P os ara ® zn e številke i Navadne Din *75f ob nedeljah Din 1*—• .TABOR* izhaja vaak dan, razvcn nedelje in paznikov, ob 18. in a datumom naaifcdnjeja dn« ter stnne m«e£ao_pfi.«Šfia D »O-. *»'no-nematvo D «*CT doal*^en n_a dom D 11'—v M izkaznice D 10'—. lazfj^nc^ po dogovoru. Naroča MARIBOR Jurčičev« Naslov Pošfhina v'0©tevIhJ«V Cesia'^lanalaile ŠidVa 75 isira« pri upravi »TABORA lnrčiceva uUea »tov. S P • g srn ern e Številk« Navadne Din —*75. ob nedeljah Din Maribor, sobota 25. aprila 1925. CURIH. (Sklepni tečaji.) Pariz 26.95, Beograd 8.30, London 24.82, Praga 15.325, Italija 21.225, New York 516.50, Dunaj 0.00728. ZAGREB. Pariz 330, Švica 1203.60— 1213.60, London 298—301, Dumaij 0.0869— 0.0889, Praga 183.80—186.80, Italija 254.80 —257.90. New York 61.80—62.80. Resna napetost med Jugoslavijo In Bolgarijo. Kralj se je nujno vrnil v Beograd. — Odnosi z Bulgarijo se vedno bolj zapletajo. — Nove žalitve in obdolžitvc bolgarskega notr. ministra. — Cankov-ljeva vlada provocira. — Danes se bo ministrski svet posvetoval o položaja. Beograd, 24. aprila. Kraljevska dvojica se je vrnila nocoj ponoči v Beograd. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je nameraval ostati kralj še »lelj časa v Ilidžah, toda resni dogodki v sosedni Bolgariji so zahtevali nujno, da bodi tudi kralj navzoč v Beograda. Danes je bil sprejet v daljšo avdijen-co zunanji minister Ninčič, ki je kralju izčrpno poročal o dogodkih v Bolgariji, zlasti pa o izjavah bolgarske vlade, ki so naperjene proti naši vladi. Beograd, 24. aprila. Odnosa, ji med Jugoslavijo in Bolgarijo postajajo vedno bolj napeti. Včeraj je bolgarski poslanik Vaka.revski slovesno izjavil, da jfe razmerje med obema sosednima državama normalno, dobro in prijateljsko. Zdi se, da so te besede nekoliko prisiljene. V resnici se bije v ozadju hud diplomati-čem boj med obema državama, boj, ki so ga izzvale znane izjave 'bolgarskega zunanjega in notranjega ministra. Boignr- BoBgarija se vedno krvavi. Politični nasprotniki Cankovljeve vlade beže. Beograd, 24. aprila. Iz službenih vesti je razvidno, da so morali pobegniti iz Bolgarije številni nasprotniki sedanjega režima. Vsi, ki prihajajo iz Bolgarije, potrjujejo soglasno, da Caukovlje-va vlada nadaljuje grozodejstva nad Nasprotniki in da se še vedno obilno preliva človeška kri. Kosta Todorov © polo-žaju. Bolgarska pripravlja moralno iti vojaško revanžo proti Jugoslaviji. Beograd, 24. aprila. Bivši bolgarski poslanik in vodja bolgarskih emigrantov Kosta Todorov je izjavil, da je razvoj boljševizma v Bolgariji samo rezultat terorja današnjega Canikovljovoga režimi. Ne izvršuje se nasilje samo proti ljudstvu, ampak se tudi ogroža red in mJir v sosednjih državah. Izjave bolgarskih ministrov, da je Jugoslavija odgovorna za zadnje dogodke, samo dokazujejo, da se Sofija pripravlja na moralno in vojaško revanžo proti Jugoslaviji. Romunih in dogodki na (Bolgarskem. Humunija za nevtralnost. — Predlog, naj sc odgodi konferenca Male antante. — Rumunske simpatije do boja proti komunistom v Bolgariji. Bukarešta, 24. aprila. Romunska vlada zasleduje dogodke v Bolgariji s posebnim zanimanjem in jaiko natančno. Posebno odobrava, da jo bolgarska vlada odredil izjemne mere proti komunistom. Ker imajo dogodki v Bolgariji popolnoma notranje politični značaj, bo romunska vlada ostalla strogo