ljubljanska banka g^jS^ejSedJtSmS^ leto XXV. — številka 34 J^^eUi: obč. konference SZDL jTrtlc _ izdaja CP Gorenjski tisk ^**Jj Glavni urednik Anton Mlklavčič "»»govorni urednik Albin Učakar GUsiLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 26. 4. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah ln sobotah. Kot vsako leto, praznujejo mesta — člani svetovne federacije pobratenih mest (EMVJ) — zadnjo nedeljo v aprilu DAN ZDRUŽENIH MEST. Ob tej priliki objavljamo apel, ki ga je naslovil svetu generalni sekretar te organizacije Jean-Marie Bressand. Dan združenih mest — praznik komun sveta je, kot te ime pove, praznik občinskih skupnosti. Zaznamuje naj voljo ljudstev za krepitev in napredek lokalnih skupnosti v času, ko smo vstopili v obdobje vsesplošnega programiranja in dobo, ko svet vse bolj ogrožajo težnje po pretirani centralizaciji, birokratizaciji in tehnokratizaciji. Dan združenih mest naj bo tudi manifestacija volje ljudstev, da dosežejo mir, socialno pravičnost, ki izključuje sleherno izkoriščanje človeka po človeku, majhnih držav s strani večjih, volje ljudi, da ohranijo ali oblikujejo demokratične ustanove, ki so neobhodne za zaščito in spoštovanje človekove osebnosti. Letos naj bo ob tem prazniku — 28. aprila, v arabskih deželah in na srednjem vzhodu ter 30. aprila v drugih deželah — dan poudarek: 0 zaustavitvi oboroževalne tekme in postopni preusmeritvi vseh vojnih proračunov v produktivne naložbe za modernizacijo in opremo lokalnih in regionalnih skupnosti; 9 obsodbi agresije vseh vrst in oblik; £ povečanju pomoči manj razvitim deželam; 9 čimprejšnjemu sklicanju evropske konference za mir in varnost, na kateri bi enakopravno sodelovale vse evropske dežele; 9 akciji proti rasizmu, fašizmu in vsem oblikam imperializma, kolonializma in diskriminacije. Dan združenih mest v letu 1972 naj pomeni splošno mobilizacijo ljudskih množic za dosego dejanskega in trajnega miru v svetu. Naslednja številka bo izšla v soboto, 6. maja Prireditve za praznike V vseh gorenjskih občinah so se že začele proslave in prireditve za 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela. Poleg nekaterih osrednjih prireditev bodo oba praznika proslavili tudi v šolah in v delovnih organizacijah. Na JESENICAH bo danes (sreda) ob 19. uri v športnem parku pod Mežakljo velika kulturno-zabavna prireditev, na kateri bodo podelili tudi letošnja priznanja OF. V programu bodo sodelovali pihalni orkester JLA iz Ljubljane, Ladko Korošec, Raj ko Stoj-kovič in Peter Naumouskim. V drugem delu programa pa bodo nastopili tudi pevci zabavne glasbe Oto Pestncr, Elda Viler, Andreja Zupančič in ansambel Ncw Svving kvartet. Občinska konferenca ZM bo na predvečer dneva OF pripravila ognjeni napis Tito 80, po okoliških hribih pa bodo zagoreli kresovi. 1. maja bo na jeseniških ulicah budnica. V KRANJU je bila sinoči ob 18. uri v dvorani kina Center svečana akademija v počastitev dneva OF in 1. maja, na kateri so podelili letošnja priznanja OF in odlikovanja 20 družbenopolitičnim delavcem iz kraje\nih skupnosti v kranjski občini. V programu so nastopili akademski komorni pevski zbor, recitatorji iz Iskre, folklorna skupina tovarne Sava in folklorna skupina osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Šahovsko društvo Borec iz Kranja in občinski sindikalni svet sta minulo nedeljo v delavskem domu v Kranju pripravila šahovski turnir. Od 29. aprila do 2. maja bo na zimskem kopališču v Kranju tradicionalni mladinski vaterpolski turnir. Nastopajo — Partizan (Beograd), Mladost in Medveščak (Zagreb), Primorje (Reka), Jadran (Split) in domači Triglav. Pokrovitelj tekmovanja je občinska konferenca zveze mladine. Ker Glas do sobote, 6. maja, ne bo izšel, smo vam tokrat pripravili 40 strani. Upamo, da boste našli dovolj zanimivega branja. Naj vas opozorim na naslednje prispevke: 6. stran: Akcija trzne inšpekcije in Glasa. Hoteli smo ugotoviti, če se mesarji kdaj »zmotijo'< v svojo škodo. 10. stran: Slaki v deželi kengurujev. Tokrat zadnjikrat objavljamo reporta-io iz Avstralije. Ob tej priliki se zahvaljujemo članoma ansambla Andreju Bergćntu in Janezu Kalanu za sodelovanje. 27. stran: Skok iz pečine mu je rešil življenje. Pogovor z Vladom Pe-raičem ob 30. obletnici drame v jami nad Okroglem. 29. stran: Preizkus pripravljenosti. Vaja splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite krajevne skupnosti Pređo si je. 31. stran: Rehabilitacija alkoholika — rehabilitacija človeka. Vsi, ki se pri nas ukvarjajo z alkoholizmom, pravijo, da se je na tem področju skrbi za človeka, nekaj premaknilo. 35. stran: »Tajni agent« iz Nemčije. — Ob akciji Očistimo naše okolje. Med drugim je tudi nekaj mnenj tujcev o naši »čistoči«. Naj bo dovolj naštevanja. V imenu uredništva in uprave Glasa vam želim prijetno praznovanje ob 1. maju. odg. urednik A. Učakar 1. maja bo v Kranju budnica. V RADOVLJICI so včeraj na sprejemu v hotelu Grajski dvor podelili priznanja OF in odlikovanja družbenopolitičnim delavcem. Občinski sindikalni svet pripravlja 1. maja v kampu Sobec tradicionalno delavsko slavje. Ob 10. uri dopoldne bo nastopila godba na pihala Lesce, ob 14. uri pa se bo začela zabava s plesom. Igral bo instrumentalni kvintet Gorenjci. Ce bo vreme slabo, bo prireditev odpadla. 1. maja bo v Radovljici in v Lescah budnica. V SKOFJI LOKI so v ponedeljek podelili priznanja OF šestim aktivnim družbenopolitičnim delavcem. Danes ob 20. uri bo v 2ireh v kino dvorani Svobode prvomajska proslava. Proslavo prireja sindikat Alpine liri. V soboto, 29. aprila, ob 20. uri pa bo osrednja P* ^ va v počastitev 1. maja • na le/.nikih v kino dvorani ^ Ceinjici. V programu o» ^ deloval akademski P\ •:. zbor Skofja Loka, g'^, ski pevski zbor in reui ^ ji, folklorna skupina ■ ■ nikov in glasbena šola. , V TRŽIČU je bila prva reditev že prejšnji P*^*':^ so v muzeju odprli usu sko razstavo. ri bo Danes (sreda) ob 16- u» ^ slavnostna seja >zv f'"ence ganov občinske kon. SZDL in občinskega nega sveta, na kateri ^ podelili tudi priznanj« -Ob 18. uri bodo v pa}™ v NOB odprli razstavo zc' r. revoluciji. Razstava bo ^ ta do 9. maja. Ob 19.30 pa v TVD Partizan tovar« srečanje mladih. ff. 1: maja bo budnica v žiču, ob 10. uri pa b°/na menadni koncert god** pihala. /33 Glede na bližnje praznike je obratovalni čas v prodajalnah »ŽIVILA* Kranj naslednji: V ČETRTEK, 27. APRILA, bodo vse prodajalne ves dan zaprte! V SOBOTO, 29. APRILA, bodo vse prodajalne ves dan odprte — tudi tiste, ki so običajno v soboto popoldan zaprte! V NEDELJO, 30. APRILA in V PONEDELJEK, 1. MAJA bodo vse prodajalne zaprte! V TOREK, 2. MAJA, bodo odprte vse tiste prodajalne, ki prodajajo kruh ali mleko, in sicer od 8. do 11. ure. KRANJ f Kranj, 25. aprila — Dopoldne je bila v Kranju r**^, jena seja komiteja občinske konference zveze komuni ^ Obravnavali so uresničevanje akcijskega programa t6 konference ZKJ in uresničevanje drugih aktualnih naI°-,jni»^ komunistov v občini. Seje so se udeležili tudi predse in sekretarji občinskih družbenopolitičnih organizacij J*1 gih organov. RADOVLJICA 0 Bled, 25. aprila — Na Bledu se je dopoldne začelo dnevno posvetovanje skupnosti jugoslovanskih PTT Pocll, o in centralnega odbora sindikata PTT delavcev Jugoslav'1'^ uresničevanju ustavnih dopolnil. Posvetovanja sc je u<*f\Sk blizu 300 predstavnikov iz vseh PTT kolektivov Jugosla^j, Ocenili so dosedanje delo in priprave za uresničitev usta dopolnil. .^t* £ Bohinj, 25. aprila — V okviru javne obravnave I Gornji Jadran za območje Bohinja od 4. aprila do 4. organizirajo v ladovljiški občini posebne strokovne raZP^i Po razpravi v Radovljici je bila danes takšna razprav« ^ Bohinju. A-*' /O ljubljanska banka Izid Ljubljanske banke V Novi Gorici je bilo v petek, 21. aprila, žrebanje Ljubljanske banke. Objavljamo samo dobitnike z Gorenjske, in sicer z Jesenic, iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke in iz Tržiča. /O ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE niče Rezane hranilne vloge 6t" h^n- ^iižice 12121: 2.500,00 din fithr ijiŽice 11404' 30624: i-000'00 dln dln n-knJižice 11284, 12278, 13204, 30084: 300,00 §taa?Awnjižice 11012< 11668> 12639, 12669, 15206, 30168, 30644: 200,00 din ^ANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE • hran. knjižice 289: 200,00 din ^ANI DEVIZNI RAČUNI ' ; 'hran. knjižice 20/08: 200,00 din ^EzANE HRANILNE VLOGE 3046\ra?-knjižice: 8438, 11114, 13162, 15176, 15969, J' 30617, 30835, 31018: 150,00 din €tE2ANl DEVIZNI RAČUNI ' hran. knjižice: 10/30, 17/04, 20/03: 150,00 din ni ^ANE HRANILNE VLOGE *hran- knjižice 12829, 28209: 1.000,00 din ^E*ANI DEVIZNI RAČUNI ' ra". knjižice 2536: 1.000,00 din fttE2ANE HRANILNE VLOGE 25i86ran--knJižice 6948, 10496, 17755, 17818, 19366, 32157' ^i16' 29022> 29174, 30402, 30803, 32145, 32145, ' 32627: 300,00 din *t ,N0VANJSK0 VARČEVANJE DIN. VLOGE ' ran-knjižice 812 : 300,00 din StE^Nl DEVIZNI RAČUNI " ran-knjižice 2326, 3831: 300,00 din *ff*NE HRANILNE VLOGE I0494ra,nn-knJižice 5977. 6004. 6455, 6988, 8235, 10237, 301^' 5X2?' 12790< 17479> 21674> 22778> 26714> 26715' 504U* S' 30224- 35294, 37554, 37837, 37843, 37901, ' 3U476, 52216, 52440, 52765, 52789: 200,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE St. hran. knjižice 169, 251: 200,00 din VEZANI DEVIZNI RAČUNI St. hran. knjižice 2041, 2105, 2105, 2634, 3351: 200,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 7423, 10759, 10776, 12505, 17173, 17437, 17480, 17752, 18537 , 22859, 24758 , 25204, 27878, 27888, 28134, 28213, 28215, 28243, 28864, 29176, 30081, 31057, 37304, 51603, 51908, 52472, 52697, 52813, 53043, 53044, 53045: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE St. hran. knjižice 250, 750, 813, 836, 837, 861, 900: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DEV. VLOGE St. hran. knjižice 1851/55, 2484/94: 150,00 din VEZANI DEVIZNI RAČUNI St. hran. knjižice 639, 1076, 1714, 1970, 2234, 2602, 14523: 150,00 din Radovljica VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 2136, 2227, 2533, 5355, 6297, 6636, 7445, 7637, 9149, 20697, 21809: 300,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE Št. hran. knjižice 6264 , 7186, 7291, 7649, 7945, 9378, 20403 , 20866, 21564, 22616: 200,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 296, 2136, 3294, 5778, 6690, 6690, 7291, 7311, 7338, 8556, 9308, 20008, 20203, 20403, 21091, 21091, 23626: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE St. hran. knjižice 277: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DEV. VLOGE St. hran. knjižice 462: 150,00 din VEZANI DEVIZNI RAČUNI St. hran. knjižice 408, 430, 722: 150,00 din Skof ja Loka VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 5344: 2.500,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 5875, 7002, 60017, 70002, 70005: 1.000,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 7722, 30818, 30824, 32154, 70125: 300,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE St. hran. knjižice 458: 300,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 4524, 4674, 5819, 7010, 7654, 9941, 16746, 16930, 30029, 30861, 32003, 32350, 60021, 60099, 60128, 70180, 70231: 200,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGE St. hran. knjižice 93: 200,00 din VEZANI DEVIZNI RAČUNI St. hran. knjižice 56, 907, 957: 200,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 4781, 6852, 16502, 30158, 30411, 31593, 70016: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGB St. hran. knjižice 57, 417: 150,00 din VEZANI DEVIZNI RAČUNI Št. hran. knjižice 190: 150,00 din BC VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 5943, 12817: 1.000,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 8915, 8972: 300,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 7628, 8930, 12692: 200,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGB St. hran. knjižice 293: 200,00 din VEZANE HRANILNE VLOGE St. hran. knjižice 12770: 150,00 din STANOVANJSKO VARČEVANJE DIN. VLOGB St. hran. knjižice 272: 150,00 din PLAT ZVONA ZA LJUBI KRUHEK Za ta naš ljubi kruhek so se peki naveličali delati vse noči, ob sobotah, nedeljah in praznikih za tako nizke osebne dohodke in še z izgubo po vrhu — Rešitev položaja je v drugačnem odnosu občin in celotne družbe do pekarske dejavnosti in v drugačnih cenah kruha m V Radovljici za mesec mladosti Ker so vse gorenjske občine taktizirale pri cenah kruha in ker so se bale postaviti to vprašanje na dnevni red sej skupščin, je danes položaj takšen, da imajo pekarski delavci na Gorenjskem osebne dohodke veliko pod občinskimi poprečji, čeprav delajo ponoči, ob sobotah, nedelJLh in praznikih. Pa ne le to. V kombinatu žito Ljubljana so vse pekarske enote končale trimesečno poslovanje z izgubo. Radovljiška pekarna ima po letošnjih prvih treh mesecih 145 tisoč novih dinarjev izgube, kranjska pa nekaj več kot deset tisoč zaradi manjših anuitet kot radovljiška. To so osnovne značilnosti S ponedeljkovega sestanka razširjene seje delavskega ■veti v pekarni Lesce in sestanka delovne skupnosti kranjske pekarne. Predstavniki vodstva kombinata *ilo m posameznih enot so pojasnili, da so problematiko glede kruha začeli reševati že sredi minulega leta. Skušali so se približati ekonomskim cenam kruha na podlagi sporazuma. V republiških in občinskih organih pa se je zadeva tako vlekla, da so pričakali le odlok o zamrznitvi. Le v tistih Občinah, ki po njihovih trditvah niso taktizirale, so zadevo uredili. Poudarili pa so, da Je bilo taktiziranja največ na Gorenjskem, razen v škofjeloški občini, ki Je pravočasno spoznala, kaj pomeni nova cena kruha in Je zadevo uredila pred zamrznitvijo. Posledica tega je, da v škofjeloški občini plačujejo za kilnjram kruha nekaj več dinarjev kot v drugih gorenjskih občinah, nimajo pa takšnih težav z izgubo, odhajanjem delavcev Iz pekarne in podobno. Najslabši, najbolj razum IJiv ln najbolj ciničen odn03 do te problematike pa bhfl med vsemi slovenskimi občinami prav kranjska, ki omenjenega vprašanja sploh ni skušala reševali, Je bilo rečeno na sestanku. »Pos!-.;vanje v Kranju ni več normalno. Sedanji odnos kaže, da bo ta in še katera druga pekarna v Sloveniji »zgorela«, kai z drugimi besedami pomeni, da ne bo več ljudi, ki bi kruh pekli. Če bi občine rade blaŽUe socialne razlike z nizkimi in neekonomskim! cel iin| kruha, potem naj zagotovijo v proračunih sredstva za razliko od sedanje ln predlagane oziroma ekonom- ske cene. Ne moremo pa sprejeti, da bo pekarski delavec, ki skupaj z nočnim delom zasluži 1330 dinarjev na mesec, reševal delavce, ki v drugih podjetjih zaslužijo 1600, 1800 ali še več dinarjev na mesec,« je povedal direktor kombinata 2ito Franc Puterle. Kot že rečeno, je do teh sestankov prišlo, ker gorenjske občine niso pokazale pravega razumevanja do te problematike in ker bi se lahko zgodilo, da bi lepega dne Gorenjska ostala brez kruha. Prnv zato so na sestanke povabili tudi predstavnike občin, ki pa se jih žal niso udeležili. Tako v Les cah kot v Kranju so prišli namreč le predstavniki sindikata. Zaposleni v Lescah in v Kranju niso mogli razumeti njihove odsotnosti in so menili, da je tak odnos več kot omaluvažujoč. Izjavili so, da bi odgovorni prav gotovo našli čas, če bi se v takšnem težkem položaju znašli delavci v kakšnem drugem radovljiškem, jeseniškem ali kranjskem podjetju. Menili so tudi, da v pre-Pekaterem gorenjskem podjetju delavci ne hl lako mirno in s polno odgovornostjo skušali najti skupno rešitev. Čeprav na ponedeljki \ i h sestankih niso dobili nobenih zagotovil, da se bo njihov položaj hitro rešil, čeprav bodo še naprej imeli nizke osebne dohodke, čeprav bodo Se naprej delali ponoči, čeprav bodo med prvomajskimi prazniki prosti le en dau, so tako v Lescah kot v Kranju sklenili, da kvaliteta ln preskrba kruha za bližnje praznike ne bo nič slabša ln manjša. Odločno pa so zahtevali, da mora biti v četrtek, 4. maja v Lescah razgovor s predstavniki občine, kjer bodo najbrž vztrajali, da je njihov problem treba rešiti do 15. maja. Tako kot v Lescah bo tudi v Kranju o problemu razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Razen tega v Kranju vztrajajo, da občinska skupščina že na prvj seji sprejme odlok o novih cenah kruha, ki bo začel veljati po odmrznitvi cen, hkrati pa da na prvi seji sprejme tudi sklep o kritju razlike od sedanje do nove cene dokler bo trajala zamrznitev. Ker bo po obvestilih prva naslednja seja kranjske občinske skupščine med 10. in 15. majem, naj bi torej njihova stališča obravnavali in sprejeli takrat. Razen tega pa so se v Kranju dogovorili, da bo sindikat posebej preučil problematiko ln da bodo potem povedi! razpravo, kako zagotoviti pogoje o ukinitvi nočnega dela. Skratka, sestanka sta bila resna in tudi strpna, čeprav pa Je v sprejetih sklepih resno izzvenelo tudi stališče, da se lahko zgodi, da bo lepega dne določen del Gorenjske ostal brez kruha. Prav zato je res škoda in čudno, da odgovorni predstavniki radovljiške, jeseniške in kranjske občine kljub obvestilu in vabilu niso resneje prisluhnili temu in če se sami niso mogli udeležiti, da bi zagotovili vsaj udeležbo odgovornih in pooblaščenih predstavnikov. Kajti res bi lahko prišlo do težav. Če občani ne bi mogli dobiti kruha, se najbrž prvi hip ne bi obrnili na pekarno in delavce, zaposlene v njej, marveč na občino. Kako pa bi bilo takrat? Vsak posluh za hitro ukrepanje In rešitev b| bil najbrž prej ko slej prepozen. A. Zalar Predsedstvo občinske konference zveze mladine v Radovljici je na zadnji seji že razpravljal o praznovanju meseca mladosti in 80-letnice rojstva tovariša Tita. Odločili so se, da bodo ob tej priliki mladinski aktivi in občinska konferenca pripravili različna športna tekmovanja. Tako bo občinska konferenca pripravila tekmovanje v streljanju, kegljanju in tek po ulicah Radovljice. Mladinski aktiv Verige bo organiziral tekmovanje v šahu, aktiv Bohinjska Bistrica v odbojki, aktiv Gorje v namiznem tenisu in mladinski aktiv Kamna gorica v malem nogometu. Razen tega bodo tudi J JJ na Bledu pripravili trtoj . nalno oddajo Mladina i ^ mikrofonom, na kateri sc do predstavniki mlading v aktivov iz občino pomet dveh temah: 80-letnicatom^ k an- ša Tita in vse o prvei tovnem prvenstvu o srni skih poletih v Planici. 25. maja bodo na vseli lah v radovljiški občim jbc edc bodo ob tej priliki knjižne nagrade. v0. Na seji so se tudi dofc rili o sprejemu zvezne jeli pionirje sedmih '^jjiill izredov P* v zvezo mladine. Na i l "podel* štafet« in o pripravi programa- ^ "J Križah bo nova prodajalna Pred kratkim je sprejel svet za družbeni plan in finance pri skupščini občine Tržič pomemben sklep. S privolitvijo občinske zveze za telesno kulturo in TVD Partizan Križe bodo veletrgovini Mcrcatorja, poslovne enote »Preskrbe« Tržič prodali dvorano, ki jo je do sedaj uporabljal TVD Partizan za telovadnico. »Preskrba« bo odkupila poslopje in ga preuredila v samopostrežno trgovino, ki bo odprta v naslednjem letu. Z dograditvijo nove so' Križah, v kateri je ttJdl * dobna telovadnica, J* * . telovadnica neizkoriŠ*c • kad* Zgrajena je sredi vasi, ■ bo v naslednjih letih 7gra^ no sodobno stanovanjsko selje. Zato bi bila pti telovadnice v samopostre trgovino velika pridobite* Križe. Poleg tega pa je ^ v vasi samo ena PrcK^a^ ki pa zaradi povečane Pr0 ježe sedaj nc more zado ti potrebam kupcev. Prednost stanovanjem in kadrom Na vrsto vzrokov za socialno neenakost, za nespoštovan je samoupravnih dogovorov, gospodarske težave in za neučinkovitost stabilizacijskih ukrepov so opozorili na nedavni skupni seji komiteja občinske konference zveze komunistov in občinskega sindikalnega sveta Radovljica. Vrsta problemov na področju socialnih razlik v radovljiški občini nastaja zaradi neenotnega reševanja stanovanjskih problemov. Čeprav si zveza borcev, društvo upokojencev, občinska skupščina in stanovanjsko podjetje prizadevajo, da bi se povečala gradnja družbenih stanovanj, tako v delovnih organizacijah kot med posamezniki ni pravega razumevanja zanjo. V podjetjih raje dajejo posojila zasebnim graditeljem. Tako po njihovem mnenju hitreje in ceneje rešijo več stanovanjskih problemov, kot če bi se odločali za blokovno gradnjo. Rezultat takšnega prepričanja je, da je trenutno od celotne stanovanj- ske gradnje v radovljiški občini kar 87 odstotkov zasebne. To se opaža predvsem na Bledu, kjer zadnja k ta ni bilo zgrajenih družbenih stanovanj. Po drugi strani pa je prav na Bledu nekaj stanovanjskih objektov, kjer stanovalci skoraj niso več varnj (Petran, Evropa, Zak l). Trenutno je v radovljiški občini okrog 300 prosilcev stanovanj, od katerih je 60 takšnih, ki jim bo treba zagotoviti družbena stanovanja. Zato so se na sestanku dogovorili za skupno programiranje im ukrepanje. Predlagali so, da se ustanovi iniciativni odbor, v katerera bodo predstavniki borcev, upokojencev, skupščine, stanovanjskega podjetja in delovnih organizacij. K reševanju socialnih razlik v občini naj bi pripomogli tudi ukrepi za izboljšanje življenjskih pogojev. S tem v zvezi so se zavzeli za siste-matično vzgojo; od otroškega varstva do visokošolske izobrazbe. V akcijskem programu je predvideno, da bo čez pet let v organiziranem otroškem varstvu 35 odstot- kov vseh-otrok v občim \± daj 17 odstotkov). Večjo pa bodo posvetili tudi P j tiki štipendiranja, da bi mladih lahko nadaljevalo \ lan je na srednjih in v's0.i* šolah. Ob tem so tudi P*]g rili, da je treba čimprej ničiti že sprejeti načrt s,Vjj nješolskega centra. Pf***^ bodo tudi možnosti za 0 ^ nizacijo srednje ekonom^, šole v občini, za tečaj r'lJ(?j. nalništva, gostinskega ^e skega centra in tehnične • za kovinsko stroko. . ^ Razen tega so opozoril*Lic nemogoče delovne E°*»V' zdravstvene službe v ljici. Sicer pa bodo omc'V'.!;|| in druga vprašanja vkIJJJj-v predvideni program s«*- j. nega razvoja občine. Pn ^ pravi in tudi uresni^^j^ tega programa pa bo&° ^ delovale vse družbenopo" ^ ne organizacije, predvsem^ sindikati, ustrezne ob^"^ službe in seveda člani komunistov. Slednjim jjjf reč narekujejo večjo 3tt,ji nost na tem področji' ^ sklepi III. konference 1 komunistov Slovenije- jg RAZSTAVA POHIŠTVA ZA JUTRIŠNJI DAM del ^etrtek, 27. aprila, na praznik ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, bo *tovni kolektiv trgovskega podjetja Rožca na Jesenicah proslavil 20-letnlco obstoja in samo-Jv avUan]a. Ob 10. url bo v dvorani skupščine občine Jesenice svečana proslava, ki se je bodo » ?