Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 1 I. Odhod. Kolonistovske vojne v Severni Ameriki*) so se odlikovale posebno s tem, da so se morali boriti vojskovalci najprej z brezljudnimi divjinami, predno so naleteli drug na drugega. Sovražne jpokrajine Anglije in Francije so ločili neizmerni, skoro neprodirni gozdovi. Morda ga ni kraja, kjer bi bile te vojne bolj divje in grozovite, kakor je bil del zemlje od izvirkov Hudsona do jezer, ki leže blizu njega. Tu je bilo glavno krvavo pozorisče, kjer so se bile največje bitke za posest kolonij. Na tistih krajih, ki so gospodovali cestam, so gradili trdnjave (forte), jih izgubIjali in zopet osvajali. Večkrat so bile do tal uničene in B»pet zgrajene, kakor je že nanesla zmaga ali pa potreba. Na tem bojnem pozorišču so se vršili dogodki, ki jih pripovedujemo, v tretjem letu vojne med Angleži in Francozi za posest dežele, katere pa k sreči nihče ni imel dolgo časa v oblasti. V trdnjavo na jugu pokrajine ined Hudsonom in jezeri je dospela vest, da prihaja ob Šamplenskem jezeru gori Irancoski poveljnik z vojsko, ki jo je »kakor listja in trave«. •) Te dolgotrajne vojne med Angleži in Francozi so trajale od leta 1688 do 1763. Dne 4. julija 1776, torej pred 150 leti, so Združene države proglasile svojo neodvisnost. — Op. prel. To poročilo je prinesel proti večeru poletnega dne indijanski ogleduh, obenem pa zahtevo angleškega polkovnika Munro-ja, poveljujočega utrdbam ob »Svetem jezeru«, naj mu takoj pošljejo močnega ojačenja. Ti dve postojanki sta bili kakih pet milj oddaljeni druga od druge. Za to pot je potreboval Munrov indijanski tekač, ki je poznal bližnjice skozi gozdove, dve uri. Čete z vso opremo in opravo pa bi hodile po edini vozni cestl cel dan. Podložniki angleške krone so nazivali eno od teh gozdnih trdnjav Fort Viljem Henrik, drugo pa Fort Edvard. Prvi je poveljeval že omenjeni škotski veteran in jo je branil s polkom rednih čet in oddelkom domačinov Indijancev. To je bilo pač premajhno število, da bi se moglo po robu postaviti silni moči, s katero je prihajal Montcalm. Poveljnik Fort Edvarda je bil general Webb z več nego pettisoč možmi. Ako bi bil ta častnik združil razne čete, ki jim je poveljeval, potem bi imel skoro dvojno silo proti prodirajočim Francozom. Kmalu potem, ko je bila vest dospela, se je razglasilo po taboru, da bo ob jutranjem svitu petnajststo^ mož odrinilo proti Fort Henriku. Ta vest se je kmalu potrdila, kajti z vso naglico so se pričeli pripravljati za -odhod. Ko je bilo solnce zašlo za daljnimi gorami na zapadu in se je bila noč razgrnila čez tabor, je utilmil hrup, ugasnile so zadnje luči v oastaiških kladarah*), v taboru je bilo tiho kakor v gozdovih okrog njega. .