav v tem času urejujejo. Spodbudo za obnovo le teh so dale tudi inšpekcijske službe. Mlekarna v Aiji vasi si je s so- delovanjem pridobila pravice za uvoz reprodukcijskega ma- teriala in si povečala odkupno moč. Čebelarska letina traja osem mesecev. Z aktivnim delom prično v zadrugi že v prvih po- mladanskih dneh, ko je čebe- larjem treba priskrbeti satnice in panje. Odkupne cene so odvisne od kakovosti medu ifi njegove či- stosti. N^nižje so za cvetlični med (1 liter 500 din), n^višje pa za čisto jelko-med, kije naj- bolj iskan (1 liter 920 din). Ce- ne se sicer usklajujejo na po- slovni skupnosti za čebelar- stvo Jugoslavije. Letos je čebelarska letina izredno dobra, čeprav je v dru- gi polovici julija deževje precej izpiralo med. Lani je v Sloveni- ji povprečen pridelek znašal štiri kilograme, letos pa kar petnajst kilogramov na panj. V čebelarski zadrugi so le- tošnje leto odkupili od koope- rantov od 120-150 ton medu. Ostale količine pa iz drugih re- publik, n^več akacije iz Sr- bije. Med prodajajo na domačem trgu, kjer je velika konkurenca in na tržiščih zahodne Evrope. Tu dosegajo temnejše vrste ugodnejše cene kot doma. Zelo zanimiv je izvoz v Itali- jo, kjer se je pojavil med iz Ki- tajske. Le ta znižuje ceno naše- mu, vendar ne v tolikšno ško- do, da se prodaja nebi splačala. Na splošno pa je cena medu na svetovnem trgu padla zara- di dobrega pridelka v svetu. Pri pridelavi medu nastaja velika razlika med odkupno in maloprod^no ceno, s^ vemo da je sladka tekočina v trgovi- ni enkrat dražja kot pri čebe- larju. Polovico maloprodajne cene predstavljao stroški em- balaže, polnjenja ter trgovin- ske marže. Med odkupno sezo- no je povpraševanje po medu n^manjše, zato gaje potrebno za šest mesecev shraniti. Pri tem pa nast^ajo tudi veliki stroški skladiščenja. Delavci čebelarske zadruge Žalec se bodo spomladi prese- hli v nove prostore v Medlogu, kjer bodo skušali povečati pro- izvodnjo pakiranega medu. (Lani so ga od 350 izvozili 50 ton). Izdelovah bodo poživila z dodatki zdravilnih zelišč, siru- pe z okusi raznih sadežev, po- večali bodo število kooperan- tov, okrepih sodelovanje z ob- činskimi društvi in medobčin- sko čebelarsko zvezo ter pove- čali skrb za zdravje čebeljih družin. DARJA KAPUS Regijsko tekmovanje traktoristov Na poljih KK Hmezad Žalec je KZ Savinjska dolina pripravila letošnje regijsko tekmovanje traktoristov. Udeležilo se ga je 35 traktoristov in mladih zadružnikov, pomerili pa so se v oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Ekipno so bili najboljši mladi zadružniki iz Erine TOK Šoštanj, med posamezniki pa je v oranju zmagal Anton Špitalič (Era TOK Šoštanj), pri spretnostni vožnji Robert Arzenšek (TZO Petrovče) in pri teoriji Andrej Kozmos (TZO Petrovče). Pri traktoristih starih več kot 27 let je zmagal Bojan Cetina (TZO Šempeter), pri spretnostni vožnji sta si prvo mesto razdelila Ivan Povše in Nande Kunst (oba TZO Šempeter), pri teoriji pa je zmagal Vinko Zupane (TZO Petrovče). Pri članicah je pri oranju in teoriji zmagala Majda Kunst, druga paje bila Majda Četina. Najboljši bodo nastopili na republiškem tekmovanju. T. TAVČAR Umetno namakanje hmeljišč Zaradi pomanjkanja vlage v zemlji so sredi prejšnjega tedna pričeh z umetnim nar njem hmeljišč v Savinjski dohni. Direktor Kmetijske zadruge Savinjska dolina Vlado nam je povedal, da imajo v lastni in kooperacijski proizvodnji za umetno namal urejenih okrog 400 ha hmelja. Delavci delajo 24 ur na dan in na teh hmeljiščih bo S( hmelj kvahtetnejši in ga bo tudi več. Na shki: Pri pripravi hmeljišča za namakanje. TONE TA\ Jabolka bodo prej zrela v Mirosanu pričakujejo povprečno letino Hmezad sadjarstvo Miro- san je enovita delovna orga- nizacija in ena redkih na tem območju, ki se ukvarja samo s pridelovanjem sadja in sadnih sadik. Na nasadih, ki obseg^o 120 ha od tega je ena tretjina mladih, ki še ne rodijo, priča- kujejo letošnje leto 1800 ton vseh sort jabolk. Glavnino pridelka predstavljajo zim- ske sorte: zlati delišes, jona- tan, gloster, jonagold, ajda- red in druge. * Z ozirom na to, da je letoš- nje poletje toplo, so bile zgodnje vrste jabolk en te- den prej zrele, zato bo tudi jesenska sezona obiranja de- set dni prej kot običajno. Na Mirosanu obirajo jabol- ka skupine sezonskih delav- cev iz Hrvatske. Zgodnje vr- ste so pričeli obirati julija, po sortah pa se vrsti obiranje naprej do prvih oktobrskih dni. (20. 9. - zlati delišes, 25. 9. - gloster in v 2:ačetku me- seca oktobra še £Ö dared ter mocu). Na dvorišču na Mirosanu imajo organizirano drobno prodajo, polovico jabolk pa oddajo v celjsko hladilnico. Na tuja tržišča prodajajo manjše količine sadja. Naj- več v zahodno Nemčijo (od 10-15 vagonov). Vsako leto pa izvozijo eno tretjino sad- nih sadik. Poleg jabolk gojijo tudi višnje, ki so jih lani izvažali v Švico. Letošnji pridelek bo znašal 1900 ton in bo približ- no enak lanskemu. Na Mirosanu bodo obnovi- h večji del starih nasadov. Posledice zime 1. 1985, ko je na področju kmetijstva. -Tako se lahko veselimo oziroma smo »dovoljni s poslovnimi rezultati KME- IJSKEGA KOMBINATA ŠENTJUR 'RI CELJU (TOZD Lastna kmetijska 'Iroizvodnja, TOK Šentjur, TOZD Klavni- b, TOZD Trgovinska dejavnost, TOZD iransport in DSSS), Sozd Merx. »V začetku leta smo v Kmetijskem iombinatu pričakovali dokaj zaostrene jogoje poslovanja. Pri tem smo računali la velik delež obresti v stroških poslova- la, rast cen reprodukcijskih materialov, |ovečane prispevke, davke in podobno,« je dejal Stanko Lesnika, direktor Bmetijskega kombinata. I »Da bi preprečili negativne rezultate, no v vseh tozdih in na ravni delovne _^"ganizacije pristopili k iskanju rešitev za ■jnanjšanje stroškov oziroma za povéía- K dohodka. Glede na polletne rezultate, I so relativno ugodni, ugotavljamo, da Ino v teh prizadevanjih uspeli, kar pa ne Romeni, da rezerv ni več. OMed omenjene ukrepe gotovo sodi skrb • koriščenje vseh proizvodnih zmoglji- ripsti. Analiza je pokazala, da skoraj pri _Peh proizvodnjah dosegamo planirane pličine, izjema je le deloma kooperacija. Jer so na zaostajanje vplivali zunanji či- Jtelji (zmanjšanje izvoza. Černobilska jïtastrofa). Pomemben prispevek k ugodnim rezul- Hom je dala skrb za zmanjšanje zalog, ■^išli smo do meje, ko tu ni več bistvenih izorv. Za rezultate klavnice je odločilno rela- jjvno stabilna nabava surovine s strani , ¡9ših partnerjev, po drugi strani pa smo z i«lgoročnimi poslovnimi odnosi- izločili dosedanje probleme s sprotno prodajo, kar predstavlja težak problem v nekaterih drugih klavnicah. Veliko smo gradili tudi na dolgoročnih odnosih s preskrbovalnimi središči Celje, Ljubljana, Maribor), kar je omogočilo, da iz teh virov dobimo tudi sredstva za po- speševalno službo in pospeševalne akcije. Brez teh virov bi TOK verjetno posloval negativno, seveda pa nas to veže, da tem središčem zagotovimo tudi stalno naba- vo. V transportu smo dokaj uspešno ures- ničih sanacijski program. Močno sta se uveljavili tudi novi dejavnosti to sta po- sredništvo pri transportnih storitvah in izvajanje melioracij. Omejili pa bomo ko- vinarsko dejavnost, saj zaradi splošne kri- ze v tej veji industrije ni mogoče računati na ugodnejše rezultate.« Jože Kovačič, vodja temeljne organiza- cije kooperacije, je posebej pohvalil do- bro vzpostavljene proizvodnje odnose s sedemsto člani in šesto kooperanti. »Glede na naše naravne pogoje je os- novna dejavnost naše temeljne organiza- cije: govedoreja (proizvodnja mesa in mle- ka, proizvodnja telet in plemenske živine) prašičjerejska proizvodnja kunjčjereja (predvsem v zadnjem času). Glavni poudarek je dan torej živinoreji, razmišljamo pa tudi o proizvodnji in raz- voju ribištva, za kar imamo glede na teren velike možnosti. V okviru tržne proizvod- nje pšenice se vključujemo v proizvodni program samooskrbe Slovenije s pšenico. Na manjših kmetijah se ukvarjamo tudi z zelenjadarsko proizvodnjo (zelje, repa, buče, kumarice in ostala povrtnina). Aktualna je proizvodnja jagodičevja, ki je trenutno nekohko manjša, vendar jo bomo v srednjeročnem obdobju v sodelo- vanju s predelovalno industrijo razširili zaradi posameznih ugodnih mikrolokacij našega območja. Proizvodne odnose skušamo urediti tu- di v vinogradništvu! To trenutno nima velikega obsega, bodočnost in razvoj možnosti na tem področju pa so odvisni od predelovalne industrije, če bo mogoče vzpostaviti zadovoljive proizvodno do- hodkovne odnose. To je ena od prednost- nih nalog srednjeročnega programa. Med našimi dopolnilnimi dejavnostmi je tudi usmerjenost v zdravilna zelišča, za kar smo se že dogovorili s Krko Novo mesto in Lekom Ljubljana. To bo dobro- došel dohodek predvsem za manjše kme- tije. Naše celotno območje je organizirano v petih proizvodnih enotah (Šentjur, Dram- Ije, Ponikva, Slivnica in Planina), kar nam zagotavlja, da se samoupravna organizira- nost čim bolj približa proizvajalcu. Pomembna je tudi pospeševalna služ- ba, ki je na nivoju TOK organizirana kot tehnološka služba, na poslovnih enotah pa kot pospeševalna. Obe skupaj skrbita za tehnološki, organizacijski in tehnični del proizvodnje.« »Klavnica je v zadnjih letih nosilka re- proverige mesa znotraj SOZD-a Merx,« nam je povedal Rado Tržan, vodja tozda Klavnica, »kar ji nalaga večje obveznosti zasledovanja ekonomskih efektov od pi- tanja govedi in svinj pri članicah, do pla- smaja mesa in mesnih izdelkov preko ma- loprodajne mreže in gostinskih organi- zacij. V minulem srednjeročnem obdobju je bila v glavnem končana tehnološko teh- nična sanacija, ki sedaj omogoča zakol do 6000 govedi in 8000 prašičev letno. Tudi pri nas je realizacija v prvem polletju na dinamiki plana. Skušamo se čim bolj tes- no povezovati s potrošniškimi središči, tako da bi bila odstopanja čim manjša. V bodoče čaka temeljno organizacijo še veliko naporov zlasti v smislu avtomatiza- cije obdelave podatkov, kar bo veliko pri- spevalo k boljšemu spremljanju tako fi- zičnih kot finančnih rezultatov poslo- vanja. Odpraviti pa moramo ozko grlo skladiš- čenja zrñrznjenega mesa in s tem v zvezi tudi rekonstruirati celoten hladilni si- stem.« Ob zaključku nam je Stanko Lesnina še dejal: »Vsi ti rezultati so na nek način posledica široke aktivnosti tako v samou- pravnih organih kot pri strokovnih delav- cih. Nanje paje gotovo vplivalo tudi to, da smo relativno povečali osebne dohodke oziroma zmanjšali zaostanek za drugimi. Nedvomno je to vzpodbudno vplivalo na odnos do dela. Rezultati so potrdili našo usmeritev tako, da nismo kršitelji družbe- nih usmeritev in s takšno politiko bomo nadaljevali tudi v bodoče.« Kmetijski kombinat Šentjur čestita k prazniku občine Šentjur pri Celju 10. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Usmeritev v papirno iionfelccUo že dolgo je znano da Loka pri Žusmu kot kraj diha in živi z Aerovim obratom, tozda Kemija Celje, zato je toliko po- membnejša uvodna ugotovitev, da se je stanje v obratu Loka letos izredno po- pravilo tako glede na proizvodnjo kot na plasman njihovih izdelkov. To nam je povedal Miljenko Brajkovič, pomočnik direktoija tozda za ekonomsko področje Aero Celje in nadaljeval: »Odločilnega pomena za obrat v Loki je bila usmeritev v papirno konfekcijo. V Celje smo namreč preselili proizvodnjo akvarela, v Loki pa se usmerili v omenje- no. Tu je še ostala proizvodnja črnilnih vložkov, Цјег paje stanje precej težje, ven- dar je proizvodnja v skupnem deležu zelo. skromna in ne vpliva bistveno na rezulta- te. Prodaja vložkov je namreč izredno slaba. Fizični obseg proizvodnje je presežen za 21 odstotkov, vrednostni pa za 24 od- stotkov glede na plan rezultati ob prvem polletju, glede na lansko leto pa so ti re- zultati še precej višji. Proizvodnja v Loki pri Žusmu ni več majhen obrat, ampak je prerasel v moder- no tovarno z 59 zaposlenimi, ki so ob pol- letju dosegli 320 milijonov dinaijev celot- nega prihodka. Zaradi slabega doseganja cen bomo iz- voz krčih, vendar lahko računamo, da bo- mo ob koncu leta dosegh plansko usmeri- tev. Kljub temu so izvozni rezultati nad pričakovanji, saj dosegajo v fizičnem ob- segu kar 53 odstotkov več kot so planirali. Skoda, da ga bomo zmanjševali, vendar...« Velik problem Aera in s tem tiidi obrata v Loki predstavlja skokovit porast cen papiija, ki je bil v Jugoslaviji posebej hud v zadnjih šestih mesecih. »Stanje na domačem trgu je dobro, obupne pa so cene papirja, ki onemogoča- jo še boljše rezultate. Za kilogram papirja najslabše kvalitete je potrebno odšteti že več kot 600 dinarjev, zato težko vsklajuje- mo cene na domačem tržišču. Tudi novi zakon o cenah je doprinesel k temu, da je vsklajevanju vhodnim in izhodnih cen izredno težko. Veliko delamo na tem, da bi bil obrat v Loki ekonomsko rentabilen, kar pa je v sedanjem času glede na povedano resnič- no izredno težko. V celotnem tozdu poz- namo problem ¡zasedenosti kapacitet, v Loki pa k sreči tega problema ni. Pomembna prednost Loke je v osvaja- nju programa termoreaktivnega papirja (to je papir za potrebe medicinskih apara- tov, ki smo ga dosedaj uvažali), čigar končna realizacija bo v Loki in bodo tako še povečali proizvodnjo. Ta še ni popolno- ma tehnološko osvojena, vendar računa- mo, da bo stekla do konca leta.