*~~« vs* zaposleni v podjetju. Na njej bo sodeloval železarski pevski zbor, učenci podjetij oodo nastopili z recitacijami, po govoru o delu in razvoju podjetja se bodo 45 delavcem Oelavkam, ki so v podjetju zaposleni od 10 do 20 let, skromno oddolžili. Itvcet ustanov*tv* podjetja v letu 1952 v mesecu aprilu Je bilo v podjetju zaposlenih 31 deri c^v *n 5 učencev. Tedaj so v upravljanje prevzeli za 120 tisoč dinarjev osnovnih in za 175 Ženf °kratnm sredstev ter 240 tisoč vrednosti v zalogah. Danes razpolaga kolektiv s premo-Uv Predstavlja več kot milijardo osnovnih in obratnih sredstev, zaposluje pa 120 de- Cev ir» delavk ter 22 učencev in štipendistov, ko '>0^et-'e Rožca Je v jeseniški občini med prvimi uvedlo najprej 45- ln leto dni pred izte-tr 1X1 Zakonskega roka 42-urni delovni teden. V sklopu podjetja deluje 19 delovnih enot, t. j. Kovin ln okrepčevalnic. Samo še 17 delavcev oz. delavk dela deljen delovni čas. j. V Podjetju so samoupravni organi vseh 20 let vodili tako politiko, da so od ustvarjenega nodka skoro ves ostanek vlagali v razvoj ln modernizacijo trgovin. Vsi zaposleni so se vestno odrekali delu svojega osebnega dohodka in prav zato lahko z gotovostjo pritrdimo Jstvu, da si je kolektiv Rožcc resnično to, kar Ima, z delom sam prislužil, JUGOBANKA obvešča varčevalce vezanih dinarskih in deviznih hranilnih vlog o izidu žrebanja II. kola loterije, ki je bilo dne 23. aprila 1972 v Ljubljani. V Sloveniji so izžrebane številke računov hranilnih vlog po naslednjem vrstnem redu: V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU 0D14.APRiLAD04.MAJA ODPRTO VSAK DAN 0010-19 URE TUDI OB NEDELJAH iN PRAZNIKIH ! 20.000.- ^730^00376-9 ^dez Ljubljana *»N 10.000.- KsPozitura Jesenice 5.000.-jHo-02011-1 **dež Ljubljana 1.000,- 3?2H3 Jr-005872 13 ?2~~01718_6 p^-00130-5 920^V°339-8 ^-30-01768-1 !b3,r^°1(K)7-3 11-30-01550-6 30551-03 6521-03 13-30-00503-3 13-30-430019-9 13-30-00120-8 11-30—02028-1 13-30-00132—3 11-30—00040-5 11—30—02520—4 13-30-00102—2 1821-03 11-30-02504-6 13-30—00139-6 11-30—00150-5 11—30-00047—8 3078-03 3—002848 742-03 30867-03 3-00-1023 13-30-00190-7 11—30—00067—2 3-003145 13-30-00202-5 13-30—00059-7 4070-43 11-30-00001-6 DIN 100.— 7030—03 8268-03 3—005342 3-003291 13-30-01008—2 30125 213-03 9750—03 13-30-00054—2 309-03 13-30-01007-3 13-30-00053-3 213-03 9370—03 11-30-00379-6 30887-03 11-30-01718-6 11-30-00097—3 13—30—00159-0 20244—03 2072-03 3-001104 20132-03 3—002414 4296-03 20245-03 11—30—00132—9 11-30-00359-2 13-30—01502-3 11—30-00373-2 3-006159 11-30—01520—2 4119-03 3-001195 11—30-02053-7 8426-03 3-005615 13—30-00513—0 13-30—00183-7 11-30—00323-7 13—30-00506-0 13-30-00116—5 11-30-00427-6 40006—03 13-30-00053-3 3—001023 13-30—00519—4 13-30-00177—6 11—30—00203-0 13-30—01958^1 11-30-00020—1 30603-03 13-30—01950—2 13—30—O0217—7 11-30—00097-3 11—30-02529-5 11—30-00195-8 11-30-00129-5 13-30-01950-2 13-30—00161-5 6782-03 13-30-01955-8 5053-03 8542-03 852-03 4823-03 6242-03 13-30—00078-2 30696—03 1825-03 4379-03 3-002728 3916-03 3-006608 30249-03 3-002380 2162-03 6363-03 13-30-00215-9 13-30-00092—2 11-30-00001-6 30249-03 13—30—00050—6 1734-03 6242-03 30107-03 8637-03 2671-03 1821—03 6631—03 2009-03 11—30-00289-0 3—005835 1825-03 30738-03 1525—03 3339-03 6980-03 6504-03 13-30-00144-8 5831-03 1906-03 11—30-00238-6 11—30-00323-7 30738—03 13—30-00202—5 6712-03 6043-03 11—30—00395-4 5370—03 2856-03 258-03 11—30-00414—2 3—002279 30161 3432-03 8268-03 13-30-00054-2 11-30-00113—4 4118—03 - 11—30-00149—9 3—003339 309—03 13—30—00154-5 13—30-00041—8 8000-03 13-30—00005-6 1271—03 11-30-00284- -5 13—30—00149-3 13-30—00043-6 5373-03 4557—03 13-30-00137-8 13—30—00082- -5 11-30—00318-5 13—30—00141—1 1271—03 2158-03 3-002380 13—30—00003- -8 3—006313 6513-03 13—30—00137- -8 13—30—00193-4 3-006178 30463-03 4557-03 13—30-00004—7 5790-03 6258-03 13—30—00203-4 6043-03 13-30-00158-1 1821—03 30574-03 2386-03 13-30-00023—2 13-30-00215- -9 3-002711 3391-03 7850-03 3123-03 3-001023 JUGOBANKA čestita srečnim dobitnikom in obvešča, da lahko prejmejo dobitke po preteku 12 dni — osebno ali po pošti pri poslovnih enotah Ju-gobanke. GLAS * 6. STRAN Akcija tržne Inšpekcije in Glasa Kako je pravzaprav z našimi mesarji? Se kdaj ,zmotijo' v svojo škodo? Koliko stane lahko juha ali malica? Kakšno meso dobiš za juho, če ne veš, kakšno je najboljše? Na ta in če na nekatera druga vprašanja smo v soboto, 22. aprila, v Kranju in okolici skušali najti odgovor z akcijo, ta katero smo se odločili skupaj s tržno inšpekcijo. Sklenili smo, da bomo v nekaterih prodajalnah mesa kupili 30 deka-gramov govejega mesa za juho, 10 dekagramov salame — iunkarice in za 2 nova dinarja navadne salame. Zakaj? Kupljena količina mesnine na soboto, ko je v teh prodajalnah tako rekoč največji obisk v tednu, je dajala vtis, da gre za potrošnika, ki si ne more privoščiti ne vem koliko. Kdor namreč v soboto kupi le 30 dekagramov mesa za juho, da slutiti, da se najbrž precej težko prerine čez mesec. DOGOVOR S tržnim inšpektorjem Ivanom Csipojem in njegovim 15-letnim sinom Dušanom smo se dobili ob 8.30. Dušan, ki hodi v 8. razred osnovne iole in ima najraje matematiko in risanje, ob prostem času pa sodeluje pri kranjskem lutkovnem gledališču, nam je bil še kako potreben. Ce bi kupovala sama, bi se lahko zgodilo, da bi naju poslovodje oziroma prodajalci prepoznali. S polivinilasto vrečko Ln listkom je kupoval omanjono blago. Povsod so mu morali na listek napisati zneske za posamezno blago ln seveda še seštevek. Dogovorili smo se, da bomo napravili akcijo v devetih prodajalnah: K2K v Vo-dopivčevi ulici (Mohorjev klanec), tržiška prodajalna v Vodopivčevi ulici, loška prodajalna na Maistrovem trgu (v kotu), KŽK pa Koro-iki cesti (nasproti restavracije Park), K2K na Zlatem polju — Kidričeva ulica, loška prodajalna na Primskovem — Jezerska cesta, K2K v Šenčurju, zasebna prodajalna Ivanka Kune j v Šenčurju in prodajalna Živila v Britofu. POTUJOČA MESNICA IN PREKRŠEK Začeli smo torej na Mohorjevem klancu. Kar precej ča- Odbor za življenjske pogoje in rekreacijo v Železarni Jesenice je pripravil predlog sprememb pogodbenih obveznosti med Železarno Jesenice in Gostinskim podjetjem Že-lezar. O predlogu so že razpravljale delovne skupine v Železa mi. C lani delovnih skupin so se v razpravi zavzemali predvsem za boljšo prehrano, za večjo higieno pri delitvi toplih obrokov, za čistočo v kantinah itd. Predlagali so, da bi samske in počitniške domove sa je trajalo, da je Dušan prišel na vrsto. Toda začetek je bil dober in šlo je brez težav. Toda, smola. Meso v po-livinilastih vrečkah, opremljeno z listki, smo odnesli v avto, parkiran pri muzeju v Tavčarjevi ulici. Hoteli smo že odditi naprej, ko zagledamo za brisalci listek: »Vozilo ste ustavili — parkirali tako, da nepravilno izkoriščate parkirne površine . .. Izrečena mandatna kazen 20 dinarjev ... Kazan plačajte v 8 dneh, sicer bomo zoper vas vložili . . .,« je pisalo. »Lep začetek,« sem rekel. »Mi v akciji, miličniki pa tudi.« Nismo se razburjali, čeprav tovornjak Servisnega podjetja Kranj zaradi našega avtomobila ni imel nobenih težav in je lahko prišel mimo. Seveda pa je pred tem (najbrž voanik tovornjaka) za vsak primer raje poiskal miličnika, ki nam je za pozdrav pustil listek. Dušan je kupoval v prodajalnah po zgoraj omenjenem vrstnem redu. Vrečke so se kopičile na zadnjem sedežu in kmalu mi je v nos udarjal vanj, kot da bi bil v potujoči mesnici. Da je tudi okrog avtomobila dišalo, smo se prepričali, ko smo na Zlatem polju nenadoma na avtomobilu in okrog njega opazili prevzela v upravljanje spet Železarna Jesenice. V počitniških domovih naj bi letovali izključno le delavci Železarne s svojimi svojci, v samskih domovih pa bi morali uvesti večji red in večjo disciplino ter opozoriti delavce na boljši odnos do družbene lastnine. Poleg sanacije samskih domov se večina delovnih skupin zavzema tudi za to, da bi poleg družbenih družinskih stanovanj začeli graditi tudi več garsonjer za samske delavce. D. S. kar lep roj muh. In to tistih ta pravih. MUKE IN PRVE UGOTOVITVE Pošteno smo si oddahnili, ko smo okrog 13. ure obšli vseh 9 prodajaln. Toda zdaj se je vse skupaj oziroma glavno šele začelo. Vse kupljeno blago je bilo treba skrbno stehtati, primerjati cene, končne zneske, razvrstiti kupljeno blago po kvaliteti in vrsti, odšteti oziroma upoštevati v skupni ceni kupljene kosti itd. Ugotovili smo, da smo najmanj plačali za blago 11 dinarjev (prodajalna KŽK Koroška cesta), največ pa 17,50 dinarja (KŽK Šenčur). Podatek, ki pravzaprav ne pove veliko. Vondar pa je zanimiv zato, ker imate tako rekoč enako dobro juho in malico lahko po eni ali drugi ceni. Razlika je bila le, da so nam ponekod dali za juho dražje, drugje pa cenejšo vrsto mesa. Na pogled pa je bilo vse meso lepo, kvalitetno in prav takšne so bile tudi dodane kosti. Gospodinje oziroma kupci torej majhen nasvet: Kadar kupujete, nikar ne recite le: goveje meso za juho. Lahko se zgodi, da bosti dobili lepo meso, vendar pa bi v drugi prodajalni prav tako lepega drugačme vrste, bil bi pa nekoliko cenejši. Raje mesarju recite, katero meso bi radi. Za to pa je seveda treba nekaj znanja, ki ga pa pravim gospodinjam navadno ne manjka. PRODAJALN NE BODO ZAPRAVILI Sledilo je dolgo maratonsko in natančno preračunavanje. Verjemite, da je tudi to nehvaležno delo. Nehvaležno, ker smo ugotovili (Ln to nam bodo prizadeti najbrž zamerili, čeprav neupravičeno), da prodajalci oziroma mesarji prodajaln ne bodo zapravili. Zakaj? V prodajalni KŽK v Vodopivčevi ulici smo plačali 15 par preveč, v tržiški prodajalni 5 par premalo, v loški prodajalni na Maistrovem trgu 20 par preveč, v KŽK na Koroški cesti 50 par preveč, KŽK Zlato polje 55 par preveč, LOKA Primskovo 55 par preveč, KŽK Šenčur 55 par preveč, zasebna prodajalna Ivanka Kuncj Šenčur 10 par premalo in v proda- jalni Živila v Britofu (kjer je mesnica posebej, salamo pa smo kupili v delikatesnem oddelku) 70 par preveč. Tako smo od celotnega zneska, ki smo ga porabili (138,60 dinarja) za kupljeno blago plačali 2,25 odstotka preveč, kar recimo pri 1000 novih dinarjih pomeni 22,50 dinarja neupravičenega zaslužka. Razen tega smo tudi ugotovili, da je papir, v katerega je bilo zavito blago, tehtal skoraj 8 dekagramov. Pokazalo se je, da so nam skoraj povsod (razen v tržiški prodajalni na Mohorjevem klancu) postregli z mlado pitano govedino oziroma baby beef, Ln to s stegnom, plečem im bržolo, kar je drago in ne najboljše meso za juho. Najboljša za juho je namreč govedina, ki je tudi cenejša. To pa smo dobili, kot že rečeno, le v tržiški prodajalni. V vsem se je ta prodajalna najbolje izkazala. Po drugi strani pa smo bili presenečeni nad prodajalno Živila v Britofu, kjer smo po drugi strani tudi slišali, da so potrošniki zelo zadovoljni. UGOTOVITVE Rekli smo že, da smo kupovali kot poprečni kupci. V večina primerov pa smo dobili drago in za dobro juho ne ravno najbolj primerno meso. Govedina je namreč pri kilogramu cenejša od mlade pitane govedine za 6 do 7 dinarjev. Pri dveh računih smo ugotovili, da seštevek na računu ni bil pravilen. Danes kupovati goveje meso je prava muka. Pri govedini Ln mladi pitani govedini je kar 20 različnih vrst in vsaka ima svojo ceno. Ceniki pa temu primerno niso najbolje prilagojeni oziroma urejeni. Pa se znajdi, če se moreš. In seveda najpomembnejša ugotovitev: V sedmih prodajalnah smo plačali več kot bi morali. Težko bi pri teh primerih morda dokazovali nepoštenost prodajalcev, vsekakor pa je dokazan prekršek, zaradi katerega je bil oškodovan kupec. In to v našem primeru, domnevamo, kupec, ki si recimo ne more vsak dan privoščiti mesa. Čeprav je akcija končana, bo postopek okrog nje še trajal. Povsod, kjer je bil znesek prevelik oziroma kupec oškodovan, bo tržna inšpekcija začela postopek zaradi prekrška, za katerega je po 74. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu določena kazen do 100 dinarjev za prodajalca ali poslovodjo. Razen tega se v takšnih primerih odvzame tudi neupravičena premoženjska korist. Zakon tudi določa: Če se v postopku ugotovi, da je za nepravilnost krivo tudi podjetje, odgovarja v takšnem primeru tudi delovna organizacija za gospodarski prestopek zaradi neupravičenega zviševanja cen. A. Žalar SREDA — 26. APRTLA 1972 VABI NA AVTOBUSNE IZLETE: CORTINA D' AMPEZZ0 29. APRILA IN 4. JULIJA GRAŠKI VELESEJEM 6. MAJA KOROŠKA JEZERA 21. MAJA GROSS-GLOCKNER 28. MAJA, 4. JULIJA, 22. JULIJA iBUDIM-1 PEŠTA 24. DO 25. JUNIJA MUNCHEN z obiskom hiše Necker-mann z naprej prejetim katalogom 6. maja, 3. JUNIJA, 1. JULIJA INFORMACIJE IN PRIJAVE V NAŠIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH NA BLEDU V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI IN LJUBLJANI. ŠUBIČEVA 1. Železa rji o toplem obroku S0JKL Umro čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Delovni kolektiv čestita vsem občanom za praznik dela Kovinsko podjetje Kranj čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela Stanovanjsko podjetje Kamnik čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in želi veliko delovnih uspehov OB I Š Čl TE NAS E P:^%A,J. AL Ni £ GLORIA 231 179 Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela ZA H TE V A J t E P ROS PE K T MODE LOV Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi Mizarstvo — Tesarstvo — Lesna galanterija čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Mizarstvo opremlja trgovske, gostinsko-hotelske lokale po predlogih in željah naročnikov Tesarstvo izdeluje vseh vrst strešne konstrukcije, stopnice ter ostala tovrstna dela Priporoča DUX proizvode — predelne stene in obložne plošče, ki nadomeščajo ometavanje sten — za suho finalizacijo stanovanj. Delovni kolektiv Elektrotehniškega podjetja Kranj čestita ob 25-letnicl ustanovitve podjetja poslovnim prijateljem in občanom za praznik dela Komunalno podjetje Oodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in želimo veselo praznovanje. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita vsem svojim prijateljem ln delovnim ljudem za praznik dela. še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodna in inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri in pobiranje zank. Iimti Meso Kamnik Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela. Priporočamo meso, mesne izdelke, vedno svežo zimsko salamo in vseh vrst suho meso najboljše kakovosti po konkurenčnih cenah. DE Vesna Kamnik z obrati: Slaščičarna Titov trg 11, Kidričeva 24, bife v prodajalni Metalka, slaščičarna in bife v isti stavbi, Pekarna Kidričeva 8 Čestita občanom za praznik dela DEMOKRATIČNA DRUŽBA JE HČERKA KNJIGE (Ortega) OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Vam čestita ob 1. maju V MEDNARODNEM LETU KNJIGE, ko nudimo svojim obiskovalcem: 0 doslej največjo izbiro nove literature % posebno bogat izbor domačih in tujih znanstvenih in tehničnih knjig % ves slovenski periodični tisk, precejšen izbor tudi v tujih jezikih 0 ugodno pavšalno plačevanje članarine in izposojnine % vse udobje v čitalnicah. Tudi Vi boste naš redni obiskovalec KOMPAS Gostinski obrati Ljubelj vas vabijo da preživite prvomajske praznike na Ljubelju, kjer je na Zelenici dovolj snega in smuka ugodna. AVTOMATSKO KEGLJIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 22. ure, BAR V HOTELU pa od 21. do 2. ure po polnoči. Prav tako vas vabimo v našo RESTAVRACIJO DETELJICA v Tržiču, kjer vas bodo postregli z znanimi specialitetami. sreda - 26. aprila 1972 GLAS * 9. STRAN Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI. KI K OLJU PELJE (Berloll Brecht, Bcricht der Serben) Pri teh Churchillovih stavkih se lahko samo vprašamo: KDO JE BIL KRIV ZA USODNO NAPAKO V LETU 1938? »Popuščanje Hitlerju v Miinchnu, kjer je dobil dovoljenje za okupacijo Sudetov,« bi moral odgovoriti Churchill in sleherni, ki pozna pred vojno zgodovino. IN KDO JE DAL HITLERJU TO DOVOLJENJE? »Angleški predsednik CHAMBERLAIN in francoski prcdsednik-DALADIER,« bi se glasil neovr-gljiv odgovor. »KDO BI MORAL BRANITI ČSR PRED HITLERJEVO OKUPACIJO?« »Po pogodbah Francija in Sovjetska zveza.« KDO JE IZDAL ZAVEZNIŠTVO DO CSR? »Francija,« je odgovor. KDO JE KRIV, DA SE ZA CSR NI POSTAVILA V BRAN SOVJETSKA ZVEZA? »Francija in češka buržoazija, ki se je po neizpolnitvi francoskega zavezništva bala, da bi jo zaradi sovjetskega zavezništva, če bi ga zahtevala, na Zahodu obsodili, da je odprla 'vrta boljševizmu' v Evropi in je zato raje dopustila Hitlerjevo okupacijo in razbitje CSR, kakor da bi se poslužila Sovjetskega zavezništva,« je zgodovinski dokazani odgovor. IN KDO JE KRIV ZA DOGODKE LETA 1936? KDO JE ZAMIŽAL PRI HITLERJEVEM IN MUSSOLINIJEVEM VMEŠAVANJU V ŠPANSKE NOTRANJE ZADEVE? KDO JE šE PRED KONCEM ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE PRIZNAL FRANCOV REŽIM? Odgovor je zopet: Anglija in Francija! Kdo je še po poljskem porazu izražal 'veselje in zadovoljstvo do naraščajoče normalizacije odnosov s fašistično Španijo'? »Francoski ministrski predsednik Daladicr,« je dokumentiran odgovor (AdG 4260, Francija, Zunanja politika, Daladicrov govor 4. okt. 1939 pred francosko skupščino). KDO JE HVALIL IZJAVO O NEVTRALNOSTI ITALIJE PO POLJSKEM PORAZU? »Zopet Daladier!« (Vir kakor prej) KDO JE ZAČEL PREGANJATI FRANCOSKE KOMUNISTE IN RAZGLASIL GENERALNEGA SEKRETARJA KP FRANCIJE ZA DEZERTER- JA? »Isti Daladier. Desničarski socialist Daladier, ki je 4. oktobra 1939 vzel mimo lega imuniteto komunističnim poslancem v francoskem parlamentu, da bi se ne mogli poslužiti zakonite pravice protesta proti razpustu KPF, in 'možnost razprave o tem, če bi gospodom komunističnim poslancem prišlo na misel, da bi hoteli v sedanjem trenutku o tem razpravljati'. (AdG isti vir kakor prej) Pa tudi parlament se je Daladieru zdel odveč in bi ga najraje razpustil in uvedel avtoritativno vladavino v Franciji. In ker si tega ni upal, je samo ukazal, da bi 'zasedanje parlamenta preložili an pomlad 1940' (AdG isti vir kakor prej). Časopisi pa so objavili vest, da je . 'komunistični poslanec in bivši predsednik (gen. sekr.) KPF Maurice Thorez, ki jc bil vpoklican v vojsko in ki se ni pravočasno vrnil z dopusta, razglašen za dezerterja' (AdG 4261), to pa se pravi, da bi ga čakala smrtna kazen ob vrnitvi k vojaški enoti, ki ji je pripadal. IN KDO JE BIL KRIV ZA LETO 1933? »Ne samo neški bankirji in kapital ter oficirski nemški revanšistični krogi, kriv je bil ves kapitalistični svet. Ta je imel v tistem času samo protest proti preganjanju Judov v Nemčiji, ki pa v tistem času ni bilo niti senca preganjanja nemških komunistov s strani Hitlerjevega režima, ki je zadal nemškemu razrednemu delavskemu gibanju uničevalen udarec. In krivi so tudi voditelji nemške socialne demokracije, ki so nasprotovali vse do trenutka, ko je bilo že prepozno, prizadevanju komunistov po enotni protinacistični fronti, čeprav so lahko pričakovali, da bodo takoj, ko bo Hitler opravil s komunisti, na vrsti sami in da bodo mnogi med njimi morali za žice koncentracijskih taborišč. Da, tudi voditelji nemške socialne demokracije sami so deloma krivi, da se je 30. januar 1933 posrečilo v Nemčiji Hindenburgu USTOLIČENJE NACISTIČNEGA ZLOČINA Osem dni poprej, dne 22. januarja 1933, ko je Hitler hotel demonstrirati moć svojih SA in SS Oddelkov v Berlinu, ki je veljal za RDEČE MESTO, ni skoro nihče v glavnem mestu Nemčije slutil, da bo žc čez osem dni predsednik republike Nemčije Hindcnburg postavil Hitlerja za nemškega državnega kanclerja in mu izročil oblast. V Berlinu so namreč bili nacisti v veliki manjšini proti razredno zavednim komunističnim in socialističnim množicam. Bullovvplatz je nosil samo na ulični talili to ime, v resnici pa so mu Berlinčani že celo desetletje pravili 'Karl-I.ieb-kncchtplat/, ker je bil na tem trgu v Domu Karla Liebknechta sedež Centralnega komiteja Komunistične partije Nemčije. »Brali smo v časopisu,« mi je leta 1960 pripovedovala štefi Lehmannova, »da je oblast dovolila nacistični pohod po Berlinu. Komunisti smo takoj vedeli, da je ta pohod naperjen proti nam in proti protifašistični Enotni fronti, ki smo jo komunisti ustanavljali. Komunistična partija Nemčije je pozivala delavstvo, naj odgovori na nacistično manifestacijo v Berlinu s protinaci-stično demonstracijo. Večina socialističnih delavcev se nam je pridružila, medtem ko je SOCIALISTIČNO OSREDNJE GLASILO VOR-VVARTS' POZIVALO, NAJ SE SOCIALISTI NE ODZOVEJO KLICU KOMUNISTOV in naj 22. januarja 1933 ostanejo doma ali pa zapuste mesto in na tak način pokažejo socialistični odpor proti nacizmu. Mi komunisti smo menili, da je poziv 'Vorivartsa' isto, kakor prepustiti Berlin hittler-jevcem in s tem tudi delavske kulturno-izobra-žcvalne domove, tiskarne in uredništva naprednih časopisov ter druge sedeže delavskih ustanov in organizacij nacističnemu divjanju in uničevanju. D O P U S T E N A IVI O RJ U REZERVIRATE LAHKO PRI NAS! POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, 12, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod IZLETI Z LETALI IN AVTO KOLEKTIVNI IN INDIVIDUALNI BUSI RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA VELETRGOVINA IVI L.A za prvomajske praznike smo znižali cene naslednjim artiklom: radgonski biser 11,00 pašteta 1,80 skuše fileti 2,90 osliči kosi 2,90 f rutina 0,65 Za nakup se priporoča in vam želi prijetno praznovanje Veletrgovina ŽIVILA KRANJ REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC, MENJALNICA. A Mj INFORMACIJE • tURISTICNA POSLOVALNICA CREINA (V HOTELU CREINA). TEL. 21 022 SREDA - 26. APRILA l?72 ------mmmm***mmmm .........111 ......IWHHI Milil.....II iilllilllllllMIlM .......' te caka^ZZSttltoZ fr2l±ib^rAklTi1'ien!'ICSk,er1,T ^ >* f kengeru)i " S,atovl nh° «*™" prav pogosto. Avtor fotografij ..ne, Dote^C™ ^Tra^P^^^ ^J^^S^T"' ' AVS'ra,ii' "* ~ ' «" fT?^ Vas kaj spreleti srh, če vam kdo omeni kačo, škorpijona ali kako podobno golazen. No, kar priznajte! Pa tudi rni priznamo, da nismo izjema. V Avstraliji pa je takih živalic še in še. Im z njimi smo se srečali tudi na lovu, pravzaprav le Janez Kalan in Janez Dolenc —• edini »profesionalni« -lovec. Oba Janeza in naš rojak Frenk Jelovčan, doma iz Ba-snice — v Avstralijo se je preselil pred približno petnajstimi leti — so rano zjutraj krenili na »jago« poskusit lovsko srečo. Pa sreče, vsaj za začetek niso imeli. Že po kakem kilometru vožnje jih je »osušil« policaj za dvajset dolarjev — seveda zaradi prehitre vožnje. Jasno je, da to fantov ni preveč potrlo. Sli so v rajon, kjer »domujejo« kunci. Sicer bi bil lov na prašiče večja poslastica, vendar na to ni bilo mogoče misliti, saj bi potrebovali najmanj štiri dni dopusta. Oh, ta smola. Priznati je treba, da se je smola držala fantov vse jutro. V preveliki vnemi so zašli za kakih osemdeset kilometrov in lov na kunce je bil postavljen pod velik vprašaj. Vedeti je namreč treba, da so kunci na planem le dokler je rosa. RACA, KUNCI IN KACE Janez Dolenc je prvi zadel. Raco! Nesreča pa je hotela, da mu je ušla v močvirje. In tudi kuncev je bilo, vsaj za naše razmere, še veliko na planem. Po deset, petnajst se jih je podilo med grmičjem in praprotjo. Dolenčev Janez je seveda kot izkušeni lovec kar koj zadel kunca in mu prestrelil obe zadnji nogi. Tak zadetek je tudi najboljši, saj v nasprotnem primeru kunec uide v luknjo in ... adijo, kosilo. Kar korajžno smo ho- Slaki v deželi kengurujev (4) Na lovu za avstralsko divjadjo dili, dokler se nismo srečali s kačo. »Streljaj! Streljaj! Ti imaš šrot!