KRAMi JANJE OB JUBILEJU
Devetdesetletnik Jarc o nas
Naš občan Anton Jarc iz Crne vasi jc praznoval te dni svojo 90-letnico, skratka lep jubiiej, posebej še, če upo-štcvamo kakšne preskušnje je mora! doslej prestati ta predvojni komunist, revolucionar, borec in družbenopoli-tični delavec.
»Rojslnih dnevev bi moral imeti pravzaprav več,9 pravi Anton Jarc, »saj sem se s smrtjo srečal velikokrat. Prvič, ko sem plul še na iadji in je za las manjkalo, pa ne bi nikoli videl ruskih okopov v prvi svetovni vojni. Tam sem se vrnil s svojega položaja preiskovat, če so carski vojaki pustili kakšno orožje in hip za lem je na mestu, kjer sem bil prej, eksplodirala granata. Velikokrat sem bil blizu smrti v času oktobrske revolucije, pa potem, ko me je pestila bolezen in v partiza-nih sem v štirih letih tudi marsikdaj srečeval svoj konec, vendar me je očit-no vedno spremljala sreča.
Še nedavno pljučnico sem kar dobro prestal pri 90 letih, ki me pravzaprav ne ovirajo preveč pri stikih z Ijudmi. Nekaj pa je res, da ko si upokojenec, si le premalo vkijučen v družbeno in politicno življcnje. Skorajda nihče te več nič ne vpraša in skorajda nič ne odločaš več, razen na volitvah ali refe-rendumih. Ker sem bil celo življenje
aktiven, sem to razliko kot upokojc-nec še hitreje opazil. V mojem prime-ru to še ni bifo tako odtno, vidim pa znance upokojence, da so preživljali takšne trenutke.«
Človek mora živeti z Ijudstvom Njegovo načelo jc, da mora človek živeti z Ijudstvom, če hoče nekaj o njemu vedeti. Tega se je držal pri sti-kih z Alžirci, Mongoli, Kitajci, Rusi, Poljaki, Italijani in številnimi drugimi narodnostmi, s katerimi se je srečeval bodisi na frontah, v revolucijah, v bo-jih, v delavskih gibanjih po Evropi... »Pri Italijanih sem pridobif razredno zavest, saj je pri nas ob začetku tega stoletja skorajda še nismo poznali. Se danes pomnim, kako so Italijani peli delavske pesmi in zahtevali svoje pra-vice že pred prvo svetovno vojno. V letih 1909 do 1911 sem ravno v stikih z Italijani gradil svojo delavsko zavest, zavest o pripadnosti razredu. Zavest delavca sem potem skušat prenesti na vse generacije, s katerimi sem se sre-
V današnjih stikih z mladino opa-žam, da imamo osveščeno in odlično mladino. Marsikdo bo temu staiišču oporekal in kazal na kriminai, ČeŠ tega v stari Jugoslaviji ni bilo. Upoštevati pa je treba nekaj: vsaka generacija ima v svojih vrstah dobre in slabe. Mi lahko danes med mladimi  i/bcremo
najboljše, saj imamo veliko dobrih tn je zato peščica slabih, na katere kažejo nekateri, skoraj povsem nepomemb-na. Mladi komunisti prinašajo novo rcvolucionarnost, čeprav je res tudi to, da se včasih v naše vrste vtihotapi tudi kdo, ki ne sodi v zvezo komunistov. Napake ne isčimo le pri mladih
Napake, ki pri nas so, pa ne smemo iskati pri mladih, mnogo več so jih zagrešili že starejši. Ne morem ra-zumeti, zakaj pri nas posežemo v do-gajanje šele, ko je prepozno, ko mora-mo Ijudi menjati. namesto da bi jih opozorili in -usmerili na pravo pot. Prevečkrat se nihče ne zmcni za delo posameznikov, dokler ne pride do kri-minala. Vem za primere, ko so moraii odgovorne tovariše menjati tudi po trikrat zaradi korupcije in to pri isti stvari. Zakaj ni prej nihče posegel v dogajanje?
Spekulacije in razne anomalije - tu-
Priznanje KS Barje
Nu slavntfsincm zascdanju KS BarJL-, ki jc bila posvetena 40, klnici ustanovi-Ivc JLA, pa so Antonu jarcu potlclili Itstinn Oastnega predsednikii skupščinc.
Na tej slnvesnosti pa so plakcln kra-jcvne skupnosti podclili ludi nekalcrim tovariSem za doigololno in aktivnotiruž-bonopulitiOno ilcln
V__________.___________J
di korupcija - so krive, da je na naših policah zmanjkovalo pralnih praškov, da še sedaj nimamo kave ipd. Del krivde za to pa nosi tudi birokracija. Ta se je v naši zgodovini že nekajkrat razrasla in zrasla čez glavo ljudem in komunistični partiji. Takšne vpfive bi-mkracije vidimo tudi danes v marsika-terih odločitvi in včasih so težnje biro-kratov, da bi zavladali zvezi komuni-stor povsem očitne. S temi silami se
bomo morali tudi sedaj spopasti v Ju-goslaviji.«
Predvojni komunist in udeleženec velike socialistične revolucije v Rusiji Anton Jarc meni, da nismo vedno izbrali poti naravnosl, temveč da smo šli marsikdaj tudi dk-cak, kar je nje-mu bilo včasih tudi nerazumljivo. Zav> zema se namreč za odločno stališče, da kar ni prav, ni prav in to ni mogoče zavijati v nikakršen diplomatski papir. Nepravilnosti tudi ni mogoče opraviči-ti in z njimi je treba ostro prekinili in tudi obračunati. Seveda pa mora po njegovem vse težiti k nadaljnjemu ra-zvoju, saj je to tudi naravni tok preo-brazb v družbi. Vsakršno zaviranje ra-zvoja ne obeta kaj dosti, predvsem pa je to zaviranje kratkotrajno.
Dogodke je treba spremljati
Kljub visoki starosti Anton Jarc še vedno sprcmlja aktualna dogajanja. »Na Poljskem partija ni več odigrava-la svoje naloge, delala je napake in zato je bila možnost, da to izkorislijo nabproine sile.
Dogodki na Kosovem pa me navda-jajo z žalostjo. V naši domovini res ni ireba, da prihaja do taksnih stvari, posebej še ker smo ncrazvitim vcdno pomagali in jim bomo šc v bodoče. Na Kosovem su naredili velikanski razvtij in zamerim tistim, ki to nočejo prizna-ti, pa sedaj zanikajo vsa velikanska naprezanja naše družbe za njihov ra-zvoj.
Verjelno smo premalo na Kosovem naredili na področju zavesti. Več bi bilo treba delati v krajevnih skupno-stih, saj so te osnova pa naj bo to za politično vzdušje, volitve ali pa zara-zvoj obrti, kmetijstva itd. Vse mora izhajati iz osnove. izmed Ijudi, saj z direktivami z vrha in iz pisarn ni mo-goče reševali problemov,« meni An-ton Jarc.
Milovan Dimitrič