« V Loki načrtujejo tudi posodobitev opreme - nakup novega avtomatskega stroja za polnjenje črnilnih vložkov. Toi sicer za proizvodnjo, ki trenntno ne ^ nemogoče paje zaostajati oziroma poči\| ti na zastareU opremi. Razmišljajo tudij nakupu modernih strojev za navijanje; delkov, ki jih proizvajajo v Loki. Tako so torej njihovi osnovni proizvoj - nekopirni in kopirni računski trakoj - kontrolni trakovi ' - trakovi za Almex stroje - termoreaktivni papir netiskan - termoreaktivni papir za medicino - črnilni vložki Letos bodo v Loki pri Žusmu naredij preko pet milijonov komadov vseh tr kov, medtem ko so jih še lani v tem obr tu proizvedli tri milijone. ^ V srednjeročnem programu niso preij videli povečanja števila zaposlenih, pi hodnost obrata v ekonomskem smislu j samo še večja produktivnost na najsodol nejši strojni opremi ter v iskanju novih t{ razšiijanju najboljših programov. Čeprav na zaključku pa vendar velikeg pomena - povprečni osebni dohodek šestih mesecih tega leta je bil v tozd. Kemija Celje 96.000 dinarjev, v približi enakih merilih se je gibal tudi v Loki p Žusmu. i Delavci obrata AERO Lok pri Žusmu čestitajo k prazi\ ku občine Šentjur pri Celju '/r '/у/лал/. ■fi' vywcegBgBW^w/z'K. Obrat Aera v Loki pri Žusmu Recepti iz prve rolce Mesarijo Klanjšek v Šentjurju v Ce- lju smo v našem časopisu že predstavi- li, v tokratnem zapisu pa nas je vodila misel, kako bi vam približali še tisto, za kar je Mirko Klanjšek že dobil številne pohvale svojih kupcev, ko so ga pov- prašali o pripravi tega ali onega mesa. Je že tako, da se človek vse življenje uči in ni gospodinje, ki bi znala pripraviti prav vse. In še nekaj: določeno jed pač pripravimo tako, kot smo se naučili. Včasih pa je le dobro, da jo pripravimo po nekoliko dugačnem receptu v zado- voljstvo vseh, ki jim radi postrežemo. Preden pa preberete dva recepta, ne- kaj osnovnih podatkov o tej izredno obi- skani mesnici v Šentjurju pri Celju. Gre za lokal, ki je ob nenadnem obisku že marsikatero gospodinjo rešil velike za- drege ob prihodu nenapovedanih gostov - saj sodi lokal med redke na celjskem območju, ki so odprti ob nedeljah. Mesnica Klanjšek je za stranke odprta takole: 7.00-14.30 delavniki 7.00-12.00 sobota 7.00-10.00 nedelja Ponedeljki - zaprto Ponudba je ne samo zelo raznovrstna, temveč tudi kvalitetna. Zelo pomembno je to, da je v Mesnici Klanjšek mogoče zadovoljiti večji del potreb gospodinj praktično na enem mestu. Ponudba za- jema: - vse vrste svežega mesa (govedina, ju- netina, teletina in svinjsko vključno z odej ki) - perutnina (kokoši, piščanci celi in raz- sekani, purani celi in razsekani ter več- krat race) - občasno jagnetina - z^čje meso - specialitete kot na primer svinjske ri- bice v mreži, ražnjići, masa za ćevapčiće - vedno je na razpolago tudi meso »ek- stra vrste« kot pljučna pečenka, bržola brez kosti in svinjska ribica - mesni izdelki raznih dobaviteljev, predvsem pa so daleč naokoli znane Klanjškove pečenice in kranjske, ki gre- do pravzaprav še »\Toče« v promet, kar nedvomno priča o njihovi kvaliteti in okusu - sir, alkoholne in brezalkoholne pijače, konzervirana povrtnina, kruh, žemljice in pecivo vseh vrst. Ob koncu tedna pa Mirko Klanjšek po- nudi zahtevnim kupcem tudi tatarski biftek, francosko solato in kuhano šun- ko. Veliko jih je, ki zaidejo k njemu tudi preden se odpravijo na piknik v naravo: pravijo, da pripravi izredno dobro maso za ćevapčiće in kvalitetno meso za ražnji- će. Obojni so po pripovedovanju tistih, ki se utrujeni vračajo s piknika, tako do- bri, da jih redno zmanjka in »gosti« pri- poročajo svojemu »gostitelju« naj drugič pri Klanjšku kupi več. In še ena posebnost po kateri slavi mesnica Klanjšek. To so izredno kvali- tetno in vabljivo pripravljeni narezki. Včasih pripravijo po naročilu narezek tudi za 150 ljudi. Pri Mirku Klanjšku naročajo narezke za najrazličnejša dru- žabna srečanja, poroke, praznovanja osebnih jubilejev in druge priložnosti. Pritožb ni, ker je Mirko Klanjšek izredno vesten, natančen in pozoren do sleherne- ga kupca ter se vedno ravna po izreku; gost ima vedno prav. Zato ni čudijo, da v njegovi mesnici pravzaprav ni dela dne- va, ko bi bil lokal prazen. Kot vedo pove- dati domačini, pa je lastnik v mesnici tudi že pred peto zjutraj zaradi priprave z osnovno željo: zadovoljiti kupca. Ker Mirka Klanj ška številni kupci pov- prašajo za nasvet o pripravi mesa, smo se odločili, da tudi na ta način posredujemo dva recepta, ki jih je .sicer moč najti v sleherni knjigi o kuhanju oziroma peče- nju, vendar tisti, ki so se ravnali po Klanjškovih nasvetih ne morejo brez ve- likih pohval. Svinjska ribica v mreži (za štiri osebe). I do I in pol kg nizek svinjski kare (pri stegnu) 3 dag soli 1 žlička Vegete 2 zrna česna 1 lovoijev list 2 kolobarčka čebule 1 kolobarček limone 2 vejici peteršilja svinjska mrežica Meso svinjskega kareja izluščimo (naj- bolje seveda to naredi na prošnjo stranke mesar). Navedene začimbe zmešamo in nadrgnemo ribico. Svinjsko mrežico po- ložimo v vodo, jo raztegnemo in n vanjo položimo ribico. Na zgornjo sti položimo kolobarček limone, na vs< stran kolobarček čebule in peteršilja. okusa je odvisno tudi naslednje: rib lahko predreš po sredini in vstaviš sla no, hrenovko ali kuhan korenček. Po bej slednji daje narezani specialitet ii den videz. Ribico nato zavijemo, vsti mo v vročo pečico, polijemo z oljem ii pri temperaturi 150 °C pečemo od 451 nut do ene ure, odvisno od debeline ri ce oziroma starosti prašiča. Vmes jo |C vamo s sokom, ki nastaja med pečenji Polnjena telečja prsa (za štiri osebe) 1 kg telečjih prsi I velika žemlja (stara-en dan, če je sv( jo posušimo v pečici) 10 dag piščančjih jeterc 1/2 del mleka peteršilj 3 dag soh I žlička vegete 1 zrno česna malo popra (odvisno od okusa) malenkost soka čebule in žlica drobtin. Pol decilitra mleka razredčimo v er decilitru vode. Razrežemo žemljico i mehčamo v mleku in vodi pet mii Meso ožmemo in ji v drugi posodi d( mo začimbe ter sesekljana jetrca. Ko so dobro premešamo, z njo napoln telečja prsa. Dobro je da prsa strokovno prip mesar in sicer tako, da rebra izlušči zgornjem delu, nato pa od tam za proti vršičkom prsi tako, da nasi vrečka. Vanjo vstavimo meso in vre zašijemo, da masa ne izpada. Na ponve položimo izluščene kosti, (ke puščajo sok) in na njih položimo prs« vse skup^ postavimo v toplo pečico, čemo uro do uro in pol pri enaki ten raturi kot svinjsko ribico. Toliko za tokrat, poskusite in prepi 11 se boste, zagotovo pa boste tud prvič ali pa stotič zavili v mesnico KI šek v Šentjurju pri Celju. Mesarija Klanjšek čestite prazniku občine Šentjur Celju. 14. avgust 1986 novi tednik - stran 11 Ta Tone Zadnje čase pogosto sliši- mo, da je zelo malo ljudi, ki se zanimajo za otroke. Da te- fnu vedno ni tako, dokazuje Tone Petelinek, obrtnik, do- ma iz Slovenskih Konjic, si- cer pa bolj Zrečan kot Konji- čan, saj ima svojo delavnico v Zrečah. Vsa štiri leta je reden sofi- nancer pionirskih razisko- valnih taborov v občini Slo- venske Konjice. Med Zreča- ni je znan kot človek, ki je vedno dobre volje in ki se rad pošali. Ima veliko prija- teljev med lovci, šoferji, ga- silci, ker rad vsem pomaga, če le utegne. Tudi šolarjem ni neznan. Pri zbiranju odpadnega žele- za rad primakne tudi svoje, ki se mu nabere pred delav- nico. Večkrat pravi: »Tudi sam imam dva otroka, in vem, kako sta se kot šolarja veselila vsake uspešno zak- ljučene akcije.« MAGDA VOGELSANG, Zreče Ali je to mogoče? Sem Velovšek Marjan, de- lavec Cinkarne Celje in sem pred kratkim ostal brez stal- nega bivališča. Na kratko bom razložil, kako je do tega prišlo. Imel sem stanovanje v Braslovčah 39, ki sem ga sodno izgubil, kajti nisem redno plačeval zanj. Sicer sem ga misUl vrniti družbi, v zamenjavo za manjše stano- vanje. Stanovanje, ki sem ga imel je merilo 62 m^, z vsemi »pristojbinami«. Ker sem pred tremi leti prosil SSS Zalee za manjše stanovanje v Poleževi, so mi ti obljubili pomoč pri zamenjavi. Am- pak vse je ostalo le pri oblju- bah. Ker sem iz Braslovč, se nisem mogel redno voziti v službo, kajti delam na štiri izmene in nimam prevoza do Celja. Kot skrajno prisilo sem uporabil to, dà nisem redno plačeval stanarine, ki sem jo med drugim odstopil ženski, s katero sem imel skupno gospodinjstvo. Čez nekaj časa so mi zopet oblju- bili stanovanje, a tudi tokrat je bilo vse zaman, toda mar- ca so mi ga sodno odvzeli. V tem času sem živel v Ce- lju kot podnajemnik pri pri- jatelju. Kmalu za tem je pri- šlo med nama do nesporazu- ma zato sem se moral izseliti iz Čopove ulice 25 v Celju. Čez nekaj časa mi je tudi delovna organizacija omogo- čila bivanje v samskem do- mu, ampak to pri nas ne ve- lja kot prijava stalnega biva- nja. Tako sem praktično čez" noč ostal brez doma, klatež bi lahko rekli po domače. Še vedno hodim redno v službo. Sedaj se sprašujem, ali je to sploh mogoče v današnji civilizirani družbi. Kaj če se mi kaj zgodi, kdo bo potem poskrbel zame? Ker ne vem odgovora na to vprašanje, ga prepuščam do- ločenemu krogu ljudi. Mogo- če se bo pa našel kakšen pro- stor pod soncem zame. Mor- da bodo pa tudi v SSS Celje našli kaj zame, kjer bom lah- ko brez skrbi delal in hodil v službo ter se vračal. To niso prevelike sanje, da se ne bi mogle uresničiti. MARIJAN VELOVŠEK Premalo reda in odgovornosti Ko preprosti človek razmi- šlja kaj vse se dogaja v zad- njem času v naši družbi, se skrbno vprašujemo, pred-' vsem prizadeti, ali je še kak- šen red in delovna vnema, ko nekateri mislijo, da bo z malo dela velik znesek na obračunu OD. Po svobodi smo bih siro- mašni in napol pismeni, kot še nekateri pravijo in vendar sta bila drugačen red in osebna odgovornost za boljši jutri, seveda ob velikem odrekanju marsičega. Danes, ko se je na breme družbe z vsemi mogočnimi štipendijami, izrednimi do- pusti, izšolalo toliko kadra, ki naj bi razvijal moderno tehnologijo in zmanjševal administriranje, smo pa še vedno odvisni od uvoza, ker domača pamet tega ne zmo- re in po pripovedovanju de- lavcev samo misli na debelo kuverto. I Občutek imamo in že mar- sikateri delovni človek, da se obnašamo tako kot da ne bi živeli v tej družbi in nam ne more biti vseeno, če se ved- no bolj grezamo, ker ni prave zavesti, discipline, vneme do dela in osebne odgovornosti. Stari resnični pregovor pravi in še vedno drži, da brez dela ni jela. Res pa je tudi, da so preve- like razlike, da nekateri lah- ko z vsemi mogočimi dodat- ki zaslužijo tudi do 40 milijo- nov, delavka pri stroju pa sa- mo 8 milijonov. Čudno je, da se toliko piše in govori, kaj vse bi morali in celo sistem je treba spreme- niti ker pa ni nobene potre- be, pač pa so odgovorni lju- dje ta naš sistem pokvarili, kar je res žalostno. Kaj bo z našimi izrednimi skoki s cenami - to zagotovo ni nikjer na svetu, da se to ne more ustaviti. Starejši možakar mi je le- po povedal, ko bi v naši dru|bi zmanjšali našo pre- drago administratiranje vsaj zappet odstotkov, bi ne bili v takem položaju. Treba bi bilo omejiti tudi vožnjo z službenimi vozili in še marsikatero pojedino na naročilnico, in bi bil že lahko boljši jutri. AVGUST TRUPEJ, Gorica Pohvala radešifim godbenilcom Vsem, ki delajo in žrtvuje- jo svoj prosti čas za pihalno godbo radeških papirničar- jev z Jožetom Rusom na če- lu, iskrena hvala za njihov uspeh. »Le tào naprej, do- kler je še vinca kaj«, smo včasih rekh. Jože se je rodil v rudar- skem revirju, Hrastniku, sin rudarske družine mojih ko- legov in Tetekreps iz Debra. Vsem skupaj iskreno česti- tam in jim še želim veliko uspehov, ter napredovanja v glasbi. Posebno se zahvaljujem njegovi skupini mažoretk in skupini bobnarjev za njiho- ve nastope v imenu občanov Rečice. Obenem pa tudi izre- kam pohvalo občanom Reči- ce za napredovanje v njiho- vem delu, kajti na to smo po- nosni vsi občani Rečice in Laškega. Julija je bil tudi koncert pihalnega orkestra radeških papirničaijev s skupino ma- žoretk in bobnarjem. Godba na pihala je zaigrala tri pe- smi, ki jih je napisal sam di- rigent. Tudi tokrat so nasto- pile mažoretke, napovedova- la pa je Irena Bervar, po kon- certu seje nadaljevalo veselo rajanje. Zabava je bila za sta- re in mlade. Vse se je vrtelo do belega dne. Godba je igra- la brez prestanka. Bil je pravcati »živ-žav« do jutra. IVAN MARKL Kakovostna ponudba In obnovllene prodajalne Merx Potrošnik tozd Prodaja Šentjur Kadar se prebivalci vasi na Kozjan- skem odpravijo po večjih nakupih, je njihova postaja prav gotovo Šentjur, kjer lahko v blagovnici tozda Prodaje Merxovega Potrošnika dobijo vse od ši- vanke do pohištva. Blagovnica v Šent- jurju pa seveda ni edina poslovalnica tega šentjurskega tozda. Marketi in trgo- vine so tudi v vseh večjih krajih občine, ljudi pa oskrbujejo z vsemi osnovnimi živili in najnujnejšimi pripomočki za gospodinjstvo. Šentjurska Prodna, ki zaposluje 145 de- lavcev, je letos dokaj uspešno zaključila prvo polletje. Povečali so celotni priho- dek, dohodek je za 80 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani, čisti dohodek pa za 86 odstotkov. Z doseženimi rezultati pa še niso zadovoljni. Predvsem jih pestijo nizki osebni dohodki, ki so zaostajali vsa leta. Zato kljub tekočemu zviševanju še ne dosegajo povprečja v branži. Vsi zaposleni v temeljni organizaciji se zavedajo, da bodo več ustvarili le z večjo skrbjo za potrošnika in za uresničevanje njegovih zahtev. Tako se trudijo, da bi bila ponudba v njegovih trgovinah čim bogatejša. V ta namen tudi modernizirajo prodajalne in uv^ajo specializirano po- nudbo. Ker denarja za gradnjo novih trgo- vin ni, bodo takšno usmeritev skušali uresničevati tudi v naslednjih letih. Posebna skrb založenosti blagovnice Blagovnica v Šentjurju je največkrat ti- sti prostor, kjer ljudje iz vseh krajev obči- ne najdejo željeno blago. Hkrati pa se lah- ko po nakupih odločijo za kratek oddih na vrtu bifeja, kjer poklepetajo o tem, kaj so lepega kupili in kaj vse bi še radi imeli. Blagovnica jim v pritličju ponudi vsa os- novna živila, v prvem nadstropju pa boga- to izbiro tekstila. Še posebej si prizadeva- jo, da bi bila pestra ponudba na oddelku za mlade in da bi jim ponudili čim več modnih novosti. V istem nadstropju pa je kupcem na voljo bela tehnika in akustika, za vse, ki bi bili radi lepi, pa dobro založen oddelek kozmetike. Posebna ugodnost pa