Leto V., štev. T4Z Muoijana, torek, 17. junija 1924 PoTtnlna pavSallran«. Cena 2 Dln Izha|« ob « z|utra|. Stane mesečno 20'— Din ga inozemstvo 30'— . neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo« Miklošičeva cesta žt 16/1 Telefon fit, 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvo: IJubljana, Prešernovi ul. št. 51. Telet. it. 36. Podružnici i, Maribor. Barvarska ul. t,' Cel|e, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.812 LJubljana, 16. junija. V nedeljo so so v Sloveniji pričolc občinske volitve. Na sebi obnova občinske uprave običajno ni baš vprašanje neposredno dalokosežnega pomena. Cim bolj pa so občinski izbori oddaljeni od zadnjih parlamentarnih volitev in čira večje jo število občin, v katerih se vršijo, tem bolj dobivajo izrazito političen značaj ter se smatrajo kot važna politična nrci ' ušnja naroda in kot značilno morilo sprememb v političnem mišljenju ljudstva. V posebni meri sc volilci slovenskih občin nahajajo tokrat v povsem politični atmosferi. Borba med unitarisii in separatisti, med branitejji narodin-ga in državnega edinstva in njega nasprotniki. se bliža svoji odioč!'ni fazi ln nositeljica razdora pri nas, SLS, se zaveda, da bije obupno bitko. Ničesar pozitivnega nima klerikalizem ljudstvu pokazati, da bi moralično in stvarno podkrepil svojo politiko in doba 21 tigrov ostane za vedno žalostno - klasična ilustracija, kaj so pravi dajati narodu kamen mesto kruha. Ni čuda, da so so končno tudi slovenskemu človeku, akoravno je politično še precej naiven, začele odpirati oči in da tudi v našem ljudstvu vedno bolj prod:ra spoznanje nesreče, ki si jo je nakopalo, ko ie z ogromno večin) poverilo zastopstvo svojih interesov brezvestni in nezmožni klerikalni stranki. SLS se dobro zaveda, da prihaja čas obračuna. Njej gro sedaj lo še za to. da zavleče neminovni trenutek, da takorekoč zadrži korak U.->od baš sedaj, ko so nahaja v odločilnem spopadu z močjo naciionalne in državno ideje. Zato je stopila v boj za obči no s celim svoiim infernainim aparatom, ki si ga ie zgradila za prevaro ljudstva. Nieni agitatorii. njeno časopisje podžigajo vse slabo instinkta mase in gladko si je izmislila »kulturni boj», da bi omrač.ila razsodnost naroda ter odvrnila nieeovo pozornost od jedra celega problema. Zaman! Prvi dan občinskih volitev je pokazal, da pamet in treznost zmagujeta in da ljubezen do naroda In države v najstrupenejšem zapornem ognju klerikalnega hujskanja čvrsto raste. Dosedaj navidez tako enomajna fronta SLS je predrta in prve zmagonosne zastave vihrajo na klerikalnih okopih. Nazadovanje klerikalnih glasov v teku dobrega leta Je silnejše, nego smo pričakovali. In napredne vrste se množijo! V lepi rrstl občin so si napredni volilci priborili močne soodločilne pozicije, povsodi isier so nastopili, se bo sedaj uveljavila njihova trezna kontrola. Samovladi klerikalizma v naših podeželskih občinah je sdklenkalo. Nismo neskromni, ako pri tem ugotovimo, da je edina voditeljica in organizatorka naprednega volilnega dela ua deželi JDS. Z občudovanja vredno energijo in požrtvovalnostjo zbira demokratska stranka narodne in napredne, trezne slovenske ljudi ter jih vodi v boj proti SLS. Ona je danes edina resna in opas-ua nasprotnica klerikalizma. Tam kjer je ona postavila svojo listo ali pa organizirala skupni nastop naprednjakov so bili doseženi nad vse razveseljivi uspehi. Demokratske ln pod vodstvom JDS se nahajajoče pozicije so danes tudi na deželi čvrsto v razmahu. Žal njen klic po enotni napredni fronti ni imel povsodi odziva. Zlasti moramo očitati vodstvu SKS, da se ne zaveda svojih dolžnosti. Delo je stranke je bilo povsem nesistematično in tako sl moramo razlagati, da je SKS nekatere svoje postojanke sploh brez bo-ia prepustila klerikalcem, drugod pa Je le vrlo slabotno mogla poseči v borbo. Razveseljivo je, da so v drugih občinah zopet trezno misleči pristaši SKS z vnemo se odzvali pozivu demokratov in se ž filmi ramo ob rami uspešno borili proti skupnemu nasprotniku. Isto velja deloma tudi o socijalistih. Druge stranke se pri volitvah niso pojavile. Uspeh prvega dne občinskih volitev ie razveseljiv. Bil bi še mnogo večji, ako bi bila napredna javnost se pravočasno in še v večji meri odzvala pozivu JDS na ustanavljanje krajevnih organizacij stranke. V občinah, v katerih stalno dclu-fcio k. o. JDS, so rezultati najboljši in v sistematičnem politično-prosvetnem delu le garancija lepih formalnih uspehov Pri volitvah. Naši organiziran! prijatelji so povsodi z vnemo in požrtvovalnostjo Prednjačill vsem in njihovo uspešno de-naj bi bila vspodbuda vsem napred-njakom. Odločilna borba Je začela. Trdno smo Prepričani, da se bliža obračun slovenskega ljudstva s klerikallzmom. Ogromno delo nas čaka. Nič nas od njega odvrniti ne more ln neizogibno se bliža renutek, ko bo doba 21 tigrov spadala — k žalostni preteklosti. Politična situacija BINKOŠTNI POČITEK V BEOGRADU. — MINISTRI NA BLEDU. — DEMOKRATSKA KONFERENCA V ZAGREBU. Beograd, 17. junija, p. Včeraj so pričeli Beograd. Na Bledu so nahaja ludi mini- pravoslavni binkoštni prazniki iu politično življenje počiva. Za jutri je napovedan odhod Pašiča na Bled, da poroča kralju. Vendar šo ni gotovo, ali ss bo ministrski predsednik :"e te dni odpeljal. Vprašanje rekonstrukcije vlado izgleda, da še ni povsem razčiščeno. Nekoliko razburjenja je povzročila danes afera posl. Šuincnkoviča, ki je prispe! v Beograd s pritožbo, da so ga oblasti izgnale iz njegovega volilnega okraja v Makedoniji ler mu zabranile shod v Strugi. Posl. Sumenkovič jo zahteval intervencijo skupščinskega predsednika v zaščito svojih poslanskih pravic ler so jo tudi brzojavno obrnil na kraljn, proseč ga avdijence. Popoldne se je v tej zadevi vršila konferenca g. Jovanovlča in Pašiča. Po eni verziji jo posl. Sumenkovič (Davldovičevec) izgubil v svojem okraju zaupanje ler izjavljajo za politiko samostojnih demokratov. Da prikrije blamažo, je izzval incidente z oblastmi. Ta verzija so na da kontrolirali. Minister pravde dr. (Irisogono se je te dni mudil na Beldu ter so vrača jutri v sler Ninčič, iti kralju referira o zunanjepolitičnih zadevah. Zagreb, 16. junija, r. Danes je bil v tajništvu Demokratske stranke v Zagrebu sestanek zagrebških organizacij samostojnih demokratov. Na sestanku je Svetozar Pribičevič govoril o politični situaciji; naglašal je, da o vprašanjih, o katerih trdijo nasprotniki, dn je v vladni koaliciji nastal nesporazum, sploh ni bilo govora in da dosedaj v vladi ni bilo v tem oziru niti onega spora. Obenem je označil za povsem deplasirane v A kombinacije, d« bi se mogla sestaviti koncentracijska vlada, za katero v narodni skupščini ni nobene baze. V svojem dveurnem govoru je Pribičevič posebno naglašal potrebo, da se morajo zagrebške organizacijo inieija-tivno lotili dela v hrvatskih selih, kar je potrebno posebno radi lega, ker so po vsej priliki bližamo volitvam. Posebno jo treba iti med hrvatske seljake, ki so dosedaj bili v taboru radičevcev, do katerih pa trezna politična agitacija doslej niti ni dospela. Državljanska vojna v Albaniji BOJI PONEHA VAJO. — POGAJANJA ZA SESTAVO VLADE. Beograd, 16. junija p. Iz Skadra se jav« Ija, da jc vojska vstašev z juga pod po< veljstvom majorja Zeza z 2500 možmi dospela v Tirano. Tam se nahajajo Red« žep Sala, Alojzij Gurakuči in llasan beg Priština, ki delajo na tem, da sc sestavi vojaška vlada. Obenem pa je bila slo« vesno sprejeta tudi vojska pristašev z juga Sulejmana Dcrvina in Šalih bega Vrionija, sorodnika bivšega ministrskega predsednika Vrionija. Scfi revolucionar« cev poizkušajo rešiti vprašanja, ki so na dnevnem redu, sestaviti vlado in sklicati narodno skupščino. Likvidirali bodo sc« danij parlament in razpisali nove volitve. Tudi grupa s severa zahteva vojaško vlado. Obe grupi težita za tem, da se sanirajo finančne prilike v Albaniji, ker je bivša vlada odnesla s seboj ves držav« ni denar. Beograd, !*■ junija, r. Boj med četami Bajrama Cura in Ahmeda bega Zoga med Selištem in Kačanjem je, sodeč po topovskem ognju, ki se je danes čul od časa do časa v okolici Debra, vedno šibkejši. Iz tega se sklepa, da se je moral Ahmed beg umakniti in da je zmagal Bajram Cur. Zadnji begunci, ki so prekoračili našo mejo, pripovedujejo, da se je moral Ahmed beg Zogu umakniti na novo postojanke nad Rndomlrom. Redžep Sala je poslal včeraj 500 mož na pomoč Bajram Curu pod vodstvom svojega siuovca Iz-mida Cura. Nova francoska politika HERRIOTOVA VLADA IMENOVANA. — SMERNICE NJENEGA DE. LA. — HERRIOTOVA POT V LONDON. Obnovite naročnino! Pariz, 16. junija, s. Predsednik republike Doumergue je danes zjutraj podpisal dekret o imenovanju Ilerrlotove vlade. Pariz, 16. junija, e. Ministrski svet je danes sestavil vladno izjavo, ki se bo jutri predložila predsedniku republike. Njene glavne točke 60 nastopne: V notranji politiki: splošna amnestija, izvzemši za vojaške begunce in izdajalce; zopetna nastavitev odpuščenih železničarjev, opustitev poslaništva pri Vatikanu, natančna izvedba zakona o kongregaeijah, znižanje vojaških bremen v meri, ki je v skladu z varnostjo države, ukinjenje zakonskih dekretov, vzpostavitev monopola na vžigalice, pregled nad finančnim položajem v svrho zasiguranja ravnovesja v proračunu, zasledovanje onih, ki se odtegujejo davkom, popolna izvedba določb o prihodninskem davku, nova ureditev direktnih davkov, znižanje davkov, kl obremenjujejo konzum, zlasti prometnega davka, natančna izvedba osemurnega delavnika ter pravic strokovnih organizacij, izvedba socijalnega zavarovanja, priznanje gospodarskih pravic uradnikov ter upravna reforma. V zunanji politiki: Utrditev miru v sporazumu z narodi, razširjenje delokroga Zveze narodov, mednarodnega delovnega urada in mednarodnega razsodišča v Ilaagu, vzpostavitev normalnih odnošajev z Rusijo, sprejem poročila strokovnjakov brez zahrbtnih namenov, nadaljevanje ruhrske zasedbe, dokler se no izročijo upravi, ki je za to določena, jamstva, predvidena v Davvesovem poročilu, vzpostavitev konlrole razorožitve Nemčije, rešitev jamstvenega problema s sklepanjem garancijskih paktov pod avtoriteto Zvez 3 narodov. Pariz, 16. junija j. O prvi seji seda« njega ministrskega sveta, ki se je vršila danes pod predsedstvom predsednika republike, sc je izdal nastopni oficielni komunike: «Danes ob štirih popoldne sc je v Elysceju vršila pod predsedstvom predsednika republike Doumcrgucja se« ja ministrskega sveta, katerega so se udeležili vsi ministri in državni podtaj« niki. Na tej seji je Hcrriot predložil svojim kolegom in predsedniku republike načrt vladne izjave, ki se bo jutri pre« čitala v parlamentu.® Končnovcljavno besedilo te izjave se bo redigiralo na seji ministrskega sveta, ki se vrši jutri dopoldne ob enajstih. Na tej seji bo tudi Doumergue prečital svojo poslanico, ki jo bo popoldne sporočil 1 arlamentu. HERRIOTOVA POT V LONDON. Pariz, 16. junija, s. Ministrski pred!od-nik Herriot potrjuje, da bo v soboto odpotoval v London ter v nedeljo in pondeljek konferiral z angleškim ministrskim predsednikom Macdonaldom. Prod ali po potovanju v London bo odšel v Bruselj. Novinarji so vprašali Herriota, ali bo pred svojim potovanjem v London od« šel v Bruselj. Herriot je na to vprašanje odgovoril, da ne more še gotovo pove« dati, ali sc bo po svojem povratku iz Londona podal v Bruselj. Vsekakor pa da bo z belgijskimi ministri v teku pri« hodnjega tedna stopil v zvezo. Angleško posojilo London, 16. junija, s. Kakor poroča «Mornlng Post», se je med jugoslovansko ln angleško vlado sklenila pogodba glede posojila 300.800 Funtov Jugoslaviji. Posojilo je zajamčeno po tobačnem monopolu. Obrestna mera znata 9 odsi. DONAVSKA KOMISIJA V BEOGRADU. Beograd, 16. Junija, p. Jutri dospe v Beograd naš parnik »Car Nikola», s katerim sc pripeljejo v Beograd člani mednarodne donavske komisije, katera bo v sredo začela svoje delo. RUSKO-DANSKA POGAJANJA. Moskva, 16. Junija, s. Pogajanja v Londonu med Litvinovom in zastopniki danske vlade bodo v kratkem končana. Po zaključku teh pogajanj bo Danska ta-.koi.d«. iur« priznala sovietsko unijo. Mala antanta in Madžarska Ženeva, 16. junija j. Zveza narodov jo danes poleg o poročilu o avstrijski sana« ciji razpravljala tudi o vprašanju rumun« sko.madžarskcga in rumuusko«čcškoslo» vaškega razsodišča. Bil jc predložen predlog, naj se ta zadeva takoj reši, ker je Madžarska očitala Mali antanti, da jo hoče zavleči. Ker so jc zadeva med« tem med Jugoslavijo in Madžarsko rc« šila in se določil razsodnik, je sklenila zveza narodov, da še enkrat pozove Če« škoslovaško in Rumunijo k direktnim po« gajanjem z Madžarsko v tej zadevi. EINSTEIN V ZVEZI NARODOV. 2eneva, 16. junija, s. Svet Zveze narodov ie v tajni seji ponovno Izvolil prof. dr. Einsteina za člana komisije za med-narodno duševno sodelovanje. Kriza vsled Matteottijevega umora POBEG IN ARETACIJE VODILNIH FAŠISTOV. — MINISTRI PONU-JAJO SVOJE PORTFELJE. — REKONSTRUKCIJA VLADE. — SPRE-MEMBE NA VODILNIH AiESTIH. — STRAH PRED INOZEMSTVOM, Rim, 16. junija, e. Po vseh dosodanjih poizvedbah iu preiskavah so kažo, da to morilci poslanca Matteottija skrili umor-jenčevo truplo v okolici lionciglione, ali pa ga potopili v jozero Vico. V ljudstvu pa so jo splošno žo utrdilo mnonje, da so oblastva truplo žo našla, pa ga skrivajo, da bi se javno mnenje ne razburilo šo bolj zaradi strahovitega nečloveškega divjaštva, s katerim so fašistovski morilci spravili s sveta svojega političnem nasprotnika: 22 strelov, 7 udarcev z bodalom in eno oko izbito. Veliko razburjenje in ogorčenjo se po lašča javnosli tudi zaradi nomarnosii varnostnih oblastev v zasledovanju moralnih krivcev tega zločina. Pobegnil jo član direktorija fašistovsko stranko in šof tiskovnega urada ministrskega pred-sedništva, Cezaro It jasi, dasiravno je njegovo stanovanjo v lii nu bilo močno zastraženo. Ogorčenjo javnega mnenja so obrača proti generalnemu ravnatelju varnostno službe gonetalii T>a Bono. Danes dopoldno ob pol 10. uri jo kralj sprejel Mussolinija v cnourni avdijcnci. Mussolini je kralju očrtal položaj kot krizo, jo pa z ozirom na voliko večino v zbornici, ki jo ima vlada za seboj, predlagal samo rekonstrukcijo kabineta. Trdi se, da ima Mussolini predvsem namen dati iz svojih rok portfelj ministrstva za notranje stvari in ga poveriti bivšomu roškemu vojaškemu guvernerju generalu Giardinu. Rim, 16. junja e. Mussolinejva vlada se z ozirom na dejstvo, da jc tudi držav« ni podtajnik Finci osumljen sokrivde na umoru poslanca Matteottija, nahaja v izicdno kočljivem položaju. Vsi ministri so dali svoje portfelje na razpolago mt« nistrskemu predsedniku, da ali predloži kralju ostavko celokupne vlade, ali pa izvrši le večjo ali manjšo rekonstrukcijo kabineta. Nevaren je položaj tudi zato, ker sc v delavstvu čimdaljeboll širi misel na generalni štrajk. Rimski kvestor Bertini, ki je z gcne< ralom De Bono vodil preiskavo, je od, stavljen. Generalni ravnatelj varnostne Blužbc general Oc Bono je na Mussolini« jev poziv podal ostavko. Rim, 16. junija. 