nevtralna. Romunska vlada je sklenila, da bo predlagala državam Male antante, naj se konferenca Male antante preloži od 3. maja ha 28. maja. Romunska meja proti Bolgariji je docela zaprto. Na ta način hoče Romu Jji ja preprečiti; da bi begunci iz Bolgarie slai notranji minister je podal snoei zastopnikom tiska obširen ekspoze o kritičnem položaju v Bolgariji. Na vprašanje novinarjev glede razmerja z Jugoslavijo je izjavil, da je Jugoslavija preskrbela bolgarsko emigrante z obleko in orožjem. Emigranti so potem vpadli v Bolgarijo in izvršili atentate Minister je izrecno povlaril, da »o prišli atentatorji na kralja Borisa naravnost iz Srbije. Nadalje je zatrjeval, da eksplozivna snov poteka iz Jugoslavije in da je bilo revolucdjon ar jem doposlanih iz Jugoslavije 15 paketov po 30.030 Din. Beograd, 24. aprila. Ker je napetost z Bolgarijo dobila resen značaj, je bil ka danes popoldne sklican ministrski svet. Posvetoval se bo o korakih, ki naj jih podvzame naša vlada napram Bolgariji. Naša vlada bo predvsem zahtevala zadoščenja za vse žalitve. V nekaterih političnih krogih so mnenja, da mora naša vlada zahtevati odstop Sedanje Cankovljeve vlade. vdrli v Romunijo. Bolgarske komuniste, ki se že nahajajo na romunskih tleh, bo bukareška vlada nemudoma izročila sofijski vladi. • Pašič na povratku. Beograd, 24. aprila. Za jutri zjutraj se pričakuje Pašiocv prihod. Takoj m.to bo seja ministrskega sveta. Kriza belgijske vlade. — Socialisti še ne pogajajo. Bruselj, 24. aprila. Socialistični kongres je s 413 proti 173 glasovom sklenil, da naj se ustavijo pogajanja za sestavo kabineta. Povdaril je tudi, da se socialisti ne bodo še ndalje pogajali. S tem 'je prispela kriza na mrtvo točko. Preostane še koalicija klerikalcev z liberalci. Ameriški kapital proži Hindenburg&a. Senzacijonalna ve3t 0 depeši ameriških bankirjev. LONDON, 24. aprila. Newyorški do Pisnik »Westminstergazette« poroča, da je ameriška bančna zveza poslala nem škemu zunanjemu ministru dr. Strese-mannu brzojavko, v kateri mu sporoča, da bodo ameriški bankirji v slučaju Hindenburgove predsedniške izvolitve ustavili Nemčiji vse kredite. Wolfov hiro pripornim ja k tej informaciji, da telegram e to vsebino baje še ni dospel na pristojno mesto. Ljubljanska blagovna borza. Lesno tržišča Ljubljana. 24. aprila. Deske, 25 mm, obmejna postaja, blago 588. Hrastovi hlodi, 4—9 m dolgi, 25—60 cm, franko obmejna postaja, 1.100 denar. Smrekova in jelkina bruna ,25 om, naložitvena postaja, 250 denar. Cerovi hlodi, 25 om. na;lo-žitvena postaja, denar 18. blago 18. Topolovi hlodi, 380 denar, 380 blago. Bolševilki tisk ® Tadičevi „spr@©femitvi“. (Po izvirnem poročilu »Central euroipeau Press«.) Izjava o lojalnosti, ki jo je podala radiičevska stranka v naši narodni skupščini, je izzvala v boljševišliem tisku presenečenje in — osuplost. Vsi listi so prinesli kak komentar, najobširneje pa se je razpisala »Lenjingradskaja Pravda«. Dočim so nekateri listi označili celo roč kot bluff beograjske vlade, raz-ino-triva »L. P. obsežno in z velikim poznavanjem radičevske politike, (članek je spisal komunist Boškovič, po imenu soditi — Jugoslovan). Po daljšem' razmotrivanju radičevske taktike v zadnjih mesecih — pisec seveda otepa razne komunistične fraze o velikosrbskih fašistih, o liberalni bur-žoaziji itd. — prehaja pisec na položaj po