je v blagovnici namenjena vsem tistim, ki se pri njih od- ločijo za nakup pohištva. Izbira je velika; saj je na voljo oprema za stanovanja vseh večjih jugoslovanskih proizvajalcev. To, kar blagovnico loči od ostalih trgovin s pohištvom, pa je ugodnost, da kupljeno pohištvo pripeljejo na dom in ga tudi pri- nesejo v stanovanje. Tako se ljudem ni treba ubadati s problemom-, kako pohi- štvo znositi v stanovanje in kje najti zado- sti prijateljev, ki bi bili pripravljeni pri- skočiti na pomoč. Prav zaradi teh poseb- nosti v blagovnici ugotavljajo, da prihaja- jo kupci pohištva celo z druge strani repu- bliške meje. Podobno velja tudi za njihovo trgovino Resevna, kjer so dobro založeni z gradbe- nim materialom, železnino, instalacijami, barvami, tapetami, stavbnim pohištvom in kolesi. Vanjo prihajajo tudi kupci iz drugih občin, saj v Reservni najdejo ma- terial, ki ga drugje nimajo, včasih pa je tudi cena ugodnejša. Tudi manjšib trgovin ne pozabljajo Tako kot se, trudijo, da bi bila ponudba blagovnice v Šentjurju bogata in pestra, si v tozdu Prodaja Merxovega Potrošnika prizadevajo, da bi tudi številnim manjšim krajem v občini zagotovili osnovno oskr- bo. V ta namen urejajo manjše prodajal- ne, menjujejo dotrajano opremo in uvaja- jo specializirano ponudbo. Letos so tako uredih market v Dramljah, kjer je sedaj dvakrat več prodajalnih površin z živili. V okviru tozda Prodaja delajo tudi: marketa na Ponikvi in Planini, samopo- strežne trgovine v Gorici pri Slivnici, v Dobju, Novi vasi ter trgovini v Kamnem in Lipoglavu. Nekatere od njih obnova še čaka, to pa bi v tozdu Prodaja radi uredili v naslednjih letih. Ugotavljajo namreč, da je kupna moč prebivalstva še vedno veli- ka, s svojo ponudbo pa bi jo radi vsaj ohranili, če že ne povečali. Merx Potrošnik TOZD Proda- je Šentjur se pridružuje če- stitkam vsem delovnim lju- dem in občanom šentjurske občine ob njihovem praz- niku. 12. stran - novi tednik Manca Kader kot spremljevalka hmeljarskega starešine Emila Pinterja za naslednje leto, ki naj bi po pridelku hmelja bilo boljše kot letošnje. V Braslovčah so prikazali tudi vrsto že skoraj pozabljenih dejavnosti iz hmeljarskega življenja. Ali bo mladi fantič na sliki zaenkrat samo sredi hmeljskih kobul kdaj nadalje- val tradicijo ohranjanja zelene ali grenke pa tudi zlate rože v Savinjski dolini? Flosar Ц časi, ko so po Savi№ davno za nami. Flosars^ lo. Dokaz je vsakoletnif nem ob Savinji, kjer ra(| živo lahko spoznajo 1 opravila. Med flosarji J koč - pred več kot štiritf splavarili po Savinji. ^ Kremenčič, po domače ' njem Flosarskem balu i nje - proglašen je bil sarja. Ivan Kremenčič-Lah leta 1926, ko mu je bilo v leta 1948, ko so po Savi^j načina prevoza z vlaki, m živel praktično na flosu ' Ivan pravi: »Na svoj nosen, kayti biti flosar - s stvar. Sicer pa je to izr« obenem težko seveda. L. zanimivo, saj smo flos^ dobro razvitem humoijuT vali, ko smo v svoje vrst¿ novega flosaija-zelenca. >{ Imeli smo tudi po 45 obiralcev Eno leto je vladal hmeljar- jem kot starešina Franc Ranči- gaj z Vranskega. Pravi, da za Savinjčana pomeni hmelj go- spodarski napredek, denar, obstoj. Za to paje treba veliko dela. »Že od mladosti smo de- lali v hmelju, ki pomeni za na- še življenje glavni vir dohod- kov.- Polož^ pri živinoreji seje sicer izboljšal, vendar glavni je še vedno hmelj. Mi smo že od nekdiy cenili hmelj. Rekli smo, da moraš za vsako kobulo po- točiti kapljo znoja. In koliko kobul je potrebno nabrati za en kilogram! Včasih smo imeli pri nas doma po 45 obiralcev. Takrat je bilo obiranje hmelja družabnejše, kot danes, ko de- lujejo stroji. Deines je že зкоггц vse tako kot bi bili v tovarni. Ni več tistega pravega veselja! Včasih si kamorkoh si prišel po obiranju zvečer slišal pe- sem. Sicer paje dobro, da ima- mo stroje, s^ ljudi za obiranje ni več. Včasih, ko smo še na klasičen način obirali hmelj, so izredno trpele ženske. Pri nas so za toliko obiralcev morale ženske trikrat speči kruh v dveh dneh. Obiralci so imeh trikrat na dan toplo hrano, dvakrat pa so dobili še kruh in pijačo.« Zlato grenka roža dozorela Lani najuspešnejša pri- delovalca hmelja v Sa- vinjski dolini sta bila Martin Krajne iz Kaple s pridelkom 2066 kilogra- mov suhega hmelja na hektar za sorto savinjski golding ter Ivan Povše iz Podloga za Auroro (3027 kg/ha) in Atlas (2644 kg/ha), v družbenem sektorju pa KK Ptuj tozd Dravsko polje z 2340 kg/ha za vse hmeljske sorte. Prebivalci Savinjske do- line pravijo, da se približu- je jesen in kislo vreme z jutranjimi meglicami ter roso takrat, ko po nedeijih zelene, grenke pa tudi zlate rože hmeljskih polj zaropo- ta o traktorji. Še pred dese- timi leti so prišli obiralci iz različnih krajev ter napol- nili Savinjsko dolino. Ob železniških postajah so jih čakali lastniki hmeljišč in jih do svojih domov pope- ljali s kmečkimi lojterniki. Zjutraj, ko so zapeli prvi petelini, so obiralci s koša- rami odšli po največkrat rosnih poteh do hmeljišč, kjer so padale štange. To je trajalo ves dan za ljubi kru- hek. Zvečer se ni takoj le- glo spat, ampak je kljub prijetni utrujenosti in ko- marjem sredi kmečkih dvorišč zadonela prava do- mača pesem. Nek^j ur po- čitka od otrok do starcev, zjutraj pa s petelinjo uro ponovno na delo. Vsak dan dokler ni bila zadnja kobu- la, to grenko zeleno zlato, varno spravljeno v sušilni- ci in pripravljeno za proda- jo ter kasneje predelavo v pivo, ki gasi žejo. Te hmeljske romantike ni več. Hmeljevke so izgi- nile, vedno več je strojev. Tudi po deset tisoč obiral- cev ni več v Savinjski doli- ni. Večeri so otožnejši, s^ je slišati samo ropotanje obiralnih strojev in šume- nje sušilnic. Žal bo letos po vseh predvidevanjih hmeljskih strokovnjakov sezona slabša kot lani. Pred dvemi leti so pridelali rekordnih 4470 kilogramov hmelja, lani 400 manj, letos pa načrtujejo samo 38000 kg. Vsaj tako ocenjujejo v Žalcu na poslovni skupno- sti za hmeljarstvo SR Slo- venije. Vreme je bilo na- mreč za vegetacijo hmelja izredno neugodno, s^ je bil maj pretopel, junij in večinoma julija pa prehlad- na. Torej v času, ko se raz- vyajo hmeljske kobule je bilo tudi premalo padavin. Še пекдј dni in Savirijska dolina se bo začela slačiti. Od jutra do mraka, dela bo dovolj za stroje in njih opravlj alce, žal pa tistega pravega veselja kljub trp- ljenju izpred mnogih let ne bo več. Hmeljarji so pač takšni: svoj praznik z izvo- litvijo novega starešine in njegove spremljevalke ter hmeljarskim praznikom s prikazom vsega, kar k hmeljarstvu spada, so opravili prej, ko se bo zače- lo delo. Takrat časa za poči- tek ne bo. TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER V soboto zvečer, ko so v dvorani Hmezada v Žalcu izvolili novega hmeljarskega starešino in njegovo spremljevalko, so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim hmeljarjem in delav- cem zaposlenim pri vzgajanju hmelja- Prejeli so jih: Franc Ostroško Tumišče, Vinko Libek Podgora Šmartno ob Paki, Rašid Husić Mozirje, Ivan Leskovar Jeruzalem, Franc Kra- mer Kozje, Anton Vinder Šentjernej, Antonija Herbst Loka pri Zidanem mostu, Martin Lešnik Pristava, Mijo Zlatarek Braslovče, Andrija Hrienjak Tabor, Agica Kranjec Kaplja vas, Poldi Jagodič Prekopa, Stanko Zadnik Čatež ob Savi, Franjo Delakorda Petrovče, Ivo Razboršek Arja vas, Franc âkodnik Orla vas, Jože Puncer Spodnje Gorče, Štefka Cijan Šešče, Ivanka Cimperman Polzela, Ivanka Vladan Zakla, Janez Serdoner Šempeter, Ivan Jošt Gotovlje, Danilo Jesenik Ojstriška vas. Mate Pečandi Arja vas, Danica Jakopovič Šmarjeta in Franc Franjkovič Ptuj. Na sobotni hmeljarski prireditvi ob 24. hmeljarskem prazniku so se v dvorani Hmezada v Žalcu zbrali skoraj vsi dosedanji hmeljarski starešine. Po starem običi^u sta si-z vrčkom piva zaželela dobro letošnjo letino pridelka hmelja v Savinjski dolini in drugod, kjer hmelj gojijo, prejšnji enoletni vladar hmeljarjev Franc Rančigaj z Vranskega (levo) in novi Emil Pintar iz Ložnice pri Žalcu s spremljevalko Manco Kuder iz Petrovč. Kljub mladosti so iiili pionirji Tnbče - ogledalo krize mladinskega prostowoUnoga dola Konec prejšnjega tedna se je v Trebčah končala republiška delovna akcija, na kateri je v dveh izmenah delalo 110 brigadirjev iz Zasavja, Po- murja, Kopra in Litije, v zadnji izme- ni pa se jim je pridružilo dvajset štu- dentov iz Bratislave. Letos so se kar vse akcije na našem območju srečevale s takšnimi in dru- gačnimi težavami, verjetno pa je bilo n^te^e prav brigadirjem v Trebčah. Tako v prvi kot v drugi izmeni so bile brigade nepopolne, nekatere pa sploh niso prišle. Tako na primer v Izoh in Sežani niso uspeli sestaviti združeno brigado, podobne težave pa so imeli tudi v Metliki. Na akciji je bilo precej pionirjev, kar je še dodatno prispevalo k neuresičevanju načrtovanih nalog. Od vsega začetka pa so bile tudi težave z naseljem, ki po mnenju štaba akcije ne ustreza potrebam brigadirjev. Bara- ke, v katerih so prebivali, so namreč stare in dotr^ane, nekag metrov stran pa stoji nova šola, ki je poleti zaprta. Ob pogledu nanjo je bilo brigadirje težko prepričati, da orajo spati v bara- kah. Organizatorji akcije - šmarska, brežiška in krška občina - namreč niso hoteh odpreti šole brigadirjem. Morda tudi zaradi videza sedanjega naselja, ki je precej neurejeno in zanemarjeno tu- di po zaslugi brigadirjev samih. V zadnjih dneh, ko smo obiskali bri- gadirje v Trebčah, so ti urejali okolico gradu Podsreda in zasipavali kanale za telefon od gradu proti Podsredi. V prvi izmeni pa so brigadirji postavili več kot 2000 betonskih stebrov v vinogra- dih na Bizeljskem, skopah vodovod ter uredili 1000 kvadratnih metrov poti za dovoz mleka. Tako v štabu ocenjujejo, da je uči- nek še vedno dober, glede na starost brigadirjev. Pionirji so namreč delali le štiri ure in v tem času so morali izpolniti 60 odstotkov norme. Glede na svoje sposobnosti so naredili precej. Nekaj težav so imeli tudi z interesni- mi dejavnostmi. Denarja sicer ni pri- manjkovalo, s^ je bilo brigadirjev manj, kot so načrtovali, zato pa v prvi izmeni niso pokazali pravega zanima- nja. Tako so se večinoma kopali, hodili na izlete ali prirejali športne igre. Ne- koliko bolje je bilo v drugi izmeni, ko so zaključiU nek^ tečajev in organizi- rali krožke. Za dvajset slovaških študentov je bil program enak kot za ostale brigadirje. Delali so na trasi, hodili na izlete in spoznavali Slovenijo ter navezali prija- teljske stike s številnimi vrstniki na akciji. Zadnji teden pa so odpotovali v Koper, kjer jih je čakalo predvsem ko- panje in uživanje na soncu. Ena izmed Slovakinj, Eva Jančije- va, je bila tudi prevajalka skupine, saj Eva Jančijeva 86 novi tednik - stran 13 levetega leta so že [впаг- Ljub- udi v je in iO ne- aiòno Ivan letoš- :iina- g flo- iti že 'se do ašega epre- 10 po- níala elo in irselej redno zaba- Snega .ej ve- sel. Zelenec je moral kupiti pijače, da stari flosaiji nismo bili žejni, potem pa se je začel naš obred. Zelenec je moral obljubljati vse mogoče stvari, kajti stari flosar je zanj kot oče in ga mora mlajši vselej ubogati in izpolniti vsako njegovo željo. Na koncu je moral poka- zati) če obvlada flosarske veščine in če mu je šlo dobro od rok, je sledil glavni del, ko smo ga nekaj minut polivali z mrzlo vodo, zelenec pa je moral biti čisto na miru. Ker pa je flosar vedno moker zunaj in znotraj, je moral v eni sapi izpiti še liter vina, drugače ni mogel posta- ti flosar. Bili pa so tudi trenutki, ko smo skoraj obu- pali. V časih pred drugo vojno je od flosarstva živelo domala tri četrtine prebivalstva v Sa- vinjski dolini. Flosaiji smo se dobre volje po- dali na pot po Savinji, vse do Donave - na pot, ki je bila včasih dolga tudi dva meseca. Name- sto zaslužka pa nas je včasih ujelo zelo slabo vreme in nam nemalokrat odneslo naše flose, mi pa smo se potem žalostni, brez denarja in sklonjenih glav, peš podali proti domu. V ta- kih trenutkih se je včasih zgodilo, da smo pre- kršili celo obljubo, ki smo jo dah ob sprejetju med flosarje, namreč da flosar nikoli ne pije vode. Uh, kako smo v takih trenutkih pogreša- h Bizeljčana - kajti vedno smo pih le to vino. Vendar smo vseeno našU dovolj volje, da smo se pohecali. Največ smo se zbadali na račun naših žena. Saj veste, da pravijo, kako je flosar oženjen do Radeč, naprej je pa ,ledik'. Moram povedati, da to ne drži, smejali smo se pa vseeno. Spominjam se, da so enega tovariša vselej zbadali govoreč, da ga žena doma priča- ka z vedrom vode, v katerega mora sesti, ko pride domov. Če so moda po dolgi poti padla na dno, je bilo v redu, če so plavala na površini, je bil pa hudič'. Tako so ga včasih spravili ob živce, vendar je bilo trenutek za tem vse po- zabljeno, kajti v težavah se je izkazalo, da flo- sarji res živijo ,vsi za enega in eden za vse'. Vesel sem, da ljudi še vedno zanimajo ti stari dobri časi, ko smo še splavariU in da se ohra- njajo stari flosarski običaji, priznanje, ki so mi ga izrekli na letošnjem flosarskem balu, pa je največja nagrada in sen vsakega flosarja, kajti tu vidiš, da ljudje le cenijo tvoje delo - delo, ki je bilo vse prej kot lahko, obenem pa delo, ki mije bilo v tolikšno veselje, da mi nikdar ne bo žal, da sem ga opravljal.« GORAN OBREZ Dokler živijo naši običaji, ho živel tudi slovensiti rod ¥ Lučah so tUdI letos pripravili odlično prireditev, s prikazom stariti, te skoraß pozabljenih ohičalev v množici kmečkih prireditev, ki se poleti odvijajo v Savinjski dolini in drugod po Sloveniji, predstavlja pri- reditev Lučki dan biser biser. Prire- ditev, ki je zdaj že tradicionalna, je za razliko od večine ostalih prireditev te vrste, tudi letos obranila izvirnost Domačini v Lučah so tudi to leto živeli za svoj - Lučki dan. »Pojdite pogledat, mi pravimo temu od štanta do štanta, poglejte tamle so kovači, pa mizarji, tudi gozdarji so tu in vsi danes živijo kot takrat, saj veste kako je bilo včasih.