1. Na današnjem ministrskem svetu je bil Federzon! Imenovan za notranjega ministra, comniendatora Crlspo Moncada pa za šefa policije. Mus. solini je iiilerlmlstif-no prevzel ministrstvo kolonij. Genun, 16. junija. I. Odvetnik Flllppe-111 .le bil danes tukaj aretiran. Rim, 16. junija, s. fcef rimske policijo Bertini jo bil odstavljen s svojega mosta. Državno pravdništvo jc včoraj ol> petih popoldno dostavilo policiji nalog 7.a aretacijo ravnatelja lista »Oorricro Italiano«, odvetnika Filippelllja, !;i jo osumljen, da jo naje! morilce Matteottija, Rira, 16. junija c. V vodilnih vladnih fašistovskih krogih z neko bojaznijo bc« ležijo glasove inozemskega tiska o urno« ru poslanca Matteottija. Vodstvo fran« coskc socialistične stranke jc poslalo po« slancu Turattlju brzojavno sožalje, ki preklinja tako strahovit zločin in ga raz« kriva pred očmi vsega sveta. Veliko pozornost vzbuja tudi .izjava angleškega ministrskega predsednika Maedonalda, ki je najostreje obsodil umor poslanca Matteottija, katerega jo osebno poznal, in naložil angleškemu po« 'lanlku v Rimu, da ga točno obvešča a poteku preiskave. VPLIV NA BORZO IN BORZIJANCI-. Trst, 10. junija, e. Tukaj jo občinstvo današnjo opoldansko in večerne lista raznašalcem kar trgalo iz rok. Vso hujše so opaža vznemirjenost in razburjenost, ki se jo zanesla tudi na borzo. Vsi italijanski papirji so padli. Švicarski frank je napram liri zrasel za štiri točke. Opaža so danes, da so nekateri v Trstu zelo znani velcindustrijalci in ve-lotrgovci, ki so doslej nosili fašlstovskl znak, danes hodili po mestu brez tega znaka. Iz Bolgarije Bolgarski ubijalci zopet na delu. Sofija , 15. junija, r. Danes popoldno jo bil na ulici umorjen zemljoradni>ki poslanec Petkov, bivši tajnik Stambolij-skega. Morilec jo zbežal. Beograd, 16. junija, p. Iz Niša ee javlja, da je bil tam v vlaku aretiran Bolgar, ki je član bolgarskega anarhističnega udruženja »Ujedinjenjo ali smrt». Iz zaseženih spisov jo bajo razvidno, da jo bil poslan v Jugoslavijo, da bi ubil Pašiča in ako bi se mu posrcči'o uvažati, da ubijo še bivšega bolgarskega ministra Obova, ki so nahaja v Pneri. Obletnica smrti Stambolijskega. Beograd, 16. junija, p. Jutri ob 10. uri bo v Saborni cerkvi svečan pariotos o priliki obletnice smrti Slambolijskega. Parastosa so udeleži ludi Orjuna, zastopniki zemljoradniških krogov in drugih političnih strank. Mednarodna konferenca dela Zenova, 16. junija, j. Šesto mednarodno konferenco dela je danes svečano otvoril dosedanji predsednik v navzočnost, švicarskih oblasti zastopnikov Zveze narodov ter drugih osebnosti. Prisotni so bili zastopniki 89 držav, ki pripadajo mednarodni delovni organizaciji. Od teh jo 2!) narodov odposlalo svoje popolno delegacijo; to je po enega delodajalca iu enega delojemalca. Dr. Beneš jo v imenu Zvezo narodov izrazil svojo zahvalo po predsedniku ter izjavil, da bo mogla predvsem la mednarodna organizacija podpirati Zvezo narodov v njenem delovanju. Nalo jo bil na predlog angleškega delegata Bonfielda izvoljen za predsednika bivši švedski ministrski predsednik Branting. Ob splošnem odobravanju jo imel Branting svoj nastopni govor, v katerem je med drugim izvajal, da sedanji čas nl ugoden za naloge orgnnizncije, vendar pa upa, da so bo delovni organizaciji in Zvezi narodov posrečilo delovati za mir. ANGLEŠKO-ARABSKI DOGOVOR. Carigrad, 16. junija. J. Iz Bagdada javljajo: Tukajšnje zborovanje arabskih notablov jc končno sprejelo anglcško-arabskl dogovor, ki ga je sklenil Emir Fejsal. Ta sklep ie tembolj važen, ker obstoja v Mezopotamiji močna nacionalistična struja In ker so šc pred dnevi udeležencem zborovanja, kl so hoteli glasovat! za sprejem dogovora, grozili s smrtjo. Ta sklep bagdadske skupščine Arabcev, kl Je bil storjen v nedello, ie tembolj važen za Turčijo, ker ie v tesni zvezi t mosulskltn vcrašatiicin. 16. juuija: ZAGREB. V efektih je baissc trajala daljo. V bančnih papirjih je bil promet jako slab. V industrijskih papirjih jo bilo nekaj več zanimanja za Slovenijo. — V devizah je vladala danes nestanovitna tendenca. Tečaji so napram petku takoj v začetku občutno popustili ter tekoin sestanka dalje padli radi velike ponudbo in malega povpraševanju. Lo Pariz jo bil čvrslejši in 6e proli koncu blago ni dobilo izpod 105. Narodna banka jo lo ne-znatno intervenirala, ker večja intervencija ni bila potrebna. Radi rczervlranost! kupcev jo bil promet dokaj slab. NajveJ se jo trgovalo v devizi na Italijo. Notirnla so devizo: Dunaj 0.1171 do 0.1191, Bu-dimpešla 0.09 do 0.11, Italija izplačilo 861.4 do 804.4, ček 862,76 do 885.78, Lou-don izplačilo 861,25 do 364.25, ček 301.3 do 364.5, New-York ček 83.2 do 84.2, Pa« riz 161.8 do 400.8, Praga 215 do 24fi, Švica 1108 do 1188, ček 1175 do 1185; valute: 82.2 do 83.2, aK 0.117 do 0.119, Kč 213 do 215, liro 350.5 do 359.5; efekti: Trimorjo 75 do 0, Trgo 37 do 88, Eskomptna 12/5 do 128.5, Hipo 65 do 60.5, Jugo 113 do 115, Praštediona 915 do 917.5 Kreditna Zagreb 126 do 127, Etno 133 dn 0, Srpska 110 do 141, Eksploataeija 122.5 do 125, Sečerana 1130 do 1110, Isis 60 do 61, Narodna šumska 94 do 95, Gutmann 890 do 910. Slavonija 103 do 104, Strojno 150 do 0, Trbovlje 0 do 600, Union 0 do 700, Vevčo 0 do 161, 7 odst. posojilo 05.5 do 60, agrarne 23.5 do 24.5, Vojna škoda 131 do 136. BEOGRAD. Borza ni poslovala radi drugega dno pravoslavuega praznika CURIH: Beograd 6.70, New-York 560, London 24.15, Pariz 31.30, Milan 21.80, Praga 10.65, Budimpešta 0.0062, Bukare-šla 2.50, Sofija 1, Dunaj 0.00796. TRST: Beograd 27.10 do 27.80, Praga 68.20 do 68.60, Pariz 127.50 do 128.50, Ne\v-York 23.15 do 23.35, valute: dinar 27.10 do 27.80, 20 zlatih frankov 87.75 do 88.25, uradni tečaj zlato liro 444.20. DUNAJ: Devize: Beograd 830 do 840, Budimpešta 0.77 do 0.33, Milan S074 do 3080, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3902 do 8978, Praga 2089 do 2099; rabile: dolarji 70.460 do 70.800, lire 3070 do 3090, dinarji 833 do S89. PRAGA: Beograd 40.75, Rim 148.75, NE\V-York »1. BERLIN: Beograd 1.99, Milan 18.10, Praga 12.27, Ne\v-York 419. LONDON: Beograd 805, Milan 100.25, Dunaj 300.000, Praga 147.25. NEW-YORK: Beograd 119, Pariz 854, MIlan 433.25, Budinmešla 12, Praga 2H 4 fiukarešla 13.50. Pričetek obračuna s klerikalci Pri občinskih volitvah v ljubljanski okolici so dobili klerikalci koma} nad polovično večino oddanih glasov. — Nazadovali so od skupščinskih vo-litev §a okroglo 1200 glasov. — Napredni glasovi narasli od 1754 na 2940 glasov. — Glasovi JDS narasli najmanj za 100 odstotkov. — Slab uspeh za naprednjake le tam, kjer SKS ni hotela zveze z JDS. — Klerikalci so odjedli glasove le SKS ter komunistom iu socijallstom. DOL: Klorikalci 1C0 (12), SKS 68 (B). DOLSKO: Kmetijsko delavski blok Ljubljana, 16. junija. Včeraj so so vršilo občinske volitve v ljubljanski okolici in v nekaterih občinah kamniškega okraja. Klerikalci so se nanje pripravljali še pod svojim režimom gosp. Sporna, kar jim jo posebno prav prišlo že pri sestavljanju list, ki so za te volitve posebno važnosti. Značilno za stranko, ki jo dobila pri zadnjih volitvah na Kranjskem, razven enega vse mandate, je, da SLS v velikem številu občin ni nastopila pod svojo formo. Izgleda, da notranje zadovoljstvo v toj stranki ni povsem v redu. Katoliški boljševiki so postavili v več krajih svoje liste, iz katerih so prav lahko razvije počasi tudi samostojna stranka, za katero vedno stremi dr. Gosar. Tudi kmetje SLS postajajo rniitentni. kar kažeta pi-.;obno slučaja v Medvodah in Šmarju, kjer sta župnik in dekan z oficijelno SLS prav sramotno obsedela. Izid volitev nedvoumno kaže. da se ljudstvo že zopet obrača od SLS in da jo sito a v t o n o m i -stičnih fraz in tigrovske politike. Pri zadnjih skupščinskih volitvah jo SLS skočila od 3702 glasov — ki jih jo dobila na dolej omenjenih voliščih pri občinskih volitvah 1921 — na 58 2 0 glasov. Sedaj pa je zonet padla na 4 0 7 8 glasov te-izgubila 114 8 glasov, kar znači nazadovanje okoli 20 Treba je le šo onega krepkega sunka in pametno konsolidacijo naprednih volilcev, pa bo SLS potisnjena tja, kamor po svoji jalovi in ostudni politiki tudi spada. Klerikalci bi že to pot Šc mnogo slahejšc odrezali, da bi SKS svoje lepe pozicijo iz 1. 1021. znala in hotela držati. Takrat je SKS dobila pri občinskih volitvah 1872 glasov v dolej omenjenih občinah, sedaj je sama dobila le 601 glasov in lo največ, v zvezi z JDS je rešila še lepo število samostoj-nežev pred klerikalnim potopom. Posebno katastrofalno nazadovanje SKS je videti v Grosupljem, preje 170, sedaj 70, v Polhovem gradcu pro.ie 88, sedaj 0: v Št. Jurju okoli 70, sedaj 0; v Šmart.nem pod Šmarno goro prejo 224. sedaj 62 glasov. Za ncinteresira-nost vodstva SKS za svojo podeželske pristaše jo najbolj značilen slučaj r Tomišlju, k.jer je tajnik JDS rešil SKS, da je bila njena lista sploh vložena. JDS je, kar jasno potrjujejo Številke. edina stranka, ki je pri teh volitvah tako z ozirom na zadnje občinske, kakor tndi z ozirom na skupščinske, napredovala. Njeni glasovi so se čisto gotovo podvojili. JDS ni iz tajništva sistematično vodila volitev le v krajih, kjer je imela čisto svoje liste, marveč je zlasti z veliko požrtvovalnostjo inicijativno delovala tudi tamkaj, kjer so bile skupne liste JDS in SKS. G o t v o j e, da bi brez JDS ne bilo resnega odpora proti SLS. Izgleda, da je šlo delavstvo v ljubljanski okolici preko glav komunističnih voditeljev, ker so vendarle skoraj povsod nastopili komunisti skupno s socijalisti. Ne brez uspeha, četudi bi lahko bil njihov uspeh mnogo večji in bi pametna, soclialist.ična stranka, mogla klerikalcem nobrnti prav vse delavstvo. Soeljaillsti raznih branž so mtd ?eboj tako razkosani, da 111 upanja. da b! iih tudi te volitve kaj izučile. V svojo lastno nocubo so bodo še naprej med seboj klali, vsi skupaj pa se obelili gospodi na črne suknje. IZID ODČ. VOLITEV PO OBČINAH DEVICA MARIJA V POLJU: Delavska zve?a CSLS1 272 C0), kmetska zveza fSLS) 76 (8), komunisti 178 (6). JDS in SKS 170 (fl), obrtna tnrovska zveza 50 '1). — S polno paro so se tu vrgli klerikalci na komuniste, porabljajoč zase trboveljske dogodke. Posrečilo se jim je preeej glasov odjestl delavcem. Napram strahovitemu pritisku klerikalcev, ki so na račun delavskih glasov celo napredovali zn. 71 glasov, so združeni naprednjaki dosegli 170 glasov, kar znači napram skupščinskim volitvam (112 glasov) prav len napredek. ŠT. VID NAD LJUBLJANO: Kmetska lista SLS 141 (T), obrtna lista SLS 66 (3), delavska lista SLS 150 (8), gospodarska delavska lista (JDS in socialisti) 150 r7). ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO: SLS 116 '8), kmetska delavska zveza, (komunist! in socialist!) 189 (18). SKS 02 (4) rezultatov. — Tu jo nazadovanje kme-tijcev naravnost katastrofalno. Sedaj bo dnhili le 62 glasov, dočim so dobili leta <021. 221 glasov. Trmoglavost In neorl-kritosrčnost lokalnih faktorjev SKS napram lokalni JDS so jo jako žalostno obnesla In upajmo, da bo vsaj v bodočo tndi tu nanrednjnke »pamet srečala«. DOBRUNJE: Kmetska zveza 203 (8), delavska zveza 214 tO), Združena delavska kme!i.i»ka obrtna lista (Korbarjeva contra SLS) 127 (4), Splošna delavska lista napredni delavci 158 (4), gOBpodar-tka stranka JDS 120 (3), (napreden) 23 (1), klerikalci 119 (6), zdru žena kmetijsko delavska stranka 37 (2). JEZICA: SLS 234 (15), delavska lista 83 (fi), gospodarska lista JDS in SKS 07 (4.). Črnuče: Kmetska zveza 54 (3), delavska zveza -11 (2), Delavsko-kmetskl blok (socialisti) 70 (4). Na Ježioi jo bila od klerikalne strani Izredno živahna agitacija. pri kateri so proti delavstvu klerikalci zlorabljali trboveljsko dogodke, t—--to so pa plašili z versko nevernostjo, ki so jo razglasili v zadnjem »Domoljubu'«. PRESERJEt SLS 92 (8), rakitnlška gospodarska stranka (mešana) 109 (9), predorsko gospod, stranka JDS In SKS 99 C8). BREZOVICA: SKS 00 (4), SLS 11R (7), lista delavskega ljudstva (10 (4), kmetsko delavski blok 84 (2). — V obeh teh občinah je opazovati veliko nazadovanje SKS, ki je dobila v Preserju pri zadnjih obč. volitvah 155, sedaj s pristan ši JDS le 99 glasov. V Brezovici je imela SKS 1. 1921. 100 glasov, sedaj jo JDS dobila le PO glasov. BOROVNICA: SLS 82 (0), neodvisna delavska kmetijska stranka (komunisti in socialisti) 99 (8), JDS 52 (4), obrtniška lista (JDS in SKS) 49 (4), združeni kmetje (JDS in SKS 40 (3). — V tej občini jo zlasti velik padec klerikalcev, ki so padli od zadnjih skupščinskih volitev za več kot polovico (88 glasov). Tudi napram zadnjim ohf. volitvam I. 1921. so nazadovali za 54 glasov. JPS pri zadnjih občinskih volitvah pod svojim imenom sploh ni nastopila, sedaj pa jo dosegla 52 glasov, njeni pristaši pa so sodelovali tudi v obrtniški in kmetskl listi. Naprednjaki so doseeli skupaj 141 clasov. dočim so pri zadnjih skupščinskih volitvah imeli JDS In SKS skupaj lo 59 glasov. S komunisti so volili železničarji. VIČ: SLS. 287 (12), kmetska delavska stranka (socijalisti tn komunisti) 275 (12), napredna gospodarska skupina (JDS. in SKS.) 210 (9). — Volilnih upravičencev 1250, udeležbe 778. Hud poraz je doletel klerikalce, ki so zgubili od skupščinskih volitev skoraj eno tretjino svojih volilcev (129). Tudi tukaj so hoteli klerikalci zra-sti na stroške socijnlistov. Pri agitaciji so se posluževali lepih kočij ln avtomobila, a jim tudi to ni veliko pomagalo. Napredni Vičani so se pa prav dobro odrezali. Dočim jo dobila pri skupščinskih volitvah JDS. 121 glasov, SKS. pa 22, je sedaj dobila napredna lista 216 glasov. Le tako naprej 1 ZGORNJA ŠIŠKA: SLS. 68 (4), socijalisti (SSJ. in KDS.) 112 (7), JDS. 170 (11) kmetska gospodarska lista SKS. 55 (3). Nadvse pričakovanje lep uspeh jo dosegla tu JPS., ki je zrasla od 2 odbornikov na 10 ter napredovala od skupščinskih volitev od 98 na 170 glasov. Klerikalci so padli od 170 na 68 glasov. Slava zavestnim šiškarjem ter njihovemu vzornemu voditelju Zakotniku. Hvala vsem, kl ste pokazali, kako je treba delati, da se vrže klerikalce ob tla. RACNA: SLS 65 (7), kmetska zveza 24 (2). PIJAVA GORICA: SKS 82 (8), kmetska zveza 42 (4). ZELIMLJE: klerikalci 65 (6), naprednjaki 119 (11). MEDVODE: SLS 44 (2), delavska zveza 118 (7), napredna delavska lista JDS in SKS 135 (8), kmetska delavska lista (klerikalni disldonti) 131 (8). — V Medvodah jo bila ofioielna lista SLS (župni kova), ki pa jo dobila ravno 6 glasov manj, kakor jc bilo na tej listi podpisanih kandidatov 'n namestnikov. Župnika sn toroj tudi njegovi »najzvestejši* ogoljufali. Dosedanjega rupana, ki je imel '-rjo listo in dobil 131 glasov in 8 odbornikov ie zadnji »Domoljub* tako opsoval, da bi moral biti čisto brez časti, ako bl hotel šo naprej Domoljubar-jem O.ko delatt Socialisti in komunisti so volili ' klerikalci menda v zahvalo, da J«" SLS z zvitostjo razbija stranko. ft' 'moJnejr« stranka jo sedaj združena JDS *t SKS. ki jo dobila 135 glasov, H1"S 'Terikalci 170 (10), kmetska i,—in. n«? VRHNIKA: SLC 584 (14), nazadovala za 127 glasov, JT"S 205, (socialisti (kmetska delavska lista 226 (5), SKS 68 (1), Razveseljiv jo na Vrhniki izid volitev za JDS, ki jo od zadnjih skupščinskih volitev napredovala od 79 na 205 glasov. Tu se vidi, da. so da. z vztrajnim ln sistematičnim prosvetnim in političnim delom ter z dobro voljo doseči prav lepe uspehe. Klerikalci so padli od skupščinskih volitev za 180 glasov in demokrati pa naj sedaj gledajo, da jih bodo drugič. So mnogo bolj reducirali. ŠMARJE: SLS 62 (-1), napredna kmetska stranka (JDS in 8KS) 99 (7), narodna kmetska dolavska zveza (naprednjaki in klerikalni disidenti 89 (6). — Zelo tragično 00 končalo volitvo v Šmarju za farovško stranko, kl jo imola oficlclno ime SLS. Dobila je le 62 glasov ln le 4 odbornike od 17. Tudi tukaj se .je Ijud stvo naveličalo politik .joče duhovščino. Nekaj klerikalnih disideutov je bi'.o tu- di na napredni ia narodni kmetsko , delavski listi. STUDENEC - IG: Kmetska zveza 66 (6), naprodna km. 6kupina 57 (5), SKS 07 (6). IŠKA VAS: SLS 29 (3), SKS <2 (o,. TOMIŠELJ: SLS 43 (8), SKS 50 (5). IŠKA LOKA: SKS 84 (4), SLS 81 (8). • Napram klerikalcem so jo pri teh volitvah ižanski kot piav -zvrstilo držal. Klorikalci so padli v občinah, ki tvorijo skupščinsko volišče na Igu za 150 glasov. Verska gonja, ki jo jo zadnji »Domoljub* uprizoril z iJansklm kaptanoci Rovtarjem jo drugod sicer vplivala, lžau ci so so pa na svojo oči lahno prepričali kako grdo jo »Domoljub* '-ig.il In obro-koval zlasti tamošnjega neduČItelja Zieg-lorja. Tudi JDS je to pot nastopila z napredno skupino ter dosegla 57 glasov in 5 obč. odbornikov, dočim dosedaj v občini n! bila zastopana. GROSUPLJE: SLS (avtonomiutična delavska kmetska stranka, Beltramovel) 170 (10), stranka malih kmetov in delavcev JDS 57 (3), SKS 70 (4). SLIVNICA: SLS 102 (6), gospodarska lista (JDS in SKS) 67 (S). - V Grosupljem so Imeli ofiolelul klerikalci smolo. Dvo njihovi listi sta bili zaradi sleparskih podpisov razveljnvljoni. Zato :e SLS morala vgrizniti v kislo jabolko tor ra-gnati svojo volile« v boj za listo svo-jeglavoga Beltrama, ki je združil okoli sebe boljšovike vseh vrst. Značilno je za poštenost »Slovenca*, da poroča v svoji posobnl izdaji, da ao dobili komunisti 70 glasov (4 odbor.), dočim jo to bila SKS. Demokrati jo na lis'i malih kmetov ln delavcev združili 57 glasov. Začeto delo je treba sadaj energično nadaljevati. Malo statistike V naslednjem podajamo pregled glasov, kl so jih dobile pri nedeljskih ob činskih volitvah tri glavne skupine: klerikalci, naprednjaki in socijalisti oz. komunisti. Pregled le urejen po državno-zborskih voliščih, kl obsegalo po nekod po več občin skupaj. Prva kolona (1924) kaže število za dotično skupino pri ne-dcljsklh občinskih volitvah oddanih glasov, druga kolona (1923) glasove pri lanskih volitvah v narodno skupščino, tretja kolona (»Razlike*) pa predočuje napredovanje oz. nazadovanje skupine. NAPREDNI GLASOVI 1924 1923 Razlika Borovnica 141 59 82 Brezovica (Log) 134 75 59 Dobrova 60 44 16 D. M. v Polju 220 112 108 Dolsko (Dol) 81 51 30 Grosuplje (Slivnica) 196 72 124 VIČ 216 143 73 Horjul (St. Jošt) 104 76 28 Ježica (Črnuče, Podgorica) 112 64 + 48 Medvode 135 50 + 85 Polhov gradeč (Črni vrli) — 24 24 Preserje (Rakitna) 99 64 + 35 Rudnik — 8 8 Dobrunle 120 93 h 27 Ig-Studenec (Iška Loka, Iška vas, Tomišelj Vrb-ljenj) 256 180 + 76 St. Jurij 17 36 19 St. Vid 150 113 + 37 Šmarje -tj- 188 50 + 138 Šmartno pod šmar. goro 62 58 + 4 Vrhnika 273 111 + 162 Zg. Šiška 225 146 + 79 Zellmlje (Pljava gorica) 151 125 + 26 2940 1754 + 1186 SOCIJALISTI IN KOMUNISTI 1924 1923 Razlika Borovnica 99 137 — 38 Brezovica 66 115 — 49 D. M. v Polju 178 282 — 104 Dolsko 37 28 + 9 Vič 275 192 + 83 Ježica 153 96 + 57 Medvode — 58 — 58 Dobrunje 158 186 — 28. Šmartno pod Šmarno goro 189 112 + 77 Vrhnika 226 185 + 41 Zg. Šiška 112 94 + 18 1493 1485 + 8 KLERIKALNI GLASOVI 1924 1923 Razlika Borovnica 82 170 _ 88 Brezovica (Log) 205 242 — 37 Dobrova 238 236 + 2 D. M. v Polju 348 277 + 71 Dolsko (Dol) 3 279 306 — 27 Grosuplje (Slivnica) 272 391 — 119 Vič 287 416 — 129 Ježica (Črnuče, Podgorica) 397 493 — 96 Račna 89 93 — 4 Medvode 162 297 — 135 Preserje (Rakitna) 201 221 — 20 Rudnik 144 119 + 25 Dobrunje 507 558 — 51 Ig-Studenec (Iška Loka, Iška vas, Tomi- šelj, Vrbljeue) 183 333 — 150 Št. Vid 357 327 + 30 Šmarje 62 167 — 105 Šmartno pod šmarno goro 116 173 — 57 Vrhnika 584 714 — 130 Zg. Slška 68 170 — 102 Zellmlje (Pljava gorica) 97 123 — 26 4678 5826 1148 drugem mestu prlobčujemo, razdeljeni takole: Borovnica: JDS 32, JDS in SKS 40, JDS In drugi 49, skupaj 141; Brezovica (Log): SKS 60, SKS In drugi 40, JDS in drugi 34, skupaj 134; Dobrova: JDS in SKS 60; D. M. v Polju: JDS in SKS 170, JDS in drugi 50, skupaj 220; Dolsko (Dol): SKS 58, SKS in drugi 23, skupaj 81; Grosuplje (Slivnica): JDS 59, SKS 70, JDS in SKS 67, skupaj 196; VIČ: JDS 200, SKS 16, skupaj 216; Horjul (Sv. Jošt) SKS in drugi 104; Ježlca (ftrnuče, Podgorica): SKS 45, JDS in SKS 67, skupaj 112; Medvode: JDS in SKS 135; Polhovgradec: ni bilo volitev, ker je bila vložena samo lista SLS. SKS jc pri zadnjih občinskih volitvah imela tu 88 glasov; Preserje (Rakitna): SKS in drugI 99: Rudnik: prodrli dvo klerikdnl listi. SKS jc imela pri zadnjih občinskih volitvah 55 glasov; Dobrunje: JDS in SKS 120; Ig,Studenec (Iška Loka, lška vas, Tomi« šelj, Vrbljcnjc): JDS 57, StCS 199, sku. paj 256; St. Jurij (Ltpljenje): SKS in drugi 17, zadnjič SKS 82; St. Vid: JDS In social. 