znani deklaraciji v skupščini in sklepa: »Če vzamemo, da je ta izjava resnična, tedaj moramo predpostaviti, da je dal Radič prednost legalizaciji hrvaitske selijaeke stranke pred njenim' nelegalnim položajem, v katerega je zašla. Radič je nastopal v vseh zakulisnih bojih za sporazum s to ali ono skupino srbske buržoazije bolj kot politik nego kot voditelj mas. Nobenega dvomu ni, da Radič — sklepajoč takšen sporazum s strankami opozicijskega bloka — pod-vzema zgolj manever, ker upa, da bo z legalnim bojem preje in lažje uresničil svoj program, nego bi ga bil uresničil z vevolucijonarnim bojem proti velikosrbski reakciji. Prirojena natura malega buržuja je končno Radiča premagala... Ako je zatres prišlo do najnovejšega Radičevega manevra, tedaj bo to sicer zasignralo HS'S letalen obstoj. vendar pa jo uničeno vse, kar je stranki za-gotovlijalo napredek in vpliv na kmečke miase... Hrvatska seljačka stranka in ves kmečki stan v Jugoslaviji stoji pred izbiro: ali pojde po Radičevi poti in so omeji na legalizacijo stranke, da doseže boljši položaj v zidovih skupščine, ali pa dia vzitiraja na prejšnjih pozicijah in se pripravi na revolucijonarni boj z ju-goslov. monarhij0-« Rojzočaraui bol jševiški piisec se n a de ja, dia hrvatski kmetje ne bodo šli za Radičem, ampak da se bodo še nadalje »bunili« ter da se bo dalo njih nezadovoljstvo vendarle speljati na boljše-viški mlin, ali kakor pravi »Lenjingrad-skaja Pravda«; »za splošno stvar delavcev in kmetov vsega sveta«. Članek potrjuje, da so videli boljše-viki v radičevski stranki revolucijonar-no gibanje in da so veliko zaupali Ra diču. UREDNIŠTVO •• aah«j* v i bom« Jur£i5*v» uL it. < L stropje. Tele/oo iotarurb- St Z7& UPRAVA s« Bahaj* v n Irci it- i prttli&N det (ob it. 2*. - SfL p račun sta«. 11.787. Na naročil a brca denarja m m ••irit, — Rokooial «• •• ndlda Leto: VI. — Številka: 93. ostrem boju s privatno trgovino in dolžnost vsakega zavestnega državljana, ki želi izvrševati Ljeninovo željo, je, da — bodi v plavalnih oblekah in tako podko-pava tla privatni trgovini, ker s tem povzroči stagnacijo v prometu s tkaninami za celo poletje! V resoluciji pravi nadalje ta čudna zveza: »Smernice XIII. strankinega kongresa predpisujejo, da se žene uvedejo v skupno delo in se dvigne njihov kulturni nivo. Znano je, da žena, ako sleče svojo suknjo, sleče polovico svoje zaostalosti. Ni dvoma, da more slečeno suknjo najbolje nadomestiti kopalna obleka, s čimur pa se izvršujejo zgoraj omenjene štiri točke«. I*)eklarar-cija končuje z besedami: «GIej, biološki, javni, ekonomski po*goji, so tu, kdor lijuibi našo proletarsko državo, naj bodi v — kopalnih hlačah! Na ta način se bodo brez velike muke rešili vsi problemi, ki more našo sovjetsko republiko!« Jadranska nož maj 9. maj Narodni dom, Maribor Kopala® klase rešuie Jo—fe©8fš@wiški paradiž. Pravoverni .komunisti naj hodijo po loti samo v kopalnih hlačah. Po vesteh ukrajinskih sovjetskih listov je bila v Kijevu ustanovljena nova komunistična zveza K. S. O. T. (Komuni sltiičeslkij Sojuz 01ikrych Tjel’), to je komunistična zveza odkritih teles. Ustanovnih! so izdali deklaracijo glavnih nalogah te zveze: 1. fizičen preporod delavskih živi jev; 2. povečanje de lovne produkcije; 3. omejitev delavskih izdatkov; 4. uničenje privatne trgovine; 5. osvoboditev žene. Zveza propagira