« Tako so nam govorili domači- ni, ki so se kar topili od zadovoljstva, ponosni na svojo prireditev, pa so vsa- kemu radovednežu, ki je obiskal Luče hiteli na pomoč in skrbeli, da bi resnič- no videl vse kar so pripravili. V silni želji, da bi spoznali tisto »ta pravo« kmečko življenje in stare običaje, so vse hoteli povedati kar v eni sapi, pa jih je včasih malo zaneslo. A nič zato, pod njihovim vodstvom smo se odpra- vih od štanta do štanta. Najprej so nas pozdravili kovači: »Kdo še danes to zna, poglejte kakšna spretnost, tujci so nam rekU, da ima- mo primitiven način, so pa poskusih, pa niso mogli véìjeti. So priznali, da take kvalitete pri njih ni. Seveda ne, mašine vse »fuš^o«, tale sekira je pa taka, da bi kamne sekala kot za šalo«. In res so tujci kupovah orodje, da ga je sproti zmanjkovalo. Nič drugače ni bilo pri mizarjih: »To je naš les, močan da je le kaj, na tale stol se lahko slon vsede, pa ga bo držal«, so se hvalili. Odšli smo naprej in naleteh na prave pravcate predice. Postavile so si improviziran zapeček in predle. Predle in pele, kot so to počele nekoč njihove matere in babice. Vročina jih ni motila. »Kar učite se«, so se obrača- le k malo mlajšim kmečkim deklicam, »ko nas ne bo več, boste ve to počele, pa vaše hčere, ker to gre iz roda v rod. Ce to propade, potem izumre Slove- nec. Na poglej, tako se to dela, kar primi pa poskusi malo, saj je že čas.« In deklice so poskusile. Ni jim šlo od rok kot njihovim materam, pa vendar- le se je videlo, da tega ne počergajo prvič. »Saj bo,« so jih starejše spodbu- jale, »5дј ste še mlade. Pa poj te zraven. To so lepe pesmi, prave slovenske, od naroda, ne pa drenje kot danes mladi- na posluša. To ni nič«. Včasih je prišel mimo kak deček, pa so mu rekle - »Le poglej malo, da boš videl kako to izgle- da, potlej pa le pojdi, to ni za moške«. In je pogledal pa odšel. Pri gozdarjih je bilo tudi zanimivo. Čudih so se njihovi moči in spretnosti, ko so ti postavljali staro gozdarsko ko- libo, da bi obiskovalcem pokazali ka- ko je bilo včasih, ko so tudi po mesec dni ostah v gozdu, saj včasih ni bilo takšnih poti in prevoznih sredstev kot danes. Spali so v majhnih kolibah, kar na tleh ob mahnem ognjišču, da so se dušili od dima. Pa vendar je bilo vselej veselo. Malo naprej so mlade kmetice šivale prtičke, fantje pa so rezljali spo- minke, ki so jih turisti sproti razgrabi- U. Spominki so bili izvirn^ in značilni za kraje v Saviryski dohni. »Tako je treba, flosarje pa kolovrate in podob- no, v Ljubnem so pa na Flosarskem balu prodirali istrske osličke. To ven- dar ne spada v naše кггОе.« Nasmejali smo se in ker nam je bilo vroče smo zavili na pivo. Prijazna natakarica nas je postregla in vprašala kako se nam zdi, »Odhčno, res odhčno«, smo odgovorih in na hi- tro popih pivo, saj so nas prijazni vodi- či že priganjali, da še nismo vsega vi- deli. Vprašali smo, koliko smo dolžni. prijazna natakarica pa je odgovorila, da le ponovni obisk v Lučah. Ker nam je počasi že zmanjkovalo časa, smo na hitro obšli še ostale Stan- te. Spoznali smo kako se pletejo koša- re, nismo pa mogli verjeti očem, ko smo naleteli na narodno-zabavni an- sambel, ki je igral pred osnovno šolo. Fantje so namreč še prav vsi po vrsti hodili v osnovno šolo, najmanjši šele v prvi razred. »In tako že od malih nog igrate vašo domačo glasbo, značilno za vaše kraje«, smo se malce nerodno izrazili, malčki pa so nas takoj začude- no pogledah in nam pojasnili, da če hočemo poslušati glasbo, ki je res zna- čilna za te kraje, potem pač moramo malo naprej. Naredili smo nek^ kora- kov in res našli. Prepevah in igrali so namreč citrarji, ki so nam povedali, da v teh krajih še vedno citre ostajajo slo- venski nacionalni instrument v pra- vem smislu besede in, da bo še dolgo tako, saj že zdaj učijo svoje sinove igra- ti na ta instrument. Tako smo navdušeni počasi prišli do zadnjega štanta, kjer so nam že od da- leč ponujali vse vrste domačega žga- nja. Na štantu je pisalo »Žganjekuha«, in res so v starih kothh, ki že zdavnaj riiso več v rabi kuhali domače žganje. Že od daleč so nam ga ponujali na pokus in nič hudega sluteč smo poteg- nili. Bilo je dobro, vendar ... Tako smo namesto domov, precej dobre vo- lje odšli na plesišče in se skupaj z do- mačini vrteli ob zvokih narodno za- bavnega ansambla Vikija Ašiča iz Ce- lja, pozno v noč. Pregnal nas je šele dež, ki je na vsem lepem začel močno padati. Mi smo odšh, ne dvomimo pa da so se Lučani in turisti, ki se jih je zbralo kar precej, potem koje dež pre- nehal, še prav prijetno zabavah. Za zaključek naj povemo, da so pri- reditelji dobro poskrbeh tako za jeda- čo, kot pijačo, saj so mlade kmetice ves čas pripravljale stare domače kmečke jedi, ki so jih bih gostje zelo veseh. Na koncu - čeprav to ni novi- narska praksa - bi se vendarle radi zahvalih domačinom, posebej Olgi Ši- Ijar, ki je nosila tudi glavno organiza- cijsko breme prireditve, za topel spre- jem in ugodno počutje med njimi. GORAN OBREZ FOTO: LJUBO KORBER Kovači smo, so ponosno razlagali in prisegali na kakovost svojih izdelkov V velik oblič se je potrebno kar dobro opreti, včasih pa je padla še kakšna stava Tudi domača žganjekuha je bila dobro obiskana V e^e^e v Trebčah je za vsakega obiskovalca neprijetno ftJ tao pa bi se ga dalo urediti z malo dobre volje brigadirjev. idevni iteti v Bratislavi štu- jvenijo smo prišli na ine izmenjave, da so o morah biti predv- Uti in takšen obisk je jilo. Nek^ težav smo erali tudi dekleta ko- islej nismo bile vaje- e vsi imeh zelo lepo »o domov, SEÒ smo 3«rih prijateljev.« ^končana. Tako kot «kazala, da v Slove- na zanimanja za mla- jšo delo, vs^ ne v it bila v praksi doslej. 1» se pojavljajo težave iSvojih obveznosti ne :впо. Nastja Škopac, •akciji pravi: »V pri- liPrah néúti primernej- še prostore za bivanje brigadirjev, predvsem pa bi morali biti bližje delo- viščem. Letos se občine organizatorke niso dogovorile za pameten načrt dela in so bila delovišča razdrobljena, od- daljena tudi 40 kilometrov, kar je še otežkočalo naše delo. V sami organiza- ciji akcije pa bo prav tako treba poi- skati primernejšo obhko. V Sloveniji to že poskušamo s specializiranimi ak- cijami, ki zahtevajo predznanje briga- dirjev in jih tudi nekaj naučijo. Seveda pa mora akcija najprej zagotoviti dru- gačen program, če ne želi ostati klasič- na akcija. Fizično delo je namreč vse mćinj zanimivo in lahko se zgodi, da v naslednjih letih ne bo Več brigadirjev, ki bi na takšni akciji še hoteh delati.« T. CVIRN FOTO: R. PANTELIČ 14. stran - novi tednik iÊÊmÊÊÊÊÊBmÊÊÊÊa 14. avgust 198t predstavništvo Šentjur Poudarek je na kmetijslilh zavarovanjih in zavarovanju obrti oziroma drobnega gospodarstva šentjursko predstavništvo Zavaroval- ne skupnosti Triglav, območne skupnosti Celje obsega območje občine, to tudi po- meni območje 11 krajevnih skupnosti. Na tem prostoru poleg stalno zaposlene vodje predstavništva Silve Smole, deluje tudi devet zavarovalnih zastopnikov. Značilnost zavarovalnih poslov v šentjur- ski občini se navezuje na kmetijstvo, kot prednostno gospodarsko panogo, narašča- Predstavništvo Zavarovalne skupnosti Tri- glav v Šentjurju posluje za zavarovance na sedežu predstavništva ponedeljek od 7. do IS.ure sreda od 7. do 17.ure petek od 7. do 15. ure ]o pa tudi različna zavarovanja v obrti in drobnem gospodarstvu. Verjetno bo kmalu moralo priti tudi do povečanja zaposlenih v predstavništvu Šentjur, v kolikor bodo vse bolj prevzemali zavarovalne posle tudi v industriji in na splošno v družbenem sek- torju. Dejstvo je, da so v porastu praktično vsa zavarovanja, od avtomobilskega kaska in zlasti letos še posebej v kmetijstvu, zava- rovanje posevkov in plodov. Zavarovanje v kmetijstvu ima sicer tradi- cijo, kmetijska pridelava in prireja sta v primerjavi z ostalimi gospodarskimi pano- gami še vedno dosti bolj odvisni od vre- menskih razmer in posebnih škodnih do- godkov, pa je zato z zavarovanjem potreb- no poskreti predvsem za ekonomsko var- nost. Ob pravilnem zavarovanju proti škod- nim dogodkom, ko nastopijo velike škode zaradi toče, neurij, viharjev, požarov, si je mogoče zagotoviti visoko stopnjo ekonom- ske varnosti. Večna tema pri mnogih zavarovanjih je še vedno problem podzavarovanja, ko zava- rovanci ne zavarujejo pred škodnimi do- godki objekta, stanovanjske hiše, gospo- darskega poslopja, ali poljščine, pa nato nastajajo problemi ob ugotavljanju dejan- ske škode in reševanja škodnega primera s strani zavarovalnih strokovnih delavcev. Čeprav gre za ljudsko modrost, da je »po toči prepozno zvoniti«, ta rek v zavarovalni- ški praksi še vedno ne odmeva dovolj dobro. Pri tem pa so tudi izjeme: družbeni sek- tor je pri tem bistveno bolj dosleden in zavaruje za pravične dejanske vrednosti. Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje je sprejela tudi poseben ak- cijski program za pospeševanje zavarova- nja v kmetijstvu, kjer si še boljših rezulta- tov obeta predvsem od povezovanja z za- družnimi organizacijami oziroma Kmetij- skim kombinatom Šentjur, temeljno orga- nizacijo kooperantov. Pri tem gre za zava- rovanja v živinoreji in v poljedelstvu. Šentjursko predstavništvo Zavarovalne skupnosti Tri- glav, območne skupnosti Ce- lje se pridružuje čestitkam za občinski praznik in vsem za- varovancem in občanom želi veliko delovnih uspehov. v Alposu želijo še več in še bolje Začetek gratinie nove orodjarne Delovna organizacija AIpos zapo- sluje 704 delavce in je največja med delovnimi organizacijami v šentjur- ski občini. Njen proizvodni program obsega opremo za gostinstvo, trgovi- ne in skladišča, gospodinjske in teh- nične lestve, sušilnike ter železne in aluminijaste šivne cevi in profìle. V obeh temeljnih organizacijah, to sta Oprema in Cevarna, ost^ata temelj- ni proizvodnji kovinsko-predelovalna industrija in črna metalurgija - glavna elementa pri načrtovanju dolgoročnega razvoja delovne organizacije. Načrti pa seveda predvidevajo povečan obseg se- danjih proizvodnih zmogljivosti. To bo- do lahko dosegli ob ustrezni moderni- zaciji, avtomatizaciji in specializaciji, s tem pa bi proizvodnjo še bolj prilagodi- li tržnim zahtevam. Rekord v prodaji vrtne opreme v alposovi opremi so si letos zastavili cilj, da dosežejo celotni prihodek v viši- ni 3,5 milijarde dinaijev, v prvih sed- mih mesecih pa so že dosegli 2,3 mili- jarde dinaijev. K tem rezultatom je naj- več prispevala proizvodnja vrtnega po- hištva, saj so v prvih sedmih mesecih presegli količinski letni načrt za 1,9 od- stotka, v primeijavi z lanskim obdob- jem pa je prodana količina večja za 71 odstotkov. V prvih sedmih mesecih so tako v Opremi prodali 140.485 stolov in 31.527 miz, kar pomeni količinski re- kord v prodaji vrtne opreme. Tudi izdelava ostalih proizvodov je potekala dobro. Izvoz je sicer nekoliko pod načrtovanim za prvo polletje, ven- dar pričakujejo, da bo izvoz večji v dru- gi polovici leta, tako da bodo dosegli zastavljene cilje. Kljub razmeroma dobrim rezultatom pa v Opremi še niso povsem zadovoljni. Pesti jih pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, tako da obresti za najeta krat- koročna posojila predstavljajo veliko obremenitev za to temeljno organiza- cijo. Ko govorijo o svojih načrtih, računa- jo predvsem na večji razvoj kovinske predelave, pri čemer bo potreben večji delež tehničnega in tehnološkega zna- nja. Tako v Opremi načrtujejo novo proizvodno halo za individualo, moder- nizacijo obstoječe proizvodnje ter iz- gradnjo skladišča za končne izdelke. Zavedajo se, da bodo te investicije mo- rali uresničiti, če bodo hoteli zadržati ali celo povečati svoj tržni delež na ju- goslovanskem trgu ter doseči večji pro- dor na kvalitetno zahtevnem zahod- nem trgu. Nov Obrat orodjarne V Alposovi temeljni organizaciji Ce- varna so letos načrtovali, da bodo izde- lali 39.270 ton železnih in aluminijastih cevi ter profilov s čimer bi dosegli več kot 8 milijard celotnega prihodka. V prvih sedmih mesecih so uspeli uresni- čiti 56 odstotkov celotnega prihodka. Izvoz je nekoliko pod načrtovanim, vzroke za slabše rezultate pa iščejo v nejasnostih glede izvoza vjprvih letoš- njih mesecih zaradi devizne zakonoda- je ter kasnitve soglasij. V poletnih me- secih želijo zamudo nadoknaditi, zato delajo z veliko intenzivnostjo in priča- kujejo, da se bodo do konca leta pribli- žali načrtovanju izvoza v višini 2,5 mili- jarde dinaijev. V teh dneh pripravljajo v Cevarni še zadnjo dokumentacijo za pričetek gradnje novega obrata orodjarne. Ze- meljska dela so že pričeli, z gradnjo pa naj bi končali prihodnje leto. Ko bo nova orodjarna začela z delom, bo po- menila velik prihranek za obe Alposovi temeljni organizaciji, s tem pa se bo zmanjšala tudi njuna odvisnost od do- baviteljev orodij. Izdelovali jih bodo tu- di za domače in tuje kupce. V Cevarni pa še vrsto let razmišljajo tudi o programu neijavnih cevi, vendar je ta še vedno v razvojni fazi. Njegova uresničitev bi bil največji dosežek te temeljne organizacije in Alposa v celo- ti. V prihodnji letih nameravajo v de- lovni organizaciji okrepiti razvojno službo, ki bo lahko uresničila vse cilje Alposa, ki so si jih zastavili v srednje- ročnem načrtu. Delavci obeh temeljnih orga- nizacij Alposa se pridružuje- jo čestitkam ob prazniku ob- čine Šentjur! Na velikem prostoru ob Alposovi Cevarni bo zrasla nova orodjarna, ki jo gradijo delavci Ingrada. V teh dneh so končali z zemeljskimi deli. ^ дусизт 1986 novi tednik-stran 15 « Branko P. je priáel □rejšnji petek ob polnoči na celjsko Posteo milice, Iqx пад bi mu neznanci jkradli tovorryak. Ker je t5il precej »okrogel«, ga mi- ij¿niki niso vzeli čisto za- res