150, SKS nl ho. tela dogovora z JDS ln je ostala brez liste; Šmarje: JDS in SKS 99; Narodna lista 89, skupaj 188; Šmartno pod Šmarno goro: SKS 62, zad< njič 224; Vrhnika: JDS 205, Verbičeva lista (SKS?) 68, skupaj 273; Zg. Slška: JDS 170, SKS In drugi 55, skupaj 225; Žellmlje (Pljava gorica): SKS 151. Na vseh teh voliščih JDS 743, SKS 661, JDS In SKS 758, druge JDS ln SKS mešane napredne liste 778. Vseh nap red. nih glasov skupaj 2940, napram 1754 glasov pri zadnjih skupščinskih volitvah, ko je JDS dobila 678, SKS pa 1076 glasov. * VELIK PORAZ KLERIKALCEV V DOMŽALAH. V kamniškem okraju so se v nedeljo vršile volitve v 8 občinah. V Domžalah so klerikalci strahovito pogoreli. Od 17 mandatov so dobili le 5 (112 glasov) zdru ženi naprednjaki so dobili 214 glasov (10), obrtna lista pa 46 (2). Nad krasnim uspehom vlada med naprednjaki veliko zadovoljstvo in zadoščenje. Volitve na Štajerskem Včeraj, v pondeijek, so se vršile ob črnske volitve v občinah celjskega sodnega okraja. Danes se vrše volitve v vranskem sodnim okraju. Ker poslujejo pošte po deželi le do 18., ko še volilni izidi niso bili znani, smo dobili sinoči le poročilo o volitvah v okoliški občini Celje in kratko poročilo o napredni zmagi v trgu Št. Jurij ob juž. želez. Ostale rezultate objavimo jutri. OBČINA CELJE-OKOLICA Volišče Breg: SLS 229 glasov, Ko-rcnovci 55, Bertonovci 40, Gospodarska lista (narodno . napredni volilci) 140, nemškutarji 19. Volišče Gabcrje: SLS 107 glasov, Korenovci 111, Bernotovci 35, Gospodarska lista 111, nemškutarji 92 glasov. Skupni rezultati: SLS 336 glasov, 12 mandatov, pri .zadnjih volitvah 316 glasov, 10 mandatov. Korenovci 166 glasov, 6 mandatov; Bernotovci 75 glasov, 2 mandata, pri zadnjih volita vali socijalisti 429 glasov, 14 mandatov. Gospodarska lista 251 glasov, 9 mandatov, zadnjič 258 glasov, 8 mandatov. Nemci 111 glasov, 4 mandate, Pri občinskih volitvah Nemci zadnjič niso glasovali, pri skupščinskih so iimeli 79 glasov. Volilcev je bilo 1507 oddanih glasov pa 930. Udeležba je bila torej slabša. Zadnjič je bilo volilcev 1386. glasovalo 1003. TRG ŠT. JUR ob juž. želez., ki je bil doslej v klerikalnih rokah, jo prišel pri včerajšnjih volitvah v napredne roke, ker si je, združena napredna lista priborila večino. Naprednim volilcem Studencclg. Za požrtvovalno sodelovanje v volilni bor. bi, ki se jc vršila preteklo nedeljo, se vsem volilcem iskreno zahvaljujemo. Za« vednost in agilnost naših ljudi, ki so res z vnemo in vso požrtvovalnostjo pripo« mogli do tako lepega števila glasov ter prizadeli s tem klcrikalccm hud udarec, naj bo v bodoče vsem drugim za vzgled. Tako treba delati, ako hočemo vreči od sebe klerikalni jarem. Lc krepko naprej po začrtani potil Vsem onim, ki so se trudili in dejansko posegli v volilno bor. bo šc enkrat najlepša hvala, — Volilni odbor. Volilcem gospodarske napredne liste na Vičul Za požrtvovalno sodelovanje v volilni borbi, ki se jc vršila prošlo ne. deljo, se vsem volilcem iskreno zaliva. Ijujcmo. Disciplina ln odločni nastop na« ših volilccv sta obrodila razveseljiv sad in s tem napredek od 97 na 216 glasov. — Volilni odbor. Po voliščih, za skupščinske volitve do ločenih, so z ozirom na izid volitev na. prcdnlakl. katerih skupne številke na 1 Politične beležke + Zaplemba «SIovenca». Pristojna oblast jo v nedeljo zaiplemila «Sloven-: ca». Razlogi nam niso še znani, veni dar si lahko mislimo da so jo »Slovenec* zagrešil bodisi s tem, da je proj slavljal komunizem, ali pa, kar jo ii vsega njegovega pisanja Jo več te. dnov razvidno, je hujskal na verski in plomenski razdor in poživljal v na-silja. Mi kot novinarji živo obžaluje, mo, da je v Sloveniji prišlo tako daleč, da t,roba list radi državi opasnega, hujskanja zabranlti. Brez ozira na to' ia nam bodi prav z novinarskega stališča dovoljeno pojasniti, zakaj smatramo, da v nobenem slučaju glasilo SLS no zasluži obzira. 2o mnogokrat smo grajali nepoštenost, da je »Slovencu* odgovorni urednik narodni p oslanec Franc Kremžar. Istotako so uredniki »Domoljuba*, »Straže*, »Go. podarja* poslanci. Pa tudi vsi člani konsorcija »Slovenca* so narodni po-slancl, tako da uživa ta list pravo imu. niteto za vsakteri zločin. On se je od-tegnil državni justlcl ter se sam postali s tem izven kazenskega zakona. To tališče zlorablja na vso moč. Politične nasprotnike blati in jim brez kazni krade čast. Državo izpodjeda kai'cor črv zdravo deblo. Htijska na poboje in pokolje. Vse to krije škof Jeglič. Katoliški tisk v Sloveniji je o s tu-d en madež na katoliški cer. k v i sploh in jo lo obžalovati, da niti papežev nuncij, niti drugi ccrkvc, ni krogi nimajo dovolj čuta za odgovornost, da bi i Škofu povedala, da tn ne gro. Če ccrkvcni dostojanstveniki ne vejo, da jim jn dolžnost, naj se no č-.-JlJo radi posledic. — Kakor smo izvedeli, jo sodišče včeraj zaplembo v vsem obsegu potrdilo. + Prismojeno momljanje. »Slovenec* skuša osumničiti demokrate, da je razpust občinskega sveta v Ljubljani v zvezi z gmotnimi željami. Ni vredno odgovarjati na prismojene izmišljotine škofovih lažnikov. Mi samo ugotavljamo, da je SLS začela napadati gospodarske zavode. Vrhu tega pa piše »Slovenec*: »Vprašanje je, čs bodo široki ljudski sloji Pe zaupali svoj donar Mestni hranilnici, kateremu e demokratski režim postavil na čolo enega ljubljanskega demokrata trgov-ca Kollmana.* SLS se igra z ognjem, ko se jo odločila za te vrsto pisavo. Odgovorna jo za vse posledice in ne bo se smela hudovati, ko bomo vračali milo za drago. Demokrati se zdaj trudijo, da popravijo, kar so zavozili klero-komunisti, SLS pa vabimo, naj pometa pred svojim pragom. Zakaj veliko jc tam stvari, ki so potrebir, da se jih pomete. Ako pri tem želijo našo pomoči, smo radi na razpolago. + Kaj je z razgranlčenjem napram Italiji? Gosp. Bodrero je pretekli te. den potoval v Rim. da dobi končne instrukcije za izvedbo razgraničenja. A medtem ko ugodni letni čas mineva in se dogajajo neprestano neprijetni incident! na demarkacijski liniji, gosp. Bodrera ni nazaj in tudi ni naredbe, da prideta komisiji skupaj. Bilo bi umestno, da naša vlada energično vpraša v Rimu, ali se hoče ali se noče ureditve granic. Ali so hoče držati besedo ali nc? + Fatalne lekcije našim avtonoml-stom. Na zagrebškem zaupnem sestanku svojih prijateljev je gosp. Davidovič moral pokazati barvo v vprašanju državnega in narodnega odinstva. Gosp. Davidovič je ' tem oziru izjavil pravzaprav doslovno tako, kakor dva dni prej gosp. Pribičevič. Dejal je očavidno na adreso na,še SLS: »Mi smo jedan narod, koji treba da kao što ima j e d n u drža; v u i jedan jezik, da dobije i j e d n o ime jugoslovensko. Oni koji tvrde da smo tri naroda ima ju da se u sebi lome in da spoznajom konačnn dodju jedinstvenom jugoslovenskoni shvačanju.* Hud poper za Radiča in za SLS, kl pravi, da le naivni idealisti morejo govoriti o narodnem jedin-st.vu. Gosp. Davidovič bi dobro storil, ako bi svojim besedam dal slediti dejanja: pusti naj antinacljonalne zavei-nike, ki so ga politično zlorabili in f« vrne na pravilna pota demokratska politike. Jugoslovenskl narod fo morc konsolldlrati predvsem z vzgojo nova generacije. Ta vzgoja mora biti dosledna in ne moro biti v rokah separatistov, če naj so kaj doseže. Samo z ljubavjo so politični problemi ne re-šavajo. S popuščanjem smo ojačili raz-druževalne sile. Našo načelo in taktika je: Enakopravnost., bratska ijubav, a kdor samo ruši in sprečava edinstvo, s tem moramo moriti moči. Ljudje, ki zahtevai,jo ra,zoepljenjR države, nn delajo za »sporazum*, kajti že hteva sama, četudi neresna, razburja. Gosp. Davidovič izvoli predvsem pridobiti svoje zaveznike na svoje in naše Bknpno stališče o narodnem edinstvu in J n gosi oven s t, vu. Vse drugo nrido potem samo od sobe! Zbirajte im darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Veselje do dela ustvarjate svojim uslužbencem sami, »l" nabavite ERIKA ali ®a SDEAl pisalni strol. ><""> The Rex Co.. UubUan* niki, kjer 60 nnSIl umorjeno. Aretirana sta bila v nedoljo d ca postopača, ki se jih jo sumilo, da bi morda izvršila umor. Vondar proti njima doslej nI te nlkakih dokazov. Volilaa borba v Lescah Tudi v našem kraju jo boj za občinsko volitvo v polnem razvoju. Svojo srečo hočejo prvič in zadnjič poskusiti tudi klerikalci. Oglejmo si malo njihovo listo, ki jo dokaj zanimiva. Nosilce liste ia kandidat za županski stolček ;.> nekdanji zagrizeni komunist togačnik. Drago mosto zavzema 2bat iz StudonSic, kl posebno rad čisti kljuko po sodniji, kjer jo žo dobro znan. Jcscil jo tudi pripovedoval, da jo tiger l!r"dar izposloval za Stndenčice za. mo=.t a,.000 kron podpore. Minulo jo zo skoro leto, n žo danes ni mostu no denarja, '/.bat jo menda podžupanski kandidat. Občinski tajnik bi pa menda v iiajilabšom slučaju postal bivši predsednik Krootljske družbe Iskra, sedaj m i J kar v Clnbc.ih, tudi znan iz več afor. Čudno pa se nam zdi, kako jo za Sel na klsiik.-,' o listo mlinar in trgovec, p. Ro»'nno iz Zapuž pri Lescah. O drugih klenka nih kandidatih sploh no govorimo. Zn ','ipana in občinske odbornike pa poili'Vmo žo naprednjaki sami, da so na bodo drugi preveč trudili, kajti Lesce so lile In bodo tudi ostalo napred 'a občina. TELOVADNI NASTOP DVEH SOKOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU. Dne 14. in 15. t. m. so jo vršila zanimiva telovadna prireditev nižje realko in deške meščanske šole. V soboto je Imela prireditev značaj lahkoatletske tekme inod obema zavodoma. Navdušenje in vnema mladine pri tekmi jo bilo velikansko; pri tekmi so se dosegli zelo lepi uspehi: Bkok v višino 143 cm, v daljino 5.20 m, metanje diska 24.70 m, metanje krogle, 5 in pol kg težke, 8.78 m, tek na 100 yardov 12.1 sek. Večina prvih mest je odnesla realka. V nedeljo ob 11. dopoldne se jo vršil staletnl tek skozi mesto na 1000 m dolgi progi. Borba je bila ostra, prva je prišla na cilj realčnu staleta v razmeroma zelo dobrem času 2 min. 17 sek. Popoldne ob pol 4. se jo vršil tolo-vadnl nastop. Vsporod je bil zelo pester: proste vaje, izvajane posebno od starejših dijakov strumno in skladno; zabavna tekma: tek v vrečah; orodna telovadba, Žid, da so se tupalam poskušalo pretežke vaje; zelo zanimiva in napeta tekma med obema zavodoma v igri , rezultat 17:15 v prid realke. Kot zadnjo točko je podala meščanska šola še nekoliko učinkovitih skupin. Občinstvo jo poselilo prireditev v po-volnjem številu. Celotna prireditov, kl je uspela v vsakem oziru in dala čast telovadnim učiteljem na omenjenih zavodih, gg. Cestniku in Lavrenčiču, jasno priča, kako si je treba telovadbo zamislili lu voditi, da dobi mladina veselje do nje. Čisti dobiček jo bil namenjen podmladku Rdečega križa na obeh zavodih. SOKOLSKI DAN V ŠT. LENARTU V SLOV. GORICAH. Nedelja 15. junija je bila za št. Lenart pravi praznik sokolskega dela. Vršil se je I. okrožni zlet naraščaja mariborskega okrožja združen z razvitjem prapora domačega, splošno znanega in priljubljeno-| ga lenartskega društva. Spored se jo pričel znrana s sprejemom udeležencev iz Maribora, Studencev, Ruš in Jarenine, nakar Je odkorakala okoli 200 oseb broječa povorka z godbo skozi trg v lepi Sokolski dom. Tam jo br. doktor Gorišek pozdravil goste z željo, da ponesejo najlepše spomine iz Lenarta. Telovadci in telovadke so imeli prod obodom še kratko skušnjo za popoldanski nastop. Točno ob 2. url je br. dr. Gorišek pred zbranim naraščajem in članstvom orisal zgodovino sokolovanja v št. Lenartu pred in po vojni, razložil pomen prapora in pritrdil vanj prvi žebelj. Za njim jo spre- govoril šo naS starosta br. dr. Pivko i imenu župnega predaodstva. Ko jo bil prii|>or pritrjen, so domačo Sokolice pri. pelo vsem trem mariborskim praporom spominske trakove, i o končuuem razvitju je krenila dolga vrsla sokolske družino, kateri so so priključili bratje iz Ptuja, k nastopu. Nastop se je vršil v naslednjem redu: moška in ženska deca (12), moški naraščaj (33), četvorica moško duce iz Studencev, ženski naraščaj (02), čin. ni (20), žen. nar. sedniorica iz Maribora, članice (12), moš. unr. rajalni boks iz Maribora, orodna telovadba 3 vrst in devoUn' riea iz St. Lenarta. Nastop je pokazal do. bro izvežbanost, le močvirnata tla »d izvedbo precej otežkočlla. Slavlju Jo pri« sostvovalo mnogo kmečkega ljudstva ia gostov od drugod, posebno iz Mnribora, S lem sokolskim dnevom smo bili zndw voljni, želimo pa šentlenartskemu prapor ru, da bi skoro zaplapolnl čez vso jugo^ slovansko Slovensko gorice. Zdravo! us. Dopisi RIBNICA. Prireditev meščansko • Šolsko mladine so vrši danes, v torek pn šolski maši ob 6. uri zvečer i. istim sporedom, kakor jo bilo prvotno določene. TRBOVLJE. Dne 29. maja smo priobčili Članek, v katerem je bilo omenjeno, da priredo dno 1. junija razni protidržav. ni elomenti izloto v okolico Trbovelj, Ugotavljamo, da nam tega članku nI po. slnla krajovna organizacija .IDS v Trbov ljah in tudi naš dopisnik nI imel v mi« slih č'.mov Društva rudniških nameščencev, ker nam le znano, da omenjeno društvo lil protidržavno. ZAGORJE OB SAVI. Uspehi komuni« stične vzgojo med našo mladino so ro* presenetljivi. Dno 7. junija pri provnže-nju smodnika iz kolodvora v Kisovc jo izginil kilogram smodnika. Kot osum-ljenca so prijeli delavca Batisa, ki pa jo povedal, da ga jo vzel Frano Rončof, član komunistično mladinsko organizacije «Vesnc», ki jo bil žo pred leti kaznovan zaradi tatvino smodnika. Kaj jo nameraval ta fantalin s smodnikom, bo dognala preiskava, pripominjamo le, da ,i«v ljudsko mnenje različno, kar gotovo ni v priporočilo miru v naši dolini. POLZELA - I1RASLOVCE. Pod našlo-vom »Grdo bogoBkrunstvo» je napadli «Straža» v svoji 50. številki društvi «So< kol» na Polzeli in «Orjuno» v Braslov-čah. Ka poziv, da javno ln imonoma ob« dolži njuno člane, do danes po preteku enega meseca nI reagirala. Konstatiramo torej, da jo bil «Stražin» članok bTez vfrt ko osnove, tendenciozcn in prikrojen lai mo za strupono volilno gonjo. Pušenja-kov volilni shod, sklican v ta namen na goro Oljko, to potrjuje. — Sokol Polzela in Orjuna Braslovče. ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Vsa do^ kanova agitacija nI zalegla nič. Pri nedeljskih občinskih volitvah bo mu dalj naprednjaki najboljši odgovor: Od 17] odbornikov smo si priborili IS, klerikalci so rešili lo štiri. Dekanu Pešcu kakor tudi dosedanjemu županu Skrjancu ja odklenkalo za vedno. Novi občinski odbor bo imel posla dovolj, da spravi zopet v red zavoženo občinsko gospodarstvo. Rezultat volite r v naši občini naj služI za vzgled, kaj morojo d o noči na-< prednjakl 7. združenimi močmi. Hino ,,Ljubljanski dvor" 4 Telefon 730 Telefon 73/ 16., 17. in 18. t. m. Velika atrakcija! Drama iz življenja v podzemskih rudnikih V glavnih vlogah krasna Liano Ilaid in njen partner Kugon Klcipfer tor lopi Walte« Brtlgmann. — Filra svoje vrsto I Predstave ob pol 5., pol 8. in 9. uri. Kongres invalidov Ljubljana, 10. junija. Ob veliki udeležbi delegatov lz vseh pokrajin naše širne domovine je včeraj dopoldne v veliki dvorani Kazine pred-jednlk Udruženja vojnih invalidov doktor Vojan Mladenovič otvoril četrti invalidski kongres. V pozdravnem govoru je posvetil svoje prve besode večnemu spominu onih, ki so žrtvovali svoje življenje za slobodo in ujedinjenjo troimenega naroda, onim, na katerih kosteh počiva naša ujedinjena domovina. Mogočni Slava I-klici so zaorlli pri tej priliki po dvorani. Vrhovni komandant našo vojske in glavni zaščitnik vojnih invalidov, kralj Aleksander, jo pozdravil kongres s posebno brzojavko, nakar je bila med viharnimi ovacijami odposlana kralju udanostna brzojavka. Predsodnik se je nato v iskrenih besedah spominjal kraljeviča Gjorgja, ki je s svojim plemenitim darom v znesku euega milijona dinarjev ustvaril fond za zgradbo Invalidskega doma, kakor tudi beograjskemu velelrgovcu Dimitriju Mi-lojovlču, ki je izročil Invalidom svojo palačo, vredno nad 14 milijonov dinarjev, ko! ustanovo. Nato je predsednik dr. Mladenovič proglasil kongres kot otvorjen, izražajoč svoje veselje, da bodo tovariši iz vseh krajev države imeli obenem priložnost, da sl ogledajo krasoto Slovenije. Poživljal je delegate, naj brez vsake strankarske zaslepljenosti, mirno, trezno in dostojno manifestirajo za svoje pravice. Ugotavljal jo z žalostjo, da Je naša država edina v Evropi, v kateri še ni rešeno invalidsko vprašanje, kar Jo sramota za uarod in državo. Njegov govor je bil visoka pesem Iuge in bolesti vojnih invalidov in siročadi, obenem pa tudi visoka pesem neomajne ljubezni do vladarja, na roda in skupne domovine. Zaključil je svoj govor z besodami: cNaj nihče ne izkorišča našega položaja za osebno ali strankarsko demagoško namone. Tudi slranke, ki bi mogle priti še na vlado, so že bile enkrat na vladi, a niso ničesar storile za invalide. Za tem je imenoma pozdravil komandanta Dravske divizije generala Dragomila Stojanoviča, velikega župana dr. Baltiča, odposlanca ministr-slva za soeijalno politiko Nikoliča, šefa invalidskega oddelka v Ljubljani dr. Mraka, komisarja ljubljanske mestne občine dr. Krejčija, viš. soc. svet. dr. Skaberne-!a, zastopnika Udruženja rezervnih oficirjev in vojnikov, velikega čelnika Or-june, slavnega srbskega junaka Uijo Tri-fu-'oviča, odposlanca četniškega udruzo-uja Majanoviča, podpredsednika dobro-voljske zveze dr. Marušiča In predsednika Udruženja profesorjev Zivanovlča. Zborovalci so priredili vsem odličnim gostom živahne ovacije. Nato je bil izvolj' za predsednika kongresa slovenski dobrovoljec dr. Turk, ki je takoj prevzel predsedstvo in pozdravil delegate s kratkim nagovorom, v katerem je naglašal, da mora nehali doba prosjačenja in doba privilegijev. Ako država ne bo v kratkem uredila in rešila invalidskega vprašanja, bodo morali inva-Ii1i poseči po samopomoči. Za podpredsednika sta bila izvoljena Spasoje Dimi-trijevič in Blaž Cvetič, za tajnika Mihnjlo Gavrič iz Sarajeva in Jovo Stepanovič iz Skoplja. Save3 ruskih vojnih invalidov je pozdravil kongres z daljšim pismom. Odposlanec rezervnih oficirjev Ulja Tri-funovič je nato med viharnim ploskanjem naglašal potrebo, da se strnejo vsa voj-ni?'ta udruženja v enotno organizacijo, kateri naj stopi na čelo kaka markantna vojaška osebnost, da pridejo invalidi lažja in čimprej do svojih pravic. Podpredsednik Saveza jugoslov. dobrovoljcev doktor Marušič je protestiral proti neprestanemu zavlačevanju rešitve invalidskega vprašanja, ki je za državo najbolj pereče kocijalno vprašanje. S tem je bil zaključen reprezentativni del kongresa in je sledilo čilanje poročil osrednjega odbora in nadzorstvenega odbora ter blagajniško poročilo. O verifi- kaciji mandatov se je razvila dolgotrajna, mestoma Jako viharna debata, tekom katere Je dosedanji osrednji odbor zapustil dvorano. Popoldne so jo nadaljevala razprava o poročilih osrednjega odbora, kakor tudi radi dopoldanskega incidenta. Ker so razni govorniki grajali nastop predsednika dr. Turka, ki je dopoldne predsedniku Udruženja dr. Mladenoviču odvzel besedo, čeprav samo radi tega, da se ne bi brezplodna veritikacijska debata preveč zavlačevalo, je dr. Turk izvajal konsekven-ce, se znhvalil za predsedniški mandat in zapustil kongres. Predsedstvo jo prevzel nato predsednik DImitrijevič. V razpravi o poročilih osrednjega odbora so govorniki deloma zelo ostro kritizirali slabost centralne upravo napram vladi, knkor tudi njegovo neaktivnost. Protestirali so ludi proti redukciji invalidov, češ da se je izvršila nepošteno, dočim je več govornikov zopet zagovarjalo redukcijo, ker so se po raznih pokrajinah na račun pravih invalidov dogajalo velike sleparije. Danes dopoldne so jo vršila predvsem razprava o invalidskem zakonu, ki so ga govorniki ostro kritizirali. Popoldne jo dr. Mladarovič kritiziral poleg internih zadev Udruženja postopke vojaških komisij glede redukcije invalidov. Med velikim navdušenjem zborovalcev Jo obenem naznanil, da so se na kraljevo intervencijo sprejeli reducirani invalidi zopet v Blužbo kot dnevnlčarji. Bivši zemljoradniški poslanec Slajič jo poživljal k najstrožji disciplini in slož-nostl. Po daljši debati so bila nato poročila osrednjega odbora odobrena in jo bil izrečen absolutorij. Po glasovanju sta bila na predlog kapetana Nediča dr. Jež, ki je pod bivšim ministrom za soeijalno politiko dr. Žerjavom, ld je imel največ smisla in razumevanja za potrebe invalidov, storil kot načelnik invalidskega oddelka mnogo dobrega za invalide, in pa prof. Acimovič iz Subotice izvoljena za častna člana Udruženja invalidov. Jutri se vrše volitve novega osrednjega odbora. Trbovlje Cela vrsta prifi je že zaslišana. Sodna preiskava teče prilično počasi, o njej je poročanje tudi po zakonu nedopustno, — politična pa jo že močno napredovala. Vrši se s strogostjo, uad katero so čujejo marsikatero pritožbe. Zaenkrat nočemo o tem pisati, da se ne bo reklo, da hočemo na preiskavo vplivati. Kljub temu, da se s klerikalno - komunistične strani že širijo glasovi zadovoljstva, češ, da jim nekateri organi gredo nepričakovano na roko, se je pa doslej posrečilo ugotoviti zelo važne podatke. Tako je b celo vrsto svodokov doguano, da so se komunisti na napad pripravljali, dalje, da so pripravljali orožje izrecno za ta dan. Letaki, sklicanje shoda, razporedila v ožini pred Rudarskim domom na Vodah, organizirani dohod somišljenikov iz Hrastnika in Zagorja, shod v bližini kraja, določenega za napad, prekinjenje shoda, čira se jo sprevod približal, vse to so jasni dokazi, da so prireditelji krvoprelitja imeli namen zbrati nahujskano maso in potem iž njeno srede izvršiti svoj peklenski atentat. Strelci so bili postirani na levi in desni v hišah, ter v množici! Druge priče, in sicer takšne, ki ne pripadajo udeleženim strankam, »o tudi soglasno potrdile, da so padli prvi streli z desne in leve ter istočasno iz vrst napadačev, in da je z orju-naške strani padel v odgovor prvi strel šele po šestem ali osmem strelu napadalcev. Ugotovljeno je pa še tudi več. Danes so žo vž, kateri komunistovski vernik je pripravljal bombo. Razpoči-le so se tri, ena prava, stara, vojaška dve pa lastnega fabrikata. Napravil jih je komunist, ki se jo prejo dolgo veibal, in sicer iz pločevinaste škatlje, v katero jo nadoval ]K> dve logi dina-mita in kamenja tor ta stroj opremil z vžigalom in vrvico. Takšni dvo bombi je pa vrgel klerikalni boljševlk rudar, ki so je udeležil shoda. Oba pripadata tistim večno nezadovoljnim elemontom, ki so še ostali izza vojno in ki bi radi dali svojim občutkom izraza s tem, da bi spuščali v zrak ves svet ali pa vsaj političnega nasprotnika. Moralno odgovornost za njih početje na nosijo hujskači. Trboveliski dogodki so zrel sad komimistično-kle-rikalnih boljševiških hujskarij. Toliko za danes. Ko so bo smelo javnosti dati vpogleda v vse ono. kar v6 danes samo preiskovalna komisija, bo javnost strmela. Takrat, bo tudi marsikaj razumljivo. Klerikalno podpiranje komunizma je rodilo lepo sadove. Sicer pa vemo. kaj smemo pričakovati od ljudi, ki so političnega nasprotnika hladnokrvno obdolžili tatvino, čeprav so dobro vedeli, kdo jo krivec. V Trbovljah se poskuša s klorikal-no-komunistične strani izvajati tudi teror nad našimi. Ta teror borno zlomili. Zagonetni umor v Krčevim jiri Manboru Maribor, 10. junija. Dosedanje poizvedbo šo niso prinesle jasnosti, niti še ni ugotovljena identiteta najdene ženske. Le-ta jo Btara okoli 40 let, šibke postave, snažno oblečena in doma iz okolice Maribora. Nesla Je nedvomno v soboto 14. junija piščeta na trg v Maribor in bila v gozdu napadena in umorjena. Ima na desni strani vrata precej veliko vreznino in jo bila poškodovana tudi žila odvodnica; umrla io vslcd Izkrvavitvc. Razen tega je imela po obrazu in na desni roki več manjših poškodb, ki so bile prizadjane doloma s topo silo, deloma z nohti. To poškodbe kažejo, da se jo vršil med žensko in napadalcem boj. V bližini ust jo bila najdena vočja množina listja, iz česar hI so dalo sklepati, da je storilec hotel umorjeni zamašiti ali ji je mogoče zamašil usta. Značilno pa je, da je bila ženska pokrita po nogah z krilom, ki ga ni imela oblečenega. Po drugih najdenih znakih so cclo sumi, da je bila ženska posiljena. Gozd, kjer je bila ženska umorjena Je priljubljeno sprehajališče Mariborčanov, oddaljeno od mesta knke pol ure. Umevno je zato, da so tako Mariborčani, kakor tudi okoličani zaradi tega umora razburjeni. • Zvečer smo dobili sledečo tolefonlčno obvestilo iz Maribora: Danes popoldne se je že dognala identiteta umorjene, ki ;o Antonija Stelcor, poscstnica v Zg. Porčiču pri Sv Lenartu v Slov. gor. Spoznal jo je njen mož, kl jo je prišel z bratom danes iskat v Maribor. Umor postaja s tem šo bolj zagoneten. Ena oseba jo namreč umorjeno videla Se okoli 16. ure na trgu. Domov bi 6e morala vračati skozi Lajteršporg, torej čisto v nasprotni smeri kot leže Trije rib- Kopališče 2927/a ▼ hotela ,,St.ON", LJubljana. Cene za letno dobo od 16. junija 1924. dalje so sledečo: Parna kopel s perilom Diu 15-— Kadoa kopel I. raz. » » » 15"— Kadna kopol II. raz. » » » 12— 1 ršna konel » » » 8 — Kopel za noge » » > 5 — Kopališče je odprto vsak dnn ra-en ponedeljka in nedelje popoldno od '',8. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer. Pr-ria knpol vsako popoldne od 6. do 7. uro zvočor. Priporoča se uprava. zaključek programa, ki je pokazal, da J polaga g. ravnatelj Sancin veliko važnost j tudi na komorno glasbo. Zelo ugajal jc -nastop Vidmajcrja, Finka in Kodclc s 1. stavkom Riedingovega Preludija za tri gosli s klavirjem. Presenetilo je narav« nost igranje godalnega orkesta, obstoje« čega iz 25 članov, v katerem sc zrcali velika požrtvovalnost in trud g. ravna« telja, ki bo temu temelju bodočega celj« skega orkestra pridobil šc mnogo pri« jateljev. Asesova smrt iz Griegove Ver« gynt suite jo napravila na občinstvo nc« odoljiv vtis. Končni pp jc bil lahak kot dih umirajočega in izveden naravnost mojstrsko. G. ravnatelj Sancin jc po enoletnem delovanju dokazal, koliko zmore poleg pedagogične zmožnosti ljubezen do dela, požrtvovalnost in pridnost. Isto velja tu« di za izredno sposobno učiteljico gdč. Novakovo ter nadarjeno go. Snneinovo. Z obračunom, ki so ga položili celjski publiki, so si dali vsi, na čelu pa g. San« cin, prav odlično izpričevalo. Izraziti je treba samo željo, da ostane Glasbena Matica, oziroma njena šola, še tudi pri« hodnja in poznejša leta v tako izbornih strokovnjakih rokah, dn nam vzgoji so« liden in inteligenten glasbeni naraščaj. Ljubljanska opera. V soboto se jo pela zadnjič cCarska nevesta*, pri kateri bo so odlikovali gg. Popov in Zupan, ki jb prejel šopek, gdč. Bozujig^ jgj gjfc. Sliligojeva. V nedeljo zvečer se je zaključila operna sezona s cPikovo damo». Hkratu se je poslovila kot Liza ga. Le-vvandovska, ki jo bila v dramatičnih prizorih prav dobra ter se je odlikovala posebno z veliko arijo v predzadnji sliki. Partija se očividno prilega njenemu glasil in jo je, dasi brez dovoljnjih skušenj, odigrala prav simpatično. Po II. dejanju je prejela celo vrsto rožnih koškov in šopkov ter bila klicana vedno znova pred zastor. — V ponedeljek se je vršila akademija ljubljanskih sokolskih društev na korist ruskim Sokolom s sodelovanjem dramskih in opernih članov. Žal da malone pred prazno hišo. Vzpored je trpel na pravcati ruski širini in se je razvijal v počasnem tempu cele tri ure. Orkester Sokola I. je zasviral dva dolga potpouri-ja, videli smo proste vaje ruskih Sokolov, ritmični, študiji -- . Mariborsko gledališče. Repriza opere '•Carmen* Je bila v nedeljo kljub lepemu dnevu šo bolje obiskana kot premijera. Tudi aplavz zadovoljne publiko ni bil nič manjši. Ravnatelju Mitrovldu so pred tretjim dejanjem ob vstopu med orkester začeli spontano ploskati in mu klicali <živijo». Strokovna ocena sledi. Iz dunajskega gledališkega življenja. Med dunajskim glasbenim svetom vlada veliko zanimanje za znamenitega rumunskega baritonista Jeana Athanasiu, kl je angažiran v rimskem in ki nastopi dno 18. junija v dunajski Volksoperi v sa. Včeraj popoldne je umrl v Metliki g. Josip Flajšman, posestnik in župnn mesla Metlike. Pokojnik je bil odličen napredni delavec iu več let ludi flnn načelstva demokratske stranke. Pogreb bo v sredo ob 13.10 nn pokopališče pri Sv. Roku. — V Stepnnji vasi pri Ljubljani je preminula včernj gospa Alojzija Anžif roj. Romč. Pogreb bo v sredo ob 5. popoldne na pokopališče k Božjemu grobu. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožnlje! * Turistom in izletnikom. Vodnikova koča na Vc'cm Polju se otvori v sredo dne 18. junija 1921. — Osrednji odbor SPD. * fz Rogaške Slatine poročajo, dn so v radnjih dneh pričeli dohajnti gosti v zdra-! vilišče. Doslej jih je prispelo nnd 800, največ iz Srbije, pa tudi precej Franco-1 iov in Cehoslovakov. Ravnateljstvo zdravilišča bo priredilo v sezoni več koncertov ter je v to svrho že stopilo v stik z umnimi domačimi koncertnimi zbori. * Velike vremenske nezgode pri nas ii, •irugod. Iz raznih pokrajin Jugoslavije prihajajo poročiln o velikih vremenskih nezgodah v zndnjih dnevih. Tako je toča nn Hrvatskem in v Bnnntu napravila nn poljih in v vinogradih mnogo škode, škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Iz Budimpešte poročajo, da je prošlo soboto divjala tamkaj silna nevihta, ki je poškodovala električne nnprave m mestni vodovod. Strela je dvakrat udariln v poslopja železniške postnje. Telefonski promet je bil ustavljen. Voda je udrla v kleti in pritlična stanovanja. Skoda je ogromna. Tudi iz Bolgarije in Rumunske prihajajo poročila o katastrofalnih neviblnh. * Čevljar — milijarder. Ameriški konzulat v Zagrebu je te dni obvestil čevljarja Konrada Miillerja v Vinkovcih, da mu je namenjeno veliko premoženje v Ameriki v vrednosli nad 16 milijonov dolarjev, ako dokaže, dn je on v resnici tisti Konrad Mtiller, kateremu so sorodniki v Ameriki zapustili ogromno ded-ščino. Ker ima Konrad Miiller v Ameriki sorodnike, je popolnoma prepričan, da je on srečni dedič. Konrad je siromašen čevljarski obrtnik. Sedaj živi v viziji prvega jugoslovanskega milijarderja in pravi, da bo zgradil veliko tovarne čevljev po celi naši državi. * Izgnan jo za dobo treh let na podlagi prnvomočne razsodbe policijsko direkcije v Splitu iz ozirov na javno varnost iz naše države akademičui slikar Rihard Nol-ler, domn iz Pferzhelma v Nemčiji. * Na 10 let ječe radi umora obsojeni 43 letni mesar Jože Foršier, doma iz Ho-bilann na Češkem, jo glasom tiralice ravnateljstva moške kaznilnice v Stari Grndiški, dne 8. t. m. pobegnil iz. tamoš-njih znporov. Zločinec se je podal bržkone na Madžarsko. * Samomor v železniškem vagonu. NTa zagrebškem kolodvoru sc je v soboto zvečer v vagonu tretjega razreda obesil železniški delavec Jakob Ahac, rodom iz Brežic. Ahac je bil nepoboljšljiv alko« holist n mu je bila vsled tega odpove« dana služba. V obupu jc izvršil samo« mor. * Strela je udarila tc dni v hišo po« sestnika Josipa Trglavčnika v Bukovcu pri Polskavi. Nastal je požar, !;i jc uničil hišo in vse imetje. Trglavčnik jo tem huje prizadet, ker mu jo pred kratkim umrl edini sin, žena pa jc slepa. * Najdeno. Dne 13. junija se je po sejmu pri Sv. Antonu na Zdcnski rebri našla moška suknja. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri posestniku Antonu Hrovatu v Vidmu poieg Krke na Dolenjskem. » SlUillISlUl VIU irtziiisii plialai itrol | FRANC BAR Cinksrlavo nsbr.5.Tel.407 ——M Tried ln Rheingold. So pred zaključkom sezone (27. t. m.) uprizori Državna opera prvič Jul. Bittnerjevo legendo: zdravljena od lovcev in strelcev ter od številnega občinstva, kl se je zbralo na ccsti pred streliščem. Odpeljala sta sc na grad, kjer sta bila od «graščakov» in izletnikov prisrčno ckhimlrana, po krat« kem boravku pa sc nato vrnila na Bled. u— Poslovilni večer J. N. A. D. «Ja« dran» sc jc vršil v soboto zvečer v rc« stavraciii «Zvczda». Namenjen jc bil v i prvi vrsti tovarišem, ki so letos dovršili visokošolske študije in ki s tem zapu« ščajo društvo. Večera sc je udeležilo le« po število tovarišev in tovarišic ter stare« šin pod vodstvom g. Žerjava. Društveni predsednik g. B u 1 j c v i č je pozdravil \sc navzoče starešine in izrekel tovari« šem, ki zapuščajo visokošolsko življenje, zahvalo za požrtvovalno delo v društvu. Izrekel je svoje prepričanje, da bodo vsi ostali zvesti društvu tudi v bodoče in da sc bodo vedno z veseljem spominjali svojih akademskih let. Za njim se je oglasil k besedi g. dr. Žerjav, ki jc bodril akademsko omladino, da ostane zvesta svojim naprednim načelom in da posveti vse svoje sile delu za narod in državo. Naglašal je, da doba, v kateri živimo nuino zahteva, da stopijo vsi pri« jatclji naše velike svobodne domovine na plan in v boj proti številnim sovraž« | nikom naše države, za koje ustvaritev se je borila akademska omladina žc v temni dobi avstrijskega robstva. Omla« dina je živahno odobravala izvajanja velikega prijatelja napredne omladine. Nato sta govorila še gg. dr. A v ramo« vidin profesor dr. Ivan Lah. Ob skic« pu je absolvirani filozof g. Kolar očr« tal zgodovino društva in omladinskega pokreta, ki jc stremel za tem, da se stvo« ri velika in močna jugoslovanska država. Pozival je vse tovariše, da ostanejo zve« sti ideji svojih prednikov. Po oficijcl« nem delu sc jc razvila animirana prosta zabava. Tovariši so se poslovili in sc bo« do razšli, a sklenili so ostati združeni pri delu za svoj narod. u— Skupina črnogorskih učiteljskih maturantov iz Danilovgrada je sinoči pri« spela iz Zagreba v Ljubljano pod vod« stvom prof. Rašoviča. Prepotovali so žc Bosno, Hercegovino, Hrvatsko. Danes si ogledajo Ljubljano in odpotujejo jutri na Bicd in v Bohinj, nakar sc vračajo skozi Srbijo in Macedoniio domov. u— Prcporodašil V sredo 18, t. m. ob pol 5. sc vrši v dvorani« Naprednega dijaškega doma» občni zbor S. J. S. U. «Prcporoda«. Pozivamo tovariše, da se ga v čim največjem številu udeleže, u— Kolo jugoslovensklh sester v Ljub« liani ima danes ob 16. važno izredno odborovo sejo. u— Aretiran je bil v nedeljo popoldne na Poljanski ccsti tesar Ivan Vehovec, ki jc hotel malce prci odpeljati z dvo« rišča hiše št. 19 na Poijannki ccsti Franu Kodclii novo, 2500 Din vredno kolo. Lastnik ga jc pravočasno opazil, Veho« vcc pa sc mu jc iztrgal in otlhitcl na ulico. Za njim ic odhitela neka ženska iz hiše in opozorila na tatu stražnika, ki ga je odpeljal v zapor. u— Policijske prijave. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 3 kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 6 prestopkov cestnega poli« cljskcga reda, 2 prekoračenji policijske ure, 2 prestopka pasjega kontumaca, 3 lahke telesne poškodbe, 1 poškodba tuje lastnine in 3 prestopki nedostojnega vc« denja. u— Ogenj na Prulah. Razne papirne odpadke in druge smeti so zažgali ljudjo včeraj okrog poldcvetih zvečer na vese« ličnem prostoru na Prulah. Grajski ču« vaj, misleč, da je nastala nesreča, je alarmiral s strelom gasilsko postajo, v akcijo ji pa seveda ui bilo treba stopiti. u— črna listnica, v kateri je bil ban« kovec za 1000 Din, nckoj drobiža in dru« gih malenkosti, sc jo izgubila v sredo 11. t. m. popoldne od Kolodvorske ulice št. 26 do Učiteljsko tiskarne. Kdor jo jc našel, naj jo blagovoli oddati v uprav« ništvu Jutra proti primerni najdenini. Iz Maribora a—Z Davldovičevci v Mariboru straši že par tednov mariborski informator »Slovenca«. Tajni nočni sestanki pri dr. .... so imeli namreč med tem že toliko uspeha, da je bilo bajo pri zad« njem občnem zboru obrtnega društva izvoljenih v odbor žc vse polno Davido« vičevccv, a noben JDS, Sploh so Davi« dovičovci tako krepko na pohodu, tla bodo v kratkem pobasali zadnjega mari« borskega klerikalca v svojo malho. Ta strah imajo namreč v Cirilovi tiskarni, kjer morajo imeti strašno nemirno vest. Vsi drugi s pošicno in mirno vestjo pa vemo, da jc resnica ta: Po navodilih kle« rikalcev so beograjski Davidovičcvci po prelomu s Pribičcvičcm pisali v Maribor dr. Toplaku, naj organizira v Mariboru njihove somišljenike. Dr. Toplak je res par dni z vso vnemo obiskoval Maribor« čanc, žal p« niti pri belem dnevu ni na« šel niti enega Davidovičevca in tako jc svojo politično popotno palico žc davno položil v kot v ncvzdrainno spanje. V odboru obrtnega društva toraj tudi ni nc enega Davidovičevca, pač pa tvorijo večino s pomočjo nemškutarjev izvolje« ni klerikalci na čelu s predsednikom g. Džamonjo, bivšim klerikalcem, po« tem demokratom, nalo divjakom in ob« enem snovatcljcm gospodarske stranke, letošnjo jesen samostojnežem, sedaj pa sc žc tudi kmetijccv otresa in hoče biti poleg poverjenika Narodne obrane šc samo velepodjetnik in predsednik obrt« nikov. a— Iz »Slov. obrtnega društva« jc iz« stopilo nad 20 narodnozavednih o' rt« nikov, ker so sc v to doslej nacijonalno društvo pod predsedstvom g. Džamonjc, »poverjenika Narodne obrane«, vrinili nemškuiarji, med njimi cclo »obrtnik«, bivši nemški oficir, čigar ime so časopisi lansko leto beležili v zvezi z zagrebško špijonažno afero. Ta Ncmcc se jc po prevratu naučil par zagrebških spakc« drank, poverjenik Narodne obrane pa ga jc smatral za vrednega druga, da mu pomaga v boju z narodnimi obrtniki, ki žc desetletja delujejo v narodnem boju. a— Zaključek češke šole. Letošnje šol« sko leto jc češka vlada ustanovila za otroke čeških staršev v Zagrebu, Ljub« Ijani in Mariboru češke šole za ljudsko« šolsko deco, kjer se jc češka mladina poučevala v materinščini in zlasti tudi patrijotično vzgajala. Vse tri šole je vo« dihi učiteljica ga. Horakova, ki sc je vsak teden voziia med temi tremi mesti. V nedeljo jc češka šola v Mariboru zaklju« čila to šolsko leto s produkcijo učencev, katere r,c jc udeležila številna češka ko« lonija iz Maribora in češki generalni konzul dr. Bcncš. Učenci in učenke so nastopaii z izbranimi dcklamacijami in petjem. Produkcija je pokazala, da do« sega učiteljica z ljubeznijo, s katero se posveča deci, izredne uspehe, kar je poudarjal tudi generalni konzul dr. Be« neš, ko se ji jc konccm produkcijo ime« nom češke vlade zahvalil za trud. Za Jugoslov.»češkoslovaško Ligo jc učitcljici čestital h krasnim uspehom dr. Reisman s poudarkom, da so Mariborčani veseli te češke šole, ker bodo v svoji materin« ščini vzgojeni Čehi pozneje gotovo tudi najboljši dclavci za skupne intencijo, ki jih gojimo Jugoslovani in Čehi v Ligi. Dcco pa je pozdravil v istem zmislu v češčini. Navzoča ravnateljica meščanske šole ga. Stupca pa je izrazila svoje ve« selje, da je pod streho njenega zavoda tudi tako idealna zasnova, češka šola, ki naj i v bodoče tako lopo prospeva. Pred« sednik češkega kluba g. Beneš se je za« hvalil vsem, ki so pripomogli obstoju mariborske češke šole, nakar so otroci še prav ljubko zapeli češko himno »Gdc domov moj«, zaklicali na zdar kralju Aleksandru in tatičku Masaryku, izročili ljubljeni učiteljici cvetja ter citirali Ko« mcnskyjcvo zaobljubo, da bodo med po« čitnicami pridni, dobri in pošteni. a— Državna dvorozredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1924./1925. se vrši vsak dan med 11. in 12. uro v pisarni ravnateljstva šole na Zrinjskega trgu l/I. VI. letnik se spre« jetnajo učcnci (učenko), ki so dovršili 4 razred srednje, oziroma 4. ali 3. razred meščanske šole. Priglasitev jo možna tudi pismenim potom, ako sc pošlje hkrati zadnje šolsko izpričevalo in rojstni (krst« ni) list, in sicer najkesneje do 30. junija. Vnnnjim prijavam naj bo priložena fran« kirnna kuverta s točnim naslovom od« pošiljalea. a— Tečaj za krojačlce v Mariboru. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani jc otvoril 11. t. m. v Mariboru prikro« jcvalni tečai za kroiučicc. Tcčaia M ude« ležuje skupno 43, med temi je 6 kroja« čev, druge so mojstrico in pomočnice. TakoJ-po zaključku domskega tečaja se otvori tečaj za moško prikrojevanje. Vodja tečajev je strokovni učitelj Aloj« zij Knafelj pri uradu za pospeševanje obrti. Iz Celja e— Parastos za padlimi nacionalnimi žrtvami jo priredila srbska pravoslavna občina v nedeljo dno 15. junija ob 11. uri v voliki dvorani Narodnega doma v Colju. Udeložilo so ga je mnogobrojno občinstvo iz vsoh slojev, med njimi zar stopniki Orjune, Sokola tor raznih narodnih in kulturnih društev. Mod žalnimi cerkvenimi obredi, ki jih je opravil pravoslavni svečenik g. Raf. Perič, je zapelo celjsko povsko društvo več v srce segajočih žalostink. Ob koncu lopo svečanosti jo g. Raf. Perič v globoko zasnovanem filozoflfinem govoru razložil najvišji Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega ter stvarno in mirno razkril zablodo komunizma, kot roligijo matoria-lizma. Z lepimi besedami je poveličeval ljubezen do državo kot skupno domovino vseh treh plemen našega jugoslovanskega naroda, ter naglašal, da jo treba za idojo ujedinjenega naroda padle nacionalno žrtve uvrstiti med Vidovdan-sko junake, katerih se spominjamo s hvaležnostjo vsako leto. Besede govornika so ganilo navzoče globoko in slišala so jo le ena sodba: Ako bi tudi katoliška duhovščina znala med ljudstvom tako lepo širiti nauk o spravljivostl in ljubezni, bi ne bilo toliko pobojov in grdih zločinov med slovenskim narodom. Zavladala bi pa zopet bratska ljubav in spoštovanje do bližnjega ter do državne avtoritete. e— Poročil se .(e včeraj, dne 16. junija v Celju g. Anton Rode, bivši dobro-voljee. in solastnik tiskarno in knjigo-vozidoe v Celju z gdč. Marico Nerat, hčerko ohčospoštovanoga stavbenika g. I. Nerata v Gaberju pri Celju. Novopo-ročoncema želimo obilo srečo! o— Protituherkulozni dispanzer v Celju. ki je namoščen v samostojnem oddelku celjskega invalidskega doma (Gregorčičeva ulica, poseben vhod), začno poslovati v petek, dne 20. junija. Poslovne uro fo odslej vsak torek in potek od 8. do 0. uro dopoldne. Dispanzer vodi primarij celjske javne bolnice g. dr. Iv. Rnjšp. S to zdravstveno napravo bo v prvi vrsti ustreženo trpečim rovnim slojem ter jo mora celjska javnost lo z veseljem pozdravljati. o-— Konccrt celjskega pevskega društva se vrši v soboto dno 21. junija ob pol 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Izvajale se bodo večinoma novejšo zborovBke skladbe Adamiča, Dobroniča. Hatzeja, Kimovca in Premrla. Predprodaja vstopnic v trafiki Kovač v Aleksandrovi ulici. Iz Primorca * Samomori v Trstu. Tržaška kronika beleži v nedeljo nič manj kakor štiri samomore oziroma samomorilne poizkuse. Iz četrtega nadstropja je skočila 28-lctna učiteljica Ines Lambcrti, nameščena v Nabrežini. Bila je takoj mrtva. Neki 19-Ietni mladenič se jc zastrupil s kar-bolno kislino, ker ga je oče strogo uko-ril radi ponočevanja. Upa se, da ga bodo zdravniki rešili. V tržaških zaporih je neki 23 letni jetnik izpil v samomorilnem namenu prcccj krcolina, a je ostal pri življenju. S karboloni se je skušala zastrupiti neka Frančiška Majcr, ker se je sprla z možem. Prepeljal so jo v bolnico. V noči je 37-lctni težak Ivan Clolja Izpil na glavnem trgu steklenlčlco jodo-ve tinkture, ker ima baje neozdravljivo želodčno bolezen. Prepeljali so ga v bolnico. Porota Maribor, 16. junija, Zverinski mož. Simon Hircer, 36 let stari posestnik la Selnice ob Muri se Je šele približno pred enhn letom poročil s svojo ženo Marijo, kl Je bila pridna ln skrbna gospodinja, dočim Je on najraje pohajkoval brez dela, popival po gostilnah ln neprestana zapravljal denar. Naravno je da Je mo. ralo priti radi toga v hiši do prepira, In so postale družinske razmere vedno ne. znosnejše. Hircer je pričel ženo tudi pretepati. Dne 9. februarja so obdolženčevi sosedje nenadoma opazili, da je Hircer. jeva žena zginila. Poizvedovali so pri vseh sorodnikih, a zaman. Sele po šc. stih tednih so orožniki Izkopali nično truplo iz jame za Hlrcerjevlm svinjakom. Zdravniki so ugotovili, da Je dobila umot Jenka več udarcev s sekiro po glavi in da je takoj umrla. Simon Hircer Je prvotno Izjavil, da je Izvršil zločin vsled prigovarjanja Marije Senčlčeve, s katera je imel ljubezensko razmerje, še predno se jc poročil z umorjenko. Te navedba pa je pozneje preklical In priznal, da je umoril svojo ženo ob priliki novega spora v jezi In razburjenju. Porotniki so potrdili vprašanje umor In Je bil Hircer obsojen na smrt ua ve-šalih. Nepoboljšljiv uzmovlč. Dne 22. oktobra ponoči Je bilo vlom-ljeno v hišo sester Orabušnlk pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Vlomilci so Imel! Izredno bogat plen; založili so se z blagom, živili, ugrabili 12 hranilnih knjižic za 124 tisoč kron, denarnico, v kateri je bilo nad 58 tisoč kron, kakor tudi prcccj srebmlnc in zlatnine. Za časa vloma sta bili Elizabeta ln Ivana Orabušnlk z deklo sicer doma, ker pa so vse tri precej gluhe, niso ničesar slišale. O tatovih se pr. votno nl dalo ničesar dognati, jasno pj jc bilo, da Jih je moralo biti več. Glavnemu vlomilcu Ivanu Zorčlču, delavcu iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je bil že ponovno kaznovan radi tatvine, so prišli orožniki čisto slučajno na sled. Zasledovali so ga namreč radi neke druge tatvine In našli pri njem večji del pri Orabušni-kovlh ukradenega denarja, katerega jc zakopal v gozdu poleg Merčnlkove vitil-čarljc. Hranilne knjižice kakor tudi ročno blagajno pa so izsledili kasneje na Zorčičevem domu v senu, kjer jih je skril njegov oče. Zorčlč je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 6 let težke ječe. Uboj iz maščevanja. Na velikonočno soboto je prišlo v gostilni Martina Ceha pri Sv. Marku pri Ptuju med bratoma Janezom In Horvatom in drugimi fanti, med katerimi je bil tudi 23 letni delavec Ludovlk Oašpur, do neznatnega konflikta, tekom katerega je bil slednji oklofutan. Razjarjen ln osramočen jc radi tega sklenil, da se krvavo maščuje. Na velikonočni pondeljek si jc zato Oašpur izposodil od nekega svojega prijatelja vojaško pištolo in odšel ž nje k ccrkvi pri Sv. Marku. Ko je zagledal v večji družbi fantov Janeza Horvata, ic stopil takoj k njemu potegnil iz žepa pištolo in svojo žrtev na mestu ustrelil. A to mu še nI zadostovalo. Pognal se je zato za bratom ustreljene žrtve Konradom In oddal šc na njega dva strela, kl pa sta k sreči zgrešila svoj cilj. Oašpur siccr priznava, da je izvršil svoje dejanje v sovražnem namenu, nI pa imel namena povzročiti smrt Janeza Horvata, njegovega brata Konrada pa je hotel samo preplašiti. Porotniki so vprašanje o uboju ln težki telesni poškodbi zanikali, potrdili pa so vprašanje glede prestopka po § 431 k. z. ln je bil Oašpur obsojen na 3 mese-ce zapora. 3. ce zapora. irF©m©iish:o poročilo Ljubljana 16. junija 1924. Ljubljana 806 uad morjem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb , . Beograd , Dunaj , . frsga . . Inoroost . ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračui tlak 763 8 762-3 762-5 763-8 764-2 764-7 Zračua temperatura 132 193 15-7 13-0 130 100 Veter »over sev. vi sev. zap hrezvetra Oblačno 0—10 jasno voč. obl. oblačno pol obl. del. obl. Padavino mm 1-0 1-0 V Ljubljani barometer višji tomper. višja Solnca vzhaja ob 4-5, zahaja ob 19-56 Dunajsko vremensko poročilo. V se- sko temperaturo so bile skoraj pov6od vorovzhodnih Alpah je včeraj deževalo. V Zapadni Evropi precej jasno. Opoldan pod 20 stopinj. Napoved za torek: Večinoma nejasno in hladno. f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je danes ob pol 8. uri zvečer po daljši mučui bolezni v Leonišču preminula ljubljena soproga, dobra mamica, sestra ia tetka, gospa Alojzijo Anzič, roj. Rome previdena s tolažili sv. vere. Pogreli nepozabne pokojnice se vrši v sredo ob B. urf pop. iz hiše žalosti t Štepanii vasi na pokopališče k Božjemu grobu. Veom, ki so jo poznali, priporočamo pokojnico v blag spomin, Stepanja vas, 16. junija 1924. Frano Anžifi, soprog in Franoek, sinček Kadar zvezde mrknejo Ako se zamislimo v nebeški obok ln blodijo naše oči med neštetimi zvezdami, posejanimi ua temačnem firinamcntu, sc nam vsaka blesketajoču se zvezdica zdi drobna, neskončno oddaljena svetla točka. Toda astronomija jc s pomočjo svojih mogočnih daljnogledov že zdavnaj ugotovila, da tc zvezde po večini niso enojne, marveč dvojne, trojne itd. Imenujemo jih dvostroke, trostroke, četverostro-ke zvezde stalnice. Izmed teli je najbolj znana ena, kl jo lahko opazimo tudi s prostim očesom: Algol. Cc motriš nočno nebo od skupine Pic-jad v smeri proli Kasiopcji (ozvezdje, ki ga jc lahko spoznati, ker nallkuje nemškemu dvojnemu \v), naletiš na edino icčjo zvezdo med občina skupinama, to jc Algol. Ime Je arabskega izvora lu pomeni pošast. V astronomiji se Imenuje tudi B Pcrsei, ker pripada ozvezdju Pcr-seus. Kdor je dlje časa opazoval to zvezdo, je videl čudo: šestdeset ur, t. j. dva dni in pol, je njena svetloba ncizpremenjena, nadaljnlh devet ur pa jakost njene svetlobe polagoma pada, tako da doseže jed-va polovico prejšnjega sijaja, potem pa zopet raste do prvotne jakostl. Kaj je vzrok temu? Prej so astronomi mislili, da leži na Algolu ogromna temna pega, kl se veta in manjša vzporedno s kroženjem zvezde okrog njene osi. I.. 1880 pa jc amerikanskl zvezdogled 1'ickering zaslutil, da utegne biti Algol dvostroka zvezda,-In da je ena zvezda svetlejša kakor druga. Zvezdi sc sučeta druga okrog druge in kadar stopi temnejša pred svetleišo, io deloma zakrije, tako da sc nam zdi, da je Algol izgubil nekaj