način, po katerom je mogoče to doseči. Način je lahek iin enostaven, ne stane ne vinarja in tudi ne časa. Ta način je: hodite vsi v plavalnih hlačah in plavalnih oblekah. Mark« je rekel: vemo to, kako je zgrajeno človeško telo v zvezi s pogoji, v katerih človek živi. To se pravi; hodite v plavalnih oblekah, prilagodite telo prirodnim pogojem' in se utrdite. S tem bo večja vaša delavna proč. Ljenin je ob priliki uivedbe nove ekonomsko politik© rekel, da je potrebna kooperacija prebivalcev v dolžino in širiu«. DaaiGs s« nahaja, zadružništva .v Doma In bo svetu. — Protest ljubljanske akademične omladine proti tržaškemu kulturnemu škandalu. Včeraj zvečer se je vršilo v Ljubljani pred univerzo protestno zborovanje akademske omladine. Akademiki Tonja, Jurkovič in Šegota so '»žigosali nekulturno postopanje italijanskih oblasti napram domačemu univerzitetnemu prof. dr. Vebru. Nato so zborovalci krenili pred italijanski konzulat, medtem je policija skupno z orožništvorrt zastražila vse ceste in prostore okoli glavne pošte. Incidentov ni bilo. — Zagrebčani na vajeniški razstavi v Ljubljani. Zagrebški mestni načelnik g. Heinzl je naznanil Zvezi obrtnih za» drug v Ljubljani, da bo prisostvovalo otvoritivi vajeniške razstave iin vajeniškemu dnevu v Ljubljani dne 26. t. m1, pod vodstvom svojih ravnateljev 270 obrtniških vajencev iz Zagreba. — Težka nesreča s patrono. 121eti5i posestnikov sin Rudolf Ferk iz Sevnico ob Muri je včeraj našel na cesti vojaško patrono in pričel s kamnom tolči po njej. Patrona .ie eksplodirala in fanta močno ranila, posebno na roki. Pripeljali so ga z rešilnim vozom v mariborsko bolnico, kjer so mu morali že zdaj odrezati dva prsta na oki. — V založbi kr. zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani izide tekom' junija tl. šolska knjiga dr. Janko Bezjak —* Nemška vadnica II. del za osnovne, meščanske in srednje šole. — Po tritedenskem spanju umrla. V Bačini v Hercegovini, kjer se je pojavilo več slučajev bolezni spanja, je umrl« ,231etna žena Mara Azurič. Pred tremi tedni je zaspala. Ves ta čas je spala iti se ni zbudila. Vsi poskusi kmetov, d« b| jo vzdramili, so bili brez uspeha. Mariborska vesti. Maribor. 93. aprila 19)5. m JADRANSKA NOČ. Vstopnice za to prireditev se prodajajo v trgovini ge. Zlate Brišnik, Slovenska ulica Irt v. trafiki ge. vd. Klanšček, Tržaška cesta 1. m Obrtniški krediti. Trgovska in obrtniška zbornica nam poroča, da je dobila Narodna banka podružnica v Mariboru poročilo, da je kontingent, dovoljen z« podeljevanje obrtniških kreditov v okolišu mariborske podružnice že izčrpan in da je vse prošm je, ki bi se še vložile iz tecn okoliša, zavrniti, m Koncert Glasbene Matice, ki ee bo vršil 6. maja, vsebuje v svojem' programu Dvornikovo simfonijo »Iz novega sveta« in osem pestmi in' pesmic, ki jih bo pel Matični zbor med drugimi na svoji koncertni turneji. Lahko rečemo, da so to pravcati oiseri iz bujnega venca domačih kompozicij. Tudi Osterc je zastopan, itolikor smo informirani, je doz.daj izdal le en sam1 zbor- »Ni te na vrtu več« in ga podaril naši Matici, ki ga bo zdaj prva ponesla po svetu. m O češkem slikarstvu je predaval fcnoči sLjmUld. univerzi« g. dr. M e a e- UST«? *T A B O KV •IV Mariborn', dne 25. aprila 1925.' S Pl el, asistent umetnostnega seminarja na ljubljanski. univerzi. Kalkor njegovo prvo