Še posebej potem, ko -o telefonirali k ryemu do- ^ov in so domači povedal, ja Branko pogosto izgubi ;voj tovorryak, če preveč popije- Miličniki so ga zato poslali domov, da se je na- 5pal in ga naročili za na- slednji dan. Vendar pa Branka ni bilo nazćO, ker mu je v treznem staryu spo- min bolje deloval in je kmalu našel svoje vozilo. • RiOko R. bo še naprej hodil neobrit. Prejšnji te- jen je namreč v »Tehniki« v Celju hotel zmakniti briv- ski aparat, vendar so ga prodajalci prijeli na delu. • Ana K. s Teharske ce- ste v Celju je precej pozab- ¡jiva gospodiiya. Prejšnji teden je na štedilniku pri- stavila makarone, potem pa odšla od doma. Skozi odprto okno se je začelo močno kaditi, ko so se ma- karoni prismodih, zato so sosedje poklicali miličnika. H^se skup^ se je končalo trečno za raztreseno gospo- dinjo: miličnik je odklopil Štedilnik in v lonec nalil ne- kćo vode. • Đur^ A. je razgrajal v samskem domu v Ribaijevi ulici. Ker je motil sostano- valce, so ga miličniki pre- peljali v prostore za treznje- nje. Tam Đuraj ni nikogar motil in je lahko razgr^al kolikor je hotel. S. Š. iVIiliioni v žepu uslužbenca Peter Seáovnik je osumljen večjega grabeža v Ljubljanski banki v Titovem Velenju Velenjski javni tožilec je vložil obtožnico zoper Petra Sedovnika iz Titovega Vele- nja, referenta za likvidacijo deviz pri Ljubljanski banki, Temeljna banka Titovo Ve- lenje, ker je utemeljeno osumljen grabeža v zvezi z zlorabo položaja ali pravic odgovorne osebe in ponare- janja poslovnih listin. Peter Sedovnik je bil poo- blaščen za usklajevanje pro- meta in odpravljanje razlik med računalniškim centrom in knjigovodstvom. S po- močjo temeljnic in internih nalogov, ki služijo za promet med deviznimi računi, je z računalniško obdelavo fik- tivno knjižil na svoje devizne račune oziroma hranilno knjižico fiktivne pologe in dvige. Ob saldacijah (hkvi- dacijah deviznega računa) pa je interne naloge lažno ozna- čil tako, da saldacija računa sploh ni bila registrirana. Na ta način si je prilastil nekaj več kot 5 milijonov dinarjev, vse pa kaže, da bo znesek, za katerega je Sedovnik oško- idoval Ljubljansko banko, precej višji. Prejšnji mesec (24. julija) je tožilec zahteval razširitev preiskave, ker vse kaže, da si je Peter Sedovnik vse skup^ prilastil kar 58 milijonov dinarjev in gre to- rej za enega največjih grabe- žev pri nas. Osemn^ stega marca letos so osumljenca priprli zaradi vznemirjenja javnosti in za- to, da ne bi pobegnil. Ker je Peter Sedovnik kra- del kar več kot tri leta (od leta 1983 do marca letos, ko so ga priprli) in ker je, kot je pokazala preiskava, v svoj žep spravil velik znesek, ka- že, da v Ljubljanski banki ni- majo najboljše notranje kon- trole oziroma varnostnega si- stema, da bi takšne grabeže lahko prej (pravočasno) od- krili. S. ŠROT Voznica umrla v nesreči Prejšnji torek, malo pred 14. uro je v prometni nesreči na regionalni cesti v Tekače- vem pri Rogaški Slatini umr- la 24-letna voznica osebnega avtomobila Andreja Šolman iz Huma na Suth. Vozilo Šol- manove je v ovinku začelo zanašati; najprej na bankino, nato pa na levo stran ceste, ko je nasproti pripeljal s to- vornjakom 33-letni Edvard Presečki iz Preseke pri Kra- pini. V čelnem trčenju se je voznica tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče. Tovornjaic vozil prehitro Prejšnji torek popoldne se je na magistralni cesti Celje- Ljubljana voznik tovornja- ka, 36-letni Franc Mastnak iz Šmiklavža zaletel v traktor, ki ga je vozil 39-letni Anton Sodeč iz Tešove pri Vran- skem. Mastnak je po spolzki cesti vozil prehitro. V nesre- či se je voznik traktorja huje ranil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, škode pa je za približno 500.000 di- narjev. Huje ranjen mopedist Prejšnji četrtek popoldne je 22-letni Viktor Poznič iz Gr^ske vasi neprevidno za- peljal na prednostno cesto v Dolenji vasi pri Preboldu, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tako je trčil v vozilo 39-letne Marije Anžlovar iz Prebolda, ki je pripeljala z osebnim avtomobilom po prednostni cesti. Huje ranje- nega mopedista so prepeljali v celjsko bolnišnico. Dečeic umrl pod traktorjem Prejšnjo sredo je za volan neregistriranega traktorja brez varnostnega loka sedel 12-letni Marjan H. iz Brez. Na lokalni cesti je izgubil oblast nad vozilom, traktor je zdrsnil s ceste in se kotalil osemnajst metrov globoko. V nesreči je deček umrl, nje- gova mati, 54-letna Amalija H., ki je sedela na desnem blatniku traktorja, pa se je huje ranila. Nesreča s strelnim orožjem Prejšnji četrtek je 15-letni Boštjan K. iz Grajske vasi pri Gomilskem prinesel pokazati očetu, 50-letnemu Danielu B. staro, zarjavelo pištolo, ki so jo našli na zapuščenem seniku. Oče je začel pištolo razstavljati, vendar pa ni pogledal, če je v cevi naboj. Orožje se je po nesreči sprožilo in krogla je zadela 16- letnega Riharda K., ki je bil poleg. Huje ranjenega fanta so odpeljali v celjsko bolnišnico. Pištolo so izdelali v tovarni orožja na Čehoslovaškem, niso pa še ugotovili, kdo jo je pustil na seniku. , Utonil v Braslovškem jezeru V soboto popoldne je v Braslovškem jezeru utonil 20-letni Zvonimir Mavri iz Titovega Velenja. Mavri se je šel stavit s prijateljem, kdo bo prej preplaval jezero. Skočila sta v vodo, toda že po desetih metrih seje Mavri začel utapljati. Prijatelj mu je poskušal pomagati; prijel gaje za roko, vendar se gaje Mavri otresel in takoj nato potonil. Tri ure kasneje so celjski gasilci potegnili truplo iz jezera. Strela upepelila gospodarski poslopji Med nedeljskim neurjem je strela udarila v gospodarski poslopji last Jožeta Pustoslemška na Velikem vrhu pri Titovem Velenju in Stanka Ogrizka v Irju pri Rogaški Slatini. V Pusto- slemškovem kozolcu je ogpnj uničil 4 tone sena, stiskalnico in nekaj lesa, tako da je škooe za približno dva milijona dinarjev, požar pa so pogasili okoliški gasilci. V Ogrizkovem gospodar- skem poslopju pa je zgorelo 35 ton sena, puhalnik in električni pastir. Škode pa je za pet milijonov dinarjev. Požar so pogasili okoliški gasilci in gasilci iz Steklarne. ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE CELJE TOZD OŠ IVANKA URANJEK CELJE Odbor za delovna razmerja OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. Predmetni učitelj telesne vzgoje za določen čas s polno obvezo, kasneje možen pre- hod na nedoločen čas Pogoji: predmetni učitelj TV ali profesor TV, diferen- cialni izpiti iz ortopedagogike 2. Varuške za določen čas s polno obvezo od septembra 1986 do januarja 1987, za nedoločen čas s polovično obvezo od februarja 1987 dalje Pogoj: šola za varuhinje Nastop dela je 1. 9. 1986. Rok za prijavo je 8 dni po objavi, kandidati bodo pismeno obveščeni v 15 dneh. Tovarna kovinskih izdelkov in opreme »Alpos« Šentjur pri Celju - TOZD OPREMA, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge projektiranje in konstruiranje opreme za manj zahtevne objekte Pogoji: - strojni ali lesni tehnik - 12 mesecev delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev na podobnih delih in nalogah Prijave zbira kadrovska služba DO »ALPOS« Šentjur pri Celju, ulica Leona Dobrotinška 2,15 dni od dneva objave. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Srednja tehniška šola »MARŠALA TITA« Celje, Pot na Lavo 22 RAZPISUJE izobraŽevanje ob delu za naslednje usmeritve in programe: 1. KOVINSKO-PREDELOVALNA program OBRATNI STROJNI TEHNIK tehnolog Pogoj: uspešno končana poklicna kovinarska ali av- tomehaniška šola oziroma program za kovinarstvo in strojništvo in eno leto delovnih izkušenj v stroki program OBDELAVA KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV ter KOVINARSTVO IN STROJNIŠTVO (vsi poklici ko- vinsko-predelovalne Industrije) Pogoj: uspešno dokončana osnovna šola in delo v kovinsko-predelovalni industriji SKRAJŠANI PROGRAM: OBDELOVALEC KOVIN IN UPRAVLJANJE STROJEV Pogoj: delo v kovinsko-predelovalni industriji 2. ELEKTROTEHNIŠKA program ELEKTROENERGETIKA iN ELEKTRO- NIKA Pogoj: uspešno končana poklicna elektro šola in eno in polletne delovne izkušnje v stroki 3. KEMIJSKA smer KEMIJSKI TEHNIK Pogoj: uspešno končana triletna poklicna šola ke- mijske smeri oziroma šola za kemijskega procesni- čarja (VI. stopnja) in najmanj eno leto delovnih izku- šenj v stroki smer KEMIJSKI PROCESNIČAR Pogoj: uspešno končana osnovna šola in delo v kemični industriji, smer PLASTIKAH Pogoj: uspešno končana osnovna šola in delo v obratu plastike. SKRAJŠANI PROGRAM: pripravljalec kemikalij in opravljalec kemijskih naprav Pogoj: delo v kemični industriji 4. GRADBENIŠTVO program DELOVODJA V GRADBENIŠTVU Pogoj: uspešno končana 3-letna šola in opravljen zaključni izpit po zakonu o srednjem šolstvu in pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti kot vodja skupine. Prijave na obrazcu 1,20 Državne založbe Slovenije sprejemajo v tajništvu za študij ob delu vsak delovni dan. Podrobnejše informacije dobite v STŠMT Celje _po 25 avgii.stu 19fifi_ 16. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Uspel II. Savinjski kolesarski maraton v izredno lepem avgustov- skem vremenu so se že nekaj minut čez šesto ^utraj (start je bil šele ob osmih!) začeli na ploščadi med Namo in hote- lom Golding Rubin zbirali ko- lesarji oblečeni v živo pisana oblačila in z različnimi napisi na hrbtih. Javno so se prvi pojavili trije kolesarji iz Alposa Šentjur, ka- terim se je kasneje pridružilo še 624 kolesarjev in kolesark od sedmega leta pa do n^sta- rejšega udeleženca 73-letnega Alojza Zabokovnika iz Zabu- kovice. Ko smo sedeli v avli hotela in čakali na organizatorje se je odprlo dvigalo in iz njega je stopil starejši človek s kole- som! Povprašamo ga, kaj bo z njim pa je odgovoril, da je pri- šel iz Maribora že prejšnji ve- čer in da bo sodeloval na II. Saviryskem kolesarskem ma- ratonu. In tudi drugače da veli- ko vozi, celo okoli Pohorja v dolžini 150 km. Iz Ljubljane je prišla najsta- rejša udeleženka Vera Mihelič (54), ki je na dan kolesarjenja proslavila tudi svoj rojstni dan. Dve družini sta bili najštevil- nejši in sta dobili priznanji. To so bili Motohovi iz Litije in Sr- šenovi iz Arje vasi. Žreb je do- ločil Sršenove, organizator pa je našel nagrado tudi za goste iz Litije. Že pred tem pa so si oboji ne vedoč za novo nagra- do družno razdelili Sršenovo! N^številnejšo ekipo so imeli Sipovci iz Šempetra (27), kar je nov dokaz zanimanja za kole- sarjenje po naši lepi domovini. Organizator se je tokrat res- nično potrudil in pripravil II. Savinjski kolesarski maraton več kot vzorno. Vsak udeleže- nec je dobil medalje izdelane iz keramike, kar je posebnost za takšne prireditve. Vsi pa so bili pred startom deležni vrečke bonbonov Plive iz Zagreba, na kontrolni pos^i v Mozirju ča- ja in keksov iz Bjelovaija, na cilju pa še jogurta mlekarn Hmezada, ki je bil med glavni- mi pokrovitelji poleg najglav- nejšega Pivovarne Laško, kije največja te v Jugoslaviji in je lani slavila 160-letnico obstoja. Če se bo Savinjski kolesarski maraton v odlični o^anizaciji kolesarskega kluba Žalec tudi v bodoče tako razvijal kot do- slej bo vsekakor med najštevil- nejšimi in naj privlačnejšimi tovrstnimi prireditvami v Slo- veniji. Dokaz za to so že sedaj številni obiskovalci iz vse Slo- venije. TONE VRABL Najhitreje so 71,5 km dolgo progo II. Savinjskega kolesar- skega maratona prevozili Iz- tok Melanšek v 1,50 uri, Sandi Šmerc (oba KK Merx Celje) in Alojz Podbevšek iz Bresta- nice. Povedali so Alojz Zabavnik iz Zabuko- vice, s 73 leti najstarejši ude- leženec II. Savinjskega^kole- sarkega maratona v Žalcu: »Kolo je moj večji prijatelj kot žena! Še pred leti če me je zažejalo sem se vsedel nanj, odpeljal v Piran, popil pivo in se vrnil. Še pred dnevi sem bil v Avstriji, za sebe kupil re- zervne dele za kolo, za ženo pa nekaj zlatnine, naj bo še bolj zlata,* je radostno pripovedo- val vedno nasmejani Alojz Zabavnik, ki se je poleg žene oženil še s kolesom. Foto: T. TAVČAR V nedeljo, 10. avgusta se je 627 kolesarjev zbralo na ploščadi med Namo in hotelom Golding Rubin v Žalcu. Foto: L. KORBER Teniške novice Končni vrstni red po spomladanskem delu v občinskih teni- ških ligah v Celju. 