svetlobe. Danes nam jc s pomočjo velikih daljnogledov ln podrobnih raziskav znana vsa rcsnlca o tem čudnem nebeškem pojavil. Algol je v rcsnlcI dvostroka zvezda, obstoječa Iz dveii solne, kl sc sučeta drugo okrog drugega. Večje solnce Je tudi svetlejše. Njegova toplota znaša po mnenju astronoma Nordmanna 13.000 stopinj C in jc terej znatno višja kakor toplota našega solnca (ca 0000 stopinj). Okrog tc glavne zvezde pa se vrti druga, manjša zvezda, ki pa ni planet, ampak ludi solncc kakor prejšnja, samo nje na svetloba jc nekoliko manjša. Ti dve solncl sta si zelo blizu In vsled tega je tudi čas, v katerem se zavrtlta drugo okrog drugega, zelo majhen, namreč 69 ur. Leto na Algolu znaša torej jedva tri zemeljske dneve. In ko sc tako sučeta obe solncl, se zgodi, da pride manjše, ki jc temnejše pred večje solnce In ga skoraj do polovice zakrije, ta mrk traja devet ur. Nadaljnlh šestdeset ur pa sveti Algol nemoteno v vsem svojem sijaju. Premer glavnega solnca znaša 1 milijon 700 tisoč km, razdalja med obema solncema pa 5,200.000 km. ln zdaj se nam poraja vprašanje: Ali ic Algol izjema med zvezdami, ali pa je na nebeškem svodu še več dvo-, tro- in morda cclo večstrokih zvezd? Na to vprašanje lahko že danes odgovorimo, da Algol nl Izjema. Res ie, da joznatno le še malo dvo- ln trostroklh svezd. Vzrok leži pa v tem, da moremo ugotoviti dvostročnost zvezd lc, kadar — kakor pri Algolu — manjša zvezda zakrije glavno. Ce pa se zvezdi sučeta druga okrog druge, tako, da se ne zavijete, pa z najboljšim daljnogledom ne moremo dognati, da-lt je zvezda dvostroka ali enojna. Prebivalcem planetov, ki krožijo okrog lakih dvostrokih solne, sc nudi čudovit pogled, če sta obe njihovi solncl različne barve. Kako nepopisno krasen mora biti prizor na planetu, ki kroži okrog Irostroke zvezde z Andromcdae, kjer sije eno solnce rdeče, drugo zeleno In tretje v modrem sijaju! Vsemirje jc pač neskončno v dveh ozi- rlh: na eni strani v ogromnih dimenzijah, ki kljnbujcjp vsakemu pojmovanju; na drugI strani pa v neskončni mnogo-ličnostl slikovitih prizorov, s katerimi jc narava obdarila neštete svetove v brez-danjem prostoru. Zveri v človeški podobi Ves Italijanski tisk se zadnji čas bavi z dvema zločinoma, kl sta sc dogodila te dni, eden v Rimu drugI v Genovi. Oba sta tako grozno nečloveška, da človeku lasje vstajajo na glavi, ko čita poročila o njiju. V Genovi so zaprli 48 letnega Karla Cerlanija rodom iz Orlggla v milanski provinciji, in sicer radi strahovite obtožbe, da jc posilil dve svoji lastni hčeri in skušal Izvršiti ta zločin tudi žc na tretji. Prvič sc jc pregrešil lanskega leta na 22 letni hčerki Juliji v Milanu. Potem se Je preselil v Oenovo s svojima ostalima hčerkama, 24 letno Karollno in 18 letno Angelino. Pred par dnevi sc je vrgel na Angelino, ko jc spala, iu je dosegel svoj nesramni namen. Isto jc naslednjo noč hotel storiti tudi s Karollno, toda ta se Je pravočasno prcbudlia in začela klicati na pomoč. Branila sc jc z nohti ln zobmi in končno so ji prihitc:-i na pomoč sestra In sosedje. Nečloveški oče sc je v vsej hltrlcl oblekel In pobegnil. Ko so ga orožniki pozneje aretirali, ga je ljudstvo hotelo llnčatl. Kakor se nahaja vsa Genova pod vtl-skom teh grozot, je ravno tako ves Rim razburjen zaradi zločina, ki sc jc dogodil v bližini bazilike sv. Pavla ob ccsti, ki vodi v Ostijo. Pred par dnevi — bilo je okoli 10. zvečer — jc neka ženska pogrešila svojo triletno hčerko Blanko, ki se je igrala v bližini na ulici, ko sc jc ona pogovarjala z drugimi ženskami. Vse Iskanje pa jc bilo zaman: otroka ni bilo nikjer. Povedali pa so drugi ljudje, da so videli, kako jc neki možak ponujal otroku slaščice In ga potem odpeljal za roko. Drugo jutro so našli triletno dcklico na nekem travniku za cerkvijo sv. Pavla mrtvo, zadavljeno In — oskrunjeno. Varnostna oblast je napela vse sile, da bi zalotila nečloveškega zločinca. Zaprli so nekega okoli 30 let starega Imbardelllja, pa ga zopet izpustili. Imbardelll jc namreč napol blazen človek. Pozneje so ga zopet aretirali, ker je baje sam izjavil, da ie storil oni zločin. Pri ponovnem zasliševanju jc najprej priznal, da jc on storil zločin, pozneje pa je stvar odločno zanikal. Varnostna oblast je v velikem dvomu, ali ima v svojih rokah pravega zločinca, ali nc, in še tembolj ker priče, kl so videle ncznanca, kl je odpeljal malo Bianko in so si ogledale aretiranca, odločno zanikajo, da bi bil Imbardelll oni ncznanec. Rimski tisk graja v najoslrcjših izrazih nezmožnost polleije ln žc zdaj namiguje, da bo vsled te nezmožnosti ostal ta grozni zločin nekaznovan kakor jc bilo iz istega vzroka nekaznovainh žc toliko drugih. Ameriški zdravniki in lekarnarji Zdravniki v Zedinjenih državah so vsekakor bolj odločni Eego njih evropski kolegi in gredo kar naravnost k cilju. Predvsem hočejo pacijente takoj operirati, ker to je velik »business«. Za operacijo pa znajo zaračunati 600 dolarjev. »Nič ne de, pravi zdravnik, le hitimo, to vam no bo v škodo!« Pogosto pa jo to vendar škodljivo, kor v vsakem časopisu so bore: Umrl jo po operaciji, ali: umrl jo na zastrupljenju krvi, ko mu jo bil izrezan mezinec na levi nogi itd. Ako no moro zdravnik prepričati bolnika o potrebnosti takojšnje operacije, pa mu hoče vsaj nekaj vbrizgati. Za injekcijo dobi od 20 do 50 dolarjev. Ce pacijenta boli zob, napravi zdravnik rOntgonovsko fotografijo celo čeljusti: to stane tudi deset dolarjev. Lekarno v Zedinjenih državah niso posebno slično našim: Američan ne gre v svojo lokar-no naročiti zdravilo, temvoč jč sladolod, pijo mešanico sodove vode in sludoleda, v živ a »kolika - kolo« ali drugo zagonetno nnslnde, predvsem seveda »Itoloj-Wrlghleys C i um « in podobne spirituoze. Zdravila so v kričečih ovitkih in strašno draga. Sladoled jo cenejši. Sieor pa čosto pomaga ono in isto zdravilo za sto bolezni. N. pr. rožnato mazilo, «om-brocntlon« ali »sadna sol» koristi prav toliko kakor vsako drugo podobno sredstvo — namreč lekarnarju. Kako so počuti bolnik, jo postranskega pomena. Olavno je, da je na dobičku prodajalec. Čaruga pred sodnifo Poslednja priča. — Zadnji govori. — Zaključek razprave, V soboto dopoldne ic na razpravo dospela poslednja priča Rešld Nahnkadič, ki služi pri vojaštvu v Stlpu. Bil jc takoj zaslišan in jc izpovedal podrobnosti o svojem sodelovanju v »Kolu gorskih ntlčcv« ter o usmrtitvi pajdaša Rc-blča, kl ga je Caruga po svo|ih Statutih obsodil na smrt. Reblč bl bil moral po Carugini zapovedi ubiti In opljačkatl sel-skega župnika v Punltovclh. Ker pa se I Jc vrnil praznili rok, jc Caruga na list ! papirja napisal smrtno obsodbo, ki jo je i sopodplsal tudi takratni harambaša Božo Matijcvič. Caruga je Rebiču prečital obsodbo, ko pa se jc ta pognal v beg, ga je Caruga pogodil z dvema krogljama iz puške. Predsednik predočuje priči Rcšldu Carugino izjavo, da ni on ustrelil Rchlča, na kar priča zatrjuje napram Carugi: O, da, brate, ubil si ga! Laže Caruga!« — Caruga ugovarja. Nadalje pripoveduje Rcšld, kako Jih Jc v jutru po usmrtitvi pajdaša Relilča presenetila orožniška patrulja: Caruga jc pobegnil njega pa jc zadela krogla in jc •umrl, pa zopet na novo oživel«... Rc-šlda jc namreč takrat patrulja prijela In je po ozdravljenju svojo kazen prestal, dokler ga niso odooklicall k vojakom. Po zaslišanju te poslednje priče so govorili branitelj! svoje zaključne govore. Prvi jc povzel besedo dr. Hcčimovič, branitelj Prpiča »Velikega«, Kovačcviea, Lončarja In Rupčiča. Govoril jc o komunističnem pojmovanju v Carugini tolpi in glede prosjaka Rupčiča povdarja!, da bl prav za prav zaslužil nagrado za Carugino aretacijo... Za ostale pa je priporočal uvaževanje vseli olajševalnih okolnosti. Drugi Je govoril dr. Mile Mlškulin lz Oospiča, branitelj Mate Krmpotiča, kl je tudi predlagan v smrtno obsodbo. Dr. Miškulinov govor jc napravil dober do-jem. Enkrat pa ga jc predsednik moral prekiniti, ker sc je dr. Mlškulin zaletel s povdarki, da bi prav za prav morala mesto Čarugine tolpe biti postavljena pred sodišče državna oblast, ker jc dopuščala, da sc ic Caruga ccla tri leta svobodno kretal in uganjal, kar ga je bila volja... Sledila sta še kratka plal-doyerja ostalih dveh braniteljev dr. Ce-peliča in dr. Paprotoviča, nakar je predsednik ob 6. zvečer zaključil celotno razpravo. Obsodba se Izreče v soboto, 21. t. m. gcdijl. Tako torej dobiva tudi stara umet nost pod boljšcvikl novo lice. X Zeuu iz mamutovo dobe. V vo- ronjcškl gubernljl na Ruskem je našel nedavno učenjak S. Rcinach majhno sobico, kl kaže ženo, Izrezano I/, inamiito-vega okla. To jc eden najstarejših in najdragocenejših spominov staroveške uinet-j nostl. Sobica Ima neobičajno velike prsi, ! dočim so roke hi noge slabotne. Slično i izrezan ženski tip so našli tudi v Pircnc-I jih in tudi izvira lz mamutovo dobe. I Učenjak domneva, da so prišli ljudje, ki i so takrat živeli v onih krajih, iz Azije v Evropo, da 1)1 tu lovili zveri. X Samomorilska mnuija. Ma>il|a samomorov vlada šc vedno po cclcui svetu. Posebno mnogo samomorov sc Izvrši v srednji Evropi, kjer zavzemata Dunaj In Berlin prva mesta. Nedavno pu .ie izšla v Franciji zanimiva statistika o sa- ! momorlh. Od tisoč samomorov se jih iz-I vrši spomlad! 2S6, poleti 300, jeseni 213 In po zimi 201. Iz tega Jc razvidno, di pada 402 samomorov na najbolj vroči mcsecc, 332 na zmerne In 266 na hladu« mesccc. Po mesecih sc od 1000 samomorov Izvrši v januarju 69, v februarju 70, v marcu 84, v aprilu 97, v maju 96, v juniju 110, v juliju 108, v avgustu 88, v sep tembru 76, v oktobru 71, v novembru 65 In decembru 63. Samomori Imajo pač tudi svojo živo in mrtvo sezono. X Koliko tujcev dobi letno Iran-eosko državljanstvo? Tc dni je izšlo v Parizu uiadiio zelo zanimiva statisti-! ka o sprejemanju tujcev v francosko dr-; zavlianstvo. Iz podatkov jc razvidno, da I jc dobilo lani francosko državljanstvu ! -'n.308 tulcev, luteresantno je zlasti, da | se nahaja med novimi francoskimi dr-I /avljani posebno mnogo Nemcev. Kdor potrebuje blago za obleko, naj bo previden pri nakupu. Gotovo pa je, da ima najlopšo in najcencjšo angleško iu fie&lio sukno blagovni oddelek i078-a Drago Mm\i, Ljutiljona. X Boliševiška Carinen. Kot drugi sovjetski umetniki jc pričelo tudi rusko operno gledališče prenavljati svetovna dramska in operna dela. «Izvcstja» cclo poročajo, da je preuredil nekdo Bizcto-vo opero »Carmen«. Neki Lipskerov jc spisal tudi nov libreto v katerem so cc-li prizori Iz prvotne opere izpuščeni. Iz opere je izostala Mihaela, mesto nje pa nastopa starka Doroteja, ki jo omenja povest Mcriinčja. Zbor jc v tej predelavi negiben in enoličen kakor v antični tra- Sl. Ježič: Brak male Ra Dr. S. Ježič, profesor slavistikc in ro< manistikc v Zagrebu, nain ni povsem tuj. Predlani smo v ljubljanskih dnevnikih čitnli pohvalno kritiko izrednega izdanja Maticc Hrvatsl-e: «Život i rad Frana Krste Frankopnna s izborom iz njegovih dje!a», kl ga jc napisal ob 250. obletnici zrinsko.frankopanskc pogibeli. Ker jc Frankopan prvi slovenski dramski plsa» tclj (glej Slovenski Narod z dne 30. ja« nuarja 1922.) in ker sc tudi izvirne nje« gove stvari močno približujejo slovcn« ščini, nam jc avtor omenjene izdaje tako rekoč predočil našega najožjega rojaka. Razen tega izdaja marljivi Ježič fr.rn« eosko biblioteko pri bibliografskem Za. vodu, d. d. v Zagrebu. Pred mano leži Scribeov Lc Vcrrc d' cau, Moiičreovc Les Prčcicuscs Ridicules, v tisku, oziroma v pripremi, ima še cclo vrsto drugih klasič« nih spisov z uvodom in opombami. To podjetje je prav koristno za odgojo inla« dinc, pu tudi zu ruzvcdrilo odraslim, in ga jc najtoplcje priporočati, snj delo Jcžiču, kandidata za vseučiliško stoiico frunco< ske književnosti, jc vešče in vestno. Pred kratkim je nastopil z izvirnim ro< manom «!!rak male Ra«. Spočetka osup« neš nad nenavadnim imenom, misleč, du imaš pred seboj oZukon nesreče (ali ma« lera)», to pa tembolj, ker jc na naslovni strani naslikana naga krasoticn, ki drži nad glavo k deblu privezane roke. Ali stran 258. vam razreši zagonetko: «Ona je voljcla Nazora i rudo je slušala virtu« ozni njegov Nottumo, tužnu 1'jcsmu ga< lijota ili snažnu himnu bogu sunca Ril: «... Oh, ju eu vječno, vječno živjeti, sad krulj, sad rob, sad čovjek vilovan: na stab!u bogu Ra!... A on ju jc šaleči sc I od milja nazivao svojim bogom Ra, jer ona jc njegovo sunce...» Knjiga jc iz dveh delov: Osvoboicnjc s političnim ozadjem nekoliko pred po« lomom ili po rnzsulu osrednjih držav, in Mala Ra. Ljubka, vročekrvna Mudžarku sc za« ljubi v hrvatskega pisatelju Cezarju, nu« deč mu vse svoje deviške čurc, se nn« zadnje srečno poroči z mladim svojim rojakom in ostane prijateljica Cezarju, ki iz bolesti po Aranki jamo ljubkovati z nemško vzgojiteljico Mitzi. Skupaj raz« vijata fotografske ploče, kopata sc — iz dolgega časa. «Dcvica v srpanu« Auroru govori o sodnem dnevu, rcpatici, zcmclj« skem raju na Aljaski, ženski cmancipa« ciji. Nekoč jo povabi Ccznr na šetnjo, ona pa odkloni, podtikajoč mu — kakor vsem moškim — nečedne namene. Napo« sled se idealno zagleda v poročeno ženo Miro, ali sc ji nc upa približati. Ogrodjo teli dogodkov tvorijo plesni večeri, po« seti, kopuliščc, politiziranje po kavarnah. Cezar gre v rodni kraj, vidi nepravilnosti pri nprovizaciji, izkoriščanje nižjih slo« jcv. Vse to ga boli... Medtem pride osvoboditev, demonstracije, slavja, go< vori... Pribičcvič, Radič, Pavclie. Kri« vicc sc maščujejo. Tudi v Crncin lugu, kjer se jc Cezar rodil, sc razmere ruz> čistijo. Prva polovica sc konča s smrtjo Arankinc sestre Margitc, ki jo po nezgodi ustrclc v Zagrebu ob vojaškem uporu med osvobojenjem. V 2. knjigi pišo Cc> zar.Ježič dnevnik. Komun jo pisan v velikih evropskih središčih, z velikim aparatom, znatno ani« bicijo in številnimi citati. Hrezdvomni j /usluga mu jc to, du je etel poztibi nc< koliko uspelih sličic izza prevrata. Kri« I tik J. Ncnuvistie mu sicer i>čita nedosta« tek idej. Od kdaj pu naj hi imeli zgolj ' romani s «tczo» pravico do obstoja? Mar \ ni realistično ujemanje resničnosti redka i vrlina? Du opraviči svojo nenavist.io go« , drnjanjc, mu oponašu take.le prizore: «Osjctio je potrebu da kidu, d.i j.rizc. Zcstokom je kretnjom otrgnuo vrpcu nu košuljl, a pred očiina mu zublistula jedili djevojučku Ijcpota. Aruuka sc sruši nuu, znak, problijedi nuglo, u oči joj zamrli. Njegove usne potražiše njczlnc. A onil.i sc začu Arankin jecaj i oboje izgubišo svijest.n Takih mest jc po knjigi polno. Kdor sc zunjc zanima, si omisli knjigo. Dr. Fi!:p S u š n i k. Slrossmaycrova čitanka Stros.smaycrjt.vo ime pozna tudi ni Slovenskem vsakdo, ki jc kaj malo po« gledal v knjigo ali sc zanimal za našo javno življenje. Da je Strossmaycr bi' škof in jugoslovenskcga mišljenja, tudi to jo sirom znano. Ali preko tega nc sega navadno znanje širših vrst našej;.' ljudstva o pokojnem djakovačkem vla, diki. Cclo na Hrvatskem jc poznavanje pra< vega mišljenja Strossmaycrjcvcga redko. Nu letošnji proslavi Strossmaycrjcveg t rojstnega dne, 4. februarja jc predsednik Akademskega podpornega društva na zagrebškem vseučilišču Jovan Mirkovk' govoril lep jugoslovcnski govor, sestav Ijcn iz samih citatov iz Strossmaycrjevili spisov in govorov. Du širša javnost spozna pruvo mišljenje Strossniayerjcvo, jc v Zagrebu i/Sla »Strossmaycrjcva ('i1 tanka«, v redakciji univ. prof. dr. Milana Prologa v Zagrebu. Knjižica (92 struni) obsega samo eitutc iz vladikovih spisov (govorov) in sicer o najrazličnejših pro, blemih: biskup o svojoj materi, biskup prema svečenstvu, biskupski suvjeti sve« čenstvu u odnosu prema pravoslavnoj brači, biskup o crkvcnom jedinstvu Slo> vena; upotreba sluvenskoga jeziku u ccrkvi, biskup o jedinstvu nurodu, bis, kup Ljubljani, biskup o orijcntnlnom pi« tanju, biskup o sveučilištu, biskup sred' njoškolskoj omladini, biskupovi savjeti mladim našim uinctnicimu, biskup o ženi, biskup na vatikanskem koncilu itd. Ako bi hoteli prepisati vse, kur jc tehtnega v knjigi, morali bi jo prepisati — cclo. Knjiga jc izšla kot nov zvez.ek «Na« rodne knjižnice«, ki jo z veliko spret« nosijo in podjetnostjo izdaja prof. Bla> žckovič v Zagrebu (Vojnička ul. 13). Del tc «Narodnc knjižnlcc« bodo Čitanke o znamenitih ljudeh naše prošlosti, ki jih premalo poznamo. V nndaljnem progra« mu so projektirane Čitanko Križaniecva, Trubarjeva, Dositcjcva, Vukova, Sturčc« vieeva, Skcrliecva, Krekova, Ilirska itd. Vsaka čitanka stane 10 Din, vezana 15 dinarjev. Toplo priporočamo! Naročilu sc lahko naslovijo tudi na Tiskovno za, drugo v Ljubljani. S. Š.: Igralci nogometalci ""Sem bil zadnjic v kavarni in pil "no kavo v bližini igralcev. Sem abo-nent ta jih vse prav dobro poznam. }edno sedem, če lo morem, v bližino igralske mizo in poslušam. V kavarni prisluškovati mo je naučila moja teta. "na mi je nokoč ra-zodela: »Treba je v kavarni na pripravnem mestu previdno citati in izveš več, kakor v dvanajstih družinah.