*) Angleški: blockhouse (Blockhaus); iz neotesanih hlodov zgfajena hiša. — Op. prel. Komaj pa se je bil dan zaznal, je ropotanje bobnoT vzbudilo vojake iz mirnega spanja. Kmalu je bil pokoncu ves tabor. Oklic moštva je bil priprost in kratek. Redni in izvežbani vojaki so se s saipozavednim ponosom ustopili na desno, ponižnejši naselniki pa skromno na levo. Prednje straže so se zganile, močni oddelki so obkolili*\ozove s prtljago. Predno so posijali prvi solncnl' žarki, so odrinile čete z vojaško častjo, ki je pregnala strah marsikaterega novinca. Cete so se bile že do zadnjega moža izgubile za gostim drevjem, v taboru pa je bilo videti priprave za drugačen odhod. Pred veliko kladaro, v kateri je stanoval general Webb, je čakalo šest konj. Njih sedla so kazala, da sta vsaj dva določena za odlične dame, tretji pa je imel na sebi opravo in ščit štabnega častnika. Drugi so bili do)očeni za sluge in za prenašanje prtljagc. Spoštljivo oddaljena od t_e skupine je stala tolpa radovednih gledalcev, med katerimi se je odlikoval mož s čudno vnanjostjo. Imel je ude in sklepe navadnega človeka, a brez vgakega sorazmerja. Kadar je stal, je njegova postava molela čez druge, če pa je sedel, bi ga bil človek imel komaj za srednje velikega. Imel je veliko glavo, ozke rame in dolge, opletajoče roke. Njegove noge so bile tenke, skoro suhe, a neverjetno dolge. Kolena bi se zdela, da so silno široka in koščena, ako bi jih ne bila prekašala še širokejša stopala. Nosil je suknjo višnjeve barve s kratkimi, širokiml škrici in ozkim ovratnikom, ozke hlače iz rumene kotenine, ki so bile na kolenih prevezane z belimi, ne prav čednimi trakovi, progastc, volnene nogavice in cevlje, ki» je bil eden olepšan s srebrno ostrogo. Iz umazanega telovnika od rumene svile mu je molel «uden inštruraent, ki bi ga bil v taki bojeviti okolici človek lahko imel za nevarno orožje. Izpod širokokrajnega klobuka je gledalo iz dobrodušnega obraza dvoje silno neizraznih oči. Med tem ko je možakar stopical med služabniki in konje hvalil ali pa grajal, so obstale njegove oči na visoki, nepremični postavi indijanskega brzoteka, ki je bil prejšriji večer prinesel v tabor neveselo novico, da s^bližajo Francozi. Indijanec ]e nosil tomahavk*) in nož svojega rodu. Barve njegovega bojevito poslikanega obraza so se bile grdo zlHe druga v drugo in so njegove črnkaste poteze delale še odurnejše. Oko mu je iskrilo kakor žareča zvezda med temnimi oblaki. Samo enkrat se je njegov prežeči pogled ujel z začudenimi očmi opazovalca, a se je takoj zopet z zaničevanjem obrnil v stran in srpo gledal v daIjavo, kakor bi hotel prodreti zrak. Predno se je čudni možak zavedel, je znova nekaj vzbudilo njegovo pozornost. Kladarina vrata so se odprla. Ven je stopil mlad mož v častniški uniformi, major Dunkan Heyward, z dvema damama, ter ju povedel h konjema. Iz njiju obleke se je dalo sklepati, da sta pripravljeni na težavno pot skozi gozdove. Mlajša izmed njih je bila plavolaska z jasnimi, modriini očmi. Ime ji je bilo Eliza in je bila majorjeva nevesta. Druga je bila Kora, črnolasa, obe pa sta biii hčerki polkovnika Munra. Ko sta bili dami sedli na konje, se je tudi njih spremljevaloc dvignil v sedlo. Vsi trije so še v slovo namignili Webbu, stoječemu na pragii svoje kladare, potem pa so v lahnem diru, spremljani od služabništva, odjahali proti severnemu vhodu taborišča. Odkraja ni nihče izpregovoril besedice. Eliza, mlajša ') Hnj!