predavanje o stavbarstvu in kipar-Btvni na Češkem, talko je bilo tudi predavanje o slikarstvu lepa in pregledna eddlka razvoja te umetnostne. panoge na področju češkega naroda). Od davnih fresk na zidovih rotund do Josefa M’a-nasa in drugih novejših slikar jev je predavatelj deloma s pomočjo slik, deloma pa z izbraiao živo besedo pokazal, koliko se je izražal v tvorbah raznih znanih in neznanih mojstrov duh naroda, iz čigar področja je mojster izšel. Sivi jptičrie slike so bile posrečeno izbrane in so napravile dober vtis. Občinstvo, ki ga je bilo tokat nekoliko več ko pri prejšnjih predavanjih, je bilo s predavanjem zelo zadovoljno. m Koncert češke glasbe. Kakor smo le poročali, je bil prvotno na poudeljek (napovedani koncert češke glasbe v «Lj. univerzi* preložen na nedeljo, dne 26. t. ms. ob 20. uri v kazinski dvorani. Na sporedu je predavanje g. ravnatelja Topiča ter pevski in godbeni nastopi gdč. Vladi-miirovn©, gdč. Finžgerjeve, ge. Apihove, g. Živka in g. Janka. Spored ,ie zelo zanimiv, vstopnina pa tako nizka, da se lahko udeleže koncerta tud i man j imo-viiti. Predprodaja vstopnic kot običajno. m Tatvina na starem pokopališču. Julijana M., ki stcunu je tik starega pokopališča v Stroasmajerjevi ulici je opazila, da sta dva neznanca snemala z grobnic svetiljike. Ko je prišla na pokopališče, sta možakarja že popihala in odnesla s eabo svetiljke z neke odlične, grobnice. m Vandalizem v parku. Ker se kljub globam še vedno dogaja, da brezobzirni ljudje trgajo cvetlice in veje v parku ali. kako drugače kvarijo red v parku, bo policija v bodoče poleg kazni tudi javno razglasila polna imena takih škodljivcev javnih nteadov. •m Iz policijske kronike. Aretiranih je biilo 5 oseb in sicer 2 razgrajača, 1 pijanka, 1 prostitutka in neka ženska radi nedovoljenega povratka. Straže so vložile 15 prijav oziroma poročil. — Neža G. je pril javila meščansfcošolskega učenca Oisikara Z., ker je v prepiru nekajkrat sunil njenega 14'letuega sina v občutljivi del telesa, tako da mu je začela leti kri. Zgodaj je začel! — Policija je aretirala Alojzijo K., k,i je kot služkin ja pri posestniku Levšku v Janševem vrhu pri [Ribnici na Pohorju ukradla večjo množino manufakture in pobegnila v Mari bor. Alojzija K. je tatvino prziala. Izročena .je v sodne zapore. m! Kavarna mestni park. Od danes naprej svira izvrstni Dno Karl-Mirko od 21. do pol 3. ure. V nedeljo pri lepem vremenu Hudi popoldan od 16. do 18, ure. g62 mJ Mestni kino. »Grof Cohn1« krasna draimia v.7 činih po istoimenskem romanu Paiula Lanigonscb.eida se predvaja v petek, soboto, nedeljo in' pondeljek. I* demokratske strasike. Narodni poslanec dr. Pivko ob meji. r V četrtek 23. tun), zvečer se je vršil v prostorih g. Sfiligoja v Št. Tl ju sestanek demokratskih volil cev iz Št. lija in Cer šalkav katerega se jo udeležilo krog 30 oiseb. Po pozdravu gospoda Novaka zborovalcem) in poslancu je g. dr. Pivko v tepeni) stvarnem govorni očrta/] 'položaj in dogodke v narodni skupščini ter se zlasti Itudi ozrl na gonjo, katero uprizarjajo proti, nijeumi klerikalni časopisi. Zborovalci so njegova izvajanja navdušeno odobravali. V debati go se oglasili po samdzni govorniki z raznimi željami in nasveti. V najkrajšem času se ustanovi v Št. liju Krajevna organizacija Demokratske stranke- Še ena iiova krajevna organizacija Demokratske stranke. V Rečici ob Savinji se j.e v nedeljo 19. tm'. Izvršila uslfia-hoviltev nove krajevne organizacije De-unfokratsiko stranke na sestanku v prostorih g. Franceta Repenšeka. Izvolil sie 'je odbor ped predsedtetvom1 gosp. Petra Tlakerja pos. v Št. Janžu. Imena odbornikov niam' jamčijo za dobro in uspešno delovanje te nove organizacije. Shodi in’ sestanki demokratske stranke v mariborski oblasti: 25. aprila: Hrastnik, shod narodnega poslanca; dr. Pivka. 