« Tega so sedaj [|ržini, napenjam ušesa, čitam listo in i'h primerno premonjavajn in vlečem kar se da. Igralce sem hodil poslušat ponavadi Pn v eki večji kritiki premi,jer. Nalašč čital očit.no tudi kritiko in sapa ["1 .i:1 zastajala, ko sem poslušal opazko prizadetih igralcev. Tako kritiko-v»ti kakor znajo igralci svoje kritik-«. nt! zna nihče, niti gosji. »Me Ze« ali »-—8» v »Narodu«, niti g. »Fičafaj« r »Jutru«. Človeka ie groza in neho-mu prido na misel bridki Prošeren: 'Slovenec žc mori Slovenca brata!« Pa kar naenkrat zavpije zvonki '"Ide Kovač: »Nikar se nn dotikaj '""ie noge!« — Jaz nisem razumel, Ljubljančani! nismo tako občutlji-" • • . Nedotoo nato čuiem Betetta: »Gospodje jaz sam ne vem, če bem ni"—-' igrati. Leva roka me še vedno boli, vsa je otečena« . . . Potem sem videl odhajati Danila. Za božjo voljo! Ta možak, ki jo bil dosedaj, ne meneč se na svojo 65!etno nestorstvo, tako gibčen, šanta ob palici in vse se reži za njim! . . . Meni se je vso to tako čudno zdelo. Potem mi jo švignila v 'glavo pametna misel: »Aha, saj res! — Invalidski kongres jo to dni v Ljubljani.« Moj Bog, kaj bo z bodočo sezono! Vse je invalidno! — Potem sem — kot brihten Ljubljančan — začel premišljevati: tega boli roka, onega noga in tretji ob palici šanlA ... pa kaj vraga, če so imeli kake osebno sti-ko s kritiki in so ti hoteli nanje napraviti kak izrazit osebni utis . . . Jaz namreč poznam Ljubljano, kritiko in igralce ... No in končno smo Slovenci, mal, a inteligenten narod. Bog pomagaj in nam prido včasih vso sorte na misel . . . Iz teh bratomornih -misli me prehudi stari gospod svfitnik, ki se dobro poznava in ve za vse cene. vinn, valute, vreme, korupcije, škandale, Radida in ostale novice. »Ali boste šli? Gori za Kozlarjem bodo igrali v torek, točno en četrt na sedem lioooldno bodo začeli. Čurino- va muzika pa že ob pol šestih. Igralci se bodo šli nogomet, pri nas ženske kar nore. Vse imajo žc vstopnico. Pr.i-vijo. da bodo uradi in vsi obriti že ob petih zaprti. Mi je pravi! neki načelnik, da so njegove uradnici' zahtevale, da delajo samo do petih. Kakor la je narodni praznik. Pa pri narodnih praznikih da so vsaj prosili, pri igralskem nogometu pa kar z h t e -vajo . . . Daleč smo prišli. Ženske kar nore. Vsega toga jo pa Uruguaj kriv in tisti zamorec . . .» Meni sc jo kar vrtelo v glavi in =cin rokei, da so za n ogrni e*. .Jo sedaj šo nisem zanimal, dn ra motam na vsak ns»č?n videti igrale t in Kdo da bo v t'-nk v Šiški za Ko.--.hr. ;in — znino-! CC. »Zamorca ne bo, pno pa bosta Betetto in Danilo v golih. Danilo je navdušen, od začetka mu jo tu?,ko šlo, ker se je zaman proseče oziral po dragi mu suflerki, toda sedaj mu že gre. Najbolj ganljiv je vsekakor papa Danilo. Gledal smm ga včasih pri treninga. Kako se je budoval, čo jo opera obračala ost na njegov gol. »Ja ali ne moro,k ostati gori pri Betettu?!« Ce jc zgrešil gol, jo vzdihnil: »Ja, lc to bl rad vedel, kdo mi jo zabil tako eleganten oral!« MarsikdaL ko ie onazll. da ure žoga nanj, je kar pokleknil iu jo kle-čč pričakoval. Ko pa je žoga ubrala -svojo pot, si je papa obrisal čelo in tožil: »Zakaj pa no gre tam. kjer jo jaz pričakujem? To vendar no gro gospoda!« Ko mu jo Popov zabil gol, so jo zgražal: «Na, zdaj pa šo li Rtf-i, kakor da bi naših opernih ne bilo d v volj! Pa vsi name! Ja, pa naš gol je preširok! , . . Gospoda, končajm"!» — Zelo zanimivi pa so tudi gospod Betetto. Majestetno so zavedajo, da- r kralj, ki so no čuti varnega, čo ni v svojem kraljestvu. — Mnogo veselja ,i; vzbujala zadnjič rokoborba med Kov-ičem in Šimencem. Se več, vesolja jo seveda, čo trčita skupaj Kogoj in Kovač. Toda vzviSena misel, da sta borllca za skupno stvar, ju 'navdušuje in — pomirjuje. Zanimivo jo. da so najboljši športniki Primorci Bertok, Kralj in Sancin. JoSko Med ven se ponavadi pritožuje, da mu Kralj od.je vse boljše golo. Kralj jn ros zoto agllen, Zupan viharen. Lipah pa bolj misli na notranjost igre, pa zato zelo slabo igra. — Konča sa trening oo navadi s tem. da so znčuje vabeči, obupni Danilov glas: »Fantje! — Na go!aš!» Vsi obstane] kakor en mož in vse prigovarjanje t-zaman. Dnnilo pa sopilia: »Ja, čo zdajle Verovšek gloda! Šo živ mi jo vedno nagajal, na, zdaj moram pa na stara leta za njegov spom -nik brcali! Presneta žoga!« Kovač so boji za svoj dober glas. toda neopravičeno. Šimenc bo v ture!; zadnjikrat nastopil pred ljubljanske publiko. Kaj bo Uruguaj! Tu imate naravnost mednarodno tekmo: Poljak Zathey, Rus Popov, Primorci Kralj, Terčič, Bertok in Sancin, šiškarja Ba-novec in Smerkolj, Torzinca Kovač in šitbolj. Dolenjci Pugelj, Medven in Lipah, Ljubljnnčana Zupan in Dcbevjc in š" mnoco drugih različnih narod jv. Kaj bo UrUirnaj proti temu! Za častnega otvoritelia igre jo naprošali sum Oton Zupančič. »Ali žo imate vstopnice?« Meni jo kar brenčalo po glavi, lc-ti-1 sem po vstopnico, k-ii mo b-l činsko volitve, kaj kino, kaj cviček! V torek najbrž no bom mogel ko žena mo bo ljubeznivo ozmerjala pu starem narodnem običaju, naj mo: jaz imam vstopnico in čakam — kaj ho! Izgledi letine in žitni trg Kolikor nam jo tronutno znano, prihajajo zelo neugodne vesti o izgledih novo žetve lo i/, Rusije. libi predstavnikov včlanjenih industrijskih podjetij tor ob oriiot-p.msM zaM(|j,:!'Ov Centrale industrijskih korpoiacij v Beogradu ter Zveze indu-strijcev v Ljubljani XVI. redna glavna skupščina 1'tmaijskog saveza induitrlja-laea v Zagret n Predsednik g. S. D. Ale ksander je podal izčrpno poročilo o sedanjem go=p. »iaiskem položaju ter . f'e-vilnih akcijah, koje je podvzel savez v interesu napredka in razvoja industrije. V svojem poročilu se ie predsedn.u c Aleksander 9 priznanjem spominjal delovanja Centralo industrijskih korpnracij v Beogradu, ki s požrtvovalnim predsednikom g. Ignatom Bnllon/jem na čelu v odlični meri podpira d?.!> teritorialnih industrijskih organizacij. 0'avna skupščina je soglasno odoWa računski zaključek za leto 1923. t?r Jroračun r.a leto 1!<24. — Gibanje cen življcnskih potrebščin v Beogradu. Beograjski »Privrcdni Pregleda je izračunal, da jo nivo cen glavnih živil padel v maju t. 1. napram npri-!n t. I. za 2.03 odst. Ako pa cene za maj t. 1. primerjamo s cenami v enakem času prošlega lota., vidimo, da jo nivo cen porasel za 2.40 odst., četudi je bil tečaj dinarja maja t. 1. v odnosu napram zlatemu dolarju za 10.5 odst. višji. .-— V trgovinski register so so vpisalo v Sloveniji nastopne tvrdke: Kuralt Jožo, trgovina z mešanim blagom v Domžalah; Fran Martincc, trgovina z losom in parna žaga v Lanišču — Škofljici; Franc Pačnilt, 'veletrgovina z vinom v laškem; Matija Cetinski, trgovina z vinom v Kočevju; M. Dobrovoljc & A. Kranjc, trgovina z lesom iia Verdu. Izbrisala ae je firma: Josip Košičik v Novem mestu. —= v' zadružni register sta so v Sloveniji vpisali nastopni zadrugi: Agrarna zajednica v Petišovcili, r. z. z n. z.; Nabavljačka zadruga državnih Blužbonika u Radovljici, r. z. z o. z. r. s Konstituiranje beograjske borze. Upravni odbor beograjske borzo jo izvolil na svoji seji za predsednika dr. Vojo Marinkovica in za podpredsednika finančnega ministra dr. Milana Stojadi-noviča. - Inozemstvo ln naši rudniki. Komer- cielni delegat Belgijo za Balkan jo po temeljitem preiskovanju jugoslovanskih rudnih le/i.šč ugotovil, da imamo pri nas ogramna ležišča najboljših železnih rud. Kakovost teh riul da nc zaostaja za najboljšimi evropskimi. — Poleg Belgijo se zanima ::a našo mineralno bogastvo tudi Italija. Italijanski listi pozivajo industrijo, naj lii uvažala, to prvovrstno jugoslovansko sirovine, kar bi bilo tudi v interesu piistanišč Peko in Trsta. = Redne otič::9 ybore imajo: «Koro-tan», lesna industrijska d. d. na Prevaljah dne 23. junija ob 14. url v društveni pisarni; Ljudska tiskarna, d. cl. v Ljubljani dno 23. iiiniii ob 15. uri v Z.v družnem domu v Ljubljani; Jugoslovanska. industrija olja in barv, d, d. v Ljubljani dno ?(i. junija, ob 11. uri v prestolih Jadranskfi-poihinnvske banko; Stavbna družba, d. <1. v Ljubljani dno 20. junija ob 17. uri v pisarniških prostorih v Ljubljani, Levstikova 19: Združeno opekarne. d. d. v Ljubljani dno 20. junija ob 10. uri v družbenih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva 13; Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konopljo ter predilnica, \nton Šinkovec, d. d., Grosuplje pri Lju bljani, dno 27. junija ob 10. uri v prostorih posvetovalnice Tnrevske banke v Ljubljani: Cinkarna, d. d. v Oabrju pri Celju dno 2S. junija v svojih pisarniških pioitorih v Oabrju; Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 1. linija ob 11. uri v lastni posvetovalnici v i jubljani; iztiidiie občne zbore Imajo Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin F.mll Lajovic in drug, <1. d. v Ljubljani; Produktivna, zadruga ljubljanskih mizarjev na Glincnh — Viču 1. julija ob pol mi v zadružni delavnici na Glincnh. — Iv.premcmhe in dopolnitve v Izvozni cannst-.l tafill prinaša zadnji .Uradni list« št. 53. --- Dobave In prodaje. Tri smodnišnici v Kamniku so bo vršila dne 3. julija ofertalna licitacija gledo dobave 100 kg sflkanca in 2500 m bombažastega blaga, pri intendanturl Dramske divizijske oblaki v Ljubljani fo bo sklenila dno 2S. junija direktna pogodba za dobavo 250.000 kilogramov ovsa in 250.000 kg koruze, pri upravi 2. zavoda za izradu vojne - doče v Sarajevu Be bo vršila dne 6, julija prodaja odpadkov od blaga (sukna, (j.loj itd.) in pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne G. julija ofertalna licitacija glede dobave 20.000 kg matic in protimatie tor 15.000 kilogramov vijakov. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, na vpogled. — Zadružna zvonarna v Ljubljani se je po sklepu zadnjega občnega zbora razdružila in prcfla v likvidacijo. »Uradni list* poziva upnike, da prijavijo svojo terjatve pn zadrugi do 30. junija. =3 Donavska komisija v Beogradu. Donavska komisija zaključi svojo scsljo v Bratislavi dno 13. junija in prispo potem v Beograd, kjer ima prvo sejo dne 26. junija. Na tej seji l>o razpravljala o vprašanju donavsko mednarodno plovbe. — Insolvenca dveh manjših avstrijskih bank. Nad majhno dunajsko bančno firmo Proskc, Knosck u. Co. je otvorjeno poravnalno postopanje. Plačila je ustavila tudi Obeifisterreicliischo Ilandols-ur.d oC.>Hrbcbank v Lincu. Slednja banka jo r. z. z o. z. ter čisto lokalnega poru na. = Madžarske tarife v zlatih' kronah. Iz Budimpešte poročajo listi, da stopijo s 1. julijem pri madžarskih državnih železnicah v veljavo na zlate krono se gla-sočo tarife. Nova tovarna tarifa jo za približno 12 odst. višja nego predvojna tarifa. Nova osebna tarifa pa je napram predvojni za okrog 30 orlst. nižja. = Obtok bankovcev na Madžarskem. To zadnjem izkazu madžarske Narodno banko so je obtok bankovcev na Madžarskem znižal v poslednji perijodi za 30 milijard na 2448 milijard kron. Zlata podloga so je zmanjšala za en milijon kron. Vlada je zopet uporabila predujem 30 milijard madžarskih kron za kritje starih dolgov. = Neuspeh hudlmpeštansiicga vzori«, nega sejma. Iz Budlmpaš1 . poročajo, da so jo budimpeStanski vzorčni sejem zaključil s popolnim neuspehom. Krivdo temu pripisujejo nezadostni pvpapandi, posebno v nasledstvenih državah. Fak-'ično pa jo iBkati glavni vzrok v previsokih cenah v Madžarski. — Poslabšanje Izgledov žetve v Rusiji. Fo vesteh iz Moskvo se je stanje |>o;evkov v Rusiji silno pos'abš.ilo zar radi velike vročine in sušo ob Volgi, Dnjcstru in Donu. V Ukrajini se je stanje nekoliko zboljšalo, ker je v zadnjem času deževalo. Zlet okrožja Ljubljana II Sokolska župa Ljubljana I. jo razdeljena na štiri okrožja, od teli vodi II. okrožje Sokolsko društvo II. v Ljubljani. Preteklo nedeljo je imelo j to okrožje svoj okrožni 'zlet pri Sokol-i. kt m društvu II. v Ljubljani, ki je ta dan otvorilo svoje novo letno tciova-luišče na Prnlah. Ljubljanska sokolska društva imajo sedaj vsako svoje letno telovadišče, kar smatramo za velik napredek, ker io to najpotrebnejša naprava za vsako sokolsko društvo. Novo otvorjeno telovadišče leži deloma med hišami in med vrtovi ter ima na strani ob cesti še velik prostor, ki ga namerava društvo pozneje porabiti .za svoj dom. Telovadišče je lepo zravnano in dovolj prostorno, tako da bo izborno služilo svojemu namenu. S težkimi žrtvami si je društvo uredilo svoje telovadišče, članstvo je s požrtvovalnostjo delalo ob potu svojega ohraza pri planiran ju, ki ga je s hvalevredno vnemo vodil br. Brinšek. Okrožni zlet je bila skromna, v telovadnem oziru pa jako lepa prireditev, ki bi zaslužila od sokolskih krogov in od občinstva večje pažnjo in upoštevanja. Zlasti sta se odlikovali društvi Ljubljana II. in St.. Vid, Id sta postavili prav dobro izvežbane oddel-ko vseh telovadečili. Dopoldne so se vršile (&:išnj?, .popoldne pa so so »brali vsi oddf.lki na realki ter so skupno z godbo na čelu odkorakali na telova-diš&» Proste vajo članov in članic za pokrajinski zlet v Zagrebu so bile pra,v dobre, skoraj vzorne, žal, da so člani izvajali samo 1. in 8. vajo. Tudi nastopi dece in naraščaja s svojimi žup-nimi vajami so bili dobro pripravljeni. Poleg tega. je nastopila ženska de;ca iz Ljubljane II. s posebnimi vajami z «veternieaani», katerih izvedba jo bila dobra, vaje same so pa za tako mladino nekoliko dolgočasne. Moški naraščaj je pokazal posebne skupinsko proste vaje, ki jili je izvedel izredno strumno. Deca, moška in ženska pomešana med seboj, menda iz St. Vida, je izvajala lepe kombinacije prostih vaj, tako da smo se čudili, da si je ta drobiž mogel zapomniti vse tc različne. gibe in spremembe. Tudi težke proste vajo članov iz St. Vida so vzbujale občo pozornost, zakaj točna in strumna izvedba kakor tudi kombinacija vaj so resnično zaslužile pohvalno priznanje, škod;i, da je en sam telovadec včasih nekoliko pokvaril celotni lopi utisok. Sicer pa kaže šentviško Sokolsko društvo, posebno «gilnt*t in veliko zmožnosti in se bo do duliž.m dobrem vodstvu gotovo visoko razvilo. Višek dovršenosti pri članicah so doseglo vajo s kiji pod vodstvom sestre Varogovo. Bilo jo zares prijetno gledati po taktih godbe so gibajoče vrste in brezštevilne gibe, ki so bili izvedeni s tako lahkoto in preciznostjo. Pa tudi orodna telovadba članov ni bila baš najslabša. Lepe vaje smo videli na drogu in na mizi, posebno pa se je odlikovala vrsta članov na visoki bradlji, v tej vrsti sta bila dva mednarodna telovadca iz Sokolskega društva II. v Ljubljani. — Kakor rečeno, je bila vsa telovadba prav dobra, toda številčno pa tako gledo telovadcev kakor glede občinstva zlet ni zadoščal. Med telovadbo ie pozdravil navzoče starosta br. dr. Subic in otvoril novo telovadišče. Zelja, ki jo je izrekel br. starosta, da bi se kmalu dvigal poleg telovadišča tudi Sokolski dom, naj se čim prej uresniči. Zlet mariborskega sokolskega okrožja na Pragerskem dne 22. junija. Telovadci se odpeljejo z vlakom, ld odliaja iz Maribora ob 8.84. uri in dospe ob 9.10. urL Takoj nato skušnje in sprevod. Sokolsko občinstvo ima popoldne dva vlaka iz Maribora ob 13.20 url in 15.25. uri. Na svidenje I Češke Sokolice na pokrajinskem zletu v Zagrebu. Na seji prednjaškega zbora COS. je bilo sklenjeno, da se udeleže pokrajinskega zleta v Zagrebu tudi članice. Rok za priglasitev Je bil določen do 16. Junija. Na zagrebškem pokrajinskem zletu bodo izvajale češke članice vaje s palicami. Zanimivo Je, da izidejo te predpisane vaje Sele v 6. številki lijanski fronti. (Konoc prihodnjič.) odred sc jc nahajal konccm marca in prvo polovico aprila 1918. na Izredno važnem ln težavnem položaju na Col d' Echclc, tako da bi si moral očitati voja« ško brezvestnost, ako bi bil zapustil do« brovoljce in sc odpeljal v Rim. Dr. Trum« bič je pa že v prvih dneh prejol referat o našem delu in jc nameraval obiskati naš odred, čim bi prišel v vojno cono. Dr. Trumbič jc bil že aprila 1918. v Pa« dovl, toda ni imel bojo časa da bi nas posetil, ker so ga zvale druge dolžnosti iz Italije. Major Finzi mo jo izvestil, da jo Imel z dr. Trumbičcm duljšl razgovor v Padovi, v katerem mu je naslikal po« drobnosti iz našega dobrovoljskcgn delo« vanja, ter ml jc dal zagotovilo, da nas dr. Trumbič obišče ob prvi priliki. To nam nl zadostovalo. Takoj nato sva sklenila z Vidmarjem, ki jc bil moj najstarejši oficir v odredu, da stopimo z Odborom v pismene zveze in Vidmar je stiliziral obširno pismo Jugoslov. Odboru. Zakaj ne jaz? Vid« mar je v tistih dneh imel več miru. j j'0 vlažna, jaz pa Boni na drugi klopi Dne 10. maia sva prejola odgovor dok« [ vis-ft-vis. Roman čila goapodičnn in jaz imam tudi vodno kako brošuro v žepu. I'a bi dejal: «I.ppo vremo kaj, gospodična?* cMlim, pomlad.