-.:, ^H;ii- sevoronmcriSkih IndijanceT. sestra, pa je narahlo vzkliknila, ko je nepričakovano šinil mimo nje indijanski brzotek, da prevzame vodstvo malega oddelka. Njene sestre nenadni pojav divjaka sicer ni vznemiril, vendar ji je obraz izražal strmenje in tudi strah, ko je sledila z očmi gibčnemu kretanju Indijanca. S šaljivim, a tudi nekoliko bojecim glasom je Eliza vprašala svojega zaročenca: »Ali je v teh gozdovih pogostokrat videti taka strašila? Morda ste ga navlašč naročili v najino zabavo? V tem slučaju vam morava biti prav hvaležni za vašo pozornost, če pa ni tako, potem pa se bova morali s Koro potruditi, da se izkaževa kot hčerki pogumnega vojaka.« »Ta Indijanec — Magva mu je ime — je brzofek naše aTmade«, je odgovoril častnik. »Ponudil se nam je, da nas popelje do jezera po malo znani, a krajši poti, kakor je velika cesta.« »Meni ni prav nič všeč«, je rekla Eliza in se stresla nekaj v šali, še bolj pa v resni bojazni. »Vi ga gotovo poznate, Dunkan, sicer bi nas ne bili kar tako izročili njegovemu vodstvu.« »Poznam ga, sicer bi vaju ne bil izročil njemu. Sicer je Kanadijec, a sedaj je naš prijatelj. Tudi vaš oče ga pozna. Ako se prav spominjam, je imel svoj čas neko sitnost z njim. Menda je prestrogo postopal z njim.« »Ako je bil sovražnik mojega oceta, potem mi je še manj všeč«, je vzkliknila sedaj deklica v resnih skrbeh. »Prosim vas, izpregovorite z njim nekaj besed, da čujem njegov glas. Sicer se vam bo to nemnno zdelo, a veckrat sodim Ijudi po njih glasu.« »Ne verjamem, da bi kaj rekel, Eliza«, je odgovoril Heyward. »Bržkone bi odgovoril samo s krikom. Ti divjaki se vsi delajo, kakor bi ne razumeli angleščine. A prav- kar, glejte, je nehal teči. Gotovo tu pričenja bližnjica, po kateri moramo zaviti v stran.« Major je uganil. Ko so prišli na kraj, kjer je cakal brzotek, je ta pokazal na stezo, ki se je izgubljala v gozdni goščavi, toda tako ozka, da je bilo na njej prostora samo za posameznega človeka. »Po tej poti moramo torej«, je rekel major Elizi. »A ne pokažite nezaupanja, sicer nas res spravite v nevarnost, katere se bojite.« »Kaj pa ti misliš, Kora?« je vprašala Eliza vznemirjena. »Ali bi ne bilo bolj varno za nas, ako bi šli po isti poti kot čete, dasi je daljša?« »Motite se, da bi bili na veliki cesti bolj varni«, jo je miril Heyward. »Ako bi bil sovražnik v bližini, kar pa ni verjetno, ker so na vse strani razposlani naši poizvedovalci, potem bi se gotovo držali velike ceste, kjer lahko oplenijo največ skalpov.*) Kod hodijo čete, je splošno znano, mi pa smo se šele pred eno uro odločili za to stezo.« »Zakaj bi ne zaupali temu človeku?« je rekla Kora. »Pošten je lahko, čeprav ima kožo drugačne barve in druge navade.« Eliza se ni več obotavljala, ampak je konja ošvignila s šibo ter oddirjala za tekalcem po temni, zarastli gozdni stezi. Služabniki so bili očividno poučeni že prej, ker ni3O sledili gospodi, marveč jahali dalje po veliki cesti. Tako je bil nasvetoval vodnik, da bi puščali za sabo čim manj sledov, ako bi kanadski divjaki utegnili prežati iz zasede. Dalje časa se zaradi nerodne noti niso mogli razgovarjati, kmalu pa so prišli iz nizke hoste v gozd z vsokim listnatim drevjem. Prav ko je hotel major ogovoriti črnooko Koro, so začuli od daleč konjsko peketanje. Nehote so vsi obst-.li in prisluškovali. (Dalje prihodnjii.) *) Skalp je s sorražnikoTe gla-re odrezana kož«. — Op. preL