« je zavpil Frenk Janezu. Janez je pomeril, ustrelil, kača pa je ušla v luknjo. Malo bezali smo še za njo, seveda le od daleč, pa se ni pokazala. Naprej smo hodili bolj oprezno: korak za korakom smo preti-pavali teren. Priložnost smo imeli videti še eno. In pa več slačkov kač. Kar po dva metra so dolge. Pa še kako strupene. Frenk je pripovedoval, da zelo dolgo niso imeli za njih pripravljenega ustreznega protistrupa. Ce pa ni pomoči, je v desetih minutah po tebi. Vendar to še niso najnevarnejše strupenjače. Hujše so komaj nekaj centimetrov dolge kače, ki živijo le na drevju. Ce te piči, skoraj ni pomoči. Pa o ostalih živalih? Na lovu smo imeli priložnost videti tudi lisico, ki je precej podobna naši srebrnici. Predstavo o kengurujih smo imeli pa povsem drugačno. Le dva smo videli povsem na prostem. Po parkih pa seveda kolikor smo hoteli. Lete lahko božaš, jim daješ Jasti, skoraj popolnoma so udomačeni. Seveda se nam niti sanjalo ni, da Avstralci poznajo več vrst kengurujev. Kar presenečeni smo bili, ko smo slišali, da poleg navadnih, ki so nam bolj »domači«, živijo na avstralskih tleh še drevesni, zajčji in gorski. Posebnost so tudi avstralski medvedki — koale, ljubke živalice, ki po ves dan čepijo na neki vrsti evkaliptusa in se hranijo z njegovim listjem. Ti medvedki so zaradi redkosti zaščiteni. Ne sme se jih preganjati, kar pa smo mi včasih seveda prekršili. Ampak videl nas pa le ni nihče. In o škorpijonih smo marsikaj slišali. Nekateri pravijo, da se jih bojijo precej bolj kot kač. Ne vidiš ga, ne moreš se ga ubraniti. Pa mi jih na lovu nismo videli. Lovili smo le približno do enajste ure. Malo strahu so nam pognale v kosti kače, ki jih je bilo zaradi vročine vedno več, pa tudi kakega krepkega okrepČila smo bili že pošteno potrebni. Da pa je bilo za to dobro poskrbljeno, ni treba posebej pripovedovati. NESREČA NIKOLI NE POČIVA Srečno smo potovali, tja in nazaj. Pa vendar nesreča med potjo po avstralski celini le ni počivala. Peljali smo se na koncert z našim kombibusom. šofer je krat-komalo spregledal avto, ki je prihajal nasproti in nesreča je bila tu. Ob gromozanskem poku so na nas začeli leteti inštrumenti, mi pa smo pritisnili naprej na šoferja. Dva člana odprave sta utrpela poškodbe, člani ansambla pa smo jo kar poceni odnesli. Pred omenjenim koncertom nam je sploh šlo vse narobe. Tudi Jana, ki se je peljala v avtomobilu enega naših rojakov, je zaradi okvare skoraj zamudila nastop. Basist Sever je le malo kasneje doživel še en karambol. Avto, v katerem se je peljal, je bil dodobra razbit in nesposoben za vožnjo, naš Franci pa ni odnesel niti najmanjše praske. VELIKO SPOMINOV Na naši 12.000 kilometrov dolgi poti po Avstraliji se nam je nabralo toliko spominov, da je treba pošteno pomisliti, če se hočeš spomniti posameznih dogodkov. Z zanimanjem smo vedno prisluhnili našim rojakom, ki so nam pripovedovali o prvotnih naseljencih na peti celini. Od nekdanjih 300.000 se jih je ohranilo še približno 80.000. Se pred nekaj desetletji ni bil noben greh takega človeka ustreliti. Sicer pa so po pripovedovanju to prijazni ljudje z izredno prirojenimi občutki. Hranijo se v glavnem s kuščarji, črvi in drugimi žuželkami. Rezervoarje za vodo imajo izdolbene v skalo in jih ne bi na noben način mogel odkriti belec. Mnogi naši ljudje so pripovedovali o prvem srečanju z Avstralijo. Za marsikaterega prva leta ni bilo lahko. Delali so na plantažah tobaka in nasadih sladkornega trsa. Nevajeni takih razmer so bili stalno izpostavljeni • vsem mogočim nevarnostim. Predvsem prva leta so se naši rojaki odločali za delo v rudnikih, kjer so več zaslužili, da so si lahko čimprej sezidali hišo in uredili življenje. Prav rudniki bakra, svinca, cinka in srebra v okolici Mount Ise so taka privlačna sila za naše rojake. SLOVO Poslovilni večer v Canberri se nam je zavlekel skoraj do ranega jutra. Seveda smo slovenski fantje z lahkoto vzdržali še drugo slovo V Sydneyu. Kar tako se nas Pa že ne da ugnati! Pravzaprav bi bilo treba o slovesu V Sydneyu spregovoriti še nekaj več. Nekateri so pred našim odhodom jokali, drug* obljubljali, da pridejo že le* tos ali prihodnje leto na obisk, tretji pa naročali P°* zdrave za svojce v domovini« »2e malo pozabili smo na svojo rodno deželo,« nam Je priznal marsikateri naš rojak, »zdaj pa ste nas s svojo pesmijo spet prebudili >n spomnili na dom ter domače!« Letalo nas je spet poneslo proti domovini. Z rojaki, ki so potovali na obisk k svojcem. Danvin, Singapur, Ka-rači so bile naše vmesne postaje. Vmes pa dolg štiri«* dvajseturni polet, med katerim smo imeli dovolj časa za urejanje vtisov z naše dolge poti. Veseli smo da se vračamo spet domov" k svojim družinam, obeneni pa srečni, da smo razveselil* naše rojake v oddaljeni Av" straliji. • Na Slovensko izseljensko • matico že prihajajo pis"1* • naših rojakov iz Avstra- • Uje, ki so navdušeni nad 0 gostovanjem Slakovega • ansambla v njihovi novi • domovini. Vsi izražajo že* 9 Uo, naj bi popularni Sla* • ki spet čimprej poleteli • na peti kontinent. In mof' • da čez dve, tri leta Slak' • spet poletijo v deželo O kengurujev. Zanimivosti za zadnji zap'* sta prispevala Andrej Ber" gant in Janez Kalan Piše: J. Govekar Slike: J. Kalan iDA - 26. APRILA 1972 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Igramo kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije Radio J\?rocila poslušajte vsak dan 5 S 6., 7., 10., 12., 13., 15., t; - 22-, 23. in 24. uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob JJedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. rT' ter radijski dnevnik ob 9., li> 13., 15., 17., 22., 23.b 19.30. a 29. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 ^asbena matineja — 9.05 *™nirski tednik - 9.35 S Pi- snim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma J"" 12.10 Marijan Lipovšek: Pj^ga suita za godala — Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače z godci in Pevci — 13.30 Priporočajo Varno — 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.40 f°Jo naši operni pevci — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Orgle v ritmu — 16.45 S knjižnega trto — 17.10 Gremo v kino — l'-50 Z ansamblom Atija So-*sa — 18.15 iz opernega sve-*a — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.00 Lahko noč, Otroci — 19.15 Halo, javite se podravki — 20.00 Spoznavaj-5*° svet in domovino — 21.00 5a konec tedna — 22.20 Oddaja za naše izseljence — <*.05 S pesmijo in plesom v **vi teden DrugI program 13X)5 Panorama zvokov — *4- popusta. Neplačanih klasov ne objavljamo. 30. APRILA 8ramu — 16.05 Iz filmov in jjasbenih revij — 16-40 Sortni mozaik — 1735 Dobimo te °b isti uri — 18.40 Popev-fe iz studia 14 - 19.05 Za-°avni zvoki za vse Tretji program t 2Q-05 Mojstri vokalne policije _ 20.30 Okno v svet "T 20.45 Operni koncert — 6.00 Dobro jutro 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Vizija naše prihodnosti — 13.50 Z domaći-mi ansambli — 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna: Krokodilje solze — 15j05 Glasovi z velikih opernih odrov — 16.00 Za prijetno razved-rilo — 16.30 Nedeljsko šport-no popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Z vedrimi zvoki v praznično razpoloženje — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Z orkestrom William Gardner — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni va-riete — 1435 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Muli koncert za nedeljsko popoldne — 1635 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Andrc Kostelanctz — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 S Plesnrim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Znana imena opernih odrov — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 S pariških koncertnih odrov — 23.00 Slovenski skladatelji v ljudskem duhu — 23.55 Iz slovonskc poezije daj a) — 20.40 Iz slovenske lahke orkestralne glasbe — 21.30 Naši majhni ansambli igrajo slovenske melodije — 22.15 Za ples in prijeten večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Plesne melodije z orkestrom Ray Conniff — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Naš podlistek: Crtica — 16.20 Klavir v ritmu — 1635 Paleta popevk in zabavnih melodij — 1735 Pota našega gospodarstva — 17.45 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 1835 Slovenska lahka orkestralna glasba — 19.00 Naš intervju — 19.10 Zabavni zvoki Tretji program 20.05 Botiauc lahke glasbe 20.30 Literarni rečer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Ccz noč, čez noč — 22.40 Glasba pomladnih razpoloženj — 23.55 Iz slovenske poezije 1. MAJA 4.30 Za praznik dela — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.30 Pesmi o pomladi in maju pojo otroški in mladinski zbori — 9.05 Veselo jutro — vesele melodije — 10.05 E. Petrin: Kultura v delavskih središčih — 11.15 Iz domače zakladnice za prvi maj — 12.10 Čestitke za praznik — 13.30 Opoldanski cocktail — 14.05 Razgovori z mladimi delavci, *ki so se pravkar vključili v produkcijo — 14.30 Po domače — 15.05 Naši operni pevci s priljubljenimi arijami — 16.00 Pa vseeno vas imamo rade — 17.05 Prvomajsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra: Hlapec Jernej — 18.55 Glasbena modigra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 20.00 Marina-Teodorakis: Obsedeno stanje (literarna od- 2. MAJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 V majskem jutru z mladimi poslušalci — 9.05 J. Korošec: Delovni uspehi in razvoj samoupravne pobude — 930 Slovenske narodne pesmi — 10.05 Z melodijami in ritmi — 11.15 Praznični koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 12.10 .Za opoldanski oddih — 1330 Z domačimi godci in pevci — 14.05 D. Košmrlj: Jugoslavija in mednarodno delavsko gibanje — 14.35 Slovenske pesmi o pomladi — 15.05 Za vsakogar nekaj — 17.05 Pregled športnih dogodkov — 17.15 Iz opernega sveta — 18.00 Smešne ljubezni — 1830 Lahka orkestralna glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 1915 Petnajst minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) 20.30 Radijska igra: Tri bežna srečanja — 21.20 Večno lepe melodije — 22.15 Za dobro voljo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Godala v noči Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Z velikimi zabavnim orkestri — 1435 Glasbeni variete — 15.40 S pevci Eldo Viier, Majdo Scpe, AJfijem Nipičem in Ladom Leskovarjem — 16.05 Plesni akordi z orkestrom Bcrt Kempfert — 16.40 Revija priljubljenih pevcev in popevk — 1735 Ljudje med seboj — 17.45 Igramo za vas — 1835 Igrajo veliki plesni orkestri — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 20J5 V korak s časom — 2035 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — Dane Skerl — 23.10 Ludvvig van Beetho- ven: Sonata za klavir v B-du-ru, op. 106 — 23.55 Iz slovenske poezije 3. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Z orkestrom Ratahaele — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Gioacchino Rossini: sklepni prizor opere Scviljski brivec — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi j. domačimi vizumi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Izseljcnlški zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Joseph Haydn: Koncert za orgle in orkester v C-duru — 16.09 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Baxter — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Slovense popevke — 18.30 Naš razgovor — 19.00 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Zvoki iz Napolija — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 2ive misli — 21.05 Koncertni jazz — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — Darius Milhaud — 23.55 Iz slovenske poezije 4. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Pesmi in plesi jugo-slovansih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz oper jugoslovanskih avtorjev — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1430 Z ansamblom Silva Stingla — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Koncert i rata flavtista Irena Grafeneuer in Maja Telban — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Z orkestrom Caravelli — 16.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Kitara v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otro- ci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Večer s slovenskim pisateljem dr. Danilom Lokarjem — 21.40 Literarni nokturno — 22.15 Slavko Osterc in Marij Kogoj — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 OJ popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Levo, desno, naokrog — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Jugjslo-vanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek: Po šoli — 16.20 Kitara V ritmu —• 16.40 Se:;!anek ob juke-be.xu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 2130 Dogodki dneva — 21.40 Prizori iz slovenskih oper — 22.00 Dubrovniški festival 1971 - 23.55 Iz slovenske poezije 5. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja -- 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Z orkestrom Ar-mand Bernard — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Spomlad-ni dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Hot. ter — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbena razglednice — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Top-popa 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literadni nokturno — 23.15 Jazz pred polnofi. jo DrugI program 13.05 Panorama zvokov —■ 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasba — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemni« ku — 1735 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo —• 18.15 Titova pot — 18.40 Pri-ljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Poslednji penny — 21.06 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Tz slovenske poezije Kranj CENTER 27. aprila amer. barv. film VOJAK — MORILEC ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma DIVJI ČLOVEK ob 21. uri 28. aprila amer. barv. film VOJAK — MORILEC ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila amer.-ital. barv. film BEŽI ČLOVEK, BEŽI ob 16., 18. in 20. uri, i tal. barv. film UJEMI KAKOR VES ob 22. uri 30. aprila amer.-ital. barv. film BE2I ČLOVEK, BE21 ob 15. in 17. uri, amer. film FRA DIAVOLO ob 19. uri, angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 21. uri 1. maja amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 15., 17. in 19. uri 2. maja amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 15., 17. in 19. uri 3. maja angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 16., 18. in 20. uri 4. maja angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 26. aprila franc. barv. film RAPHAEL ALI RAZVRAT-NI K ob 16. in 18. uri 27. aprila amer. film FRA DIAVOLO ob 14. uri, jugoslov. film SIGNALI NAD MESTOM ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila amer. film FRA DIAVOLO ob 16. in 20. uri, franc. barv. film RAPHAEL ALI RAZVRATNIK ob 18. uri 30. aprila amer. film FRA DIAVOLO ob 14. in 18. uri, franc. barv. film RAPHAEL ALI RAZVRATNIK ob 16. in 20. uri 1. maja amer.-ital. barv. film BEŽI ČLOVEK, BE2I ob 14. uri, ital. barv. film UJEMI KAKOR VEŠ ob 16., 18. in 20. uri 2. maja amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 14. uri, ital. barv. film UJEMI KAKOR VES ob 16., 18. in 20. uri 3. maja amer. barv. film DIVJI ČLOVEK ob 16., 18. in 20. uri 4. maja amer. barv. film MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 16. in 19. uri Škofja Loka SORA 26. aprila franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 18. in 20. uri 27. aprila amer. film NORI DNEVI STANA IN OLIA ob 20. uri 28. aprila amer. film NORI DNEVI STANA IN OLIA ob Upravni odbor KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ razpisuje po 135. in 137. členu Statuta podjetja naslednja delovna mesta: 1. računovodje (reelekcija) Pogoj: ekonomska srednja šola z najmanj 3-letno prakso v računovodski službi na vodilnem delovnem mestu; popolna srednješolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso in ustreznim znanjem v finančno računovodski službi; 15-lctno prakso v finančnem poslovanju od tega vsaj 5 let na vodilnem delovnem mestu; da v zadnjih treh letih ni bil kaznovan na zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala. 2. vodjo steklarske delavnice Pogoj: KV steklar s triletno prakso 3. vodjo cvetličarne Pogoj: srednja strokovna izobrazba trgovske ali ekonomske smeri z nekaj prakse ali ekonomske smeri z nekaj prakse samostojnega vodstva poslov. Prijave pošljite na upravni odbor Komunalnega podjetja Tržič do 10. maja 1972. 18. uri, angl.-nem. barv. film ČAROVNICE IZ HUDIČEVEGA GOZDA ob 20. uri 29. aprila angl.-nem. barv. film ČAROVNICE IZ HUDIČEVEGA GOZDA ob 18. in 20. uri 30. aprila amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 18. in 20. uri 1. maja amer. film NORI DNEVI STANA IN OLIA ob 18. uri, amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 20. uri 2. maja amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 17.30 in 20. uri 3. maja franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 18. in 20. uri 4. maja amer.-ital. barv. film CAMANGO ob 20. uri 5. maja amer.-ital. barv. film CAMANGO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 26. aprila angl.-nem. barv. ČAROVNICE IZ HUDIČE-VEGA GOZDA ob 20. uri 27. aprila amer. barv. film JUNAKI ZAHODA ob 20. uri 28. aprila franc. barv. film VELIKI MANEVRI ob 20. uri 30. aprila amer. film NORI DNEVI STANA IN OLIA ob 18. in 20. uri 1. maja amer. barv. film SMEŠNO DEKLE ob 17.30 in 20. uri 2. maja amer.-ital. barv. film CAMANGO ob 18. uri 5. maja franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 20. uri Radovljica 26. aprila ital.-amer. barv. film NEPREMAGLJIVI CAN-GO ob 18. uri, franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 20. uri 27. aprila ital. barv. film POKVARJENCI ob 18. uri, amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 20. uri 28. aprila ital.-amer. barv. film NEPREMAGLJIVI CAN-GO ob 20. uri 29. aprila franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 18. uri, ital. barv. film POKVARJENCI ob 20. uri 30. aprila ital.-amer. barv. film NEPREMAGLJIVI CAN-GO ob 16. uri, amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. uri, franc. barv. film LJUBEZEN V TROJE ob 20. uri 1. maja amer. barv. film RIO LOBO ob 18. uri, franc. barv. film STOP ZA UBIJALCA ob 20. uri 2. maja franc. barv. film STOP ZA UBIJALCA ob 18. uri, ital. barv. film TAJNI VRAŽJI AGENT ob 20. uri 3. maja nemški film VRNITEV NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 20. uri 4. maja amer. barv. film RIO LOBO ob 20. uri 5. maja ital. barv. film TAJNI VRAŽJI AGENT ob 20. uri Jesenice RADIO 26. aprila amer. film DESTRY 27. aprila amer. film BALALAJKA 28. aprila franc. barv. film POT V KATMANDU 29. aprila nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE 30. aprila nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE 1. maja angl. film NOC NAD MESTOM 2. maja amer. barv. film MOJE PESMI — MOJE SANJE 3. maja franc. barv. CS film NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO 4. maja amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA 5. maja amer. film JOHN IN MARY Jesenice PLAVŽ 26. aprila amer. film BALALAJKA 27. aprila amer. film DESTRY • 28. aprila jugoslov. film LOV NA JELENE 29. aprila amer. barv. film MOJE PESMI — MOJE SANJE 30. aprila franc. barv. CS film NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO 1. maja nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE 2. maja nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE 3. maja amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA 4. maja franc barv. film POT V KATMANDU 5. maja franc. barv. film POT V KATMANDU Dovje-Mojstrana 26. aprila angl.-ital. barv. CS film REBUS 29. aprila jugoslov. film LOV NA JELENE 30. aprila amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU L maja amer. film JUNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA 2. maja amer. film DESTRY 3. maja nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE Kranjska gora 27. aprila amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU 28. aprila franc. film OROŽNIK IZ SAN TROPEZA 29. aprila amer. film DE-STRY, angl.-ital. barv. CS film REBUS 30. aprila franc. barv. film POT V KATMANDU 1. maja amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA 2. maja angl. film NOC NAD MESTOM 4. maja franc. barv. CS film NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO Javornik DELAVSKI DOM 26. aprila jugoslov. film LOV NA JELENE 29. aprila amer. barv. CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU 30. aprila angl. film NO<3 NAD MESTOM, angl.-ital. barv. CS film REBUS L maja amer. barv. film MOJE PESMI - MOJE SANJE 2. maja amer. film JUNAKI SHERVVOODSKEGA GOZDA, amer. film MAŠČEVANJE NEVIDNEGA ČLOVEKA 3. maja franc. barv. film POT V KATMANDU Kamnik DOM 26. aprila premiera angl. barv. filma VOHUNKA DAR-L1NG LILI ob 17.30 in 20. uri 27. aprila jugoslov. barv. film NA GORI RASTE ZE- LEN BOR ob 15., 17. in 19. uri 28. aprila jugoslov. barv. film NA GORI RASTE ZELEN BOR ob 18. in 20. uri 29. aprila jugoslov. barvni film NA GORI RASTE ZELEN BOR ob 15.30 in 20. uri, angl. barv. film VOHUNKA DARLING LILI ob 17.30 30. aprila jugoslov. barv. film NA GORI RASTE ZELEN BOR ob 15. in 20. uri amer. barv. film MOJE P& SMI - MOJE SANJE ob l?« film uri 3. maja amer. barv. * MOJE PESMI — MOJE SANJE ob 17. in 20. uri 4. maja amer. barv. fi'1? PRIŠLI SO V CORDURO oo 18. in 20. uri Tržič 27. aprila amer. ban', film SKRIVNOST PLANETA OPIC ob 15. uri 29. aorila amer. barv. f>'f* PETERICA V AKCIJI ob 1°-» 18. in 20. uri 30. aprila amer. barv. fi'*0 PETERICA V AKCIJI ob }*« 17. in 19. uri, premiera it*'' barv. filma UJEMI KAKO* VES ob 21. uri 1. maja jugoslov. barv. film NA GORI RASTE ZJSf LEN BOR ob 15., 17. in 19. uri 2. maja jugoslov. barv« film NA GORI RASTE ZELEN BOR ob 15., 17. in uri 3. maja jugoslov. barv. film NA GORT' RASTE ZELEN BOR ob 18. uri, premiera angl. barv. filma BA&' OUERO ob 20. uri 4. maja angl. barv. f*11*} BAROUERO ob 18. in 20. uri Krvavec 30. aprila franc. ban'-film BARCICA^ PO MORJu PLAVA ob 17. in 19. uri 1. maja amer. barv. fiItf MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 17. uri Demonstracija novih proizvodov za gradnjo Merkur Kranj 12. MAJA V PROSTORIH GORENJSKEGA SEJMA ^žjiarii VrIla 2vonlRa — obnovljeno župnlšče ln mežnarija z urejeno okolico. ŽupnlšČe in Povezuje moderen gostinski objekt. Vi, "nJi mesec bo na blejskem otoku spet zazvonil zvon želja Skoraj 4 milijone vredna želja 11 Odi* k" se ^e zavo<* za napredek ln razvoj turizma na ;le Zave^!