1. hga (9 ekip) : Aero, Razvojni center A, Toper, Zlatarna itd., 2. liga ( 8 ekip) Libela, Razvojni center B, EMO, Golovec, 3. liga (8 ekip) Partizan A, Ljubljanska banka. Železarna, ZTKO, 4. liga (8 ekip) Klima B, Elektro Mihelin, Cinkarna D, Cestno podjetje itd. Zanimanje je takšno, da bodo prihodnje leto verjetno morali ustanoviti še peto ligo, saj se trenutno v občini z igranjem tenisa ukvarja že blizu 1000 posameznikov. Z jesen- skim delom bodo začeli 25. avgusta, neodigrane tekme spo- mladanskega dela pa bodo odigrali 18. avgusta na igriščih v Mestnem parku. Prvo ligo vodi Travner, drugo Sitar, tretjo in četrto pa Marguč. Trenutno je na celjskem območju 34 peščenih teniških ig-išč, med njimi v Štorah 2, Šentjurju 4, Ponikvi 1, T. Velenju 8, Žalcu 4, Celju 10, Domi 3 in Laškem 2. Na teniškem turnirju do 16 let v Zagrebu je celjska igralka Urška Travner izpadla v četrtfinalu z Deškovičevo 6:1 in 6:3. V Kranju je do 14 let nastopil Andrej Travner in izpadel v 2. kolu kvalifikacij. Teniška sekcija pri HDK Cinkarna Celje je organizirala »teniška srečanja v dvoje«. Kjer je sodelovalo 32 parov ali 64 posameznikov. V polfinalu sta Vrečko - Vovk premagala Pre- log - Čujež 9:1, Vengust - Veber pa Jezernik - Leskovar 9:6. V finalu sta Vrečko - Volk ugnala Vengust - Veber 7:5, 6:1 in tako ostala zmagovalca. Laknerjev memorial Nogometni klub Partizan Žalec je pripravil Laknerjev mem- morial kot spomin na nekdanjega odličnega nogometaša in športnega delavca Jurija Laknerja iz Žalca. Pomerili sta se ekipi veteranov Vranskega in Žalca. Po streljanju enajstme- trovk je zmagalo moštvo Vranskega 9:8, medtem ko se je tekma v rednem času končala neodločeno 2:2 (2:0). Za Vransko so nastopili Soršak, Piki, Drnovšek, Košenina, Tone in Stojan Golob, Krivec, Brvar, Lesenik, Fačnik, Urankar, Brišnik, Pod- bregar in Štrumbelj, za Žalec pa Veršnik, Dolinšek, Cvikl, Kompan, Glušič, Krenker, Antloga, Lakner, Hriberške, Artlj in Grobelnik. Srečanje je vodil Franci Šarlah. Zmagovalna ekipa je dobila pokal pokrovitelja TKS Žalec. JOŽE GROBELNIK Pa še spominski posnetek obeh ekip nogometnih veteranov Vranskega in Žalca za Laknerjev memo- rial. Foto: L. KORBER Hokejisti iz zvezne lige? čeprav že dalj časa trenirajo po petkrat na teden paje usoda celj- skih hokejistov na ledu še vedno neznana. Denarja namreč ni in predsednik HDK Cinkarna Celje Milan Hohnjec je igralcem sporo- čil, da s prazno blagajno pač ne morejo v zahtevno tekmovanje. To pa pomeni prostovoljno slovo od zvezne lige in nastop v nea- traktivni medrepubliški ligi. Če bo do tega prišlo bodo Celjani nastopali samo s svojim igral- skim kadrom brez okrepitev s Poljske. Takšna odločitev je se- veda lahko dvorezna. Pomenila bi po eni strani nadaljni propad kvalitetnega celjskega hokeja, po drugi strani pa je odločitev pa- metna če pač ni denaija. Cinkar- na kot pokrovitelj vsega žal ne zmore kriti. Tako smo sredi vro- čega poletja dobili novo »lede- no« celjsko športno kost, ki jo bo zaradi znanih težav verjetno izredno težko zlomiti. Tri tekme Г Radničkoga Iz i Beograda | t Jutri bo končala z M dnevnimi pripravami v?! ekipa evropskih prvakiiX kometašic Radničkega grada. Med vsakodne\ večurnimi napornimi tr^ za novo sezono v domaiç ' mednarodnem tekmovan ' odigrale tudi tri prijat^ ' tekme. Najprej so v Žale; ' magale članice II. zveztiç ' Velenje iz T. Velenja 26: if dni kasneje pa še v Tit( Velenju v Rdeči dvorani ' 500 gledalci 31:20. N^kv^® nejša tekma pa je bila V[> deljek zvečer v Žaleu , ljubljansko Belinko Olif in Radničkim, obe ekipi i poleg Budučnosti iz Tito| uvrščata med glavne fav za prvo mesto v prihodnji * ni. Radnički je nastopil najboljše igralke Svetlani tič, ki seje poškodovala pi panju v Preboldu (vseen trenira) in izgubil 25:24 (t N^boljša strelka pri Ra¡s kem je bila Jankovičeva ¡i Ljubljančankah pa novini državna reprezentantka Î, vič 8 ter Čotarjeva 5. LjuK čanke so nastopile brez J n^boljše igralke državni prezentantke Cudermanoï; V hotelu Golding kjer prebivao košark} Radničkega, pa po njiho odhodu pričakujejo i športno ekipo in sicer k( kaije Radničkega tudi iz grada, ki bodo v Žalcu oj do predvidoma 25. avgustj jadranje na Slivniškema Jezeri i Jadralna sekcija pri tuijj nem društvu Slivnica bo o| činskem prazniku Šentjuij soboto na Slivniškem je pripravila tradicionalno re v jadranju na deski. Tekn nje se bo začelo ob 14. uri, pi pa zbirajo od 13. ure dalje. ^ meru slabega vremena bo movanje v nedeljo ob istem in z istimi pogoji. Smučarski klub Magolnik Mogoče je zapis o smučariji med polno poletno sezono nena- vaden. Će naj bo za osvežitev pred poletno vročino, je prav, vsekakor pa zapis zaslužijo prizadevni športni in smučarski zagnanci v Radečah. Smučarski klub Magolnik so ustanovili pred dobrima dvema letoma, pa se že lahko pohvalijo, da imajo za sabo dve polni smučarski sezoni na Magolniku nad Svibnem. Zahvaljujoč smu- čarskim navdušencem im^jo Radeče svoj smučarski center, na katerem redno čez sezono obratuje vlečnica, katere izgradnjo so poleg telesno-kulturnih udarnikov zlasti podprli v radeškem združenem delu - Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja, Merx, Rod, Metalles, Sopota, Kora). Lansko sezono so že izvedli zahtevna tekmovanja in vrsto teč^ev za mladino in odrasle. Odkar imajo teptalec snega, ni večjih težav, tako da snujejo že nove načrte: skakalnico za skoke do 45 metrov, izgradnjo tekaške proge, elektrifikacijo, zatočišče in podobno. So pa radeški smučarji tudi organizirani, s^ v društvu déluje 9 vaditeljev, oziroma učiteljev smučanja, 10 žičničarjev s tečajem, 1 sodnik in 8 redarjev, duša kluba Magolnik paje Tomaž Kravo- gel, ki je tudi zadolžen za strokovno vodstvo. UM Nagradna igra Partizan št. 11 v celjski regiji se lahko pohvalimo s šolo, ki v poletnem času v tečajih in seminarjih vzgaja kader za partizansko dejavnost - vodnike, sprejema pa tudi študente VŠTK in druge. Letos se je na ta način šolalo kar 10 partizanskih vodnikov iz Celja ter okoli 60 mladih iz Celja in T. Velenja v pionirki atletski šoli. Kje je to? REGIJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER CELJE GOZDNA ŠOLA MOZIRJE ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE Odgovore sprejemamo do petka, 22. av- gusta, nagrajuje pa slikar BRANKO HROVAT! Preberite... v začetku septembra slavi krajev- ni praznik krajevna skupnost Ga- berje. V njegovo počastitev orga- nizira: - Partizan Gaberje turnir v bali- nanju in ženski odbojki na svo- jem telovadišču v četrtek, 4. 9. 86 ob 17. uri - MERX - Blagovni center IGRE SPRETNOSTI na Gričku v petek, 5. 9. 86 ob 17. uri in - Cinkarna turnir v malem nogo- metu za ženske v soboto 6. 9. 1986 ob 9. uri. Kdo na Univerzlado? Partizan Slovenije je v Saraje- vu prevzel zastavo SMOTRE PARTIZANA JUGOSLAVIJE kot prihodnji organizator največ- jega srečanja partizanskih dru- štev iz vse Jugoslavije leta 1987. To je tudi pravilni odgovor dese- te nagradne igre Partizan za kate- ro smo dobili 37 pravilnih odgo- vorov od 41 prispelih dopisnic z nalepljenimi kuponi. Vsi pravilni kuponi so dani v poseben boben za žreb, kdo bo prihodnje leto potoval na pri nas največjo šport- no prireditev Univerziado v Za- greb, kjer se bodo zbrali najboljši študentje športniki iz vsega sve- ta. Pokrovitelja sta delovni orga- nizaciji Aero in Cinkarna. Nagrade za sodelovanje v 10. nagradni igri sta izžrebala Bojan Bajee in Matej Sivka, izdelke Zlatarne Celje pa dobijo: Marija Srabotnik, Plečnikova 32, Celje, Slavko Kamenik, Ljub- ljanska 33, Celje in Jožica Zupan, Lokrovec 70, Celje. METOD TREBIČNIK S kolesi 2571 m visoko Med n^delavnejšimi kolesarskimi sekcijami po ce{ delovnih organizacijah je brez dvoma v Aeru. Njihovi, koli sodelujejo na domala vseh slovenskih. kolesarskih akc samostojno pa so se med drugimi povzpeli tudi na Vršič, ljuko, Kope, Roglo, Areh, Učko itd. Prejšnji teden so se za ti odpravili, seveda s kolesi, na n^višji avstrijski vrh, lec Grossglockner visok 2571 m. Prvi dan so prevozili kar 28 do Heiligenblutta, kjer so prenočili ob prijetni reki kar milim nebom, v soboto zjutraj pa krenili na strmo pot do G gloknerja. Vsi so pot brez poškodb in večjih okvar na kc dobro opravili ter na vrhu proslavili pomembno osebno zr Najbolj so bili presenečeni nad prekrasnim vremenom, v pokritimi s snegom ter številnimi drugimi kolesarji iz razi evropskih držav, ki si to goro izbirajo za svoj kolesarski ci »sveto goro«. SpoznaU so tudi kolesaija iz Nizozemske, ki kolesa in denarnice ni imel čisto nobene druge prtljage, vseeno uspešno in zadovoljno potoval po Evropi. V Aerovi ekipi so sodelovali Igor Nunčič, Boštjan De Janez Črepinšek in Aco Ibraimov iz Aera (ta je bil najzaslu za uspešno akcijo, poleg tega pa je pri vzponu na Grossgli proslavil tudi 48 rojstni dan!), pridružili pa so se jim še ! Vodlan iz Varnosti, Marjan Rejc iz Cinkarne, Srečko Av Ema (že drugič na Grossglokneiju), Franc Žgank iz Mei Jože Župane iz Alposa Šentjur: »Srečali smo se med kole njem na cesti, videl se, da so fantje iz Aera dobri in prije družbo, tako smo se spoznali in so me povabili, naj grem z na avstrijsko turnejo. Bilo je sicer naporno, vendar z občutek zmagoslavja prijeten.« Brez pomoči Aera, Merxa, celjskih mlekarn, Varnosti i gih, pa tudi ta akcija ne bi uspela. Na posnetku od leve proti desni Igor Nunčič, Vojan V Jože Župane in Boštjan Demšar. T. VI Foto: LJUBO KO. flvgust 1986 novi tednik-stran 17 ngradovi gradbinci v Šentjurju letos zadovoljni ^¡¡¡e^iotie bilo lani in verjetno tudibol/e^ kot bo prihodnje teto nelavci Ingradovega tozda Gradbena ope- Ч jj Šentjur so s svojim delom letos zado- lini že P® sprašujejo, kaj jih čaka i hodnj® "^mreć za to, da je spet konsko prepovedana gradnja negospodar- •h objektov, to pa za gradbince pomeni di manj dela in dohodka, ^tos 121 delavcev šentjurskega tozda dela trinajstih gradbiščih, poleg tega pa njihova ontažna skupina Ingradovega montažnega ptema postavlja betonske montažne objekte p vsej državi. Polovica letošnjih del, kar šest ■adbišč, je letos odprtih v šentjurski občini, igradovi delavci pa prav sedaj zaključujejo z radbenimi deli v Novih dvorih pri Zaprešiču ( v Ljubljani, redna vzdrževalna dela pa pravljajo tudi v štorski Železarni in na ben- mskih servisih na celjskem območju. Svoj letni delovni načrt so v prvem polletju [polnili 56 odstotno, saj so od načrtovane mi- jjarde štiristo milijonov dinarjev letnega pri- iodka v privih šestih mesecih opravili dela v dednosti 780 milijonov dinarjev. Vrednostni brast del je kar trikrat večji od lanskih rezul- [tov, vendar gre to pripisati predvsem odpi- Inju novih gradbišč in številnim podraži- Šentjurska gradbišča Delavci Ingradovega tozda Gradbena opera- tiva Šentjur zaključujejo z deli na stanovanj- skem stolpiču v Grobelnem, kmalu pa bo kon- čan tudi bencinski servis na Planini pri Sevni- ci. Pred kratkim so pričeli tudi z obnovitveni- mi deli na bencinskem servisu v Šentjurju, do konca leta pa bodo gradili še novo orodjarno v okviru delovne organizacije Alpos, energetski objekt in hladilnico pri Klavnici Kmetijskega kombinata Šentjur ter stanovanjski stolpič na Ponikvi. Šentjurska gradbišča so časovno razporeje- na, tako da gradbinci ne zamujajo rokov. Sta- novanjski stolpič v Grobelnem bodo dogradili celo nekaj pred dogovorjenim rokom, nekoli- ko pa se bodo zavlekla gradbena dela na ben- cinskem servisu na Planini pri Sevnici. Z deli kasnijo zaradi slabega vremena, obnovitvena in rekonstrukcijska dela na bencinskem servi- su v Šentjurju pa opravljajo v času, koje servis odprt za nemoteno oskrbo. Prav v tem času pričerg^o Ingradovi delav- ci z gradnjo nove orodjarne v okviru delovne organizacije Alpos in energetskega objekta ter hladilnice pri Klavnici šentjurskega Kmetij- Delavci Ingradovega tozda Gìradbena ope- rativa Šentjur si za prihodnje leto ne obetajo posebno dobrega gospodarskega položaja. Zaenkrat vedo le to, da bodo leta 1987 zaklju- čili s stanovanjsko gradnjo v šentjurskem naselju Pešnica, končali pa bodo tudi stano- vanjski stolpič na Ponikvi. skega kombinata. Predvidoma še letos pa bo- do pričeli tudi z gradnjo stanovanjskega stol- piča na Ponikvi. Lani je kar 80 odstotkov delavcev Gradbene operative Šentjur delalo na gradbiščih izven šentjurske občine, letos pa je zaradi večih gradbišč v domači občini ta odstotek nekoliko boljši. Trenutno v šentjurski občini dela polo- vica delavcev. Skrb za kadrovsko politiko V Ingradovem tozdu Gradbena operativa Šentjur imajo že nekaj let težave, ker jim manjka kvalificiranih delavcev. Vse manj mla- dih se odloča za šolanje v gradbeništvu, da bi pritegnili tiste, ki o gradbeništvu vsaj razmi- šljao, pa so v šentjurskem tozdu sprejeli pro- gram kadrovskih štipendij do leta 1990. Tako so v letošnjem šolskem letu razpisali 9 štipendij do četrte zahtevnostne stopnje, za prihodnja štiri leta pa bodo v poprečju razpi- sali po 10 štipendij. V skladu s kadrovsko politiko delovne organizacije bodo v tem sred- njeročnem obdobju letno podelili tudi eno šti- pendijo za šolanje na višjih zahtevnostnih stopnjah. V Gradbeni operativi želijo do leta 1990 za- gotoviti tudi to, da bodo vsi vodje gradbišč imeli izobrazbo inženirjev. Zaradi težkih delovnih pogojev in nestal- nosti delovnih mest imajo, v Ingradovem toz- du Gradbena operativa Šentjur tudi visok odstotek invalidnosti med zaposlenimi. V delovni organizaciji Ingrad so se že pred ča- som odločili, da to težavo enotno rešujejo. Pri mlajših delavcih poskrbijo za prekvalifi- kacijo, starejše pa razporedijo na lažja de- lovna mesta. Vendar se s tem odpira nova težava, saj delavci odhajajo iz operative, med mladimi pa ni pravega zanimanja za to delo. Proizvodnja kotlov v Šentjurju y Emovem tozdu kotli potrebujejo ključavničarje, varilce in strojne inženirje Tovarno energetske opreme v Šent- jurju so zgradili v prvi polovici leta 1982, v njej pa je našel svoje mesto proizvodni proces, ki so ga v Emu zgradili na lastnem znanju in izkuš- njah. S proizvodnjo kotlov se vključu- jejo v mednarodno delitev dela, v ve- liki meri pa je to sad dolgoročnega poslovno tehničnega sodelovanja z nemško fírmo Buderus Omnical. V Emovem šentjurskem tozdu Kotli se trudijo, da bi čimveč izvažali in da bi uspešno rešili svoje poslovne težave. Sanacijski program, ki пгу bi tozd rešil izgub, Aispešno izvajajo in doslej jim je že uspelo prodati načrtovano proizvod- njo do konca leta. S tem, da v tozdu ne bodo kopičili zalog, pa bo že odpravlje- na ena od težav. Proizvodni program v letošnjem in prihodnjih dveh letih v tozdu Kotli ne načrtujejo večjih investicij. Poskrbeli bodo le za obnovo nekaterih delov tehnološke opreme, ki so se v tem času iztrošili, sicer pa bodo svoj proizvod- ni program krojili tako, da bo kril blokov- sko ogrevanje ter ogrevanje stanovanj- skih naselij ter delno zadoščal tudi ener- getskim potrebam industrije. Sicer pa sodijo med pomembnejše pro- izvode, ki jih bodo v tem srednjeročnem obdobju izdelovali v šentjurskem tozdu Koth: - toplovodni kotli za kurjenje s tekočimi in phnastimi gorivi tip EMO SV HE-MO - trovlečni nizkotlačni in visokotlačni parni in vročevodni koth za kurjenje s tekočimi in plinastimi gorivi tip EMO TW in TPV - trovlečni nizkotlačni in visokotlačni parni in vročevodni kotli za kurjenje z lesnimi ostanki, za katere izdelujejo tudi potrebna cevna predkurišča Trenutno je v Emovem šentjurskem tozdu Kotli zaposlenih 180 delavcev, vendar pa je v delovnem kolektivu še dovolj prostih mest. Zaposliti želijo predvsem ključavničarje, varilce in strojne inženirje, saj se zavedajo, da bo- do proizvodnim težavam kos le s stro- kovnim in natančnim delom. - toplovodni in parni kotli za kurjenje s premogom tip EMO AVP, kijih izdelujejo v kombinaciji s poševno fiksno rešetko - termokontejnerji EMO TK, ki predstav- ljajo energetsko celoto z vgrajenimi vro- čevodnimi ali parnimi kotli za kurjenje tekočih, plinastih in trdnih goriv - grelniki vode ter kotli za izkoriščanje odpadne toplote - dimniki, dimni капаИ, transportne poti. odpraševalci. 18. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| V Tolu močno povečali izvoz Meč kakovostne in moderno oblikovane obutve tudi za domači trg v letošnjem prvem polletju so v šentjur- ski Tovarni lahke obutve Tolo izvozili za 160 milijonov dinarjev svojih izdelkov, kar pomeni približno petino od nekaj več kot 800 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Kljub temu, da so novi zakonski predpisi izvoznike prej odvračali od izvoza, kot pa jih k temu spodbujali, so se v Tolu vendar- le odločili, da odstotek prihodka, ki ga ustvarjajo z izvozom, v letošnjem letu še povečajo. Čeprav im^o v Tolu precej težav z nenor- malno rastjo nabavnih in proizvodnih stro- škov, nakupom surovin in rastjo osebnih do- hodkov, ki v nominalnih zneskih v poprečju še vedno zaostajajo za poprečjem v drugih panogah, pa letošnji delovni načrt uspešno izpolnjujejo in ga bodo ob koncu leta verjet- no celo nekoliko presegli. V prvem polletju so v sklad za akumulacijo namenih 75 milijo- nov dinarjev, kar je ena najvišjih številk v gospodarstvu šentjurske občine, za nove in- vesticije v tehnološko posodabljanje pa so letos izdvojih 30 milijonov dinarjev. V Tolu imajo veliko težav z nakupom surovin. Gre za to, da potrebujejo za izdela- vo sodobno oblikovane kakovostne usnje- ne obutve tudi primerne surovine. Na do- mačem trgu je sicer dovolj usnja in tkanin, ki jih v Tolu potrebujejo, vendar niso do- volj kakovostni in dovolj dobro obdelani. Pogrešajo predvsem kakovostne tkanine in usnje s primerno, modnim zahtevam prilagojeio barvno obdelavo. Zaenkrat pravijo, da je njihova najboljša obutev ti- sta, ki jo izdelajo iz italijanskega usnja. V polletju kar sedemkrat večji izvoz kot lani v letošnjem prvem polletju so v Tolu gle- de na enako lansko obdobje svoj izvoz pove- čali za več kot sedemkrat. To gre pripisati prevsem odpiranju vzhodnonemškega tržiš- ča in povečanemu zanimanju nizozemskih poslovnih partnerjev. Sicer pa Tolo izvaža še v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo in Švedsko. V okviru klasičnega izvoza ponuja Tolo na tuji trg predvsem natikače iz naravnega us- ^a z vhtim in šivanim podplatom. Prav za izdelavo natikačev s šivanim podplatom so v V delovni organizaciji Tolo je zaposlenih 354 ljudi, le slaba desetina kolektiva pa so moški. Do konca leta bodo na novo zaposli- li vsaj še 20 ljudi, predvsem pa želijo okre- piti delovni kolektiv obrata na Planini. Trenutno je večina zaposlenih s priučeno in v delovnem kolektivu pridobljeno izo- brazbo, v zadnjih letih pa namenjajo vse večjo skrb tudi enotni izobraževalni in ka- drovski politiki. Doslej jim je že uspelo popolniti vodilna delovna mesta v tehnolo- ški pripravi proizvodnje z delavci s srednjo in višjo izobrazbo, delavci pa se odločajo tudi za izobraževanje ob delu. V Tolu so z dobro štipendijsko politiko in zaposlovanjem pripravnikov tudi močno pomladili delovni kolektiv, večina zaposle- nih pa je iz šentjurske, šmarske in laške občine. Tolu razvili tudi delo na domu, tako da - odvisno od naročil - veliko delavcev združu- je svoje delo z delovno organizacijo tudi v tej obliki. V zadnjih dveh letih so v Tolu navezah in okrepili tudi številne stike s tujini poslovni- mi partnerji. Gre za kooperativne odnose, kjer Tolo skrbi predvsem za dodelavo zgor- njih delov obutve. Razvojni korak z naložbami Doslej v Tolu niso gradili novih proizvodnih prostorov in tako širili obseg proizvodnje. Odločili so se za adaptacijo in funkcionalno usposobitev že obstoječih prostorov, pred kratkim pa so kupih tudi nekaj novih stro- jev. Lani in v prvi polovici letošnjega leta so kupili nekcu najsodobnejših strojev čevljar- ske industrije in posodobili opremo v šival- nici za gornje dele obutve. Pred kratkim so v Tolu dobili tudi nov stroj za direktno brizga- nje podplatov iz gume in PVC materialov. Prav s tem strojem bodo v Tolu lahko ponu- dili na trg še sodobnejšo hišno obutev, pove- čali pa bodo tudi izvoz izgotovljenih izdel- kov. Doslej so namreč pri obutvi z vbrizgani- mi podplati opravljali le dedelavo s šivanjeii] zgorr\jih delov. Z direktnim brizganjem podplatov v da mačih proizvodnih prostorih bodo v То1ц lahko izdelovali tudi obutev za prosti čas јђ šport. Doslej so iz tega programa kupcem ponujali le cokle, ko bodo pričeli s proizvod, цјо na novem stroju, pa bodo program о0ц. tve za prosti čas razširili. V Tolu letos načrtujejo tudi temeljito ob. novo obrata na Planini pri Sevnici. Če jim bo uspelo razširiti kolektiv in zaposliti nek^ novih delavk, kijih sedaj na Planini manjka, bodo v ta obrat prenesli tudi del zahtevnejše proizvodrye. Obnoviti nameravajo delovne prostore in modernizirati električno napelja-w vo ter tehnološko opremo v obratu. Sicer pa® je obrat na Planini specializiran za izdelavor telovadnih copat in šivanje gornjih delov^ obutve, ki jo izvažajo. ^ Lepo urejeni gostinski lokali Šentjursko gostinstvo bi privabilo več gostov, če bi v občini poskrbeli tudi za turizem šentjurska občina ima izredno lepe in urejene gostinske lokale, ki jih upravlja Merxova temeljna organizacija Gostin- stvo in turizem Celje. Vendar pa samo lokali niso dovolj, da bi v njih gostje pri- jetno preživljali svoj prosti čas. V tozdu Gostinstvo in turizem Celje pogrešajo predvsem tesnejše stike z občinskim turi- stičnim društvom, saj bi tako lahko obli- kovali celovitejšo ponudbo. Nekaj več kot šest let star šentjurski Mo- tel Merx, pred tremi leti obnovljen in prijet- no urejena Pivnica ter gostišče Zarja v sliv- nici, ki ga prav zdaj urejajo, nudijo gostom osnovno gostinsko ponudbo in kdaj pa kdaj tudi organizirane zabavne večere. Vendcir to v občini, ki ima velike - a žal neizrabljene - možnosti za razvoj turizma, ni dovolj. Ne več prehodni, ampak penzionski turizem! Zaenkrat imajo v šentjurskem Motelu Merx 29 ležišč v 14 dvoposteljnih in eni enoposteljni sobi, vendar se v tozdu trudi- jo, da bi motelske zmogljivosti še_ razširili. Želijo si predvsem tega, da bi v Šentjurju lahko gostih potnike enega avtobusa, za te potnike pa bi bilo potrebno seveda tudi drugače poskrbeti. Pred kratkim so v Mote- lu že pričeli s pripravljanjem zabavnih ve- čerov, nekaj pripomore tudi živa glasba ob koncu tedna, vendar vse to ni dovolj. Enodnevni izleti v okohške izletniške kraje, popestreni s ponudbo kmečkega tu- rizma, ki ima v šentjurski občino dovolj možnosti za razvoj, pa bi prav gotovo po- menili korak naprej v celovitejši ponudbi. Restavracija, ki sprejme 150 gostov, točilni- ca za 50 ljudi in poleg tega še štiristezno avtomatsko kegljišče pa so gotovo dovolj dobre osnove za začetek. V Šentjurju so pred tremi leti obnovih in prijetno uredili Pivnico. V njej se sedaj ustavlja veliko mladih, pa tudi starejših go- stov, ki bi radi hitro in dobro jedli. V tozdu Gostinstvo in turizem Celje so namreč pri obnavljanju Pivnice mishU predvsem na to, da se v kraju gostinska ponudba ne bi pod- vajala. Zato so gostje v Pivnici postreženi predvsem z okusnimi pizzami, ki se jih Sentjurčani še niso preobjedh. Zarja bo po prenovi spet zažarela Gostišče Zarja iz Shvnice je že pred ! slovelo kot prijeten lokal, kjer se je dalo poletnih večerih tudi zaplesati. Sedaj Za prenavljajo in v tozdu načrtujejo, da gostišče z velikim senčnim vrtom že ( hodnje leto spet dobilo svojo staro podo Staro seveda samo v toliko, da bo v Slivi V Merxovem tozdu Gostinstvo in turii Celje že nekaj čas skrbijo za načrtno kadi sko politiko. V šentjurskem gostinstvu ( poprečno 35 do 40 ljudi, večina zaposleni! so ženske. Prav zaradi delovnih pogojev se v marsičem razlikujejo od ostalih pc cev, med mladimi vse bolj zamira zanimi za to delo. spet živa glasba in poletni večeri prijeti domačine in tudi goste iz okoliških kra Sicer pa v gostišču Zaija skrbijo tud družbeno prehrano delavcev obeh sli ških trgovin in Aureinega obrata, v prijf urejenem lokalu, še posebej pa na velil vrtu, pa se zbira tudi veliko ostalih gos Notranjost gostišča Zarja je že sedaj lepo urejena, lesene stenske obloge pa dajejo gostom prijeten občutek domačnosti. V Slivnici, pa tudi v okoliških krajih, je gostišče Zarja že dolgo poznano, poseben ( mu daje velik senčen vrt, kjer gostje še posebno v vročih poletnih dneh radi pose avgust 1986 nqvi tednik - stran 19 20. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Tudi zakonito Včasih je pri nas še veliko ljudi živelo na koruzi. Zdaj pa v izvenzakonski skupnosti. To je še en tipično naš primer: tudi zunaj zakona je zakonito. Čudno A ni Čudno: nameravana gradnja podvoza na Kersnikovi ulici v Celju razburja ozračje. Pa čeprav naj bi šla stvar pod zemljo. Vlaganje Prišel je čas vlaganja sadja in zelenjave. Nekateri pa še vedno vlagajo tudi trud. Je že bolje, da bi ga, namesto da ga vlagajo, uporabili pri vsakodnevnem delu. Letošnja turistična sezona se pri nas ne bo poznala toliko po odhajanju na dopust. Bolj po ostajanju - doma! Veliko in nič Na celjskem območju imamo malo morje raz- nih jezer. Pa pravo sušo njihove izkoriščenosti v turistič- ne namene. Za zamudo pri zniže- vanju cen naj bi bila kri- va tudi pošta. Človek bi to še razu- mel, če bi šlo tudi za po- cenitev njenih storitev. Prav je, da malo bolj skrbimo za do- stojno življenje psov. Tako bodo gotovo prišli na bolje tudi lju- dje, ki živijo pasje živ- ljenje. Povej mi, s kom s družiš - in povem ti, koliko de- narja imaš. Bolje vila na mor- ju ali v planinah - kot pa vile v rokah? Čigava zasluga v pivovarni Laško pra- vijo, da imajo rekordno proizvodnjo in prodajo. Pivopivci pravijo, da gre za to zasluga njim, ne le delavcem v pivo- varni. Premalo Bojda je za celjski sejem obrti spet tako v zanimanje, da bo za vse zmanjkalo prostof razstavljanje in prodajo. Toda gotovo je, da bo med sejmom najboi manjkovalo parkirnih prostorov, pa tako nel kot rešitev tudi ponujajo, da bi v parkirišča spr nili nekatere odseke ulic - kot na primer krak ske obvoznice med Mariborsko in Vrunčevo. Bo vsaj v tem času imel pomembnejšoìDroir vlogo. Zamislila seje v Pavla, apostola narodov. Nenadoma se ji je rodilo vprašanje, zakßj je ženska? Zakaj ni mož, da bi šla na dvore kakor Pavel in bi zaklicala: Ne smete! Šla bi z evengelijem na trg in bi govorila o ljubezni in odpuščanju. Sla bi k Zlatemu rogu, kjer taboré sužnji in bi jim oznanila blagovest... Njeno navdušenje je kipelo, domišljija se ji je vznemirila, hodila je po pustih potih med divjimi narodi in širila blagovest in privedla jo je pot v domovino njene matere, do Slovenov. bi šla, v gradišča in sela, in plemenita srca bi sprejela evangelij, plemenite duše, kakor žejna zemlja rosne kaplje, duše, kakršna je Iztokova ... Ob tem imenu je zadrhtela. Njene misli so se ustavile, kakor bi po dolgem potu prišle do cilja. Iztok! O, nisem Pavel, nisem mož, toda njega pridobim, njemu razženem temo. Čutila je s prvim dnem tiho nagnjenje do lepega barbara, a bala se je in morila je misli nanj. Sedaj seji je na mah zasvetila nova luč. Sedßj je občutila v sebi pravico in dolžnost do njega. Sed^j mu ne pojde več s pota. Iskala ga bo - pastirček izgubljeno ovco - dokler je ne privede v hlev Gospodov. Nič več ni mislila, kaj poreče dvor; nalašč jo je mikalo, da bi kljubovala vsem, gorečnica ... »Dosti, Cirila! Poglej, ah so vrtovi prazni. Glava mije težka. Izprehodim se, preden ležem.« Cirila seje skoro vrnila in povedala, da razen straže ni žive duše na vrtu. Iz dvorane nimf se čuje glasba. Vsi so še pri večerji. Irena je ogrnila temno stolo, plašč, zavila glavo v oglavnico in odšla tiho po marmornatih stopnicah. Kakor senca jo je sledila sužnja. Ireni je nova misel prevzela vso dušo. Zamislila seje v apostolski posel, gledala Iztoka, kako žejno bere evan- gelij, kako hvaležno ji gleda v lice, ker mu je pregnala temo malikov. Vesele sape so dahnile v njeno valovito obleko, mirte so šumele, pinije so šepetale v mračnih vrhovih in Irena je spela po belih stezah vsa vesela in navdušena. Njeno srce je objel sladek nemir, njena duša seje že pogovarjala z Iztokom. Razgrnila je temno stolo, oglavnicajrje zdrknila z glave, kodri so se usuli na čelo in na rame. Vetrovi so se i^ali z njimi, Irena se je sprehajala in sanjala lepe sanje. Kar stopi izza temnega oljkovega grma visoka postava v svetlem oklepu in ji zastavi pot. Irena je vztrepetala in kriknila. Cirila je prihitela in prestregla stolo, kije zdrknila z njenih ramen. »Irena, Irena, ne boj se, jaz sem - Iztok, ki te ljubi!« Irena se je obrnila in hotela zbežati. Toda Iztok jo je prijel rahlo za roko in koprneče zaprosil »Bogovi so me čuli, ne zaničuj me ti! Ko sem zvedel, da grem na dvor s stražo, sem obljubil Devani žrtev, če vidim samo trenutek tvoje oči. In boginja meje uslišala in privedla tvoje korake do mene. Irena, bogovi se veselé najine ljubezni!« , Srce je utripalo v prsih Ireni, ves strah je izginil, moč, da bi bežala, je pešala in vleklo jo je s čudovito silo k Iztoku. Odmaknila mu je roko, Cirila ji je zavila razbur- jeno telo v stolo, in obstala je pred njim, visokim in mogočnim v blesku mesečnih žarkov. »Iztok, nocoj sem mislila nate!