26. aprila: Trbovlje, shod narodnega poslanim dr. Pivka* Ptujska gora, ustanovni zbor krajevne organizacije SDS, Grušova, ustanovni zbor krajevne organizacije SDS, Gradišče fPrekmurje) ustanovni zbor krajevne organiizacSijo SDS, Križevci pri Ljutomeru, sestanek organizacije VI zadevi opekam. - Pucincl (Prefcmlurje) predavanje o f davibih. 26. aprila: Polzela, občni zbor krajevne organizacije SDS. 2. maja: Rogaška Slatina, dbčnli zbor krajevne organizacijo SDS. Narodno gledališče. p>> REPERTOAR. Sobota, 25. aprila «Tri sestre*, ab. A’. Nedelja, 26. aprila. »Vdova Rošlinka«. (Kupoini). \ Pondeljeik, 27. aprila. Zaprto. Torek, 28. aprila. »Tri sesltre«. Ab. D. (Kupoma). Nastop g. Pavla Koviča v »Treh še-strah«. V soboto, 25. aprila debutira vlogi profesorja »Kuliigino« v »Treh sestrah« g. Pavel Kovič. »Vdova Rošlinka« nepreklicno zadnjič v sezoni. V nedeljo 26. aprila zvečer se vprizori nepreklicno zadnjič v tej sezoni jako zabavna Golarjeva komedija i-z kmetskega življenja »Vdova Rošlinka«. Opozarjamo na to predstavo posebno mariborske okoličane, katerim se zadnjikrat nudi prilika, da si lahko o-gledaijo zabavno komedijo. P. n. abonentom. Vsi p. n. abonentje, ki so zaostali z vplačevanjem obrokov glede aibonmanai, naprošamo, da či-mprej vplačajo tozadevne zneske pri gledališki blagajni. ZAČETEK PREDSTAV. S 1. majem bo začetek predstav v našem gledališču ob 20. uri kot je to običajno vsako leto v poletni seziji. Komična opera »Marta« na našem odru. Radi bolezni gospe Mitrovičeve, ki bo pela glavno vlogo v »Tosoi« se je moral študij te opere prekiniti. Sedaj se študira Flotowa romantično-komična o-pera »Marta« z gdč. Vladimirovo v naslovni vlogi. Ostale partije so v rokah gospe Petkove in gg. Petrovskega, Go-vorova, Janka, Oksamekega itd., režiral in dirigiral pa bo opero ravnatelj gosp. Mitrovič. »Marta« je stalna repertoarna opera na vseh velikih odrih, zato je sigurno, da bo, predvsem radii svoje izredne melodii joznosti in' veselega ter pri-kupljivega dejanja, napolnjevala tudi naše gledališče. Kuftura m GLASBENA MATICA. Istočasno kakor »Straži«, sem poslal tudi »Taboru« dopis, kjer sem' pod častno besedo izjavil, da nisem' ne jaz, ne g. Topič in1, kolikor je meni znaino, noben pevec Matičnega zbora s »Slovenčevo« kritiko tudi v najmanjši zvezi. K temu dopisu meram! še na včerajšro izjavo v »Taboru« priipoimniiti, da se dobro zavedam1, kaj pomeni podpis »pod častno besedo« Ker sem' v svoji Szijiavi prinesel imena, mii jo je uredništvo »Tabora odklonilo. Zato na prihajam' danes brez nijiih. Tu se javl jam' še zato, ker je Matičnemu zboru zelo mnogo na tem, da ga Tttaribo-rskio občinstvo no obisoja krivično. To volja za vse, ki »o pri Matičnem zboru v podrejnn ali pa vodilni funkciji. Svojo izjavo pa želim še radi tega videti, v »Taboru«, dia. nam' ne bi nihče očital strankarstva. V Matici smo mu do danes skrbno