^1 za restavracijo blejskega otoka. 2e takrat so b!" stoleti da dela' * kateriml bi kasnejšim rodovom ohra-V ^eni Stare znamcnitosti» ne bodo lahka, hitro končana i'rstVo j' *>0t* strokovnim vodstvom zavoda za spomeniško Ur° so s" frhitekta Toneta Bitenca s fakultete za arhitek-e lotili natančnih restavracijskih del. JviCe 1 so začeli okrog cer-H0V(;u naleteli na stare c 0 Prav °t0vili so' da se" h!rkviCe ,y samo notranjost 1 tlat' HVlgnili so cerkve- grobišča. Hkrati pa se je s tem odkrila zgodovina blejske cerkvice na otoku. V osmem ali devetem stoletju je tod stala predromanska kapela. V 9. ali 10. stoletju *Ju o,notranJ°st cerkvice, kjer bodo poleti koncerti. 5« let stare orgle so na istem mestu zgradili zidano kapelo. V 11. stoletju pa so že postavili dvoladijsko romansko cerkev. V 12. stoletju je stala na otoku romanska bazilika, v 15. stoletju pa gotska cerkev, ki je hkrati dobila tudi zvonik. Preobrazba cerkvice na blejskem otoku pa se je končala v 17. stoletju. Od takrat stoji na otoku baročna cerkvica. Po končanem izkopavanju v cerkvici so položili nov tlak. Več kot polovico glavnega, lesenega oltarja so na novo pozlatili. Očistili so strop in stene in odkrili nekatere freske. Potem so se lotili orgel. Letos beležijo častitljivo starost — 332 let. Popravili so jih in že letos poleti bodo v cerkvici prirejali koncerte. Vsak dan pa bodo na njih vadili učenci orglarske šole. Potem so se lotili zvonika. Osvežili so obledele barve in ga v celoti prepleskali. Njegova posebnost so danes trije 250 let stari bronasti zvonovi, narejeni 1719. leta v Ljubljani. In tudi uro v zvoniku so popravili, tako da zdaj redno bije. Tako je bil ta del urejanja otoka končan junija lani. Urejeni del otoka je lani v nekaj mesecih obiskalo že prek 50 tisoč gostov. S tem pa seveda dela še niso bila končana. Investitor — zavod za turizem Bled in izvajalec — splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice sta se lotila še drugih objektov in del. Od 1969. leta naprej je dela na otoku vodil Vlado JanežiČ z Bleda, ki je zaposlen na zavodu kot vodja investicij* skega sektorja. »Vedeli smo, da smo se z urejanjem otoka lotili trdega oreha. Toda šele ko smo začeli, smo videli, kaj pomeni popravljati in obnavljati staro. Na otok smo morali spraviti elektriko in vodovod. To niti ni bilo enostavno niti lahko delo. /e na samem začetku smo se odločili, da bomo nekdanje župnišče in mežnarijo preuredili v gostinski del. Med obema stavbama smo zgradili modernejši objekt, kjer bo kuhinja z bifejem. V kletnih prostorih smo uredili sanitarije. Ce pomislim, je bilo to najtežje in največje delo. Klesali smo v živo skalo, kajti o uporabi razstreliva zaradi objektov na otoku ni bilo govora.« Pri tem pa ne gre Spregledati pomembnega dejstva. Ves material, delavce, hrano in številno orodje je bilo treba na otok zvoziti z majhnim čolnom in splavom. Tudi sam sem večkrat razmišljal, zakaj dela na otoku potekajo tako počasi. Ljudje so govorili, da zmanjkuje denarja, da ni prave organizacije in podobno. Ko sva bila s fotoreporter jem pred dnevi na otoku, sem mnenje spremenil. Obnovitev otoka bo veljala 3,9 milijona novih dinarjev. In ob še tako dobri organizaciji nihče najbrž tako pomembnih, odgovornih in težkih del ne bi mogel končati prej. Nič koliko truda nas je stal samo prevoz naprav za centralno kurjavo na otok. Obnovljeno cerkev In zvonik so odprli že junija lani Svetilka, kakršne so bile na Bledu za časa Riklija. Namestili so jih toliko, da bo ponoči otok lepo viden z obale jezera. Da ne govorim o ten, da smo se pri obnavljanju in modernizaciji ves čas srečevali s tem, da z novostmi ne bomo porušili ravnovesja med starim in novim oziroma, da bomo čimbolj verno ohranili pred stoletji nastalo podobo. Čeprav nisem strokovnjak, bi si upal trditi, da jim je slednje res zelo verno uspelo. Verno ohranjeno in obnovljeno zunanjost lepo dopolnjuje urejena in modernizirana notranjost. Res, uspelo jim je, da bo otok sredi maja po treh letih spet zaživel kot pred leti. Vendar pa načrti niso končani. Poslej bo otok prava turistična zanimivost. Omenili smo že, da bodo na otoku orglarski koncerti. Zdaj razmišljajo, da bi uredili šc poročno dvorano in nekaj apartmajev. Menili so, da tudi takšnih, ki bi na blejskem otoku sklenili zakonsko zvezo, ki bi preživeli dan ali dva v modernem apartmaju in nazadnje potegnili še za zvon želja, ki bo prihodnji mesec spet začel pozvanjati v neskončnost, ne bo malo. Najbrž res ne. Kajti kdor obišče Bled, bi bilo poslej res škoda, da se ne bi popeljal še na otok. 0 Brez skrbi torej lahko zapišemo, da bodo zavod za turizem in blejski turistični delavci z dobro organizacijo izpeljali tudi ta, zadnji del celotnega programa. S tem pa se jim bo uresničila želja, ki ob zahtevnih in težkih delih pravzaprav niti nI bila draga. Kljub številnim podražitvam, bo obnova veljala okrog 4 milijone novih d' narjev. Besedilo: A. žalar Slike: F. Perdan OBRTNO PODJETJE BISTRA Škof j a Loka Vsem delovnim ljudem čestita za l.maj: Priporočamo svoje kvalitetne storitve: kemično čiščenje, barvanje in pranje perila. Veletrgovina Merkur Kranj PE ŽELEZNIMA Radovljica čestita vsem kupcem in poslovnim prijateljem za praznik dela in se priporoča za obisk V svojih poslovalnicah v Radovljici, Lescah, Bledu in Jesenicah. OBČINSKI SINDIKALNI SVET SKOPJA LOKA SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZMS ŠKOFJA LOKA ZDRUŽENJE VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN ŠKOFJA LOKA Za delavski praznik 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem občine škofja Loka Gostinsko podjetje ZELENICA Tržič s svojimi obrati: restavracija Pošta, gostilna in kavarna Zelenica, okrepčevalnica, gostišče Apollo, gostišče na Ravnah, bife na Koroški cesti. čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju ln se priporoča za obisk. Obenem kolektiv vabi na ples v restavraciji Pošta, v soboto, 29., in nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri. Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Žirovnici, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi saloni na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela ln se priporoča. Kmetijska zadruga Bled na svojih vrtnarskih obratih na Bledu in v Radovljici nudi vse vrtnarske storitve. Opravlja tudi zunanje ureditve parkov in vrtov. Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela ln priporoča svoje storitve. CESTNO PODJETJE KRANJ čestita ob L maju vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov l.maj Vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim cenjenim potrošnikom čestita za praznik dela Veletrgovina ŽIVILA Kranj Iil$iTJi.!Jlili'iriiTiMil 'n njegovih ljudeh Ti ovci z novci »di t^ni so že od nekdaj SaLV,aU' se ^varjali s brtmi p0na« in raznimi en8Sii ,, ravih kmetov v i kl J£ mnogo več gostiln kot Mengeš premore danes . Jih ^spo^'^i Je bil zaradi svoje ^ignipJ5^ imenitnosti po-Nostj •p1,1867 v ^g, ni bi-^0Žnj ' ra* pa so imeli pre-ani na voljo mnogo PODJETNI DOSELJENCI Kakor pa že hvalimo Mengšane, da so bili podjetni trgovci, furmani, obrtniki in gostilničarji — velikopotezni pa le niso bili. Pravi gospodarski duh e JanpC slamnikarske tovarne (na mestu nekdanje rojst-,eza Trdine) v Mengšu revija. JUJE » ———-t ^ENr» ^ajVe°smih razredov T^Mov . OSNOVNIH ŠOL NA-NOVE NAROČNIKE ZA REVIJO M V DOMAČEM KRAJU. VPRAŠAJTE RAZ-BO RAZLOŽIL PRAV VSE O AKCIJI. XAjlXANJE BO TRAJALO DO 31. MAJA ?^GfcA,£?NEJSE RAZREDE ČAKAJO ZA1 LETOS. \I'VGRArjRJ1iCJ!Sl1 KAZREDE ČAKAJO ZANIMIVE , ^CjA \fXV EC Z°RANIH NOVIH NAROČNIKOV, r\™°*NOST ZA NAGRADO IN KONČNI IZ- CPiiW,U01 *-A NAUK/ CELOTNEGA RAZREDA. so šele prinesli doseljenci. O Mihaelu Staretu, ki se je doselil v Mengeš iz Stra-hinja pri Naklem, smo že pisali. Lahko celo trdimo, da je prav on s svojimi sinovi zanesel v kraj neko podjetno Širino in pogum. Ustanovil je veliko pivovarno in opekarno, pokupil več gradov v Mengšu in okolici, se ukvarjal s sadjerejo na veliko, osnoval drevesnico in semenarno in še in še bi se dalo govoriti o Staretovi gospodarski uspešnosti. Drug tak zanimiv doseljenec je bil usnjar Andrej Danic iz Velesovega pri Cerkljah. Spominjamo se ga ne le kot začetnika in graditelja slovite mengeške usnjarne, pač pa bolj zaradi simpatične geste, ki je pokazala, da je bil DaniČ resničen demokrat. Z nakupom nekega gra-dička je pridobil tudi več tla-čanov — podložnih kmetov. Ko pa je v 1. 1848 začela veljati zemljiška odveza, za izgubljena zemljišča ni hotel zahtevati odškodnine od osvobojenih kmetov. Oblastem seveda to ni bilo prav, češ da bo s svojim ravnanjem naščuval še podložnike drugih graščakov, ki bi se zaradi zgleda odtegnili plačilu. Ob Daničevi lepi gesti se spomnimo Prešernovega pobratima Andreja Smoleta. Tudi k njegovi graščini Pre-žek v Gorjancih je pripadalo nekaj podložnih kmetov. Tradicija pripoveduje, da Smole ni hotel, da bi mu njegovi kmetje tlačanili. To se mu je kot svetovljanu upiralo. Z grajskim oskrbnikom se je zaradi tega hudo spri. A popustil ni. TIROLSKI SLAMNIKARJI ajbrž se bo bralec teh zapisov spomnil izrečene domneve o mengeških vojnih ujetnikih, ki naj bi prinesli v svoj domači kraj umetnost pletenja slamnatih kitic in izdelave tako imenovanih florentinskih slamnikov. Avstrijski vojaški ujetniki iz francoskih vojn so bili namreč internirani v krajih blizu Firenc v Italiji. Mar sta se zaradi tega naselila v Mengšu tirolska slamnikarja Stemberger in Mellitzer? Leta 1870 sta namreč zgradila veliko tovarno slamnikov prav na mestu, kjer je stala pred tem rojstna hiša pisatelja Janeza Trdine. Tovarna je obratovala blizu 50 let; v letih po prvi svetovni vojni je prenehala z delom. Dlje se je obdržala domača slamnikarska in klo-bučarska zadruga v Mengšu. Tudi ta je izdelovala »vse vrste slamnikov za gospode in gospe«. Danes posluje v poslopju nekdanje tirolske tovarne slamnikov tovarna glasbil Melodija. S svojimi izdelki je ponesla Melodija dober glas Mengša ne le po vsej Jugoslaviji, pač pa tudi v Turčijo in Egipt, celo v Anglijo in v Ameriko. (Se bo nadaljevalo) Črtomir Zoreč LJUBLJANA Razstava in prodaja v Savskem logu se nadaljuje vsak dan od 9.—12. ure in od 14.—18. ure; sobota od 9.—13. ure e - komponibilni program marie program - barbara Stanovanjsko pohištvo Stavbeno pohištvo Keramične obloge Gradbeni material Dostava na dom Za stanovanjsko pohištvo Kredit do 10.000 din ŽITO LJUBLJANA DE PEKARNA KRANJ Takoj sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas: 1. šoferja kamiona v skladišču Kranj Pogoj: poklicni voznik B kategorije. Starost do 30 let. Osebni dohodek po pravilniku. 2. skladiščnega delavca za skladišče Kranj Pogoj: mlad, močan in vajen fizičnega dela. Osebni dohodek po pravilniku. Za obe delovni mesti velja 2-mesečna poskusna doba. Mesarsko podjetje Tržič VABI V REDNO DELOVNO RAZMERJE ZA NEDOLOČEN ČAS: več sekačev in mesarjev splošnega tipa Nagrajevanje po pravilniku o delitvi OD. V UČNO RAZMERJE PA SPREJME več vajencev z vsaj dokončanimi 6 razredi osnovne šole. Mesečne vajeniške nagrade so od 500 do 700 din. Prijave sprejema uprava podjetja v Tržiču, Trg Svobode 18. Obveščamo vse stranke, da bo trgovina DELIKATESA KRANJ za prvomajske praznike odprta vse dni od 6. do 12. ure. Na zalogi vedno sveži piščanci Perutnine Ptuj. Obenem čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela in se priporočamo za obisk. CENTRAL KRANJ GOSTILNA BLAŽLN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) priredi za praznik dela V SOBOTO, 29. aprila ob 20. uri DRUŽABNI VEČER S PLESOM Igra kvintet Jevšek s pevcem — vstopnina 10 din Obenem čestita vsem delovnim ljudem za L maj in se priporoča! TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj GRADITELJI, POZOR* Novo v gradbeništvu! Trgovsko podjetje MERKUR veleželeznina Kranj organizira 12. maja ob 15.30 v prostorih Gorefl) skega sejma Kranj demonstracijo novih proizvod0 za gradnjo. ., Demonstracije bodo opravljali naslednji proizvajal0 • ob likovniki oziroma »hiša v paketu« 1. »LIP« Bled £ ISO-SPAN opeka 2. »SALONIT« Anhovo 0 nove kritine iz salonita r raznih barvah 3. »DALMACIJA CEMENT« Split 0 plošče iz mavca namesto notranjega ometa 4. »GLIN« Nazarje 0 okna z najnovejšim roto okovjem 5. »JUGOKERAMIKA« Zagreb 0 sanitarna keramika tip »Diana« v raznih barvah Priporočamo se za vaš obisk! MERKUR KRANJ Komunalni servis Kranj ZAPOSLI TAKOJ 1. večje število kvalificiranih slikopleskarjev, pečarjev, teracerjev in steklarjev 2. SPREJME V UK VAJENCE ZA slikopleskarje, pečarje, steklarje, zidarje, polagalce parketa in plastičnih mas 3. SPREJME V PRIUČITEV MOŠKE ZA slikopleskarje, teracerje pečarje in steklarje Pogoji: pod L: poklicna šola ali daljša praksa z izpitom; ^0^° pod 2.: dovršena osemletka oziroma najmanj 6 razredov osnovne Šole z m©7" nadaljnjega šolanja; pod 3.: starost najmanj 15 let. Interesenti naj se javijo v kadrovski službi podjetja v Kranju, Mladinska ^ RAZPIS ' ^TIVAL NARODNE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE u bo 25., 26. in 27. avgusta 1972 v Ptuju ^ veljajo naslednji pogoji: 'arnbli * ^st^vam lahko sodelujejo narodno zabavni an- 2 12 Slovenije in slovenski ansambli iz zamejstva. dvetna ^ ansambel bo lahko nastopil na festivalu z kalna SKladbama, od katerih mora biti vsaj ena vo- 3 cl-i Uvirne • ac*be, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti dila ln Prvič javno predvajane na IV. festivalu. Bese-* so zaželen a v narečjih. *°Vna v ■ ln njihova izvajanja bo ocenjevala stro-*° Sevi™ - j° bodo sestav,Jali Predstavniki Ra- v*- Skladb. vizije Ljubljana^ RTB"irn Radia"Ptuj. stivalsk b°,ljŠe skladbe bo Posnel RTB na posebno fe-Man^ B° Ploščo. Prav tako pa bo Radio televizija Ljub- Vsji a °la naJusPešneJše skladbe na kasete. Vic za ,fnsanibli in pevci odstopajo od mehaničnih pra- Avto-Snetke plošč RTB in kaset RTV LJublJana-*&kon rjCm PriPadajo vse pravice, ki jih predvideva 6. Na « »estivalu bodo podeljene naslednje nagrade: 2.500 din za najboljšo melodijo, ki jo bo izbralo b) 2nnn ... občinstvo •wu din za najboljšo instrumentalno izvedbo c) i nnn (kvmtet) •wu din za najboljšo instrumentalno izvedbo (trio) e) lSn d*n avtoriu za najboljšo melodijo f) djn avtorju za najboljše besedilo 8) N din avtoriu za najboljše besedilo v narečju ^a festivalu bodo podeljene tudi posebne na- 7t ^nnagrao-e za ansamble iz zamejstva. ^ IV fSambli morajo poslati prijavo za sodelovanje na Nli0*'^tivalu do 15. maja letos, notni material z be-m pa do 1. junija letos. RADIO PTUJ 150 let blejskega turizma Stari zapisi kažejo, da so hodili občudovat blejske lepote že v začetku prejšnjega stoletja aristokrati, državniki, pesniki, pisatelji, naravoslovci in drugi. Letos na primer mineva 150 let, ko so termalne vrelce na prostoru, kjer je danes hotel Toplice, pokrili s preprosto lopo. Doslej zbrani viri o zgodovini blejskega turizma kažejo, da je bil to prvi turistični objekt na Bledu. Organiziran zdravstveni turizem (nekateri mu pravijo tudi spartanska metoda zdravljenja) pa se je začel pred 130 leti, ko je prišel na Bled Švicar Arnold Rikli, ki je ustanovil zavod za zdravljenje. Prvo organizirano štetje gostov in prenočitev se je začelo pred 85 leti, ko je bila 1886. leta ustanovljena zdraviliška komisija Bled. Zdraviliška komisija Bled pa je bila hkrati tudi predhodnica sedanje turistične organizacije oziroma turističnega društva na Bledu, ki ima trenutno okrog 800 članov. Med drugo vojno je nekdanja zdraviliška komisija na Bledu prenehala delovati. Po vojni ni bilo možnosti in časa za turizem. Tako je bila turistična organizacija na Bledu — sedanje turistično društvo — obnovljena šele januarja 1952. leta. Turistično društvo Bled torej letos praznuje 20-Ietnico obstoja. V okviru drugih obletnic, ki jih letos praznuje Bled, pa pomeni 20-letnica društva tudi nadaljevanje dela nekdanje zdraviliške komisije. Med 20-letnim delom in prizadevanji turističnega društva pa se je na Bledu veliko spremenilo. Zgrajenih je bilo več novih turističnih objektov, restavracij, trgovin, marsikaj je bilo narejenega na področju zavarovanja nekdanjih objektov, na komunalnem področju itd. Nekdaj predvsem poletni turistični kraj, vlaga velike napore, da bi bil prav tako zanimiv tudi pozimi. Tako turistični kot drugi delavci si prizadevajo, da bi sezona na Bledu trajala vse leto. Rezultati se že kažejo. Število gostov, predvsem tujih, nenehno narašča. Bled je danes poznan tako doma kot v tujini. Zaslugo za to pa ima med drugim prav gotovo tudi turistično društvo. V ponedeljek zvečer je bila v hotelu Jelovica na Bledu konferenca turističnega dru- štva. Na njej niso pregledali le enoletnega dela, marveč so se spomnili tudi nekaterih obletnic, predvsem pa ocenili 20-1elno delo organizacije. Ustanoviteljem društva so ob tej priliki podelili priznanja, razen tega pa so se pogovorili tudi o prihodnjih nalogali. A. žalar Za praznovanje ne bo časa Preddvorsko turistično društvo praznuje letos 40. obletnico obstoja. Začetek praznovanja je bil izredni občni zbor društva, ki je bil v petek, 21. aprila, zvečer v dvorani kulturnega doma v Preddvoru. Zbora so se udeležili predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki sosednjih društev, predstavniki Gorenjske turistične zveze, častni člani preddvorskega društva in ostali gostje, med katerimi je bil tudi glavni tajnik turistične zveze Slovenije Boris Matajec. Kdor je mislil, da bo imel zbor preddvorskih turističnih delavcev le slavnostni značaj, se je zmotil. Na zboru so namreč kritično pregledali preteklo delo društva, ki šteje 455 članov, ima pa tudi 131-članski podmladek na osnovni šoli Matija Valjavec, ter sprejeli natrpan program za letos. Če ga le bežno preletimo, ugotovimo, da za pravo jubilejno praznovanje ne bo veliko časa in da so se Preddvorčani že navadili, da si ob jubilejih (naložijo najtežje naloge. Koliko so lani ob 900. obletnici kraja in okolice naredili Preddvorčani, ni treba posebej poudarjati. Kraj je spremenil podobo, postal je znan doma in na tujem, olepšal se je, vendar bo treba letos odstraniti še marsikateri kup smeti dn prepričati še marsikaterega lastnika hiše, naj skrbi za red in čistočo ter videz hiše in s tem pripomore, da bo kraj še privlačnejši. Čeprav je bilo Ht,°rJaškl t)Inex'Adria se Je minuli petek, 21. aprila, popoldan povečala še za eno letalo. Predstavniki podjetja so namreč ' <3 '20o ki slovi kot eden najboljših medcelinskih potniških avionov na svetu. Brez vmesnega pristanka lahko %, !^etr0v "olgo pot. Temu podatku ustrezne so tudi njegove dimenzije: od nosu do repa meri 46 metrov, razpon kril iJudi ■ v'šina — •* —»— »-----«-«*—•*» '—»-—-----------— - in j pa 13 metrov. S poprečno hitrostjo 900 km/uro zmore prevažati 183 potnikov hkrati. Posadka šteje o sestavljajo kapitan letala, sopilot, navigator, letalski inženir in šest stevvardes. — (-ig) — Foto: F. Perdan lani na komunalnem področju veliko narejenega, predstavljajo ceste še vedno precejšen problem. V mislih imamo ureditev ceste na Mož-janco, na Breg ob Kokri, v Mače, končno pa bo treba pomisliti tudi na ureditev ceste Kranj—Preddvor ter rešiti dostop na Krvavec, ki predstavlja skupaj s Cerk-Ijami, Jezerskim in Preddvorom pomembno turistično središče. Ko bo uresničen še Centralov program za Preddvor, bodo ti kraji turistično še bogatejši. Vprašanje, ki se je na petkovem občnem zboru v Preddvoru večkrat pojavilo, je majhno zanimanje za urejevanje zasebnih turističnih sob. V Preddvoru in okolici jih je sedaj 25 s skupaj 60 posteljami. V teh sobah je bilo lani 2944 prenočitev. Čeprav so potrebe po zasebnih sobah velike in ni bojazni, da ne bi bile zasedene, je zanimanje za gradnjo majhno. Na zaključku občnega zbora je glavni tajnik turistično zveze Slovenije podelil tri priznanja, in sicer pionirskemu odseku turističnega društva Preddvor na osnovni šoli Matija Valjavec zaradi prizadevnega dela pri očiščevanju kraja in sodelovanju pri pionirski folklorni skupini, ki je med najboljšimi v Sloveniji, obenem pa primer, kako naj bi se tudi drugje učenci in učitelji vključevali v turizem, folklorni skupini odraslih za dolgoletno uspešno delo ter podjetju Central iz Kranja, ki se je v težkih časih odločilo, da bo Preddvor turistično razvijal. Domače turistično društvo pa je med svoje častne člane sprejelo ustanovitelje društva pred 40 leti, in sicer začetnika turizma v Preddvoru Danico in Jožeta Slame, Ivanko Valič, Justino Murnik, začetnico penzioa-skega turizma v Preddvoru, Feliksa Robnika, graditelja današnjega Alp penziona, Janeza Krča, ki je na svojo kmetijo že pred vojno sprejemal goste, Jožeta Kaštruna iin direktorja Centrala Andreja Babica. Občni zbor je popestrila pionirska folklorna skupina, ki je zbranim predstavila nekatere znane slofbnske ljudske plese. J. Košnjek Delovni kolektiv Samopostrežna restavracija Kranj čestita vsem občanom za praznik dela. Obenem vas obveščamo, da 30. aprila, 1. in 2. maja ne obratujemo. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ ' objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. geometra v Zavodu za izmero in kataster zemljišč Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj (prednost pri izbiri imajo moški kandidati zaradi terenskega dela); 2. knjigovodja v Davčni upravi Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo Razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 7 dneh od dneva objave. SLIKOPLESKARSTVO škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: srednješolska izobrazba, znanje strojepisja in korespondence. Razpis velja do 30. aprila. Osnovna šola SIMON JENKO Kranj razpisuje naslednji delovni mesti: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (4. razred) za določen UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE (PU ali P) za določen Čas. Rok prijav je 14 dni po objavi razpisa, informacije dobite v pisarni. Veletrgovina Mercator organizira v počastitev prvomajskih praznikov od 20. aprila do 6. maja 1972 v vseh prehrambenih prodajalnah Mercatorja prvomajsko reklamno prodajo Mesni doručak »29. Novembar« doza 200 g 3,80 din Sardine Papaline »Adria« doza 125 g 2,55 din Jeterna pašteta »29. Novembar« doza 75 g 1,50 din Oranžada »ETA« stek. 11 9,80 din Vino »en starček« rdeče stek. 11 6,90 din Vino »en starček« belo stek. 11 6,90 din šampanjec »Radgona cuvee« stek. 0,751 20,60 din Nougat, mocca, sadne ln punč kocke »Podravka« zav. 200 g 2,44 din Cenjeni potrošniki, pravočasno se oskrbite s prehrambenim blagom za prvomajske izlete in vikende. Obiščite prodajalne Mercatorja, izkoristite ugodnosti reklamne prodaje Mercatorja! Mercator vas vabil Mercator vam želi prijetne in sončne prvomajske praznike! Po ugodni ceni prodam motorno SLAMOREZNICO in kupim malo večjo rabljeno OMARO za dnevno sobo. Mesec Stanko. Rovt 7, Selca nad Škofjo Loko 2293 Prodam SVINJO za zakol. Češnjevek 3, Cerklje 2294 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in KOSILNICO irus. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 2295 Prodam do 3500 kg SENA. Koroška 82, Tržič 2296 Prodam nov BRIVSKI APARAT (tudi za striženje) in novo mehanično avto DVIGALO. Vrankar, Stara cesta 13, Kranj 2297 Po ugodni ceni prodam vprežni TROSILEC umetnega gnojila in SADILEC krompirja filgeret. Grad 43, Cerklje 2298 Prodam skoraj nov namizni ŠIVALNI STROJ z motorjem. Hlebčar, Trboje 76 Smlednik 2299 Prodam ELEKTROMOTORJA 1,1 in 2kW, 950 obratov. Šenčur, Zupanova 1 2300 Prodam motorno SLAMOREZNICO, 7 VRAT (samo krila), bakren KOTEL za prašičjo kuho in MOTOR sicmens 0,75 KM, 950 obratov, Ladja 25, Medvode 2301 Prodam nov VOZIČEK z dero. Hotemaže 44, Preddvor 2302 Prodam težko SVINJO. Bukovica 28, Vodice nad Ljubljano 2303 Prodam ŽAGO venecijanko na tri liste in češnjevo ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku 2304 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Selo 33, Žirovnica 2305 Prodam pet let staro KRAVO. Mcotlič Janez, Lom 30, Tržič 2307 Prodam vhodna VRATA in otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Britof 79, Kranj 2307 Ugodno prodam strešno SALONITKO 92 X 120 in OKNO 60 X 140. Gregorčičeva 14, Kranj 2308 Prodam VODOVODNE CEVI 3/4. Praprot na Polica 29, Cerklje 2309 Prodam KRAVO, ki bo v začetku julija teletila. Stra-hinj 70, Naklo 2310 Poceni prodam dobro ohranjeno moško KOLO ali zamenjam za žensko in lahek VOZ za v hribe. Jezerska cesta 31, Kranj (Prirnskovo) Zaradi selitve prodam široko dobro ohranjeno POSTELJO. Planina 5/A, Kranj (manjše hišice) 2312 Prodam kakovostno OPEKO »fastrovec«. Roblek, Mlaka 14, Kranj 2313 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 33, Cerklje 2314 Prodam SVINJO za zakol. Dvorje 41, Cerklje 2315 .gSUHBPtf" §V'I Prodam 150 kg težko ^ NJO. Senlurska g°ra ' 23" * Prodam STRUžN|gn> dam v najem DELA vi a enosobno STANOVANJ^; ra 9, Medvode t0 0. Ugodno prodam Pf051^ ječo KAD za kopalnico. ^ nik, Pševska 3, *u jjll Prodam LOSCILEO AVBO. Tinka Krelj. *> jjj va 4, Skofja Loka 6» Rejci perutnine! Obveščamo va* lahko od L »P1?1* dalje v valilnt" r Naklem dobite dva meseca starei ^ Jarčke, In sicer * torek in soboto. Obenem lahko k^jV di dnevno sveža k<>»» na jajca. Kmetijska zadn»»* Naklo > Prodam traktorskimi brazdni PLUG in G.NV NI SOD. Bukovica *» p cep Prodam SPALNICO- ° ':■ Janez, Frankovo nas^V Škof j a Loka s?^ Prodam kompletni NICO. Tomič, Cesta *y f ga odreda 5, Kranj si, Prodam šest tednov d PRAŠIČKE. Grad 43, ^ Iffp! lil SIVIUA tri ,« Vsak dan prodaj«* fh sece stare JARCK-b jj | in bele. Pavlin, P'vKa $j klo, telefon 72-541 «fj& Prodam SLAMO^« speiser z verigo }tt..* kom. Ogled v nedeUu K dne. Hudo 1, Kovpf Prodam PUNTE, ^ DESKE i* Vy . Vodnik, ^| Prodam TELEVl*0* fg 65. Uranič Alojz, u' j M dinskih brigad 5, fffrfPV Prodam več MA*p 2\ STROJEV. Smled01" M NE KRIL Kranj Kranj Prodam 50 m2 \ P 1,80 m. Sr. Bitnje "* ca »v r°uam tri 1 NOVČARKO 10 leta staro nem-- z rodovnikom Suvaj). Jerala, Stra-Kranj 2253 PtrmJ?1 sur>c mccesnove Bit„fh- Jezeršck Stane, Zg. S« 97, Žabnica 2320 WPlm SPALNO VREČO. maz'n Jože, Naklo 84 Kun- 2321 BANjq rabljeno litoželezno V *a kopalnico. Naslov «m oddelku. 2322 I962r0dam 0PEL REKORD tiudhV VOzneiT» stanju. Po-°e Poslati pod »7000* P™ 2323 ttScrT"1 MOTOR maxi -cm- Stražiška 15 Kranj Prrvl 2324 *adnSa? 3tonski AVT0» njeni , gume, dobro ohra- Stroi • rlmercn za Prikolico), le (jelJe žc Prodan, vse osta-Ceno e,,pr0(lam za polovično 80 Y°dn'k Franc, Trboje br]ednjk 2^ ^RlKni? prQdam MOPED in Popolrir °.za m°Pcd- °gled C ufBet0n^i Marta, SkofjL *;afnarjcvo naselje 21, I,a Loka 2348 ZAPOSLIM takoj ali po dogovoru moško in žensko delovno silo s kvalifikacijo ali s smislom za delo precizne mehanike. Ponudbe poslati pod »Skofja Loka« 1329 Zaposlim KV, priučenega ali FANTA za priuČitev avto-ličarske stroke. Drakslcr Izidor, Kranj, Zasavska 36 b, Orchek 2330 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali starejšo gospo vzamem za varstvo dveh otrok. Za hrano in stanovanje poskrbljeno, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2331 PLANINSKO DRUŠTVO GORJE razpisuje prosta delovna mesta za SOBARICO, STREŽNICO in POMOČNICO v DOMU PLANIKA pod Triglavom. Zaposlitev od julija do konca septembra. Ponudbe poslati na Planinsko društvo GORJE, 64247 Zg. Gorje 2332 Iščem DELAVCA za cenieft-tarsko obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 2350 VAJENCA ali VAJENKO sprejme takoj, po potrebi z oskrbo. Mali Ivan, krojač, Lctence 4, Golnik išče sorfn Ž,OTska samska KOVa£if aI\ manJše STA" "nudbe^V k°fji LokL Po-Qasa v ^ 'i na podružnico ska« k- Loko pod »sam-V v 2216 S0BOnnju ali okolici iščem • Panizanska 29 Kranj 2349 POSESTI Nom a,m VselJiv<> "ISO z lo-Valič MCCntni SkofJc Loke. Loka" 1 svct 6- Skofja ^avnTk parcel° feohi^- !K' vložek K?2S* Bist-ca 2221 GOZD in 243 k. o. Informa-osebno pri Dobrna 2326 HI- Poštcncga najditelja DENARNICE z dokumenti prosim, da jo vrne proti visoki nagradi Francu Šimnovcu, Breg ob Savi 13. Kranj 2333 V septembru 1971 sem v Kranjski gori na travniku Zerjavovih ob Savi izgubila dragoceno ZAPESTNICO. Na notranji strani je bilo zapisano »10. 10. 1969 Uroš«. Pošten najditelj naj sporoči svoj naslov krajevnemu uradu. Najditelj bo bogato nagrajen 2334 PO&OAlU KRp^DTeno ali os. Kun- Ju starejšo ni-^ia a« Y,rtorn v okolici Kra-Elati J..lr*^ča. Ponudbe po-V »Gorenjska« 2327 §C£ n?*? 0ddam GOSTI-P°nUdnii, DU najboljšemu &°cl »i"Ku- Ponudbe poslati Pa Priložnost« 2328 Nujno potrebujem 4000 din, vrnem v treh mesecih 6000 din. Ponudbe poslati pod »garancija« 2226 ROLETE lesene, plastične in /aluzije naročite zastopni- ku Spilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 2227 KOTLE za 2GANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že prek 40 Let najkvalitetnije KAPELJ Viljem, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 2064 Zadnji plesni tečaji v sezoni v DELAVSKEM DOMU KRANJ: Nedeljski začet-niški in nadaljevalni tečaj se začneta 30. aprila ob 8.30 in 10.30. Začetniški tečaj v sredah in petkih, 12. maja ob 18.30. Nadaljevalni v sobotah, 13. maja ob 18.30 2229 ZŠAM TRŽIČ priredi tečaj za E in D kategorijo voznikov motornih vozil v začetku maja 1972. Informacije daje in prijave sprejema do 7. maja 1972 tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič 2335 ELEKTROINSTALACIJE opravlja hitro in solidno v dogovorjenem roku ELEKTROINSTALACIJE MALEN-ŠEK Silvo, Titov trg 21, Kranj. Za praznik dela čestitam vsem cenjenim strankam 2336 TVD PARTIZAN ŽIROVNICA priredi v nedeljo, 30. aprila 1972, ob 20. uri VESELICO. Zabaval vas bo ansambel METODA PRAPROTNI-KA s pevcem. Za pijačo in jedačo pivski hijeno. Vabljeni! 2337 GOSTIŠČE ZELENICA pri Osvaldu v ŽIROVNICI priredi v soboto, 29. aprila 1972, ob 20. uri in 1. maja ob 17. uri PLES. Zabaval vas bo ansambd METODA PRA-PROTNIKA s pevcema. Za pijačo in jedačo' preskrbljeno. Vabljeni! 2338 HOTEL na SMARJETNI GORI priredi v četrtek, petek, soboto PLES. Tgra ansambel AMARO. Vljudno vabljeni! 2254 OPRAVIČILO Zaradi pomanjkanja prostora smo v sredini številki (5. aprila) zmanjšali velikost osmrtnice za pokojno Ivano Zaplotnik, roj. Justin, Klcmenčcvo mamo in v sobotni številki (22. aprila) prav tako zahvalo. Uredništvo Zahvala Po tragični nesreči 9. aprila, nas je 14. aprila za vedno zapustil naš predragi Sln< brat, nečak in bratranec Vaclav Paulus ahvaljujemo se vsem, ki so mu ob nesreči nudili prvo pomoč, posebno živT U- k°m'ce na Jesenicah,, ki je storilo vse, da bi mu ohranilo mlado na n^F' Lskrena hvala vsem, ki ste se pridružili naši neizmerni žalosti in k m bili v teh težkih urah v tolažbo, pomoč in podporo. Hvala prav vsem, in StC na!cga ncčaka spremili na njegovi zadnji poti, se od njega poslovili Pokrili s cvetjem njegovo poslednje bivališče. Žalujoči: oče Vaclav, mama Francka, hčerki Erika, ^ in Majda, brat Milan in drugo sorodstvo _ 0vJe — Mojstrana, Dolenja vas, Jesenice, Ljubljana 29. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.30 Jugoslovanska folklora, 18.00 Obzornik, 18.15 Štirje tankisti in pes — serijski film (RTV Ljubljana), 19.10 Pozdrav prazniku — prenos koncerta (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Beograjska pomlad — prenos (RTV Beograd), 22.00 Nogomet Anglija : ZRN — barvni posnetek, 23.30 TV kažipot, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana) 30. APRILA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače s Tržaškim narodnim ansamblom (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.45 Mestece Peyton, 12.35 TV kažipot, Nedeljsko popoldne: Studio C, Nekaj veselih domačih, Obisk v nedeljo, Za konec tedna, 18.00 H-8 — jugoslovanski tilm, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.20 Din-don — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) L MAJA 9.00 Čestitka in naša partizanska pesem, 9.30 Otroška matineja, 11.30 Koncert vojaške godbe, 16.15 Kekec — slovenski film, 17.45 I. Rosic: Riki — otroška oddaja, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu — serijski film, 18.55 Mozaik. 19.00 Mladi za mlade, 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Košarka Jugoslavija : Brazilija — barvni prenos (RTV Beograd), 22.00 Obisk pri novinarki Katji špurovi, 23.00 Poročilo in reportaža o speed-wayu v Radgoni (RTV Ljubljana) 2. MAJA 10.00 Koncert moškega zbora »Srečko Kosovel« iz Ajdov- ščine, 10.30 Otroška matineja, 16.30 L. Baum: čarovnik iz Ozza — 1. del, 16.55 Po domače s pihalnim ansamblom Francija Puharja, 17.25 Teh naših 50 let, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Le vkup, le vkup, uboga gmajna, 19.50 Cikcak 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Upor v Ada-lenu — švedski barvni film, 22.45 Poročila, 22.50 Košarka Brazilija — SZ — barvni po-smetek (RTV Ljubljana) 3. MAJA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Kihot — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu: Boško Petrovič — I. del, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Košarka Jugoslavija : SZ — barvni prenos (RTV Beograd), 22.00 Igt ,lei Lojze Rozman, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 4. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb), 1100 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Carni svet živali — film, 18.55 Mozaik, 19.00 Stari mojstri: Jožef Tomiinc, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, 22.20 Simfonid ni orkester RTV predstavlja — R. Strauss: Uvertura Don Juan, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) 5. MAJA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Veliki lovec Hamahamahama (Tra-pollo HH 33), 18.05 Obzornik, 18.20 Obisk iz Italije, 18 40 Gospodinjski pripomočki — Namizni električni aparati, 18.45 Ekonomsko izrazoslovje: Družbena »dogovor, 18.55 Mestece Pevton — serijski film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 — prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Posnetek košarke Slovenija : SZ in Jugoslavija : Brazilija, ... Poročila (RTV Ljubljana) F GLAS * 22. STRAN '-- SREDA - 26. APRILAJjTj Pogovor z občinskim javnim tožilcem Kazniva dejanja lani Občinsko javno tožilstvo v Kranju je lani prejelo 674 kazenskih zadev. Najbrž bo zanimivo tudi za širši krog bralcev, kakšne so bile te kazenske zadeve in katerih je bilo največ. Za pojasnilo smo naprosili občinskega javnega tožilca Boruta Kobija. »Kazniva dejanja, ki jih je prejela naša služba lani, bi razdelili na kazniva dejanja Zoper zasebno in družbeno premoženje, narodno gospodarstvo in uradno dolžnost, dalje na kaziniva dejanja zoper javni red in mir. Tretja skupina pa so kazniva dejanja v prometu.« 0 Kakšne vrste kaznivih dejanj pa sodijo v prvo skupino? »Pri kaznivih dejanjih zoper družbeno premoženje in zoper narodno gospodarstvo so najpogostejše poneverbe. To so v bistvu tatvine družbenega premoženja, saj je bilo to premoženje zaupano zaposleni osebi. Lani smo prejeli devet ovadb zaradi poneverb, občinsko sodišče pa je za ta kazniva dejanja po našem mnenju dosodilo primerno visoke kazni. Precej je bilo tudi kaznivih dejanj neupravičene uporabe. To so začasne prisvojitve družbenega premoženja, nekakšna nezakonita posojila, ki jih je storilec nameraval v določenem času vrniti. Taka nezakonita posojila so si dode- Janševo odlikovanje Čebelarji čebelarske družine Gorice so imeli v nedeljo, 23. aprila, sestanek, na katerem so podelili zaslužni članici Stare Mariji Janševo odlikovanje. Zanimivo je, da je Stare Marija edina članica društva in je dobila odlikovanje zaradi dolgoletnega dela s čebelami. Mac Razstava ikebane V kletnih prostorih Prešernove hiše v Kranju je Horti-kulturno društvo Kranj pripravilo razstavo ikebane, japonske umetnosti urejanje Šopkov. Razstava bo odprta od 27. do 30. aprila od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Dežurni veterinarji: Od 29. 4. do 5. 5.: Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115 od 5. 5. do 12. 5.: Bogdan Capuder, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 12. 3. do 19. 5.: Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518; od 19. 3. do 26. 5.: Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115 ljevali blagajničarji, skladiščniki, avtobusni sprevodniki in drugi.« £ Katera kazniva dejanja te vrste pa se še pojavljajo bolj pogosto? »To so kazniva dejanja nedovoljene trgovine. Te vrste kazniva dejanja so ozko povezana z vsakokratno gospodarsko situacijo, ki vlada na našem tržišču. Če ni dovolj predmetov splošne porabe, že začno nekateri neupravičeno kupce vat i in si tako ustvarjajo protipravno premoženjsko korist. V prejšnjih letih je bilo veliko kup-čevanja z uvoženimi avtomobili, kasneje pa se je razmahnilo kupčevanje s cementom in poljedelskimi stroji. Neki avstrijski državljan, ki je na Gorenjskem preprodajal traktorske priključke, je bil obsojen na denarno kazen. Obsojen je bil tudi prekupčevalec z živino, in sicer na denarno kazen in na odvzem dobljene premoženjske koristi. Obsojen je bil tudi delavec tovarne Save, ker je kupčeval z izdelki svoje tovarne.« IŠČEMO SODELAVCA za transportno in skladiščno delo. Kandidat mora biti zdrav in sposoben za težja fizična dela TER SODELAVKO ki bičistila prostore v zadružnem domu na Primskovem. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pismeno prijavijo do 5. maja 1972 v KZ »SLOGA* Kranj, Gasilska ul. 5 (Stražišče) še vedno imamo na zalogi semenski krompir 'gor ln cvetnik po 0,85 ln 0,90 din. Kdor Se ni posadil naj ne zamudi ugodne prilike. Dobite ga v zadružnem domu na Primskovem. vsak dan mm OD 7. DO 19. URE 0 Prav gotovo so bila lani kazniva dejanja goljufije. Ali so pogostna? »Goljufije in tatvine so na žalost precej pogoste tako pri nas kot drugod po svetu. Verjetno bi bilo iluzorno pričakovati, da bi se ta kazniva dejanja s kakimi ukrepi zmanjšala. Opazili pa smo, kadar gre za tatvino družbenega premoženja, da je bila škoda večkrat storjena zaradi malomarne hrambe, nezadostne notranje kontrole in pomanjkljive organizacije dela. Na to smo lani že opozarjali, vendar kakšnega posebnega odziva pri kranjskih podjetjih ni bilo.« 0 Med zadevami, ki jih je v zadnjem času obravnavalo občinsko sodišče, je veliko zanimanje zbudila zadeva podkupovanja v tržiškem Triu? »Res, kazni pa Še niso pravomoćne, saj so se pritožili tako javni tožilec kot tudi obsojena čopič Drago in Dušan Frank. O tem bo v kratkem odločalo občinsko sodišče. Zaradi enakega kaznivega dejanja pa bo kmalu tudi pred občinskim sodiščem obravnava, ker so v podjetju KOP dajali posebno provizijo predstavniku podjetja Metalka.« £ Prometnih nesreč verjetno ni tako malo? Kakšna pa je kaznovalna politika glede tega? »Prometnih nesreč tako lažjih kot hujših je res veliko. Med vzroki teh nesreč sta največkrat izsiljevanje prednosti in pretirana hitrost večkrat tudi v zvezi z vinjenostjo. Občinsko sodišče za lažje nesreče običajno izreka nepogojne denarne kazni, za hujše prometne pa zaporne praviloma pogojne kazni, kadar gre za nesrečo zaradi pretirane hitrosti. Vinjenim voznikom, ki so povzročili prometno nesrečo, pa sodišče odvzame za določen čas tudi vozniško dovoljenje. Povratnikov ni dosti, so pa vedno novi in novi vozniki, ki povzročajo prometne nesreče. Te nesreče povzročajo večinoma mlajše osebe.« O Za katera kazniva dejanja dobite najmanj ovadb? »Predvsem za kazniva dejanja uničevanj svarilnih znamenj v prometu, potem za točenje alkohola mladoletnikom ali za kazniva dejanja ponesnaženja krme in vode. *Ob tem naj omenim še, da se mi zdi dosedanji zakon o varstvu okolja pomanjkljiv, saj govori le o krmi in vodi, širše varstvo okolja pa vanj ni zajeto. Zato bi potrebovali učinkovito dopolnilo zakona, ki bi vsebovalo tudi sankcije.« OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET - Gorenjski predstavniki v ZCNL ij v tem kolu osvojili le dve točki od šestih. Loški Je presenetil Adrio na domačem terenu, medtem ko » Jesenice in Triglav morala prepustiti točke v 80St Rezultati: Adria : LTH 0:1 (0:0), Zagorje : Tri«18 2:1 (1:0), Piran : Jesenice 4:2 (1:1). . laV Pari prihodnjega kola (27. april): Usnjar : Trig13 Vozila : Jesenice, LTH : Piran. ROKOMET — Kranjčani tudi to pot niso imeli srj če, saj so tekmo proti Brežicam na domačem ig*'* izgubili. Vse kaže, da se bodo morali posloviti iz °r t be najboljših slovenskih rokometnih ekip. RezU srečanja: Sava : Brežice 14:22 (6:11). . wy V prihodnjem kolu bodo Kranjčani nastopili v riboru proti ekipi Branika. ODBOJKA — V II.ZOL so Jeseničani gostili ek'jj Spačve. Po pričakovanju sta tudi to pot obe točki o j 11 doma. V moški SOL je vodilni na lestvici Ka«'9 odpravil Izolo, jeseniški Kovinar pa Novo JJJJI V ženski lig] pa so Jesenlčanke tokrat v Marj00^ morale priznati premoč domači ekipi, medtem ko igralke Kamnika izgubile tekmo v Novem mestu. Rezultati — ZOL: Jesenice : Spačva 3:1; ^Kj; moški: Kovinar : Novo mesto 3:0, Kamnik : I*°'a ^ ženske: Maribor : Jesenice 3:1, Novo mesto : Kal° 3:1. ^ Pari prihodnjega kola — ZOL: Breza : Jesen ,k, SOL — moški: Trebnje : Kovinar, Gabeije : Kam«w*' ženske: Kamnik : Ljubljana, Jesenice so proste. KOŠARKA — V soboto so startali tudi košarka^ v moški in ženski republiški ligi. V moški konkure je loški Kroj nastopil na Vrhniki in doživel P°T & Kranjski Triglav pa je na domačem igrišču PreprvLc vo premagal bivšega zveznega ligaša Maribor 66. ničani pa so tekmo z Novoteksom prestavili na 25. aP i V ženski konkurenci so bile Ločanke premaga*1 .j Murski Soboti, Jeseničanke pa so svojo tekmo P Jezici prestavile. - Rezultati — moški: Triglav : Maribor 66 77:57 (3* .' Vrhnika : Kroj 93:60 (43:23), ženske: Murska Sobot" Kroj 61:32 (29:14). bof, Pari prihodnjega kola — moški: Jesenice : Mar i Kroj : Novoteks, Triglav : Ilirija (26. april), *eflS Jezica : Kroj, Jesenice : Maribor. NAMIZNI TENIS - Kranjčani so bili tokrat ot£ nizatorji tretjega republiškega turnirja za mladi»c mladinke v namiznem tenisu. ^ Zmagovalci — mladinci: ekipno: Maribor, PosaI^|n-no: Savnik, dvojice: Savnik-Klinar (Maribor); m 1» j( ke: ekipno: Olimpija, posamezno: Kalan W^\Jp dvojice: Vrstovšek-Kalan (Olimpija); mešano: Za* Novak (Triglav). ^ Streljanje Prvenstvo Škofje Lok« Na strelišču v Vincarjih je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo Škofje Loke za člane, mladince in pionirje. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 25 članov iz dveh strelskih družin. Žal med udeleženci ni bilo nobenega zastopnika iz Zirov, Gorenje vasi in Železnikov. u s«* Največ uspeha so imel1 ci Kopačevine iz Trate- ^\ Zmagovalci — člaflk *^ifl' Rupar (SD Brata N(fC* članice: Tatjana Likar pačevina), mladinci Bajt (Kopačevina), Mojca Bohinc (Kopaff (9> pionirji: Miro Brata Kavčič). KriŽ^ 3" Nogomet * Začetek v sorski Zaradi znanih vzrokov se je zanimiv boj za ostala tekmovanje tudi v sorski no- saj je razlika po točka* gometni ligi letos začelo z ekipami minimalna. ^ zamudo. Preložena je bila tu- . trenut"V di odločilna tema za vrh le- Jr n" «*! £ 4 \% l.U stvice med Kondorjem in ,ednj'- Lu^'V ekipo Tabor 69. V letošnji se- Jorr 3" * ai? V^ies, 1 ... . v * Sinica, 7. Strahovic<»> zoni imata največ možnosti ^ £ Medvode B. za naslov prvaka obe omenje- ' ni ekipi. Prav tako pa bo J,s Kvalifikacije poprečne I Vora Draksier: piava- nje je moj konjiček Alf t feniri glav Je v soboto or-^ nral I. kolo kvalifikacij tta sttSki pokal sloveniJ*e. li $p;fa,rtu se Je pojavilo okopov* ct tekmovalk in tek-VrenT Cev> ki so se v slabem Uvrer,nU borili za čimboljše V PQ Ve »a republiški finale, soiifj P.re^u so rezultati zelo boiiŠ?';,P,ri članih ie bil naj-Milck, ki je zmagal v teku ma 100 m in skoku v daljino, sledijo Kavčič in Prezelj Dušan. Pri mladincih in mladinkah pa so bili najboljši Ravnikar, Sofranievski, Paplerjeva, Prestorjcva in Kurnikova. REZULTATI: ČLANI: 100 m: 1. Milek 11,0, 2. Udove 11,3, 3. Lojk 11,6; 400 m: 1. Kavčič 49,6, 2. k dela ŠD Triglav Pravniški pregledi »—^ —■ .«^»—h„ ^fad-1 ^e prišl° do zapleta preSledePlaĆil Za zdravnižke Uni r ^kin"0 športnikov- Prcdsed-seji jq Rebolj Je °a zadnji da So S^ Triglav poročal, JTieli ^E 8ledc tega sporazu-. 