« »Kako sem ti hvaležen, Irena! Samo za to, da si enkrat name mislila, samo za to dam življenje zate.« »Zares sem mislila, še sedajle, ko sem te srečala, in smilil si se mi. Iztok!« »Kakor boginja si; tudi bogovom se je smilila moja ljubezen!« »Iztok, pojdi za menoj. Kamnita klop je v senci pinij. Razodenem ti veliko resnico. - Cirila, ti ostani ob meni!« »Prek morja grem za teboj, Irena. Zakaj brez tebe ne morem in nočem biti, brez tebe je smrt.« Sedla sta na marmorno klop, Cirila se je stisnila k nogam Irene in se skrbno ozirala naokrog. Pogovora ni razumela, ker ji je bil neznan jezik Slovenov. »Smilil si se mi. Iztok!« »Bogovi so ti ganili srce, Irena!« Iskal je njene roke, ki je bila tesno zavita pod stolo. »Iztok, ti se motiš, ker vćruješ v bogove. Tvoji bogovi so laž, en Bog je in en Kristus - Rešitelj.« Iztok se je nekoliko odmaknil, se začudil in gledal v ognjevite oči Irenine, na katere je skozi vrhove pinij lila mesečina. . »Irena, če bi rekel, da so tvoji bogovi laž, bi te razžalil. Veš pa sama, da so naši bogovi boljši od vaših. Bogovi, ki uéé Upravdo moriti nedolžne, prelivati kri, o, bogovi despojne, verolomnice, o, molči mi o teh bogovih. Iztok jih zaničuje, kakor zaničuje te, ki vanje vérujejo.« »Glej, Iztok, ti si dober, ti si pravičen, dasi tvoji bogovi niso resnica. Alije zato Kristus laž, če mu tisti, ki bi mu ùìorali služiti, ne služijo, ki bi ga morali slušati, ne slušno?« »Ne govoriva, Irena, o bogovih. Če tirečeš: Glej, pinija nad nama je božanstvo, Iztok ji bo postavil žrtvenik in daroval Če ti rečeš: Glej, ribica, kije pljusknila iz morja, je bogirya. Iztok ti véruje in ji vlije vina v morje za daritev - ne govoriva, Irena, o bogovih!« »Iztok, ti ne boš veroval meni, veroval boš resni bova govorila o Bogu in tvoje srce bo polno radoi če bi ti ne hotel govoriti nikoli več o tem, bi Ire. govorila s teboj. Mislila bi nate in molila bi Kn zate, a mojih oči bi ne uzrl nikoli, Iztoče!« »Torej govori, poslušal bom, za tvojimi besedan. dem kakor za glasom slavčka. « »Nocoj se morava ločiti Jutri ti pošljem blag Grško že govoriš in bereš. Spoznaš resnico in i ljubezen. « »Le pošlji, Irena, tisočkrat bom bral, česar so se knile tvoje roke. Na srcu bom nosil pod oklepom »Iztok, ti si dober in luč pride v tvoje srce. Ti bi\ Epafroditu ?« »Pri njem, ljubica!« »Ob moiju je njegova vila.« »Vrtovi, kakor tukaj, se igr£(jo z valovi« »Ko prebereš blagovest, pridem v čolnu ponoči: razložim. « »O bogovi, kaj vam dam, ker me tako ljubite!« Iztok je razprostrl roke in objel Ireno, ki je drh neizmerni razburjenosti Odskočila bi, pa je že poljub na njenih očeh. Tedaj seje dotaknila Irene Cirila. »Presvetla, bliža se nam senca! Za grm je utoni Irena je zbežala po stezi proti palači Visoko i utihnila dvorana nimf, skrivnostni pari so beg vrtovih. Gos^e so šli pod milo nebo uživat bakai Trepetaje po vsem telesu je dospela Irena v sol »Kaka senca je bila, Cirila ? Govori! Ti nisi bila pozorna!« »Presvetla gospodarica, naj umrem, če sem za tek zatisnila oči Ali senca je prišla nenadoma ki tal« »Pa je nisi spoznala ?« avgust 1986 novi tednik-stran 21 22. stran - novi tednik 14. AVGUST 19ђ| 14. avgust 1986 novi tednik - stran 23 24. stran - novi tednik 14. avgust 19ђ| Deklica, ki vstaja ob šestih Med desetdnevnimi pri- pravami evropskih prva- kinj rokometašic Radničke- ga iz Beograda v Žalcu je bila kljub rahli poškodbi noge najbolj aktivna tre- nutno najboljša jugoslovan- ska rokometašica, pred leti športnica Jugoslavije, Svet- lana Kitic, dekle s pšenični- mi lasmi, nagajivimi mo- drimi očmi, mirnega in zbranega govorjenja ter čo- koladno barvo, ki si jo je nabrala nekje na morju. Ker pa med dopustom ni samo plavala in svoje sklad- ne postave izpostavljala sončnim žarkom, je na teži pridobila nekaj več kilogra- mov, kot jih je potrebnih za dober nastop v zahtevnih ro- kometnih tekmah. Zdaj vsta- ja že takoj po šesti uri zjutraj in na vse načine zbija tri od- večne kilograme. »Imam jih 73, pri telesni višini 172 cm priti pa moram vs^ na 70,* pripoveduje vrhunska jugo- slovanska športnica. Roko- met igra že 13 let, dres z dr- žavnim grbom je oblekla že kar 154-krat, dala več kot 600 golov, nastopila na enem svetovnem prvenstvu 1978 v ĆSSR, zdgj pa pričakuje dru- gega decembra 1986 na Nizo- zemskem. V Tuzli kjer je tu- di rojena, je začela najprej igrati košarko, ker pa je bila premajhna, je čisto slučajno zašla med rokometašice. Vo- dilni ljudje Radničkega iz Beograda, danes najboljše ženske rokometne ekipe v Evropi, so hodili po Jugosla- viji in iskah dekleta, ki bi okrepila njihovo ekipo. Izve- deli so tudi za Svetlano, se pogovorili z njenimi starši (stara je bila komaj 15 let!) in jo odpeljali v Beograd. »V za- četku je bilo izredno težko,« se spominja Svetlana priho- da v Beograd, »saj je bilo v ekipi Radničkega med dva- najstimi igralkami kar en^st članic državne reprezentan- ce! Ker pa sem imela voljo in пекгО talenta, sem kljub hu- di konkurenci uspela.« Svetlana trenira vsak dan. pred tekmovalno sezono ce- lo po 2-3 krat na dan. Pravi, da so najteži treningi tisti brez žoge. Ko se začne ples z žogo je mnogo bolje. Kako se počuti v Žalcu? »Bih smo že v lepših krajih, vendar tako dobrih pogojev kot tu, še ni- smo imeli. To je mnenje vseh igralk in vodstva.« Prostega časa ima malo, kar pa ga je, ga preživi s štiriletnim sinom Nikolo, ki bo tudi športnik. Ko se med odsotnostjo pogo- va^ata po telefonu jo vedno najprej vpraša, kaj mu je ku- pila, šele nato kdaj se vrne domov. Svetlana je igrala že proti vsem najboljšim sve- tovnim ženskim rokomet- nim ekipam, pravi pa, da je najtežje igrati proti vzhod- nim Nemkam, ki igr^o gro- bo kot moški, saj so fizično izredno pripravljene. Težave so tudi s predstavnicami Sovjetske zveze, kjer pa upa- jo, da bodo v letošnjem po- kalnem tekmovanju imele z njimi več uspeha kot doslej; In kaj pogreša v Žalcu? »Če bi imeli bazen s savno, bi imeli najbolj super športni center v Jugoslaviji, kamor bi zaradi miru in ostalih po- gojev vsi jugoslovanski športniki radi prihajali na priprave.« TONE VRABL Foto: LJUBO KORBER ObadjI piki Mnogi se za boljši položaj delavcev zav- zemajo samo na sestankih izven delovnih organizacij. Če bi rešili vse probleme, ki jih rešu- jemo vrsto let na sestankih, bi mnogi govorniki ostali brez dela. Če bi izpeljali stabilizacijo, bi mnogi morali prijeti za delo. Pri nas je le preveč tistih, ki mislijo, da bodo živeli večno. Svetlana Kitic »Mejduš, tegale pa res ne morem, analizirati. V tem materialu je toliko neznanih primesi, da vsaka kom- binatorika odpove. Če ni tole z Marsa, kajti za luno smo že bili... NT, 6. 8. 1969 »Ustanove niso nič krive!* Tako nas uči eno od gesel akcije Turizem smo ljudje. Pisci nas v nadaljevanju po- učujejo, da niso banke, mili- ca, trgovine in druge ustano- ve tiste, ki nam zagrenijo do- pust in vsakdanje življenje. Lahko pa to storijo blagajni- čarka, miličnik, natakar itd. S tem se v globalu strinjam, ondan pa sem vendarle mal- ce podvomil v to. Sobota dopoldne. Štirilet- na naraščajnica si zaželi viš- njeve tortice takšne, s kakrš- no znajo v Celju menda po- streči samo v Evropi! Tisto o edinstveni tortici, kot kaže, povsem drži, vs^ glede na popolnoma zasedene , Že pogled na eno sanjO| karico, ki »pokriva ^ ka^ dvcuset miz, kaže, da b(¡ ba čakati. In res čakav Preletel sem že ves so{ časopis in smrklji naris^ kos papirja vse, kar ц samo da sva preganjal^ Koliko gostov je medteri tregla edina natakaric» sem štel, gotovo pa jih nj malo in tudi po njeni hii bi si težko očital, da str^ polžje. Hčerko sicer p^ áam vzgajati čimbolj рг^ no in jo že zdaj pripravi dostojanstveno prema^ nje vseh težav, kijih bo la kot odrasla občanki ustanovah, ki menda nič krive. Tričetrturno ( nje pa je bilo očitno tin rijo preveč. Pogledava notranjost kavarne, tam enaka slika. Vse za¡ ne mize (ne) obvladuje sama natakarica. Nič bo ji ne godi kot njeni ko¡ zunaj. (Tudi njenim go ne...) Obe stoično pre ta nejevoljne pogled opazke žejnih obiskovi in nerganje tortic željne larije. Pa še prijazni sit eno od miz sedi v družbi odgovorni mož njune i nove, ki da ni nič kriv Kdove, o čem se pogo\ Gotovo pa ne o tem, k gostje mislijo o ažurnost strežbe v njegovi i novi... »Toda natakar nas Jj pusti čakati - ah pd^ne«, rečeno v oglasu o tem, nam lahko zagreni ah pa ša življenje. Ne, tovariH ste mi pripeli lipov list\ krat se ne strinjam povsi vami! V soboto me ni pul čakati natakarica temv{ ustanova! H »Will the knowlodge, that every large business was once a small one!« (Mi vemo, da je bil vsak velik posel ne- koč majhen!), je le ena izmed parol, s katerimi so Američa- ni takorekoč bombardirani iz minute v minuto prek ča- sopisja in televizijskih pro- gramov. Vsaka vzgoja, še zla- sti, če je vztrajna, mora roditi sadove. Ni kaj reči, Američa- ni so očitno dobri vzgojitelji neosveščenih množic in mo- rebiti bi se lahko pri njih k^ naučila tudi naša nadstavba. Če že drugega ne, bi se mor- da kazalo nekoliko bolj poh- valiti z našimi milionaiji in miljardeiji, da bi tudi naši samoupravljalci uvideli, ka- ko si je moč s poštenim de- lom in z nekoliko inventiv- nosti zagotoviti lepo prihod- nost. Business je nedvomno ča- robna beseda, ki opira srca Američanov, vsi so nadvse podjetni in iznajdljivi. Tako tudi Boby ali John Smith, ulični neznanec iz New Yor- ka: »Hey man! Hočeš naredi- ti dobro kupčijo? Surely man! Tole zlato zapestnico ti prodam za deset dolarjev. Boš rekel, da sem malo nor. No man! Pred nekaj minuta- mi sem jo zmaknil v bližnji trgovini. Kaj hočeš, rabim denar, da začnem en sila do- ber business. Meni se splača, tebi se splača - O.K. man?* Beg od zajamčene socialne varnosti Ameriški sen, občutek, da boš morda le dosegel uspeh, če boš v pravem trenutku na pravem mestu, nikogar ne iz- pusti zlahka iz svojih kremp- ljev. Kljub očitni krizi, se Američani še vedno drogira- jo z njim in še vedno jih je veliko, ki zaradi tega občut- ka emigrirao v novi svet. Če- prav so Američani vse strogi in nezaupljivi pri izdajanju viz, se na primer dogaja, da jo vsake tohko časa kdo iz- med takoimenovanih turi- stov pobriše v neznano. Tovrstno pustolovščino si je tokrat omislil nekdo, ki očitno ni bil zadovoljen z na- šim razreševanjem razmer v avtonomni pokrajini Koso- vo, česar seveda ni razglašal na vsa usta. Ves čas poleta je bil zadržan, iz njega je bilo moč le malo izvleči. »Že dol- go sem si želel videti Ameri- ko«, je bilo v glavnem vse kar je izdavil. Izgubil se je med milijonsko množico Newyorčanov. Aleksandar Borić, turi- stični vodič beograjskega Putnika, je njegovo dejanje takole komentiral: »Naši agenciji se je to zgodilo že najmanj trikrat, zaradi česar nimamo večjih težav, razen tega, da izgubi vodič naj- manj en dan za tekanje po raznih ameriških uradih. Kaj se zgodi s takšnimi begunci, ni težko predvidevati. Veči- na med njimi ima v Ameriki prijatelje ah sorodnike, ki jim že vnaprej najdejo delo, ki ga morajo seveda oprav- ljati na črno in so temu pri- merno mizerno plačani. Spet druge Američani prej ali slej odkrijejo in jih po hitrem po- stopku vrnejo, razen redkih izjem, ki jim odobrijo politič- ni azil* Zelja in hkrati upanje, da bo med redkimi srečneži, ki bodo našli primeren prostor pod ameriškim nebesnim svodom zadržuje v Ameriki tudi Lano Krbin-Bauerman, ki živi že dobri dve leti v Los Angelesu. Sprva je imela ze- lo dobro zaposlitev kot turi-, stična vodička, vendar je skušala vzeti posel v lastne roke in voz je začel počasi drseti navzdol: »So trenutki, ko sovražim to hlastanje po denarju in uspehu. Kljub te- mu se ne morem upreti temu večnemu izzivu, kije že mar- sikoga ugonobil Sem mlada in zdrava, upam tudi, da spo- sobna, in se ne morem spri- jazniti s tem, da bi iz dneva v dan ždela v neki službi, kjer ne vidiš nobene prave per- spektive. Že nekajkrat sem se hotela vrniti domov, zlasti zadnje čase, ko kljub temu, da cele dneve tekam naokoh, ne zaslužim več kot pribUž- no 1000 dolarjev na mesec, kar za ameriške razmere po- meni, da moraš živeti več kot skromno. Toda uparije v uspeh je močnejše.. .* Zak^ se ni uresničila Mar- xova in Engelsova vizija, da bo prišlo пгџргеј do sociali- stične proletarske revolucije v razvitih kapitalističnih de- želah, v asociacijah združe- nega dela, kjer bodo razvite produkcijske sile omejevah produkcijski odnosi, so sku- pali razvozlati že veliko večji misleci. Gotovo je nekaj na tem, da sta vojna in ameriški ekspanzionizem, ali kot je te- mu dejal Lenin - imperiah- zem, ki se je prek klasičnega kolonializma razvil v uspe- šen neokoloniaiizem, ustva- rila v kulturi ameriškega de- lavskega razreda posebno vrsto nacionalizma, ki je na- sprotoval neposrednim inte- resom delavskega razreda. Svoje je k razcepljenosti de- lavskega razreda prispevala tudi industrija množične kulture, kije temeljila na pri- vatizaciji in potrošnji in je obstajala že takrat, ko je bil ameriški delavski razred še rasno in etično razdeljen. Kakorkoli že, ameriški poli- tični vsakdan bolj ali manj uspešno krojita demokrat- ska in republikanska stran- ka in čeprav delavci v glav- nem podpirajo demokratsko stranko, niso imeli v kakšnega posebnega v] niti takrat, ko je bila na i sti. Svoje pravice ski uresničevati v sindil (»Trade Unions«), vendí tem ne gre za veliko ve za boljše delovne pogq za večje mezde. Tako b še nekaj let nazaj naš d ski razred lahko zavid pravico do štrajkov, ki zadnje čase ni omembe no, saj se tudi večina »s upravnih štrajkov« koi višjimi plačami. Med pomembnejše predsednike Združenih držav Amerike štejejo Američani Was tona, Lincolna, Jeffersona in Johna F. Kennedy a. Na posnetku je Jeffersonov kip (J son Statue), ki je prav tako kot ostale znamenitosti iz Washingtona tarča šte^ fotografskih aparatov.