zapirali duri; v domu Muz naj potihnejo stranke. Pevski zbor Gl. Matice je nudil do diunes vsakemu ljubitelju umetnostnega petja prijeten prostorček v svoji sredi, V zboru smo res bratje in sestre; vsi pa spoštujemo in se resmično Vesellimio dela in napredka 'drugih pevcev. Zato je za nas zelo težek očitek, dia drugim ne privoščimo zasluženega uspeha. Nasprotno, malokdo je bil tako vesel »Draviinega« uspeha kakor mi. Dosedaij je bila namreč le Matica klicana k raznim' slovesnostim1 in prireditvam', po zadnjem koncertu »Drave« pa jo povsod lahko nadomešča ona, kar bi bilo tembolj želeti, ker emio se mi v zadnjem čateiu buvilLi le z večjitmd koncertnimi deli, ki jih pri talkah nastopih ne moremo rabiti. Matico hočejo očistiti zunaj stoječi. Česa 1 V naših vrstah vlada nenavaden red in vzorna disciplina in brezpogojno zaupanje v srečno in umetniško roko di-rigenltia. Mi verjamemo njegovi besedi in ga bomO tudi znali bramiti! Osem do deset ur petlja voditi na teden in približno ravno toliko vaj orkestra, vrhtega imeti šolski pouk, dijaški orkester in vodslttvo zavodla, to ni parasitstvo, to je trd in boren kruhek, ki ga marsikdo drug ne bi hotel in moigeil požirata. Sider pa želim, dia ‘bi biile to mioje zadnje besedo o teh nesrečnih kritikah. Janko Arnuš, preds. Glasb. M. • Opomba uredništva. Da ne bo neispo-raizuimflljenjia, pristavi jiaimlo k zgornji o-pomibi g, Arnuša, češ, d!a je uredništvo Vajeniška razstava ^ ljuhBiani od 26. aprila do 4. maja 1925. »Tabora« odklonilo njegovo izjavo, sledeče pojasnilo: Uredništvo stoj! striktno na nevtralnem) stališču, nikakor pa nebi mtoglo dopustiti, da bi se škodovalo »Glasbeni Matici« bot celoti. Po informacijah, ki jih je dobilo, jie «GIasbena Matica« kot celoltla izven spora, o čemur pričajo tudi izjave kluba intelektualnih delavcev, ki smo jih obelodaniti v »Taboru«. Izjava g. Arnuša pa je imela po naši sodbi nekoliko preoster oseben značaj. Za stvarna pojasnila pa smo seve silejbopreij- na razpolago. Povd-ariti moramo, da se naše stališče ujema s stališčem' vse slovenske kulturne javnosltli v Mariboru; želimo, da bi naša glasbena društva kar najbolj procvitaila in delovala v možati teikmii, a tudi v prisrčni slogi za razvoj in napredek slovenske glasbe v Mariboru. Če pa v tem ali onemi društvu nastopijo kake motnje ali pojavi, ki mu škodujejo, tedaj je dolžnost vseh dobromislečih prijateljev glasbe, da na stvaren in pošten način opozorijo na nje. Vsakdo pa bo tudi pritrdil, da je reis treba povzdigniti strokovni iin moralni nivo naše glasbene kritike in če bo klub intelektualnih delavcev storil v tem oziru kako pozitivno akcijo, ga bomo radi podpirali. Naš list pa bo v vseh teh vprašanjih nepristranski in bo radie volje sprejel vsako pojasnilo z nasprotne strani, če bo stvarno, neosebno in diobro mišljeno. Zato seveda radii objavljamo zgornjo izjavo predsednika pevskega zbora Glasbene Matice. ima TSK Merkur (komlb.) : l&SK Maribor (res.), sodtnik g. Osebik. Športno nadzorstvo g. Zellner. — V Ptuju: SK Svoboda, Maribor: SK Ptuj, sodnik g. Nemec, prvenstvo II. razreda. Športno nadzorstvo g. dr. Bučer. Ta jnik. : ISSK Maribor: V nedeljo, dne 26. aprila 1825 ob 10. uri na igrišču SV Ra-pida; naraščaj IT.: SV Rapid (aaras&U II.), na Igrišču ISSK. Maribora: naraščaj I.; TSK Merkur (naraščaj), postava mJoštev se 'nahaja