20ooo ,. bodo PrisPevali P° °b ZTv ^arjcv za preglede Zavod anj> S0 Kranj ia He 7 ,2a socialno zavarovale^* avniški Pogledi bodo slej tpotok^li tako kot do-Vsc' 'J' ^ športni ambulanti, do klV.l Unc račune Pa bo-Sekr, • dajali tehničnemu Krctarju društva. ^RAB A TELOVADNIC v dPQ°krt.ni k'ubi so se znalli rad; aj težkem položaju za-svo "porabe telovadnic za Kračun™'"50" N<*atcrc šole že tr»iiu;ajo za uro uporabe *>voli ,?' da klubi nimajo telovafi„.enarJa, da bi lahko dj teg! uporabljali. Žara- Ha anV !C^° v družtvu P0SCD_ 0 itfJJ£*a ° tem problemu. Poro^j rc7-ultatih bomo še ^USTVENO GLASILO vi s*Shi0dbor se je v osno" Syoje p ° društvo izdajati p°vsern lo- Za xdai so šc tako to^ "xerešena vprašanja Plati n kot ludi finan6 ^ko tcm bodo morda ^ihodnrBovorili kaj več na "Ji Seji. ^KRea Se ka CIJSKI KLUB Ze. da bodo ustano- lavci namreč ugotavljajo, da je športna rekreativna dejavnost v občini precej razširjena, vendar so to bolj ali manj nekakšne »neuradne« skupine, ki se zbirajo in igrajo nogomet, namizni tenis, košarko, odbojko, gojijo plavanje, smučanje in drugo. Društvo bo poskusilo zajeti v svojih vrstah čimveč takšnih skupin in tudi organizirati nove dejavnosti ter pritegniti še več občanov v svoj rekreativni klub. Društvo vj^li v tem predvsem dve koristi. Na eni strani bi bilo mogoče nuditi precej večjemu številu občanov možnost rekreacije, na drugi pa bi morda lahko iz vrst posameznih sekcij rekreacijskega kluba črpalo bodoče športne delavce, ki jih manjka v vseh klubih v okviru društva. DRUŠTVENA PRIZNANIA Komisiji, ki naj bi pripravila osnutek pravilnika o društvenih priznanjih, še ni uspelo dobiti starega (še vedno veljavnega) pravilnika, ki ga je društvo že imelo. Tako IO še ni mogel izpolniti naloge občnega zbora, da to uredi. Treba bo pregledati vso staro dokumentacijo, če pravilnika ne bodo našli, bodo sestavili novega. Zmešnjava, ki se je pokazala ob iskanju tega pravilnika, tudi po svoje kaže, kako društvo potrebuje tehničnega sekretarja, saj ob tako velikem kolektivu ni mogoče delati brez natančne urejene dokumentacije. P. Čolnar Športni de- Gorenjska nogometna liga ya : Podbrezje 18 : 0 da vlomi pred hoteli niso tako redki. Ne ibn st Pa tistlh lastnikov avtomobllov, ki pred svo-fe, v nin?vaniski,n blokom pustijo parkirane avtomobl-v itan Pa vredne Predmete, namesto da bi jih imeli i bolj i VanJu- Delno se da preprečiti vlome tudi na naj-I mjJ^Postavljenlh parkirnih prostorih z obhodi mlltč-^'iJ611^ pa Popolnoma zavarovati vseh avtomo-v»Uter *ta naC'n ne moremo,« je povedal o tem Alojz Mladost v modri uniformi Poudarjati, da potrebuje služba milice mlade, sposobna in razgledane ljudi, ni potrebno. Da bi milica lake ljudi dobila, smo v Tacnu nad Ljubljano ustanovili strokovno šolo za notranje zadeve, ki sprejme vsako leto na triletno šolanje 150 zdravih fantov, ki so uspešno končali osemletko. O inačinu šolanja in ugodnosti, - ki jih imajo gojenci tacenske šole, smo že pisali. Zdelo se nam je pametneje,'da v času, ko išče šola učence za prihodnje šolsko leto (rok prijav traja do 15. junija), zapišemo nekaj besed o fantih, ki so šolo že končali in se lani zaposlili na gorenjskih postajah milice. Zanimivo je bilo prisluhniti, kako dvajsetlet-niki v modrih uniformah preživljajo svojo mladost, kako se znajdejo pri delu, ki terja veliko samostojnosti in odgovornosti, kako sc vključujejo med svoje sovrstnike, kaj počno v prostem času itd. Njihove misli bodo verjetno z največjim zanimanjem prebrali tisti učenci osnovnih šol, ki so že pomislili, da bi sledili korakom teh mladih fantov. Prvega mladega miličnika sva z inšpektorjem Crničem našla v Kranju. Pogovarjala sva se z Juretom TOMAZI-CEM. Star je 19 let in je Sef kriminalistične službe pri UJV Kranj. L. M. Jure Tomažič doma iz Metlike v Beli Krajini. Za miličniški poklic se je odločil popolnoma sam, saj so ga že v osnovni šoli zanimali »uniformirani« poklici. Uspešno je končal šolo v Tacnu. Za svoje prvo službeno mesto je izbral Kranj. Zakaj? »V veliko mesto ne bl rad šel. Odločil sem se za manjše ln Kranj se mi je zdel najprimernejši. Veliko ljudi sem spoznal ln počutim se kot doma. Prišel sem v to- varlški kolektiv, kjer se razlike med starejšimi in mlajšimi miličniki ne poznajo. Tudi občani mlajše miličnike spoštujejo. Predvsem zaradi strokovnega znanja, čeprav je miličnikovo delo težko in odgovorno, mi ostane precej prostega časa. Rad grem v kino, nai ples, berem in igram nogomet. Tudi z osebnim dohodkom sem zadovoljen. Moja velika želja pa je, da bi v službi napredoval. Rad bi končal Višjo pravno šolo v Mariboru in se posvetil kriminalistiki...« Jure je priden miličnik. Izpit iz ceslnoprometnih predpisov je opravil z odliko in daincs že lahko samostojno obravnava vsako prometno nesrečo, zavaruje kraj nesreče ali kaznivega dejanja itd. Juretovi prvi koraki v miličniški službi so torej uspešni in zato modre uniforme me bi rad zamenjal ... Branko je s plačo zadovoljen. Prav tako mu po prihodu iz šole ni bilo treba skrbeti za stanovanje. V prostem času igra rokomet, keglja, ukvarja pa se tudi z borbenimi veščinami. Vključil se je tudi v družbenopolitično življenje Škofje Loke. Je namreč član sekretariata aktiva mladih komunistov. Branko Celar Druga dva sogovornika sva z inšpektorjem dobila na postaji milice v škof j i Loki. Spoznal sem dva nasmejana in postavna fanta. Branka CELAR J A iz Kranja in Jožeta DROLA iz Preddvora. Branko je bil takoj po prihodu iz šole 1 mesec miličnik na Jezerskem, potem pa je prišel v Skofjo Loko. Sprva ni vedel, kakšen kolektiv bo našel, vendar je kmalu spo-zinal, da je našel med starejšimi miličniki prijatelje ter velike možnosti usklajevati teorijo, ki jo je dobil v šoli, s prakso. »Popolnoma zadovoljen sem,« pravi. »Počutim se, kot da bi bil na postaji še najmanj 10 let. Tudi z občani se dobro razumem. Mogoče zaradi tega, ker me je že v mladosti veselilo delo med ljudmi. Sam praktično ne morem biti. Med ljudmi pa veliko zvem in vsak dan se zgodi nekaj novega.« Jože Drol Tudi Jože Drol se je odločil za miličniški poklic popolnoma samostojno. Že v osnovni šoli je delo miličnikov spoštoval in cenil. Zato ni nič čudnega, da je odšel v Tacen. »šola za notranje zadeve nI težka, če se učiš. Za redno v ln marljivo učenje so na šoli ' vse možnosti. Predvsem pa te vzgojitelji naučijo rednih delovnih navad. Miličnik, ki konča šolo v Tacnu, ima tudi druge ugodnosti. Oproščen je vojaščine, preskrbljeno ima stanovanje in tudi plača ni več tako slaba.« Drol vsako urico prostega časa posveti športu. Rad smuča, je pa tudi član Gorske reševalne službe. Dobre telesne sposobnosti mu pridejo prav posebno ob velikih prireditvah, kjer so delovni pogoji miličnika mnogo težji kot ponavadi. Služba milice zato takšno udejstvovanje svojih delavcev vsestransko podpira. Za pogovor smo izbrali le Jureta, Branka ln Jožeta. Mladih miličnikov je na Gorenjskem še več, saj smo bili v preteklosti vedno med naj. boljšimi pri vpisu v Strokov no šolo za notranje zadeve, želimo, da bi tudi tale kratek zapis pomagal, da tega slovesa Gorenjci ne bl tako kmalu Izgubili! Besedilo ln fotografije: J.Košnjek ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela 1. maj in jim želimo veselo praznovanje Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled Vsem delovnim ljudem, predvsem pa svojim poslovnim prijateljem, čestitamo in želimo prijetno praznovanje praznika dela. SPLOŠNO GRADBENO P3DJETJE JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje- Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela. Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki. k Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. Kemična tovarna Podnart SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA GALVANIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE. V TOVARNI PREJMETE BREZPLAČNE NASVETE IN NAVODILA. SERVISNA SLUŽBA PA JE VSEM NA VOLJO. KOLEKTIV TOVARNE ČESTITA VSEM DELOV« NIM LJUDEM ZA PRAZNIK DELA. I I P S Ob l.maju, prazniku dela, vam iskreno čestitamo. Mislimo torej na vas. Prizadevamo si, da t>i vam nudili čimboljši zavarovalni servis. Kaj pa vi? Pozabljate? Se danes pokličite našega zastopnika-' PoS** vorite se z njim o dobrem, pogovorite se ^ slabem. To je pot, po kateri boste prišli oO spoznanja, da vam le solidno zavarovanj* omogoča doseči začrtane cilje. Priznajmo, kdor dobro gospodari, gospoda«1 skupaj z Zavarovalnico Sava. Pričakujemo vas in se priporočamo ZAVAROVALNICA SAVA — POSLOVNA ENO-* KRANJ KnmJ, Oldhamska c. 2 — tel. 22-853. S9W^9 Skok iz pečine mu je rešil življenje Pred kratkim je bila 30. obletnica drame, ki sc je 21. aprila "42. leta odigrala v jami nad Okroglem. Še danes se lahko Jjpravičeno sprašujemo, kje so meje človeške psihične ln •hJčne zmogljivosti, ko gre za svobodo nekega naroda. Bilo jih je trinajst in le enemu se je posrečilo preživeti usodne trenutke. To je bil Vlado Peraič iz Tržiča. Pred dnevi sem 8a obiskal, da obudimo spomine na aprilske dni pred tridesetimi leti. ZAČELA SE JE HAJKA Razgibani dogodki 1941/42. leta so spodbudili okupatorja, da je začel z nenehnimi Pritiski na partizanske oddelke. V začetku aprila se je v Udin borštu zadrževala kokr-*ka četa. Štela je 42 partizanov, med katerimi je bil tudi Vlado Peraič. Bivali so v urejenem taborišču. Zaradi varnosti so pošiljali patrulje in *e pripravljali, da bodo v nekaj dneh zapustili taborišče, "ili so izdani. Nemci so iz vseh strani obkolili Udin voršt. Partizani so pričakovali napad v zgodnjih jutranjih Urah. Takšna je bila taktika Nemcev. Toda napada ni bi-|o. šele proti večeru se je *nel spopad, ko je iz taborišča odšla patrulja desetih Partizanov, ki jo je vodil Janez Samec. Patrulja je bila "ocena od čete. Partizani so Začeli prodirati proti Teneti-»am. Imeli so občutek, da se Prebijajo skozi ognjeni dež. Rafali so parali spomladanski zrak in eksplozija je dubila eksplozijo. Prestregli so *lh Nemci. Sledil je ponoven mik v nasprotno smer. Ponovno rafali, eksplozije gra-nat in ranjenci. Dan se je na-6ibal k večeru, ko je sovražniku uspelo ločiti manjšo skupino od glavnine. Skupina Petih partizanov, v kateri je J« tudi Vlado, se je prebila * Ljubensko gmajno. Zatekli ,J° se med skalovje, poraščena z mladimi smrekami, in 00 Prestanih naporov zaspali. ZGUBILI SO UPANJE NA REŠITEV Naslednje jutro so Nemci nadaljevali hajko in s skupi-vy Partizanov, v kateri je bil se Je us°da želela ne-*°bko poigrati. *o so se prebudili, so v ^Posredni bližini zagledali rjJJ**. Pomikali so se proti Jim. Tudi iz drugih smeri j? Prihajali in ožili obroč. 8* .lJe so bili prepričani, da ho^Ifkajo zadnje minute nji-VidIv iivlJcnJ- Razločno so fueii obraze nemških vojakov in X........ novih if i £dunJe minute nji-Videii [vlJcnJ- Razločno so kov in°xrazc nemških voja-Oddan„ tUi njihov dih. Na 8°vraŽnntSti štirih metrov je «mer £ 'Zncnada spremenil «o rešeni nakUučje. Bili oficirji so sedeli na vejah, pod katerimi je bil skrit stane Z aktivisti iz Dupclj so bili domenjeni za javko, če bi pn-^° do hajke. Zato so odšli ra dogovorjeno mesto. Na Javko sta prišla dva fanta s •Poro6iiom da je hajka kontna. Odločili so se, da se ynejo v taborišče. Na po« *° srečali tovariše, ki so tik pred prvim napadom Nemcev v Udin borštu odšli v patruljo. Nato so odšli z njimi iskat Starta Žagarja, ki so ranjenega med hajko skrili pod kup smrekovih vej. Stane je bil sin heroja Staneta Žagarja, doma z Dobrave. Ko so ga našli, je pripovedoval, da je bilo med hajko na mestu, koder so ga skrili, nemško poveljstvo, ki je vodilo hajko. Oficirji so sedeli celo na kupu vej, pod katerimi je bil skrit Stane. Srečanje s Stanetom je bilo veselo. Kajti 18-letni fant je bil med borci zelo priljubljen. Pot so nadaljevali proti zapuščenemu taborišču v .upanju, da se bodo odpočili. Vlado Peraič ZATEKLI SO SE V JAMO NAD OKROGLEM Ko so prispeli v taborišče, je bilo prazno in razdejano. Ker niso Nemci dobili partizanov, so svojo jezo znesli nad taboriščem. Ko so tovariši pripravljali čaj, drugi pa ogledovali razdejano taborišče, je šel Vlado na obhod okoli taborišča. Nedaleč proč je odkril močno patruljo Nemcev, ki se je pomikala proti taborišču. Verjetno so opazili dim ognja, ko so kuhali čaj. Vlado se je vrnil v taborišče in skupina trinajstih partizanov se je lahko varno umaknila. Zatekli so se v gozd nad Duplje. Tam so dobili zvezo z aktivisti, katerim so predali težko ranjenega Staneta v oskrbo. Ostali pa so odšli v jamo nad Okroglim. Da bi ostali v jami dlje časa, niso nameravali, kajti jama bi morala ostati v popolni tajnosti, ker so v njej nameravali urediti tiskarno. Jama je bila poldrugi kilometer od postaje Šent-jošt pri Kranju na nasprotnem bregu Save. Nekje sredi pečine je zijala črna luknja, ki je držala v skrito skalno votlino. V jamo je vodil še en vhod. Ob prihodu v jamo, so se počutili povsem varne. V varnem zavetju pečine so preživeli noč. V SKRIVALIŠČU SE NISO VEC POČUTILI VARNE Naslednji dan, 20. aprila 1942, se je že zgodaj zjutraj vrnil k njim Stane Žagar. Zavedal se je strašnih posledic, če bi ga Nemci našli v Dupljah. Maščevanje nad vasjo bi bilo strašno. Stane je prosil tovariše, da so poklicali nekega njegovega znanca z Dobrave. Ta je res prišel, mu prevezal ranjeno nogo ter obljubil, da bo preskrbel zdravnika. V jami se je zadržal kako uro in nato odšel. Borcev se je polastila negotovost. Skrivališču niso več zaupali. Izglasovali so, da naslednji dan zapustijo skrivališče. Bili so nestrpni in težko so čakali jutra, ko sc bodo odpravili iz jame. S SKOKOM IZ PEČINE SI JE REŠIL ŽIVLJI NJE Začelo se je prebujati jutro, ki je bilo usodno za tri-najsterico partizanov v jami. Vlado je odšel iz votline po vodo. Ozrl se je proti Savi, koder je ležala rahla meglica. Ko se je obrnil, ga je pretreslo ... Nemci. Skozi zrak so zarezali rafali. Vrgel se je na tla. Rafali so zadeli tovariša, ki se je za njim pla zil iz jame, da ga je vrglo nazaj. Nemci so bili prepričani, da je mrtev. Okoli njega so sklenili obroč. Vlado se je odločil, da jim ne sme priti živ v roke. Dvignil se je kot blisk. Nemci so se od presenečenja za trenutek razmaknili. Pognal se je prek deset metrov visoke pečine. Bil je še mrak. Streljali so za njim, toda krogle niso zadele cilja. Doskočil je na grm pod steno in brez praske pristal na bregu Save. Pognal se je v deročo reko, da jo preplava. Tok je bil močan in ga je nekajkrat vrgel nazaj na breg. Postajalo je vedno bolj nevarno. Moral se je skriti. Splaval je za neko skalo in obstal do pasu v vodi. MINUTE SO BILE NESKONČNE Kmalu je zaslišal streljanje. Začel se je spopad. Nadaljnjega poteka borbe Vlado ni videl. Čepel je do pasu v mrzli vodi, povsem nemočen, da bi pomagal tovarišem. Slišal je nenehno streljanje in močne eksplozije granat, s katerimi so obstreljevali pečino. Eksplozije so bile tako silovite, da se je od časa do časa zamajala skala, za katero je našel zavetje. Znova in znova je bil prepričan, da so tovariši premagani. Toda vedno je znova prepoznal, da se še branijo. Prišla je noč. Skrivališča Vlado ni mogel zapustiti, ker je bil ves breg razsvetljen od žarometov. V mislih je bil pri tovariših v jami. Noč je počasi minevala in minute so bile neskončno dolge. Naslednjega dne so streli potihnili, glasovi zamrli. Samo Sava je šumela in ga oblivala z ledenimi valovi. Z zadnjimi močmi se je na večer izvlekel iz vode in čez nekaj dni s pomočjo aktivi stov v Tržiču našel borce svoje čete pod Storžičem. Q • • Ob vrnitvi v kokrško četo je dobil partizansko ime Tarzan. Seveda so Nemci kmalu izvedeli za njegovo partizansko ime in ga začeli iskati. Spremenil je ime v Planin. Pod tem imenom ga še danes pozna vsak Tržičan. Kaj se je zgodilo v jam; na Okroglem, je Planin izvedel od Stanka Mlakarja, ki se je po nekaj tednih po dogodkih na Okroglem ponovno priključil koroški četi. Nemci so ujeli živega. Posrečilo mu je prelisičiti Nemce v Begunjah, da sc je lahko vrnil v svojo četo. V drugi hajki v Udin borštu, ki je bila jeseni istega leta, pa je padel rudi Stanko Mlakar. Tako se je končala drama trinajstih borcev kokrške čete, ki so sc skoraj dva dni hrabro borili proti številnemu sovražniku. Končno je Nemcem uspelo spustiti v votlino plin, ki jih je omamil. Medtem se je osem borcev ustrelilo, štiri pa so našli omamljene. O dogodku na Okroglem so govorili delavci in kmetje. Novica se je kot blisk razširila po deželi. Vsakdo je govoril o junaškem boju partizanov. V ljudeh se je plamenček upanja na svobodo razplamtel v plamen sovraštva proti okupatorju. J. Piškur Na Ljubelju spomenik slovenskih taboriščnikov Na Ljubelju je bilo med drugo svetovno vojno kon-contraci jsko taborišče, podružnica zloglasnega Mathausna. Taborišče so ob koncu vojne Nemci porušili in so ostale le razvaline. Da je bilo med zadnjo vojno na Ljubelju »taborišče v snegu«, kot ga imenujejo nekateri, opozarjajo le spominski kamni na desni strani ceste in železna skulptura interniranca. Samo taborišče pa je ležalo nasproti sedanjega spomenika in je imelo precejšnje število barak ter krematorij. Da bi se spomin na zloglasno Mathausnovo podružnico ohranil, so predstavniki pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš in predstavniki naših internirancev iz Ljubljane predlagali, da bi taborišče na Ljubelju obnovili in bi tako postalo spominski kraj vseh slovenskih internirancev med drugo svetovno vojno. Takratni komite za pobratenje v Tržiču je zato občinski skupščini Tržič predlagal ustanovitev posebne komisije za obnovo taborišča na Ljubelju. Komisija, katere člani so iz Tržiča in iz Ljubljane, se je povezala z ustrezno komisijo pri republiškem odboru združenj zveze borcev NOB. Urejevanje taborišča so zaupali inž. arh. Borisu Kobe-tu. Kobe je že naredil idejni osnutek, sedaj pa izdeluje podrobnejše načrte. Prostor, kjer je bilo taborišče, naj bi od ostalega zemljišča omejevalo nizko rastlinje. Na mestih, kjer so stali stražni stolpi, bodo posadili macesne. Uredila naj bi se obhodna pot, zgradil pa tudi poseben objekt, v katerem bodo zgodovinski predmeti iz taborišča ter potrebna pojasnila. Natančneje bodo označeni tudi kraji, kjer so stale barake. Zbiranje sredstev za obnovitev taborišča se je začelo. Interniranci so že zbrali 7000 dinarjev, sredstva pa so prispevali tudi republiški izvršni svet, skupščina mesta Ljubljane in Zavod za spomeniško varstvo. Pomoč je obljubila tudi tržiška občinska skupščina ter republiški odbor ZZB NOV. Prav tako že poteka akcija zbiranja sredstev po slovenskih delovnih organizacijah. Taborišče se bo urejevalo po etapah. Prva etapa, to je ureditev zemeljskih del ter zgraditev obhodne poti, bo zaključena letos jeseni, ko bo na Ljubelju' predvidoma osrednja republiška proslava slovenskih internirancev. Povedati moramo tudi to, da so prav tako že urejene zemljiške zadeve. Lastnik zemljišča je bilo kranjsko Gozdno gospodarstvo, vendar so njegovi samoupravni organi že sklenili, da odstopijo zemljišče tržiški občinski skupščini. J. Košnjek Kranjske opekarne Kranj Z OBRATI: BOBOVEK CEŠNJEVEK in STRAŽIŠČE čestitajo vsem delovnim ljudem za l.mai Nudimo vse vrste zidne in stropne opeke po ugodnih cenah. Vino KRAH3 Kolektiv podjetja čestita vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom za praznik dela VINO KRANJ Priporočamo vam: vina vseh vrst, pivo Union, domača žganja, likerje, aperitive, sadne sokove, radensko slatino, naravno oranžado Jaffa, cockto in razne druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Se posebej obveščamo, da imamo stalno na zalogi ustekleničena vina vseh uglednejših podjetij z vseh vinorodnih področij Slovenije in Hrvatske. Obiščite skladišča: KRANJ 21-336, 21-324, 22-257, 22-375; ŠKOFJA LOKA: 85-324; TR2IC: 70-371; LESCE: 70433; KRANJSKA GORA: 84-453; BLED: 71-315. kolektiv splošnega gradbenega podjetja projekt k ran j čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela KRANJ c. JLA 6 S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI: DISTRIBUTIVNA ENOTA KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA PROIZVODNA ENOTA KRANJ IN UPRAVA ČESTITAJO ZA PRAZNIK DELA. Kmetijsko živilski kombinat KRANJ z obrati Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radovljica in komercialni servis čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela ŽITOPROMET SENTA skladišče KRANJ Tavčarjeva 31, tel. 22-053 čestita vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in občanom za praznik dela £o zračnem napadu, v katerem so z letali ALC Lesce sodelovali rezervni oficirji Združenja Primskovo (pilota štular ln Kotnik), so enote RBK Zaščite takoj označile in blokirale nevarno Področje Ekipe prve pomoči so priskočile na pomoč ranjencem in jih spravile na varno »Prebivalstvo krajevne skupnosti Prcdoslje, aktivirano v splošnem ljudskem odporu pod vodstvom odbora splošnega ljudskega odpora in njegovih organov ter civilne zaščite, je popolnoma onemogočilo napadalca. Vsa sovražna propagandna literatura je skupaj s sovražnimi diverzanti zajeta . . . Na našem območju pričakujemo, da bo sovražnik z letali skušal bombardirati mostove ter najbolj prometne odseke pokriti z bojnimi strupi. Oddelki civilne zaščite, katerih naloga je dekontamini-rati zastrupljene predele, ter ekipe prve pomoči so pripravljeni. Pripravljene so tudi enote GTS (gasilci), da bi ob morebitnem požaru takoj priskočili na pomoč. Enota za socialno delo ima pripravljen načrt za preselitev ogroženega prebivalstva. Ce bi moč ranjencem in jih spravila na varno. Svoj program pa je izvedla tudi ekipa za socialno delo. Dobro je bilo organizirano tudi obveščanje prebivalstva. Med vajo so namreč natisnili tri številke informatorja in seznanili prebivalce krajevne skupnosti z vajo, nalogami, značilnostmi in z delom posameznih enot. Vsi, ki so sodelovali v vaji, so naloge opravljali resno in odgovorno. Na oddelku za narodno obrambo občinske skupščine so v ocen: še posebno pohvalili mladino in ženske, ki so sodelovali v vaji. Sicer pa vsi, ki so sodelovali v vaji in prav tako tudi prebivalci krajevne skupnosti, ki vaje v inobenem primeru niso ovirali, zaslužijo pohvalo in priznanje. Omeniti je treba tudi to, da so priprave na vajo trajale precej časa, saj so vsi PREIZKUS PRIPRAVLJENOSTI Vaja odbora splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite krajevne skupnosti Predoslje k° minila nevarnost, so gasilci hitro pogasili požare zračni napad trajal dlje časa, je za preseljeno prebivalstvo preskrbljeno tudi stanovanje in prehrana ., .« Vaja je potekala v krajevni skupnosti Predoslje, ki zajema naselji Predoslje Ln Suha. Izkazalo sc je, da so se pripadniki enot in oddelkov hitro znašli. Za vajo so v krajevni skupnosti vedeli le štirje iz splošnega ljudskega odpora. Pa vendar je bila mobilizacija izvedena zelo hitro; prej kot v eni uri Predsednik odbora je povedal, da je vse potekalo dobro, le kontrola terena je bila morda nekoliko slabša. Po zračnem napadu so oddelki civilne zaščite (pod vodstvom štaba civilne zaščite, katerega vodja je Ivan Mubi) takoj označili in blokirali posamezna področja in jih začeli dekontaminirati. To delo je opravila onota za RBK zaščito, ki sc je izredno izkazala. Celo uro so z maskami in v posebnih zaščitnih oblekah opravljali delo med njimi pa je bila tudi ženska). Gasilci so bili pri-pravljeni in so hitro pogasili požare. Enota službe prve pomoči je takoj nudila po- pripadniki enot in člani ekip morali opraviti posebne tečaje. Pred samo vajo pa so imele posamezne enote oziroma ekipe tudi praktične akcije na terenu. Skratka, v vzgojo in pripravljenost prebivalstva je bilo vloženega veliko truda. Bila je to prva vaja v krajev ni skupnosti v občini. Zato je razumljivo, da so se pokazale tudi nekatere manjše napake. Tako bo v prihodnje treba še bolj uskladiti pridobljeno teoretično znanje s prakso na terenu. Vendar pa je hkrati treba povedali, da je bila vaja dobro organizirana in da so vsi, ki so v njej sodelovali, prizadevno in po najboljših močeh skušali pokazati, kaj so doslej pridobili v teoretičnem znanju. Zato lahko zapišemo, da je preizkus pripravljenosti organizacije splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite v krajevni skupnosti uspel in hkrati pokazal veliko zavzetost vseh, predvsem pa številnih mladih prebivalcev in žensk. Besedilo: A. žalar Slike: F. Perdan SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma. amen kropa Tovarna vijakov PLAMEN Kropa Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa. Stanovanjsko podjetje Radovljica Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela L maj in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj v združenem podjetju ISKRA KRANJ proizvaja telefonske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Komunalno podjetje Tržič Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela. Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, so-boslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in snaga. exoterm kranj j ugoslavija KEM 1ČN A TOVARN A Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela. Delovna skupnost Trgovskega podjetja DELIKATESA Jesenice Vsem občanom in potrošnikom čestitamo za praznik dela. Obenem vas vabimo na obisk in nakup v naših bogato založenih prodajalnah. Vaše zadovoljstvo naš uspeh! Pol leta delovanja kranjskega kluba zdravljenih alkoholikov ^fdnje pol leta se je pri nas toliko govorilo o alkoholizmu ~* tudi nekaj napravilo, kot prej vsa leta po vojni. Ob tem Da seveda ni problem nič drugačen, le družba je bila do njega »n. manj ravnodušna. Vsi, ki se pri nas ukvarjajo z ikoholizmom na ta ali oni način, sc strinjajo, da se je na *ni področju skrbi za človeka nekaj premaknilo. Večina tudi ? 1» da so ustanovljeni klubi zdravljenih alkoholikov, petindvajset jih je sedaj v Sloveniji, začetek dejavnosti, ki bo *"Užbi dokazala, da se da nekdanjega alkoholika rehabilitirati jj* resocializirati. Te vrste klubi nimajo ravno lahke naloge, Posebno ne tam, kjer za njihov obstoj ni posebnega zani-rjj^Ja, kjer nI sodelovanja z zdravstvom in ostalimi družbe-r^i organizacijami. Težavnost njihovega delovanja bi bila .e'iko manjša, če bi se že enkrat začeli zavedati, da je alko- o'izenr bolje preprečevati, ne pa da se te bolezni lotevamo * *adnji fazL To Je sicer bolje kot nič, vendar pa je škoda radi družbene tolerance do tega pojava le prevelika, da bi m zaradi nje brezbrižni. KAJ JE KZA? Klub zdravljenih alkoholi-*°v. kratica KZA, je družbe-r* organizacija, katere na-JJen je zdravljenje in rehabi-»,aciJa alkoholikov. Klub je ¥W, Združenja klubov zdrav-jenih alkoholikov s sedežem F Škofljici. Definicija je za kiSlnaw statutu kranjskega St ru rda bi ovajanje še talih členov statuta izzve-*o nekoliko suhoparno, če-av po drugi strani ne samo 8,aiut, pač pa celotna klub-vk ^ dministracija kažejo na !°ko organiziranost. altarxiski k,ub zdravljenih j.^oholikov je bil ustanoven, oktobra lani. Od tedaj 5- vsak ponedeljek ob 17. uri iQ:ro v sobi Zavoda za ZdraVflveno varstvo v Kranju •voi - • aIk°holiki, njihovi . v, , m terapevtski team. član ima sedaJ 34 rednih W°Vm zdravl.icnih alkoholi-Priri sPrejem v klub se Valo Ja trenutno 10 opazo-kovil. zdravljcnih alkoholi-hja' Jj1 so prišli z zdravljeno k ^.a sestanke kluba red-nodi tudi okoli 20 svojcev. PATRONAŽA "ada?/11 sestanki kluba so »>nbi,i n,e bolnišničnega in ene," antne8a zdravljenja. Na Je " °d zadnjih sestankov GaniV?80v predsednik Marjan tiom r,°mcnil. da klub čla-Je udg, ° Vel«ko pomeni, saj dovoiij a na ostankih za" hI Marsikomu ti red- °PoroSta"ki P°menijo edino Abstin 2el^ P° abstinenci. ^nstv?08 ,P,a ,e pogoJ ™ ne tuH.° v klubu, vendar pa kluba Cdini "amen. Ce član *>čna ^fk'Si to pravilo « 'zklinAu ' s tem ne zasluži Ho J 'tVe iz kluba. Nasprotno ^.,ani kluba mu pomaku oH "°diti krizo st°Je da ,° strani in ga varujejo, *lk0nol ne bi ponovno vdal *risotnu ,n s tem propadel. Jo veii°St "a sestanku je za-^avto-I , Pomena, saj ne-en Izostanek pomeni, da verjetno član kluba spet pije ali pa bo v kratkem začel piti. Zato takoj določijo člane kluba v patronažo, kot temu pravijo, hi obiščejo takega člana na domu. Takšna akcija reševanja nI niti malo lahka. Tolikšnega občutka solidarnosti in zavzetosti za tovariša, ki mu grozi recidiv, bi težko našli še kje. Alkoholik se sam namreč ne more obvarovati pred alkoholom, klubski tovariši to najbolje vedo. Vedo tudi, da vsako nadaljnje pitje vodi v neizbežen propad alkoholika. Abstinenca je zato nujna, obvezna in dosmrtna. Pred kratkim so člani pa-tronažne skupine pomagali svojemu članu, ki je po dlje časa trajajoči abstinenci po-kusil alkohol pravzaprav nehote — popil Je čaj z rumom. Vendar je bilo dovolj. Na klub je prišel vinjen. Trije tovariši so ga spremiH domov, bili pri njem tudi čez noč In ga zjutraj spremili v službo. Vedel je, da ga fco ob koncu službe čakal pri vratarju član kluba, da bl ga spremil domov, zato je odšel pri drugem izhodu. Člani kluba so ga našli, potem ko so pregledali vse gostilne in točilnice, v nekem lokalu popolnoma zapitega. Spravili so ga domov, poskrbeli zanj in ga drugi dan spet spremili v službo. Vendar je ta čez pol ure odšel iz podjetja v najbližjo gostilno. Pri njem ni pomagala pomoč enajstih članov kluba. Zaradi kršitve delovne dolžnosti je izgubil službo, žena, ki je obupala nad njim, pa je vložila tožbo za ločitev zakona. Zaradi vsega tega je omenjeni član pristal na ponovno bolnišnično zdravljenje. SOLIDARNOST Velika večina članov kluba abstinira. Ce pa kdo napravi recidiv ali je tik pred tem, mu skušajo pomagati. Ce ne uspejo, se član, ki je ponovno začel piti, napoti po prejšnjem pogovoru z zdravnikom na ponovno zdravljenje. Večkrat pa so take patronaže rudi uspešne. Brez pomoći kluba bi nekateri ponovno začeli piti. Alkoholik pa nikoli več ne more postati zmeren pivec, če je enkrat že bil telesno in psihično odvisen od alkohola. Pri vzdržnosti, ki pomeni zdravje in pot v normalizacijo življenja, je klub članom v veliko oporo. Mlad član je rekel: »Sedem dni do naslednjega sestanka kluba je zame predolgo. Najtežji dnevi so petek, sobota in nedelja, takrat se bojim, da bo kje priložnost in bom poskusil alkohol. Enkrat na teden — te varnosti je vsaj zame premalo.« Člani kluba pa so se v pol leta toliko spoznali in sprijateljili, da se med dnevi, ko se ne dobe na sestanku, obiščejo na domu, se pogovore ob kavi, srečajo ob šahu ali kakor koli. Nekaterim so te vrste srečanja nujno potreba, da vztrajajo v abstinenci. PROSTORI »Prav iz takih besed Je razvidno,« pravi predsednik kluba Marjan Gantar, »kako klub potrebuje večje prostore za svojo dejavnost. Zaradi tesnega prostora smo pred kratkim klub zaprli, za javnost, kar je sicer v nasprotju Z našimi načeli. Vendar pa Je stiska s prostorom tolikšna, da ne gre drugače. Zdaj že pol leta uživamo gostoljubje zavoda za zdravstveno varstvo, vendar pa bomo v kratkem morali dobiti druge In večje prostore, sicer bo klub stagniral. Nujno bi morali ustanoviti še en klub. Ce ne bomo mogli članom nuditi še kaj več razen terapije na rednih sestankih, ne bo dobro. Zdravljeni alkoholik, ki mu je prej alkohol izpolnjeval življenje, mora to praznino izpolniti spet s kulturnim, športnim življenjem. To je njegova rehabilitacija in v tem mu klub mora pomagati.« KAKŠEN JE NAPREDEK KLUBA V 6 MESECIH? Slavka šarčevič, socialna delavka, član terapevtskega teama: »Na začetku delovanja kluba so bili člani nezaupljivi, ukvarjali so sc z vprašanji o potrebnosti vključevanja v klub te vrste. Vendar pa so take dileme razreševali Je tisti člani, katere se med bolnišničnim zdravljenjem nt pripravljalo za nadaljevanje zdravljenja v klubih. Člani, ki so vedeli, da bodo nadaljevali zdravljenje na ta način, niso imeli težav pri vključevanju. S posebnim zadovoljstvom pa gledam, kako člani, ki jih poznam že dolgo, srečali smo se na Centru za socialno delo, kjer smo jim pomagali iz težav, ki jih je povzročil alkohol — no, prav ti člani, so sedaj osebnostno urejeni, urejajo sc razmere v družini, službi. Do ustanovitve kluba smo socialmi delavci bili pri reševanju življenjskih problemov alkoholikov precej osamljeni. Zdaj pa zdravljeni alkoholiki sami s svojim vzgledom spreminjajo pojmovanja predvsem tistih, ki odločajo o konkretnih vprašanjih rehabilitacije zdravljenega alkoholika. S tem mislim predvsem delovne' organizacije, saj z nekaterimi zelo dobro sodelujemo. Klub ima težave zaradi prostorov, nima še urejenega financiranja, tudi sodelovanje s področno zdravstveno službo ni zadovoljivo. Klub je glede tega prepuščen sam sebi, čeprav bi še kako potrebovali spodbude in predloge. Urejeno pa je sodelovanje z bolnico v Škofljici. Vsak, kdor le nekaj ve o alkoholizmu, bo vedel, kolikšnega pomena je, če člana kluba izvlečemo iz rediciva. Največ vredno je seveda pri tem zadovoljstvo, da smo človeka obvarovali pred osebnim propadom, ohranil je družino, službo, ne nazadnje pa lahko recidiv tudi denarno ovrednotimo. Vsak uspešno zaustavljen recidiv prihrani družbi okoli 5000 novih din, kolikor velja trimesečno zdravljenje v bolnišnici.« KOLIKŠNO JE ZANIMANJE ZA KLUR? Mate Bccič, sodnik za prekrške, član terapevtskega teama: »Za sedaj se še ne more reči, da bi delovne organizacije in pa družbeno politične organizacije pokazale za klub tolikšen interes, kolikor ga ta pravzaprav zasluži. Ni tako nepomembno, če člani nekaterih delovnih organizacij, ki so svoj čas bili problematični zaradi alkoholizma, sedaj abstinirajo in tako tudi službo opravljajo v redu. Tudi zdravstvena služba v Kranju se še ni vključila v delovanje kluba. Potrebovali bi takšno sodelovanje, pa tudi sodelovanje ostalih organizacij in ustanov. Morda same besede ne laležejo dovolj, treba Je klub doživeli. Kljub težavam pa se v klubu občuti napredek in prav to — napredek in spremembe pri članih kluba — je tisto, kar terapevtski team spodbuja, da vztrajamo, da pomagamo klubu po svojih močeh, znanju in sposobnostih.« ZAHVALA CENTRU ZA SOCIALNO DELO Marjan Gantar, predsednik kluba zdravljenih alkoholikov: »Precej zaslug za uspešno delo kluba, ki velja po mnenju našega Združenja, za enega najboljših v Sloveniji, ima tudi Center za socialno delo v Kranju. Center je prvi začutil pomembnost ustanovitve našega kluba, saj so prej večino problemov naših članov reševali prav socialni delavci Centra. Tudi sedaj, ko klub že pol leta deluje, sc nanje obračamo za pomoč. Takšno sodelovanje bi si želeli tudi s kranjskimi zdravniki. Mislim, da premalo vrednotijo klub kot pomoč pri zdravljenju alkoholizma pri nas. Pokazali bi jim radi, kako napreduje zdravljenje, ki so ga pravzaprav zaceli zdravniki sami. Pokazali bi jim, kako ne popustimo pri nobenem članu in to je po mojem tudi delo, kj se ga z nikakršnim denarjem ne da vrednotiti. Nekatere delovne organizacije, med njimi Sava, Exo-term in Crcina, so že spoznale koristnost obstoja našega kluba in so klub tudi financ-no podprle, medtem ko drugje še vlada nekakšna opreznost, ki je ne moremo razue meti. Izjema je le Teksti lir*-dus, kjer že pripravljajo svoj klub. Mislim, da bi morali spoznati tako kot so spoznali tudi člani kluba, da se na naših sestankih ne pogovarjamo kar tako, pač pa da ukrepamo, to je, da vodimo svoje člane k rehabilitaciji tako v delovni organizaciji kot v družini, skratka v družbi.« Cveta Mihelič, višja medicinska sestra, član terapevtskega teama: »Kot patronažna sestra se na terenu stalno srečujem s problemi alkoholizma, zato menim, da je klub še kako potreben, pa tudi njegov obstoj je upravičen. Člani kluba in njegovi terapevti se trudimo, da bi skupaj rešili probleme, ki se pojavljajo iz dneva v dan, vendar nam to ne uspeva vedno, kot bi si želeli. Težave so tudi zaradi tega, ker so bili alkoholiki zdravljeni v različnih bolnicah in po različnih metodah. Te razlike pa skušamo izgladiti, kar nam v glavnem že uspeva. V kranjski občini ie precej alkoholikov', zalo !>i bilo potrebno ustanoviti še več klubov.« dr. Iztok Jan, psihiater T bolnišnici za psihiatrijo, oddelek Škofljica: »Res je kranjski klub med najboljšimi tovrstnimi klubi v Sloveniji, čeprav ima mnogo slabše pogoje za obstoj kot nekateri drugi klubi. Razlogi za uspehe kluba so v" angažiranem in nesebičnem delu. Vse delo opravljajo zdravljeni alkoholiki sami in njihovi svojci, kot terapevt Jim le svetujem. Noben še tako uspešen klub pa ne bo pri nas odpravil problema alkoholizma, za to je potrebna široka družbena akcijam L. Mencinger Združena lesna industrija irzic čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na ZDRUŽENO LESNO INDUSTRIJO TRŽIČ, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! TEKSTILINDUS KRANJ Ob prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem. Ob tej priliki želimo opozoriti naše potrošnike na izredno obsežno kolekcijo tkanin, ki smo jo pripravili za.letošnje poletje. V trgovinah s tekstilom zahtevajte zato vedno tkanine »TEKSTILINDUS« Kranj, JlliAB Delovna skupnost in organi • družbenega upravljanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik dela in jim želi mnogo delovnih uspehov. Vsem Članom in lastnikom motornih vozil čestita AVT0-M0T0 društvo Kranj za praznik dela jim želi varno in srečno vožnjo industrijski kombinat Kranj Vsem delovnim ljudem čestite za praznik dela in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov Veriga Lesce praznuje letos 50- letnico Njene ve »rige plovejo po vseh m« D) rji h let J 'anski kolektiv tovarne Veriga Lesce letos praznuje 50-tajt|.Co" maja pred 50 leti so bila namreč odobrena pravila *boratne druzbe, ™esec dni kasneje pa je bil ustanovni občni UtVet° Je 55 delavcev v Verigi naredilo za 360 ton izdelkov. «kih proizvodnJa bo znašala 14.400 ton sidrnih in ladij-jet. ter drugih verig in lesnih vijakov. Lanski dohodek podpri * Veriga je znašal 133,6 milijona novih dinarjev in je v Pred rJaVl 2 letom 1970 Pora8teI 13 celih 41 odstotkov. Letos din , evaJ°' da bodo naredili za okrog 160 milijonov novih lSto Jelkov in da bo poprečni osebni dohodek okrog ^ dinarjev. hvaungf Se danes ,ahko po' jo n* a n'one verige plove-važa,- v, morJih sveta. Iz-loS okrog 30 odstotkov cene pro.zvodnje v 30 zahod-Pe Jn^t vfhodnih držav Evrope*, pdl v druge države po letos" rredvidevajo, da bodo Zilj np°lovico izdelkov izvo-drug0 konvertibilno tržišče, PredVjoPa na klirinško. S dolar7aenirn - 2,298 milijona v°za tV T d°hodkom od iz-fcied. ste ,*°do tako uvrstili ifi n!-e*nje velike izvoznike ^vroS 2Vaialce verig Ve 7* jc vem Hvv> ,2Vajalce ^lallc ■iei-Udi naJvečji pro- «rzavi - lesnih vijakov v °kr0g' Jrf leto jih izdelajo »fecej J0.1, .milijarde in jih lk Pm,1 .12vo*iJo. Kako ve-^kaP ^Va,alec verig je ta ^Odatel■ ina« Pa P°ve tudi ftotC v« l JZdelajo 80 od" naši ^ fe Potrebnih verig y 1 oržavi. Verigf dniih dveh letih so v ^ tuaiPOsvecali veliko skrb stCv « namenili veliko sred-J^je modcrn'zacijo proiz-^ejL nes imaJo najmo-> lesnihtrOJ.e za Proizvod- ?0raj S V,->akOV in vPrm £»v - milijonov 'na so verig, novih dveh , vl0*-"i" v 2adnjih -Fttla sreli .v os"ovna in ob-v?j «Ci ltV8' kar * ne-Ja§ani i 1 Polovica vseh i^*.j?2J?. popre;- Si- I, - V ln CdnOSt VSeh na" ,r^st °snovna in obratna ?Sctih Wuaša,a v zadnjih *«kt «2? ok™g 8,23 od-^aš ega dohodka. Si predU,IeM' ,Smo si 8a za-l*> nan! Jc b". da mo-L>CoP lapUi Proizvodnjo ^li vi^,..Prav zato v"ra,i vložil'av 2ato smo Ch.^odernii Precei denarja Vlal^o d0l°, tehno>oglJo. v>m0 Segli in 2daj že C> z**™ v novo prolz- ^ SS0vili smo že po-2eni»jišča za Uritev proizvodnje ln za stanovanjsko gradnjo,« je povedal direktor Verige, inž. Vinko Gole Letošnjo zimo je Veriga za člane kolektiva zgradila dva stanovanjska bloka. Razen tega, da bodo letos zgradili še en stanovanjski blok, pa bodo članom kolektiva odobrili še okrog 1,2 milijona novih dinarjev za stanovanjsko gradnjo. Sicer pa so po vojni v Verigi omogočili stanovanja za 183 družin. Skrb za delavce pa se ne kaže le v stanovanjski gradnji. V tovarni imajo urejeno prehrano za vse člane kolektiva. Vsem, ki se vozijo na delo z avtobusi, povrnejo del stroškov. 1970. leta so kupili nov počitniški dom in vsem zaposlenim dajejo regres za dopust. Precej sredstev pa v Verigi vsako leto namenijo tudi za urejanje različnih krajevnih oziroma občinskih problemov ter za šport in rekreacijo. Ko smo poprašali direktorja inž. Vinka Golca, ččmu so v zadnjem času poleg modernizacije proizvodnje še posvečali veliko skrbi, je rekel: »Kadrovski sestav v Verigi je bil pred leti zelo slab. Vedeli smo, da bomo lahko povečali proizvodnjo ln sledili razvoju tehnologije le z ustreznimi kadri. Zato smo se odloČili za analitsko oceno delovnih mest, pri kateri je zelo pomembna šolska izobrazba. Tako nam je uspelo, da se je v kolektivu veliko članov odločilo za dodatno izobraževanje in šolanje. Temu primerno pa v okviru programa tudi mnoge štipendiramo in jim dajemo druge ugodnosti za študij. Trenutno štipendiramo 55 delavcev na srednjih, višjih in viso kih šolah, razen tega pa imamo še 30 vajencev.« Če bi govorili o prihodnjih načrtih tega 1200-člamskcga kolektiva, v katerem je okrog 400 žensk, velja poudariti, da je njihovo osnovno vodilo: kdor ne napreduje, nazaduje. Zato bodo še naprej modernizirali proizvodnjo in povečevali produktivnost 'ter skušali obdržati prvo mesto v državi pri proizvodnji verig in lesnih vijakov. Eden od njihovih ciljev pa je tudi uvedba nove proizvodnje in s tem v zvezi tudi večji izvoz. Za vse to pa nameravajo povečati sodelovanje z Železarno Jesenice. Sploh si v Verigi prizadevajo, da bi med posameznimi partnerji sklenili čimveč dolgoročnih pogodb. Tako imajo že na primer pogodbo do 1979. leta z Jadrobrodom, ki združuje vse ladjedelnice na morju (Pulj, Reka, Split in Jrogir). Skupaj z Jadrobrodom investirajo tudi novo varilno napravo za sidrne verige. Razen tega imajo večletno pogodbo z Železarno Jesenice, s Plastik kanalom. Salonitom Anhovo in z nekaterimi drugimi. V okviru doseženih uspehov pa velja omeniti tudi razvoj samoupravljanja v podjetju. V organih samoupravljanja dela 120 članov kolektiva, veliko in močno vlogo pri nadaljnjem razvoju proizvodnje, pri usmeritvi podjetja in pri skrbi za delavca pa imajo tudi družbenopolitične organizacije: zve- za komunistov, sindikat in zveza mladine. Nazadnje smo direktorja še poprašali, kaj lahko pove ob 50-letnici tovarne: »Ponosni smo, da se je prav v Verigi pred vojno vzgajal prepotre-ben kader za najtežje obdobje slovenskega naroda — narodno osvobodilno borbo in organiziran odpor v leski občini. Mislim, da ima Veriga, katere izdelki so znani po vsem svetu, ob delovnih uspehih, izkušnjah in zrelosti kolektiva velike možnosti za nadaljnji razvoj. Naša naloga je, da opuščamo staro tehnologijo. Želimo si obdržati prvo mesto v državi pri proizvodnji verig in vijakov. Zato bomo še razširjali proizvodnjo.« A. žalar čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela. Občane vabimo za praznik na srečanje pri Šobcu. OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZZB NOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA M^nelplasT J KAMNA GORICA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim obenem priporočamo svoj najnovejši izdelek kvalitetne zidne in stropne obloge OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela ln jim želijo prijetno praznovanje. Tekstilni center Kranj IZOBRAŽEVALNA IN PROIZVAJALNA ORGANTZA-CIJA čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim priJ3" teljem za praznik dela. Nudi kvabtetne storitve barvanja, tiskanja, apreti-ranja in vse vrste centelin tkanin za konfekcijo. Slaščičarna - kavarna Kranj se priporoča za obisk PREŠERNOVA ULICA CANKARJEVA. ULICA CESTA JLA TRŽIČ, TRG SVOBODE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA Engineering Kranj dD Trg revolucije 2/IV VSEM DELOVNIM DEM ČESTITAMO PRAZNIK DELA. Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela slaščičarno k a o a r u a Akciji »Očistimo naše okolje« na rob TAJNI AGENT IZ ta SO A k s,» ko je slovenski narod veljal za enega najbolj ^Sali in čistih v EvroDi- BiU so čas1' ko smo pri tujcih "Žlvat občudovanje ln zavist, ko je marsikdo prihajal k nam 'kij, "eaotaknjeno prirodo, nedojemljivi čar značilnih alp- ^'°vekoS?llcov m vasic, harmonično usklajenost pokrajine in ^ele Divališč... Danes nevoščljivosti skoraj ni več. Ce Ute8niiim° težko dostopne hribovske kotičke, ki jih še nismo Hega ^ilizirati«, je Slovenija postala šolski primer zgre- *bele„ ,ravnanja z obstoječim življenjskim prostorom. Ulice ^lli(ne zbijane so vse, samo bele ne. Ob pogledu na nekdaj Urb 80renJske trge, prislonjene k vznožju kopastih gričev, fa*Po anistom-estetom naježijo lasje: škatlasti, simetrično >]$eg J*nI in v asfalt vklenjeni betonski nebotičniki najno- al>are £atuma učinkujejo podobno kakor hobotnica sredi |*U>, Luh , °r ne verjame, naj zbere pogum in zavzame, deni- t V° Do °d k°der bo imel vzoren pregled nad nepoprav- m>uj ^ Paceno škof jo Loko. No, v zagovor loškim gradbeni- J dodamo, da niso nobena izjema. .Me k. r^ennP°8revaIi neštetokrat ? zasm Ugot°vitev o strahot-Ji, ki wenem zaledju nase- £ J2prSJ-kot karkoli druee" Pfebivs? JCjo kulturni nivo Svhi V dežele Kranjske. iS* i? naj Ie sarkastični Jelt: ■ nemškega lista Die iSn r-L *; Ju8°slovanski tu-f*hv?lUjei° švedske gospodi hln«0,moen,Ce in obubo-N £?JI' kl *im ustrezajo S*T6' prikr°iene nedo-ue»«>a*?nemarJeni,n Plažam, % Mikoli ni Joda 2PrePozno *ve ne poženi ljubitelji na-^k°njzn vajo vreči puške loteni PoS okoIJa SRS Je ina fiSS?najbo,j priza- fe clanTi-Cna zveza s,ove r,bOra £ nje.nega upravnega fc?0 a»rSL8lileiuli zecetVli N ..Ovalno« u koij^lo m akcijo, ki Ras ,°cistimo naše kajpak Hi o si ne delajo nVa^aziTajo' da VP0. obrnili stvari da ne mo-Precep« jnclu- ?ledotaii?.nutno «KljlV 1 predvsem množično gi- at,- Qotairir- 1,u Pretiš tJa Prč? tabu- CilJ Sih Je odpadkov, na-^aialis? 80zdovih, vzdolž S>v^*i ob magistra-^za^Kljub navi- e*b0 'evnosti ga ne bo d°seči. saj terja P" ?at0 e Več,ne Prebival- LSi S " ukrePOv pri-> občfnrt sistematične "okain°ebrazcvalne usta- IfifSS družbenopolitične in različna Je izredno kom-[ J-- Danu Predsednik Dougan' «po-'l K^«tnLiiČave8t s,eher-S^bHjn ka te»- odpra-J>«n S*' * vodi v > ti *d*i „ alostna resnica kno Lrta;ureJeno, ne-p°deželje.