* «Da pomlad, takorekoč, in ta Tivoli ili vi, gospodičnah — ... pa bi se dvignila in šla, užaljena do proranega groba. Tako so staro izkušnje mladino v Ljubljani. Oj, ta Tivoli iu našo gospodično! Tivoli in gospodična Oblizne solnce prvega dno prišlit-cane kostanje in pod kostanjem sodi gospodična. Na klopi sodi, narava jo tO' ia Jambrlšaka iz Padovc, kl potrjuje, da jo dr. Trumbič prejel našo prijavo in naše lzvestje ter da je naprosil dr. Jam« brlšaka, nuj v njegovem imenu odgovori. Dr. Jambrišak piše: »Svakako rcfleUtiramo na Vašu snrnd« nju, čim sc počne formirati naš odred ovdje u Italiji: Vi i g. Pivko zndužill ste nas svojim ozbilnim i energičnim radom.n Cllcdc vprašanja, kako stojimo z Itali« jo in ali ima Jugoslov. Odbor kake po« mlslckc proti našemu delovanju na itali« ; tnski fronti, pravi dr. Jambrišak v Ister pismu z dne 10. maja: »Odnosi izmedju Italije i nas vrlo su dobri i svaki dan bol ji. Naša dužnost koju smo prlhvatili, a koju moramo naj« lojalnije ispunitl jest, da poradimo sve što jc u Interesu Savcznikn, a nnposc Ita« Ii jc na frontu. Izvolite to saopštiti 1 svo« jim drugovlma kao pomku Jugosloven« skog Odbora. Pozdrav od strane Dr. Truinabiča I Lastnik in izdajatelj Konzorcij cjiitra*, Odgovorni urednik Fr. Brozovič Tisk Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani. (tan. vMkft besed. M par. «.„Popl»ov»nl«"ln .»eoltve" n r»«una »»»ka bMeda 1 Dln, — PrlobSujejo »e lo mali oglati, kl H plaG.nl v naprej. Plat« H lahko tndi t in.mkab Na vprašanja odgovarja uprava 1«, 6. Je vpraianju priložen,znamk, •a odgovor Ur manlpulaelj«k. pristojbin. (2 Dln). Resnica je hi ostane, da napravi naj-:eaaje ln po najnovejšem ,ioJu obleko le Ante PrezclJ, irojaC, Gosposvetsku cesta It. 16. 10888 (dobe) Krojači! Konfekcijsko delo na dom loblte proti kavciji takoj tr) koufekcIjBkl Industriji Jrago S c U w a b, Ljubljunu, Dvorni trg 3. PlaCa ao do-»o, reflektlra bo lo na tresle, zanesljive ln dobre de-liTce I 12217 Zanesljivega šoferja le sprejme takoj. Pismene ponudbe pod „Sava" na upravo ..Jutra". 12288 Uradnik ali uradnica I popolnim znanjem elektrotehnične stroko se Iščo za takoj v Colje. Ponudbe pod ElcktrlCno podjetje" na »pravo „Jutra". 12272 Krojaškega pomočnika 'prejme v trajno delo Petor i'odobnlk, Gorenja vas nad Skotjo Loko. 12252 Fotograf, pomočnika ''Jpolnoma IzuCenega v nc-Katlv-retuSIranju, kakor tudi v fotografiranju In rlsa-rju zaledja, sprejmem. Na-«op takoj. Pismene ponudbe | oznaCenjem plače na ate-Uo MljanovlC, PanCevo. 12248 SkladiSčnik 'pokojen železničar, samec, 1 kavcijo, so sprejme. PlaCa tn odstotek od prometa ln Prosto stanovauje. Naslov t "Pravi „Jutra". 12169 Prodajalka mlajša inoC, poštena In Iz-vežbaoa, so IŠCe v majhno specerlJsko trgovino ua deželi ; sprejme so takoj. — Ponudbo jc poslati n:, na slov : Ivan Lakner, p. Orna, Prevalje. 12130 Učenca za meč. trgovino na deželi, so sprejme takoj, — Biti mora dobrih starSov, priden, vesten In pošteu ter zdrav, star okoli 14 let. — Iuicl bo bruno lu stanovanje ter vso oskrbo v hiši. — Ponudbe s sliko Je treba poslati Clmpreje na naslov: Modlc M., Nova vas pri Rakeku. 12201 Brivskega vajenca sprejme takoj I. Kosec, LJubljana, DuuajBka cesta 9. 12303 Gospodinja kl opravlja samostojno vsa hišna dola ln kl zna dobro kuhati, be ISCo k dvema obo-bama na deželo. Nastop 1. julija. Naslov pove uprava ..Jutra". 123S6 Radi preobilice ponudb no morem vsakemu odgovoriti ln naznanjam, da Je mesto ufienke v moji trgovini zasedeno. Milan Turna, trgovec, Krško. 12354 Več kroj, pomočnikov dobrih ln treznih, bo Bprejmo Naslov pove uprava ,..Tutra" 12390 »A • f • Štedilnik, nov, Sc nerabljen, lovostran-skl, uiull, brez kotla ln Bred-njlh obročev, bo proda za 060 Dln. Naslov v upravi „ Jutra". 12280 Osebni avto, znamko Adler. 15 PS, 4 cilindri, 4 sedeži, gro prav dobro, dobro ohranjen, deloma z novimi obroči, z rez. kolesom, bo produ za 30.000 dinarjev pri W. Wg1bb, Trg svobodo 1, Maribor. 12280 Destiiacijska naprava za ugodno ceno naprodaj. Naslov v upravnlStvu »Jutra". 12258 Kredenca več 5-, 10- ln 1511trsklh Rtcklenlc, 2 leseni tasl ln električen kavnlk so proda. Poizvo se Beethovnova ulica 8t. 15, stanov. 15., III. nadstropje. 12332 Za učenko želim dati Bvojo hčerko v kako trgovino. Je v 15. letu, zdrava ln močna ter Ima 6 razredov ljudske Bole ln 1 razred mefič. Sole. Nastop po preteku Šolskega leta. Pogoj : Vsa oskrba v hlSl ln strogo nadzorstvo. Ponudbo je poslati na upravo „Jutra" pod ..PoStena deklica". 12235 Tovarniški dimnik 32 m visok, dimniških stopnic (Stelgklemmern), naprodaj. — Naslov r upravi „Jutra", 12222 (iščejo) Vodja pisarne popolnoma vešč knjigovodstva ln bilance ter sploh panje ln brušenje kos, narodi. . __, - eltQ tal{0j pr| ivanu Sftvnlk, Kranj. — Cena: 1 komad 00 Dln. Trgovci znaten popust. 11516 Satan! NajnovejBl aparat za kle- Uče Diskretnost . so Inteligentna, lepa, *ažena mlada dama lz olJSIh krogov kot družabna ln gospodinja pri odllč-samskem gospodu v gradil. Prvenstvo Imajo B'ovonke ali Hrvatice. An-? najmanj 6 mesecev; IJMl takoj. Plača 700 do Din mesečno, stanovanj0 m hrana. V slučaju an-»«nana so poSljejo potni vseh pisarniških poslov, večletno prakso, Išče primerne službe. Prijazne dopise prosim pod „Knjlgovod-stvo" na upravo „Jutra". 12415 Šofer profeslonlat, z dobrimi spri- Oglje Bencinmotor 4/6 PS. Rotb-Wlen Dynnmo ciiakotck. 1.3 K\V. 210 PS.. 230 voltov s marmorno stensko spojllno plofiCo, Izdelava Plchler-\Velz, obojo šo v originalnih zabojih. Vlnstclin-stvo ..Kraljev vrelec", Tod-plat-Itugatec. 11950 Pozor, kupci! I Dva dijaka Sllrl parcole poceni nnpro- ' bo sprojmotn za prihodnjo daj: ona celo z ribnikom, krasna lega pri LJubljani. Naslov povo uprava ..Jutra' 12123 Majhno hišo B dvema stanovaujemu. kletjo In vrtom, prodam. 2 sobi In kuhinja Jo kupcu takoj na razpolago. Franc Ccrk, Novi Vodmat. Vodmatskaul. 4a, Moste. 12158 Busch Prisma binocle ceno naprodaj na Rimski cesti (t. 8 (trgovina). 12362 Damski tagal slamniki pn 60 dinarjev, dokllškl po 40—50, otroSkl slamniki po 30 Dln pri Mlnkl Horvat, modlstka. Stari trg it. 21. 12376 Kompletna postelja s peresntco, dve omari Iz trdega lesa, naprodaj za 1500 Dln. Naslov v upravi ..Jutra". 12379 Oprava za specerlJsko trgovino v dobrem stanju sc kupi. Ponudbe na upravo Usta pod ..Specerlja". 12184 Krompir zdrav, v vagonsklh nakladah kupim. Ponudbe ua upravo „Jutra" pod „Kromplr". 12257 Le «Posest» Realitetna pisarna, d. K o. t., LJubljana. 8v. Petra cesta 24 Vam nudi pri nakupu najugodnejšo in najraznovrBtnojSo lzbero vsakovrstnih vil, atanovunj-sklb, trgovskih In obrtnih htA, bukovo, dobro žgano, sc v kmetsklh posestev, graščin, večjih partijah cono proda. mlinov, stavbnih^ parcel Informacijo daje tvrdka '16. Cevall, ISCe službo k oseb- Makso žargl, Kamnik, Maj-nemu ali tovor, avtomobilu, strova 20. 2397 — CujUen Peter, p. Terzln. 19SS, Pisalni stroj prvovrnten, popolnoma nov, se ugodno produ. Naslov v upravi ..Jutra". 12401 Vrtnar srednjih let, ožonjen, ve5C v vsob panogah vrtnarstva, želi n .,"— av pvauvju [juhii promenltl mesto. Nastop po ,r»skl do Beograda. Lahko dogovoru. Pismene ponudbo i? vdova, vendar brez otrok. I pod Slfro „Vrtnar" na upr. nudile jO poslati na Alo-r„V„ L[«npany, anonCno In '"lunino društvo, KolarCeva ... Beograd, pod Slfro ••uiskretnost" Bkupaj z naj-;?»»o Bilko ln „Jutra" 12387 Za gospodinjo k manJM obltcljl gre Bta-označbo rejfia žena, kl govori slovon- Bc vrno pk„ ln nemSko ln se razume najbolj diskretno. 12113 tudi v Šivanju. Naslov pove uprava ..Jutra". 12380 Tovorni avto ,,Praga", prodam po ugodni ceni. Zadnjo gume novo. --Naslov povo uprava „Jutrn" 12421 Dobro ohranjeno barako prodam. Poizvo se na gradu UlblC. ..... Posestvo obstnjeCe lz blSe (5 sob, kuhinja, klet), hlevu In druglt gospodaraklli poslopij, Badno-ga vrta, bukovega ln smrekovega gozda ter pašnika ne poceni proda. Frano Uupulk, Spital 14, p, Sava ob južni železnici. 12144 Velik prostor 120—200 ma se ISCo za napravo večjo delavnice t:o ino-goCe v sredini Ljubljane. Pogoj uvel ln, vodovod, elektrika In suho. Ponudbo pod ,,Velik prostor" na upravo 12377 ,,Jutra". 120S3 Krojači! "0 delo na dom pri P. ff«, LJubljana, Dalma-:'»°va ulica (PalaCa Vzn-zavarovalnice). 12419 ,, Pošteno dekle r v,23, let Btaro, sprejmo Sv. I>ar- Naslov pove a ,,Jutra". 12398 Gospodična lz ugledue rodbine, želi sa- Fotografični aparat '0X12cm (dopolannstlglnat) Trgovski pomočnik mo radi spreinombo zraka z vso opremo aH brez, ku- BluJbo družobnlce, vzgojite- plm proti takojšnjemu pla- 1J leo aH za lahka pisarniška Miti. Ponudbo z opisom npa- clela. — Ponudbe pod ..PlnCa rata in navedbo cene pod postranska" na upr. ..Jutra" šifro „Agfa" na upr. .Jutra. 12388 Ekonom 28 let, zmožen Blovonskega, 12383 Pohištvo Vila 1015, 7 Boli In drugo, v lepi lelrl na slov. Koroškem, prosta Btan. odrodb, se vi led pre-aelltvo pod ugodnimi poboji proda. Nntanfna navodila dajo Jaka LlblC, Rlograd. TržIC, Slovenija. 32011 Enonadstropno hiša barvano spalno sobe 2500 Dln z gospodarskim poslopjem. f*aaa 1-, ln..o„, 4 T.fV.1 '# i* pl ntu otin „ _____ „„.,.„„.„„ „„m=i,„~„ 1„ arhotavalBkaTa hrastove "sobe B psiho 7000 11 lepem trgu, z vrtom, sndo- ^nufukturlBt (dober^ lBlo?,- jSta^MII vlTpti kompletne kuhinje 1400 Dln ^Z^ r^c^ fc^in stanovTnJe v hlSl. ff^rSlrf1^^utra" t , Zupančič Franc. mUBt^o. jf^/jjjj««. CelJe'1^ Savnllc. KfanL 12359 i Mariboru. 12352 t Gline« 20. 12395 i ditna banka. nau«. loto na Htanovanje ln hrano. Naslov povo uprava „Jutra" 12301 Na stunovanje flprejmem 2 gospodični takoj, oziroma 3 boljšo dijakinje za prihodnjo fiolsko leto. — Vdova Lenčck, Sv. Petra ceeta 29/1. 12378 Prazno sobo snažno, v mestu ISče gospodična pri uglodnl stranki takoj, eventuclno poznajo. Plača pol leta naprej. Naslov je oddati v upravi pod Solidna". 12311 Dve prijazni sobici opremljeni, s posebnim vhodom In elektr. razsvetljavo, so takoj oddnsta. Ponudbo na upravo „Jutra" pod ftlfro ,,Sobici", 12300 Dve prazni sobi event. opremljeni, so od-dasta v novi hlfti, v centru meota. Naslov povo uprava „Jutra". 12416 Sobo s brano ali brez hrane, oddam 1.—2. gospodoma. Naslov v upr. „Jutra". 12413 Soba so odda gospodu z zajtrkom. Naslov povo uprava „Jutra" » 12392 Stanovanje (stalno) r Radovljici, Lescah ali okolici (3 alt vsaj 2 večji sobi, kuhinjo, klet) 1 S č o mirna stranka brez otrok. Cenjene ponudbo pod „V. P. Mirna stranka" na upravo „Jutra". 12353 ---—u.--- . __ Čisla, zračna soba z dvema posteljama, so odda tudi z uporabo kuhinje. — Plačati jo cclo loto naprej (mosečno 1500 K). —Marija Ojstrselz, Vojvodo Mlftlčn St. 21/111. 12364 Snažno opremljena soba se takoj odda Bolldnemu gospodu. Naslov pove uprava ,.Jutra". 12304 Prazna soba so odda, event. tudi klet, pripravna za skladišče, ozir. delavnico. Poizvo bo v Zelen! Jami št. 230, pritličje, desno. 12412 Opremljena soba s hrano, so takoj odda dvoma goposdoma ali gospodičnama. Kje, povo upr. ,Jutra' 12361 Lokal v sredini mesta »o ISčo. Cenjeno ponudbo na upravo „ Jutra" pod »Trgovina". 12301 Delavnica najmanj 12 X 5 m b stranskim prostorom bo ISče. Ponudbo na upravo „ Jutra" pod ,,Delavnica 12/5" 12281 Posojiio 2000—3000 Din lfičem proti povračilu r 25 odstotki na mesečno obroke. Ponudbo na upravo „Jutri»" pod „81gurno". 12347 Posodim 100.000 Dln proti vknjižbi na prvo mo- sto. Vprnfianja a navedbo obresti poslati na upravo ;,Jutra" pod ..Obresti". 1224'J Zaloga klavirjev in plnnlnov, najbolj&ih tovarn IlOscndorfcr, Czapka, 12hr-bar, 8chwc!ghofor, Original Rtlngl itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc, LJubljana, HUScrJcva ulica St. 5. 1034 Interesenti za ustanovitev obrata z novo Iznajdbo bo lfičejo. Patent za KIIS tu. Oferto lo ponlatl z navedbo razpoložljivega kapitala (najmanj 20.000 dinarjev) pod Slfro „J. C. K." na upravo „Jutra", 12061 Kdo želi potom dopisovanja menjavati svojo mlBll z Izobraženo damo, blvajočo nu deželi? — Ponudbo pod ,,Mimoza" na upravo „Jutra". 12319 Sokol v Borovnici ISCo za tolovadnl nnKtop lii veselico 0. julija godbo — obstoječo Iz 8—12 mož. 12360 Pristno bemliard.psicc! Btaro 3 leta prodam. Su.šnll . Ulstrlcu—Borovnica. 1227 1 Psički — prepeličarji 6 tednov ntarl, bo prodajo. Nasloviti Jo pod .Prepellčai' na upravo „Jutia". Ročna dela vsokovrBtna, vzamem v !m> inlsljBko razprodajo v moji flllalkl na Dledu. Naročil: Nezadovoljen v zakonu mlad, simpatičen knjigo-1 jo poHlatl na ..Ateljo ročnih vodja, želi pristopiti kot > dol" Nlka Zipscr, Kranj — sodelujoč tih družabnik h (telefon 31). 11310 kaki samski trgovki. Pro vzame tudi službo knjigovodje ali poslovodjo ter »m-lo/.l kavcijo. — Cenjeno !»•-nudbo pod „ZnačaJ" na upr, „Jutra", Podpisana tvrdka It KrIŽnič vljudno n;izn:n30. PlačUo tndi na obrok*. Proda ae radi družinskih razmer veliko posestvo obstoječe iz hiše, gozdov, njiv In travnikov. Hiša je nova in v neposrednji bližini Induslrijalnega mesta ter velikega prometnega rudnika na Dolenjskem. Hiša obstoji Iz obširnih gostilniških in trgovskih lokalov z velikim, zasajenim vrtom, kegljiščem ln je opremljena s prvovrstnim gostilniškim In gospodarskim inventarjom. Gostilna izkazuje prometa letno čez 100 hI vina In okrog 80 hI piva. Cena zelo ugodna. Več s« Izve pri „Aloma Com-pany", Ljubljana. 2931/a Tonček toliko Ti rečem, kupuj pri tvrdki ! Števec nasl. K.SOSS, LJUBLJANA, Mestni lrg it. 19 ^ za ženo in deco, pa boš solidno postrežen. 1085 III Dobro vpeljana in konkurenčna špecerijska veletrgovina v Ljubljani išče v Sloveniji dobro vpeljanega Plača dobra, nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Stalno mesto". 2922a letnika 1921, približno 20 hI, Ed. Suppanz, Pristava. boje, maatlla, lakove, 5to.k, emajle, kletove 1 jamačno čisti firma najbolje kakvoče nude MEDIČ-ZANKL dražba z o. z. MARIBOR, LJUBLJANA, NOV! SAD, psdružnloa. oentrala. sklatlište. Tvorntoei 079/a LJUBLJANA-ROVODE. A VIII 636/23-16. Poslaja Feldbaoh. Sosija maj-oktaber. Sijajni zdravilni uspehi pri hiouhijalnih katarib, [lipi, naduhi, cmfizei.m !! !, srčnih boleznih 111 itd. Močue, prirodno oglikovokisle kopeli, inhalacije, oneumatičoo cclicc, svetlobno kopeli itd. 2753/a. Cena peuziona od Ka 50.000'— na dan naprej, -ojasnila: Zdravlliščna komisija, GHetchonborg. 'WWWWW^WWWWW if o r t u ii VŽlebeh št. 19 pri Medvodah se bodo prodala na javni dražbi dne 30. junija 1924. ob 9. uri "«>-» i hiša z mlinom, gospodarskim poslopjem in vodno močjo, njiva, travnik in gozd. Izklicna cena 37.450 Din. Dražbeni pogoji pri sodišču v Ljubljani v sobi št. 37. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII, dne 14. junija 1924. IzBel je t knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik jtdor plačuje takse in pristojbin« potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in poj&s-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, Telja 8 poštnino vred Din 43-50 in Ee naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 54. Radi družinskih razmer pvodam na prometnem kraja dobro vpeljano trgovino as mešanim blagom z vsem inventarjem. Pismene ponudbe pod „Ttazmah" na upravo »Jutra" 2952» Inserirajte v „JUTRU"! ir Trgovcem In lntiustrlicem -m priporočamo Zahon in naredi o prisilni poravnani iznun hnnhurza kl »U ltila v brošuri, katera velja s poitnlao vred 8 50 Din in se naroča pri Tlakovnl zadrugi v LJubljani Freiernov* nlica štev. 64. SJjitiiifdiiiEtiiiiiitiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiriiiaaiiiiiiiiiiiiiiiaiitttiiiiiiiisiiiiiitiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiinii^ a banka Za vso izraze iskrenega sočutja ob nenadni bridki izgubi našega dragega, nepozabnega brata, svaka in strica Toplo priporočamo knjigi A. Novačan trgovca izrekamo svojo najtoplejšo zalivalo. Nadalje se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika v tako ogromnem Številu na njegovi poslednji poti, in vsem darovalcem cvetja. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči raznim sokolskim društvom, sestram Sokolicam, naraščaju, požarni hrambi in mestni godbi kakor tudi bratu starosti ,.Sokola", Daku Ma-karju, za krasen govor pri odprtem grobu, ki je bil prizadetim v veliko uteho in zadoščenje, iu bratu Drobniču za krasno aranžiranje pogrebnega sprevoda. Vsem skupaj iu vsakemu posameznemu še posebe svena hvala Bog plačaj 1 V Metliki, dne 10, junija 1924. 2941» Žalujoči sorodniki. Vez 18 Din, broJ. 40 Din, pošt. 1-50 Din I. Lah Vez. 83 Din, poit.l-tO Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani m -> Opozarjamo na j UM S Otiiasiiii lii' sreski ummm ki so naroča pri Tiskovni zadrugi v Mu&tjanl ter velja « poStnino vred Din 6-50. S 1 g i PODRUŽNICA: LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50.000.000-— in rezerve preko Din 12,500.000'-- PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celle, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Sibe-nlk, Vršac, Wlen. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. A G E N C I J ll Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILI JACI Jll Slovenska banka, Ljubljana, Jugosiavenska Industrijska banka d. d., Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 31 D/a 020101530002000202482348534853485353484848480101020053235323484848535300010248235348235348232348532353005348482323