v klubov! sobi, imenovani iigraloi morajo biti najkasneje ob 9.30 uri v garderobi. Po tekmah tehnična trening v garderobi. : Klub kolesarjev' in’ motociklistov »Perun« vabi vse svoje člane, du_ se ude-leže v nedeljo dne 26. tm. letošnjega prvega izleta v Ruše. Odhod iz Narodnega doma ob pol 14. uri. ; Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« priredi v nedeljo dne 3. maja nabiralni dan po mestu v prid Mubove zastave, ki se bo slavnostno razvila k» Binkoštno nedeljo, dne 31. im. Istega dne popoldne »e vrši v kadetnici velika vrtina veselica. MmriEi©r§ki reitnilL Izstop iz organizacije. Gosp. Franjo Pirc je izstopil iz Mariborskega novinarskega kluba in Jugoslovemslkega novinarskega udruženja ter naj se ga črta v seznamu poklicnih novinarjev, ki je 'bil dopotslan vsem. tukajgrujlim' oblastim. Zapora nad društvom stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov je dne 19. tm'. na svo jem' izrednem občnem zboru izrekel grajo časopisom odnosno redakcijam radi poročanja o delovanju društva in njega fumikeiijeuarjev. Mariborski novinarski klub je na svoji seji dime 23. tm. soglasno obsodil ta- nekvalificirani izpad na novinarstvo ter v zaščito svojih stanovskih interesov izrekel zaporo nad omenjenim društvom'; dokler društvo na javmem zborovanju no prekliče te graje, no bo noben list objavil kakoršnegaikoli poročila o tern društvu. : MO. V nedeljo, dne 26. aprila 1925 se vršijo sledeče tekme: V Mariboru: Ob 15. uri na igrišču ISSK Maribora ; rven-stvena tekma SK Ilermes, Ljubljana: ISSK Maribor, sodnik g. Ochs, predtek- w rsmski vili. Senzacija o duhovih, ki o njih trenili n* govori ves Rim. Rimski advokat Fittaioli je javil riimlski policiji, da v njegovi vili razsajajo duihovi. Mečejo v zrak mize in stole, odpirajo omaram vrata, da obleko kar frče po zraku. Prod osmimi dnevi se J® pripetil v stanov ain [ju poseben prizor: advokatovi soprogi je nenadoma priletelo pet artičokov s kuhinjske mize v obraz; hkrati pa so se zavrteli vsi stoli in zaplesali diivjo tarantelo. Mala omara se ni dala zapreti, ko pa je advokat zabil v vrata žeblje, so žeblji kar odleteli in omara je bila zopet odprta. Divjanje dnhov je vznemirilo vse prebivalstvo tistega mestnega dela. Policija je odredila preiskavo. Radovedni novinarji so poiskali advokata in so sami bili navzoči pri takem »duhovnem plesu«. Pravijo, diai je v advokatovi hiši maček, ki vzbuja posebno pozornost. T® stvari se baje dogajajo zgolj v navzočnosti tega mačka. Medtem,, ko ni v hiši, je vse mirno. Rimsko časopisje s obsežna peča s skrivnostjo te zagonetne vil®. Treba bo počakati, tla se bo pojasnilo, kaj je na stvari in kak »hudič« t'ici V tistem mačku, ki mora nedvomno biti črn in imeti pravi pravcati hudičev rep. Riim'siki romarji bi storili prav, če bi si ogledali tudii to spirdietično zanimivost, kajti hudiča v mačji podobi ne vidiš tar ko zlahka. Iz knjig starih očetov verno, da se včasih prikazuje v Kalki drugi podobi, posebno rad pa zleze v lepo žensko. Sicer pa dvomimo, da bi bile tak® reči za rimske romarje. Mi, ki smo v 20. stoletju manj praznoverni, bomo mirno čakali, da nam rimski listi razkrijejo skrivnost advokatove vilo in črnega mačka na njenem' pragu. Obiskujte v Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedeljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar. p,l