« Menda ni potrebno posebej omenjati, da so akcijo »tempirali na daljše obdobje, na tri ali štiri leta, kajti zgolj kampanjsko, nekajmesečno drezanje v probleme zapaca-nosti prostora bi zanesljivo ostalo brez učinka. Novinarji smo med prvimi obljubili pomoč in sodelovanje, obilo razumevanja pa je pokazal tudi Zavod za šolstvo SRS, ki namerava sestaviti dodaten program osveščanja otrok, usmerjen v razvijanje zdravega odnosa do sveta, do zaključenega kroga žive in nežive materije, katerega sestavni (ne priviligirani) del so. • Drago plačane nemarnosti Tiskovna konferenca, ki smo ji prisostvovali pred kratkim in je bila posvečena prej omenjeni akciji, je razkrila podatke, pred katerimi ne bi smel nihče zapirati oči. Kot bomo videli, ni v uvodu citirana trditev zahodnonem-škega časopisa Die Welt niti najmanj zlonamerna. Znano je, koliko si Jugoslovani obetamo od turizma. Prerasel naj bi v eno najpomembnejših gospodarskih panog. In vendar dopuščamo, da nam na mednarodnem tržišču cena sramotno pada. Potovalne agencije zahodnoevropskih metropol v svojih prospektih in priročnikih državljanom vedno pogosteje odsvetujejo obisk Slovenije im jadranske obale. Glavni vzroki so — razen nesolidnih gostinskih storitev — umazane reke, z nafto začinjene plaže, nevarnost epidemij v za-smrajenih letoviščih, konzerv in stekla bogata obrežja itd. Spisek krajev, ki jih velike tuje družbe jfc priporočajo, je poln imen slovečih jugoslovanskih središč. Pod rubriko »opombe« najdemo natančno obrazložitev pomanjkljivosti, zaradi katerih so posamezni predeli zašli na »črno listo«. Domačim gostincem se očitno sploh ne sanja, da v Munchnu razpolagajo z natančnimi podatki o stopnji zastrupljenosti Save, Drave, Soče, Krke in Sore, Blejskega in Bohinjskega jezera, morja v Piranu, Kopru, Izoli in Portorožu ter bazenov v priznanih termalnih kopališčih. Ne sanja se jim, da »tajni agenti« vsako sezono prečešejo kilometer za kilometer ozemlja med Triglavom in Ohridom, da zbirajo vzorce vode in zraka, fotografirajo smetišča ter skrbno beležijo vtise. Ustrezni kasnejšim analizam stanja so potlej nasveti dopustnikom, ponavadi samim premožnim osebnostim, ki slepo verjamejo vselej dobro obveščeni informativni službi. Uganite, kdo nazadnje potegne krajši konec? # »Posrebrena Indija Koromandija« Angleški študent, s katerim sem kak mesec nazaj sedel v neki kranjski restavraciji, CIJE mi je navdušeno razlagal, kako rad obišče Slovenijo in kako sta lani z dekletom osvojila Triglav. Pripomnil je, da so ga Julijci navdušili, da pa ne odobrava brezbrižnosti planincev, ki skrajno neodgovorno svinjajo gore. »Vaši hribi so kot posrebrena In^.ja Koromandija. Grmovje ob poti proti Erjavčevi koči me je spominjalo na kičasta božična drevesca, kakršna konec decembra krasijo londonske parke ...« Prvi hip nisem razumel, kaj' hoče reči. A kmalu je postalo jasno, da misli na poplavo čokoladnih ovitkov, vrečic dvojnega C, cigaretnih škatlic in podobne šare. Popularne izletniško-romarske steze Slovencev so pač zaznamovane z ostanki jedil in pijač, o katerih reklame prisegajo, da je brez njih moderni popotnik napol invalid. Zal ne povedo, kaj storiti s »super« embalažo, ki je zares neuničljiva. Lahko ste prepričani, da bo čez sto let bliskajoči se ovoj Kraševih napolitank še prav tako veselo označeval počivališče davnega hribolazca kot danes. Ne ogenj, ne voda in ne sneg mu ne morejo do živega. »Moderna embalaža je dvorezni meč,« opozarjajo poznavalci. »V želji, da bl ustregli potrošniku in zadostili higienskim zahtevam, smo ,pogrun1a!i' večne omote, kl jih narava enostavno no zmore absorbirati. Staniol in aluminijasta folija sta negorljiva, nctopljiva in ne razpadata. Kam torej z njima? Problem je Izredno pereč — dasi nanj nihče resno ne računa. V tujini veljajo stroga določila, ki proizvajalcem natančno predpisujejo, kakšni naj bodo enkratno uporabni ovoji, paketi in vrečke. Papir in lepenka (pod vplivom at-mosferilij se razkrojita v enem oziroma dveh letih) ter konzerve (deset let). Izjemoma so dovoljeni gorljivi plastični materiali, medtem ko v aluminij zavijajo le redka jedila.« Zgodovina se ponavlja. Po jugoslovansko počasi spoznavamo zablode — in po jugoslovansko počasi bomo nemara nekoč reagirali. K sreči je belih vran, ki skušajo pospešiti boleči proces iztreznit-ve, zmeraj več. Pozni smo, menijo, ampak ne prepozni. I.Guzelj Živilski imbinat ŽITO DE GORENJKA LESCE DE PEKARNA KRANJ DE TOVARNA ČOKOLADE GORENJKA LESCE DE PEKARNA TRŽIČ DE PEKARNA VESNA KAMNIK Ljubil vsem vojim potrošnikom čestita za praznik dela ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, pecivo, testenine; pekatete, čokolado Gorenj ka, rolade, kolače in izdelke obrata Šumi filiala Jesenice filiala Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in priporočamo svoje storitve GORENJSKA OPEKARNA Dvorska vas p. Begunje na Gorenjskem Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in se priporočamo za svoje izdc'kc. KOMPAS JIIG0SLAVIJ4 čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik dela Vse gostinske in turistične usluge vam nudij0 111 priporočajo naše poslovalnice: Bled, Jesenice, Kompas hotel Bled, restavracij3 * poslovalnica Korensko sedlo, restavracija, poslovalnica Ljubelj, . i motel Kranjska gora, hotel Stane Žagar Boni )> poslovalnica Rateče i i 1 i ti D I: s ti v k s k C r v t k *i t> bi t, bi b, b, k ? M *C *l &c b) t< M Maroko v očeh Slovenca Jusufov mošnjiček spoznanja j0rt>Je Prodreti v dušo dežele, opazuj njene ljudi! Avtor kega ^a rekla je moral biti pronicljiva osebnost, človek tan-«icer Posluha in bistre glave. Najbrž je veliko potoval, saj bi *leani,u Umei skovati aksioma, katerega pravilnost so v na-razumen 8toIetiih potrdili tisoči in tisoči raziskovalcev. Za JiJe jtarn?^6 nam tu^ln svetov Pac *l dovolj zgolj občudovanj« | z8odovinsko-umetniških svetinj, pokrajinskih zna->n arhitekture, temveč predvsem raziskovanje navad, til °bi«aJev7 ' *ecenT i- nravl Prebivalstva Zato sem pred poldrugim me-^frijjj"' *° me je pot zanesla v daljni Maroko, v zahodno-Pfav rt« gOV8ko križišče Marakesh, pošteno odprl oči. Ce-"ie8»a ,m° nneli veliko časa — vodstvo odprave je ogledu r^ri ur — 5ekar',._^ *ezl *ik ob robu brezmejne Sahare, namenilo le sem si vendarle uspel ustvariti vsaj površno sliko J? ?aa cl Fna, nekakva ;P°Vecana ' pevske izdaja slavne SE * Baš čarsiJe. nam" 'ebnosr Je v sebi vse P°" to2na " arabstva, kakršnega Sero°m1Z Starin knJjg- Na J6 sre^a- tesnem prostoru i{ne k,m,cjo in mešajo razbrska Ure: mavrska, ber-^ zak;eVropska-- - Tu vla-Q°biš w letnih, tu lahko ^vojiJvP10« zakrivljen nož, 611 Pa mi dra£Ocencga hašiša 1)0 deki Ž0, sanJ"sko privlačen Lene so zelo razlio* vž L0dvisne J H>etenosti od zvitosti in stranke ter od Ponudnika. A > Itj da grem lepo po vr-vtiSo^ sledim nizu zbranih *ama5Čpl sta Jih spomin in rcšija n °a Popotna beležnica nadležne pozabe. >ll0,noma Berači Fna tvorita dve različni polovici. Irva, zn«" /*"icm polovici, »»do i7ananJa. ograjena s fa-»Vt°but^JeVc banke. upravo N»£;a Podjetja in ho-?.°8atasv« /dečkastim zidom t>Cnih 8*e četrti, polne ekso-v kolonialnem slo- ki"'1 Jiki Jfr žive vladni urad-!kih dru*K 2ast°Pniki delni-?m orS-Je Pravzaprav en "Jem .JJfKi odprt oder. Na nr*ada razcapanih re-tSniano nln dan igra nikdar l Ci 8lavPruedstavo bede. No-\2* Vlog so umazani LknJene l Vki' 0viti v napol biJo bak<,-*0bre' sProti P°bi-v atlo nI turistov, nadalje l>, sh^.^Jeni prodajalci ^Jih nfnJene v kosmatih e.salci Vlchovih, dolgonogi k'^ici in "v,.,, aoigonogi 8&! b0nri,muzikan.tje, izna- K^kav^rilci, rokohUrcĆiTn odobo revščine clo-strgana S" Vsiliiv°habljenci i" bera-CS e-° ,te ogovarjajo in b^aroLZa,drobiž> »dro- b iS ^°tn?k[ frank' Toda 5 °v in 7v ,šcne dla"i Pros-bonVedavi Pogledi mal-^'.sikaniL kot bobni, piščalke 2ae struPenjač in vra-je lte8nii a,rovnikov' ZaPrašcnega asfal n nis: glava ^ Z'zbijen Arabec; če ^l!°u nismo mogli vi- uJSdoči evinasti kapuci. ]> ven^S0 se zadevali nQar ni niti trenil. Le kadar je kdo skromni beri kovancev v bakrenem krožniku, položenem zraven spod-vitih kolen, pridal nov izraz usmiljenja, so sklenjeni prsti zarisali proti darovalcu nekakšno znamenje blagoslova. Spraševal sem domačine, zakaj možak skriva svoj obraz, saj je zagrinjanje, kolikor vem, izključni privilegij žensk. »Izobčenci in zavrženci ne smejo javno razkazovati obličja,« so me poučili. »Nesrečnežu je ušla soproga, kar pomeni, da ni sposoben zadovoljevati potreb nežnega spola. Begunka ga je pahnila v sramoto ter mu nakopala porog sorodnikov in prijateljev. Zal takšni pojavi niso nobena redkost. Zatirane mladenke najdejo kakšnega 'dobrotnika', kakšnega pustolovca, klateža ali hippvja, ki žrtvi obljublja rožnato bodočnost. Lahkovemice nazadnje skoraj vedno obtičijo v pristaniških bordellh, ljubimec pa z iztrženo odkupnino vred izgine.« Hašiš Obrnil sem hrbet zakritemu izobčencu. Dovolj mi je bilo škiljenja čez gomazeče obroče zijal, nabranih okrog artističnih skupinic, katerih obrabljeni triki začuda zmeraj znova pritegnejo gledalce. Raje sem zavil v Souks, v srce Djeme el Fna, sestavljeno iz labirinta ozkih, senčnih uličic, Eldorada berber-skih trgovčičev. Na stojnicah in v improviziranih prodajalnah je razvrščeno najrazličnejše blago. Predvsem izdelk5 nenadkriljivih maroških obrt nikov, ki mamijo turiste kot magnet opilke. Najbolj iska ni so predmeti iz klepanega srebra, bogato okrašeno orožje, čudovite preproge, svilene tunike, kaftanasta, trenutno sila modernega ogrinjala, usnjene, domiselne okrašene torbe, nizki, umetelno sešiti fotelji, zavite cedre, glineni bobni in nenavadna pokrivala. Lastniki postavajo pred vhodom in vabijo prišleke. Širokogrudno ponujajo razstavljeno kramo in ko enkrat vstopiš v njihovo »svetišče«, jim boš skoraj zagotovo podlegel. Problem zase je seveda denar. Ako premoreš vsaj majčkeno barantaške žilice, ako sprejmeš igro »dam-daš«, ki ne pozna pravil in ki dovoljujejo raznovrstne gestiku-lativno-govorniške ukane, utegneš vrednost artikla zbiti na polovico ali celo na četrtino uvodoma zahtevane vsote. »Last priče, last priče! (zadnja cena, zadnja cena!)« vpije razburjeni dedec — kar pa dejansko pomeni, da se je šele začel pogajati. Nič ne: navadnega ni, če trmasti kupec ogorčeno zapusti štacuno in če potem prodajalec skesano priteče za njim, dvigajoč roke v znak predaje. Sa-fari klobuki, kakršnega sem nabavil, so sprva veljali 20 dirhamov »in niti franka manj«, a že po petminutnem besednem dvoboju je cena zdrknila na 10 dirhamov. Bolj diskretno in bolj tiho vzdušje vlada v dnu Souksa, v zakotnih »gasah« onkraj kričeče cirkuške zmede, kamor zahajajo narkomani, prekupčevalci in ženitni posredniki. Vhodne zavese so obvezno spuščene. Nenajavljeni radovednež zaman skuša vstopiti. Vljudno, toda odločno mu pojasnijo, da je spominkov zmanjkalo. Razumel sem. Ce želiš hašiš, če potrebuješ seksualne usluge, si dobrodošel, so govorile temne, pod sršeče obrvi vgreznjene zenice. Sicer ne hodi blizu, ne drezaj v stvari, ki te ne brigajo. In sem odšel. Jadrno in brez pripomb. Odličnik Vrh glavne ulice, kjer je gneča najhujša, stoji lično, zidano poslopje z razkošno, nenavadno okusno aranžirano trgovino v pritličju. Dej-stvo, da ni bilo nikogar, ki bi obiskovalec silil bliže me je močno presenetilo. Spet mamila? Ne, nemogoče! Kaj torej? Odmaknil sem težko rogoz-nico in pogledal noter. Debelušen moški, čist in skrbno urejen, se je vljudno priklonil. »Come in, mlster, come in! Naprej, gospod, naprej!)« Ubogal sem — bržkone zato, ker je povabilo zvenelo dokaj prijazno, nič priliznjeno, in ker angleško tolčem bolje kot francosko. Namesio pozdrava sem jel nemudoma pojasnjevati, da ne bom ničesar kupil, saj so poslednji dirhami ostali pri klobukarju. »Nič hudega. Ogled je zastonj,« je trgovec ostal vljuden. »Ste Nemec? Ne, nistel Poljak?« »Jugoslovan!« sem prekinil ugibanje. »Jugoslovan? Fantastično! Nobeden mojih lokalov doslej še ni gostil Jugoslovana. Vi ste prvi.« In sva brž ugotovila, da pozna našo deželo in da je v Casablanci prisostvoval celo banketu na čast predsednika Tita. Jusuf mu je ime, sem zvedel. V različnih mestih Maroka ima odprtih skupno 15 »štacun«. Večinoma trguje z Zahodom. Zaposluje okrog 200 rokodelcev, ki so združeni v posebnem manufaklur-nem klanu. Za arabske razmere je mogotec najvišjega kova. »Kako da ne tičite v pisarni? Tole tu je opravek, nedostojen direktorskega položaja,« sem vrtal vanj. Bruhnil je v sproščen smeh. »Tipična evropejska logika! Arabci smo drugačni, Arabci prodajamo z dušo in telesom, ne samo z razumom. Zame je menjava strast, vir zabave in smisel obstajanja — ter šele nato business. Ka darkoll utegnem, stopim sem-le in prevzamem posle. Uživam v barantanju, v merjenju moči, v pregovarjanju trmoglavih turistov, čim bolj se upirajo, čim bolj nepopustljivi so, tem bolj je zanimivo. Trmoglavost stranke dokazuje, da jo izbrani predmet mika, da ji je všeč. Ko na« zadnje skleneva sporazum, sva oba zadovoljna. Vesel sem, če čutim, da je prodana reč bodočega lastnika osvojila, da jo bo cenil zaradi njene kvalitete in uporabnosti, ne zaradi potrošenega denarja. Neizmerno sovražim vankeejevski način trgovanja. Tudi Američanov ne maram — dasi sem v marsičem odvisen od njih. Hladna poslovnost me žali. 'Koliko?' zinejo in ko povem številko, preprosto izvlečejo listnico ter plačajo. Vzvišeno in brez boja. Sramota! Mrzli in brezbarvni so, kakor ribe ...« Slovo Slabo uro pozneje smo, zgneteni v majavi avtobus, zapuščali Marakesh. Trg Džc-maa el Fna je utonil za strehami predmestnih nebotičnikov. Zbogam Jusuf, sem mrmral v brk. Nikoli več sc ne bova srečala. Škoda! V pičlih desetih minutah si mi razkril drobec pristne, nedoumljive orientalske biti. In celo enega tvojih sijajnih mošnjičkov com odnesel s seboj. Spretno, premeteno vrtiš jezik, ni kaj. Resda sem ti plačal v jugoslovanskih dinarjih, pa vendar! Večno me bo spominjal nate, na Marakesh in na Afriko, katere sestavni del si. I. Guzelj Zakrit, pred pogledi zvedavih tujcev zavarovan obraz ženske in pollvinllasta vrečka z napisom »Mexico 70« — to Je Maroko, to Je droben izraz nasprotij, ki jih rojeva stik dveh popolnoma različnih kultur. — Foto: L G. čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in Jim želijo veliko delovnih uspehov. OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ ZZB NOV TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZMS TRŽIČ GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s svojimi enotami: GOZDNI OBRAT ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, PREDDVOR TER GRADBENIM OBRATOM IN OBRATOM TRANSPORTA IN MEHANIZACIJE čestita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela n Delovna skupnost podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijami, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik dela ln za praznik ustanovit re OF Mesarsko podjetje Trzic se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoi s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svezi mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V na;S poslovalnicah v Tržiču, Križah, v Kovorju, DupIJ3 na Brezjah in v Kranju boste solidno postrežen • Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita 23 praznik dela 1. maj, Kolektiv zdravstvenega doma Kranj Z ENOTAMI V KRANJU, ŠKOFJI LOKI IN TRŽ*člJ čestita občanom za praznik dela Projektivno podjetje Kranj Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) Izdeluje načrte za vse vrste gradenj čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim teljem za praznik dela. prU* Na Ljubelju bodo spet hrumeli motorji Pfy de'i°» 5. aprila, so se začele v Evropi dirke za svetovno TeL "8tvo v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov. raj movalci se že selijo iz kraja v kraj ter na 12 dirkah nabi-krosl ki bodo odločale, kdo bo letošnji najboljši moto- O-etr Da 8vetu v kategoriji motorjev 250 kubičnih centi-SVed0v'Dos*ej je ta čast že pripadla Belgijcu Joelu Robertu, let0sU "allmanu in Sovjetu Arbekovu. Vsa ta imena se tudi tev , Dotegujejo za naslov najboljšega. Pisana karavana dirkajo n Prišla tudi v Jugoslavijo. Ustavila se bo v Tržiču, kjer *veto Pr0gl V Pod,Jubelju v nedeljo, 21. maja, ena od dirk za prvenstvo v motokrosu. dirk nS°d°vini motorističnih Sebei • Jubc]Ju ni trcba po' tivne PJ?atl> saJ so te atrak-torist,?Irke JJubitcljern- mo- fcnanSgIčnih spopadov dobro • začele so se pred tre- tii .desetk *o,ax\rhu Liubelja. Ko pa vo, so leta 1960 graditi n°-So' K:. Staro Porušili in s tem ke J:6, hitrostne cestne dirani V^0116- Vendar Trži-bi b* , 1 bili Tržiča,™, če ne PotiiinK ,ali druee rešitve. V Ju so našli ugodno H nrfijx Začeli g°Jhi še »tSn axČCn in divJi m°-^vrn, Šport' ki ima v kr0sV ko tradicijo, moto-fto ^ato ie letošnje svetov-^rifS0051?0 za tržiške mo-dolg*lčnc.delavce najlepša in ki p Pncakovana nagrada, la ter S.Veda terja veliko de-nostj > Sanizacijskih sposoben " . 2brali so precej števi-Vodj "reditveni odbor, ki ga fcinske dscdnik tržiške ob-*jalt v skupščine Marjan Bi- Jurjevči»nJem pa so še Jože > Slavko Hvalica, B°ris Roblek. raHci ri dJavko Hvalica ievčič rJ°bočnik, Anton Jur 'fstin , Janko Stunlfel VlIi Logar' Maks Aloj2 j «fenko Rozman, k^c v[Pančič, Matevž Lu-^bnikar Babič' Vinko vida Mejač, Franc Homan, Milan Zupan, dr. Andrej Robič, Jože Ahačič in Janez Slabe. Zaradi številnih dirk, ki so že bile v Podljubelju, so Tržičani že izkušeni organizatorji. Na progi v Podljubelju so za letošnji praznik že marsikaj uredili, zadnja opravila pa bodo opravili še v preostalih dneh do dirke. % Progo so prenovili, odstranili kamenje, zravnali teren, zasadili travo in zavarovali teren. Dela so opravili z buldožerjem, tako da je danes podljubeljska proga mnogo hitrejša in varnejša za tekmovalec in gledalce, seveda pa je zato tudi privlačnejša. % Šest metrov široko progo ograjujejo in pripravljajo tako imenovano »mrtvo cono« s posebno ograjo, na kateri bodo reklame. Pred to ograjo bo še ena, razen tega pa bodo nevarno progo varovali še številni reditelji. % Prav tako so že uredili sodniško tribuno in tribuno za goste ter jo prekrili. Zgradili pa bodo še posebno tribuno za časomerilce in tota-lizatorjc. Vse to bo stalo 80.000 dinarjev. # Ves prireditveni prostor bodo olepšali in namestili stojnice. Tudi parkirni prostori bodo letos večji. Sprejeli bodo lahko 5000 motornih vozil. Vzporedno z deli na progi tečejo tudi druge organizacijske priprave. Denar so začeli zbirati že decembra lani. To je izredno pomembno, saj prireditev me bo poceni. Stala bo 410.000 dinarjev. Mednarodnim motociklističnim zvezam so poslali novoletne čestitke skupaj s pravilnikom tekmovanja v 4 jezikih. To so dobila tudi najbolj znana svetovna motokrosistiena imena. Naročene so dvojne spominske značke in letaki. Veliko tržiško prireditev, katere pokrovitelj je Peko, pa so propagirali tudi že med svetovnim prvenstvom v smu-ških poletih v Planici. 20.000 vstopnic je že natiskanih. Njihova cena se ne bo spremenila. Stale bodo 10 in 5 dinarjev in so že v prodaji pri Kompasu in Viatorju. Prireditveni odbor je za najboljše dirkače naročil velike kristalne vaze. Kaže, da se bodo 21. maja zbrali v Podljubelju najboljši svetovni dirkači v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Odbor je poslal vabila 23 motociklističnim zvezam, in sicer v Ameriko, Azijo in Evropo. Na seznamu povabljenih dirkačev je 56 izbranih imen, od katerih se jih je dokončno prijavilo že okrog 30. Med prvimi sc je odzval svetovni prvak Joel Robert iz Belgije, ki je velik ljubitelj Tržiča. Njegova startnina znaša 3500 dinarjev in jo je bil pripravljen sprejeti v dinarjih. Vendar smo izvedeli, da se je Robert startnim odpovedal in želel, da naj jo dobi ena od otroških ustanov v Tržiču. Svetla poteza svetovnega prvaka!! Odbor bo sprejemal prijave do 9. maja in upa, da se bodo prijavila vsa največja imena v tej kategoriji motokrosa. Med elito bodo tudi trije Jugoslovani, med njimi Tržičan Jože Zu-pin. 21. maja bo doživel Tržič torej svoj veliki krst. Do tedaj imajo organizatorji še dovolj časa, da pripravijo vse, da bo prireditev uspela tako, kot je treba, šele potem bodo imeli lahko besedo najboljši mojstri motokrosa na hrumečih strojih. Upajmo, da številnih naših ljubiteljev na največji letošnji jugoslovanski motoristični prireditvi ne bodo razočarah. J. Košnjek Kdor poje, ne misli slabo Kolikor ljudi toliko značajev. To je star pregovor, ki je popolnoma resničen. Nekaj pa le drži, da imamo tudi nekaj skupnega. Vsakdo pripoje na svet. Nekateri pojejo vse življenje, drugi pa le nekaj časa. Eden izmed tistih, ki prepeva vse življenje, je Ivan Ahačič iz Tržiča, ki sem ga obiskal pred dnevi. Petje ni njegov poklic, temveč priljubljen konjiček. Povedal mi je, da se je rodil v družini, kateri je bila glasba že kar prirojena. »Izmed otrok v naši družini, je bil glasbeno najbolj ^ eJ8a |f Svetovno prvenstvo v motokrosu v Podljubelju bo proga prenovljena in zato V0n,k'o n e^a 'n Privlačnejša. Obnovljene bodo tudi nekatere druge naprave ob progi. ^I >,* ribuno za goste v ciljni ravnini so prekrili in bodo tako gledalci na tej tribuni dežjem. (Jk) Foto: F. Perdan nadarjen Miroslav, kl je že s štirimi leti poskušal igrati na harmoniju akorde. Nekaj let kasneje pa je že Izvrstno igralna orgle. V desetem letu starosti Je umrl. Ob njegovi smrti je pisalo v Kranjskem organistu, da Je umrl najbolj nadarjen organist na Kranjskem.« Ostali so še trije fantje; citrar, violinist in pevec. Zadnji je bil Ivan. »Oče ml je umrl že zelo zgodaj. Zato ml je bil prvi mentor učitelj glasbe na tržiški meščanski šoli Albin Lajn vic. Vpeljal me je v prelepi svet glasbe. Nadaljeval sem in se Izpopolnjeval pri pevovodji Martinu Planinsku, čase, ko je deloval Planinšek, bi lahko imenoval vrhunec te zvrsti umetnosti v Tržiču. Pod njegovim vodstvom smo pripravili nekaj operet, kot so Potepuhi, Dijak prosjak, Cigan baron. Prva večja vloga ml je bila zaupana v opereti Ptičar.« Se danes se starejši Tržičani spominjajo Jopega Ivanovega tenorja v Ptičarju. Dejali so, da poje kot »fogel«. Zato ga še danes skoraj vsi poznajo pod tem vzdevkom. Z njim je vedno pela tuda njegova pokojna žena Antonija, in sicer sopran. Vse glavne vloge sta odpela skupaj. Z operetami so gostovali tudi v Kranju in dvorana je bila vedno polna. »Pred začetkom druge svetovne vojne se je Planinšek umaknil Nemcem. Nastopil je kulturni molk. še smo peli, Ivan Ahačič toda pravega vzdušja ni bilo vse do konca vojne. Po vojni smo začeli ponovno pod vodstvom Dolfeta Anderleta. Nastopali smo s spevoigrami Toda takšnih uspehov kot pred vojno nI bilo več. Nato sem se vključil v Kranju v gorenjski vokalni oktet. Gostovali smo v različnih krajih Slovenije in bili povsod topi« sprejeti. Ker Je bilo prenaporno se voziti večkrat na teden v Kranj na vaje, sera zapustil oktet.« J. Piškur GLAS 19221972 TOVARNA VERIG L E SCE-JUG06 LAVIJA proizvaja: verige — tehnične verige za široko potrošnjo avto snežne in zaščitne verige Vse gornje verige izdelujemo po standardu ali posebni zahtevi kupca. Dobavljamo v naravno črni, svetlo čiščeni, črno lakirani, galvansko ali toplo cinkani izvedbi. Za verige izstavljamo atest o preizkusu. vijaki zakovice razcepke žičniki — specialni, ladijski, navadni izven rednega programa izdelujemo vse specialne vijake in zakovice po načrtih. Odkovki — pomorska oprema Kovaški deli Obenem čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela