laposfavljanje kmet jstve sploh ©gtfdmni naknadtii krediti, ki jrh vlada zahleva, so ueftdeijeni fcako, da odpade na najpotrebnejše najmanj in da oiii, kj so dobrot ia podpor uajinej delezni, nosijo največja foremena. Ta kririca žarko osvetljnje praTO lice toliko livalisaue enakopraTiiosli in Tsem razsodtaua *» pravičnim tnoia biti naša zahteva po finanft-*ni aTttKiomiji popolnom« i-aziunljiva in upravičena. NaS poslanec §. Pušeiijak je rladi v parlamejitu očita! neprsrilnu razdeliter kredhov in pomanjkanjc smisla in 6ut* za nuiogo potrebnih slv«ri ter potem iz tega iz-vajal ia utemeljeT«i našc eahteve po finančni samost&j nosti. Naj dedi iz njegovega velevažnega in teb.lneg« gctrora nasltdnji del, ki se tiče kmelijstya: Naš državni budget s predložcaiimi aaknadoimi krediti predrideva Teliko svoto nad 8 milijard dinar.jev. Gd tega dobi ministrstvo poljoprivrede in Toda majkno arobtinico 117 BnilijoHov in sedtj še naknadmlk kreditor 15 milijonov dinaijev. Zaradi tcga se ne 6ihcmo čuditi, da se ecla Vista važuih potreb leg« iniiiinstrstva ni upoštevala. Prenizld so krediti ea zadružništvo, pvenizki ea kmelijske družbe, katerih cilj je, pospeševati iiitenziv-  no obdelovanje zemlje in s tem povzdigniti produkcijo,  prenizki za pospeševanje živinoreje in konjereje, pre-  nizki za razne tečaje in poučna polovanja, prenizki za kemična preizkušrrališča, za kletarska nadzorništva in tako dalje. Kar se tiče naših kmetijskih šol, moram pordariti, da služijo ista kot nekaka vzorna gospodarstva. Marsikakib Tažnih in potrebnih nalog pa ne morejo izrršeTati, ker to zabranjuje zakon o državnem računovodstvu. Zato jc potrebno, da se za kmelijske šole dovolijo iste ugodnosti,, katere užiyajo po členu 56. in 65. finančncga zakona državna tiskarna, narotlna gledališča, prometne ustanove, pošta, šunie in rude, da se odobdje višji izdatki, ako so dohodki teli šol večji. Mi vemo, da so pri nas premajhni krediti za regu- lacijo naših rek in potokov, Če pogledamo nazaj na de- loTanje najrodne skupščine, moramo grajati, da se ni  sprejel nili cn kmetijski zakon in da se narodna skup- ščina ni brigala za interese našega lanelijskega prebi- valstva. Naša država je agrarna država. Svoj čas se je ustanovil privredni savet kot posvetovalni organ inini- strstva poljoprivrede. Ta začasni svet je na STojeim pivem zasedanju izdelal in sprejel pet važnih kmetij- skih zakonor, ki pa niso bili stavljeni na dnevni red naiodne skupščine. Pozneje pa ta svet ni imel Teč sej. Naša naloga je, da po vzgledu rseh drugih držat, ki r.iso agranie države, zahtevamo, da se ustanori posc- ben parlamentarni kmetijski odbor, ki se mora brigati za Yse potrebe kmetijskega ljudstva in priprarljati tsc lcmetijske zakone. Gospod minister Trifkovič, ki zastopa ministra p«Ijoprivrcdc in vode, je obljubiL ia se hoče brigati, dla se povišajo krediti za to ministrslvo. Poziyam yse Sane narodne skupščine, da s« potrudijo za to, da dobint* v noveia proračunu znatno jrvišane kredito z« Biioistrstre poljopi iTrede ia V»«a. Pospeševaisi« jozdargtr«. UstanoTiteiT tišj« j»x«Ur»ke t okraju Gornji graš. Dohodki iz državnih šum in rudnikoT bi se lakk* podrojili in potrojili. ako bi se dali na razpolago potrebni krediti ka iiivestacijo in eksploatacijo teh držaruik usfanoT. Če bi imelo ministrstvo za šume in rud»ike zadosli denamih sredsteT, bi »e dohodki tega ministrstra znaino zrvišali. Pri tej priliki opozarjam na elea 26 fia. zakona, ki zahtevA 14 dni po ureljaTljeai« proračuna parlamentartii odbor za gozdarstro. Proračun je stopil t TeljaTO lansko leto mesec« j«lija. Kljub tcmu pa se še do danes ni izrolil parlainentarni odbor, katcrega glavna naloga bi bila, da kontroi^ ra gospodarstTo tch držamih ustanoT, osobito da jleda, ali t« ustanove doiiašajo ono rentabiliteto, katece donašajo enakc uslanoTe gasebnikom. Gospod minister za žume in rude bi moral jjosvečati nekoliko več skrbi delarccm in Tpokojencem t rudnikib ter zbolj&ali njik materijelni položaj, ker bi « tem dal dober vzgled pctratnim podjetjem, katera Lrioriščajo stojc delavce i» Tpokojence. Naša država ima Telik« gozdne kompiekse, ki so last države ui zasebnikoT. Žalibog pa nimamo niti «ne uižje jcrzdai ske šole, Nujno potrebno je, da se asfcs Hovi gozdaisdca šola t Sloveniji. Usrtamovik bi se lahk* y okreju Goniji grad, kjer bi dali «sebniki raarsikatero pripomoč, da bi ne bilo TSfga treba plačati fo državne blagajne. Lansko leto smo v ekspozcju gospoda ininistra za agrarno refonno slišali, da hoče likvidirnti ministrstv* za agrarno reformo. Vidimo pa, da se delovanje teg» ministrstva podaljšava neprestano. Nujno potrel)no pa je, da se likvidirajo rsi posli, katere ustrarja agrarna reforrna. Pray posebno pa je potrebno, da s* izločijo iz agrarne reforme kmetska posestva, katera kmetje obdclujejo sami, y pryi yrsti pa gozdna posestva. Ta posestva obsegajo sicer yelike porršine zenilj«, a so nepristopna in jih ni mogoče obdeloA'ati. Ta kmetalk posestva naj se torej čimprej izločijo iz obve« agrar»t rfforme. *j_p. Za pirehrano vinorodnih krajev. Ne smemo misliti, da sta pasiyni samo Srfoija i» črna gora, ampak da so pasivni tudi prečanski kra^i, osobito, kjer se goji yinogradništvo. Mi imamo daruts vinsko krizo, da ni mogoče prodati yinskih pridelkoy. Ljudstvo v vinorodnih kiajih ne more kupoyati žrrIjenskih poirebSčin, r.e opravljati del, ki so potrdbna T vinogradili. Zato opozarjam gospoda ministra za aocijalno politiko, da dovoli primerne prispevke za pfehrano pasivnili prečanskih krajey. Podpore v slučaju toče, požara iteL V proračunu leta 1922-23 je za yso Slomiijo za podpore v slučajih elementarnih nesree stavljcn sam* znesek 250.000 dinarjev. Ta podpora je mnogo premaihna in ni mogoče v slučaju toče, požara itd. dati pKfmerne pomoči oškodovanim. Zato je neobhodno potrdfrno, da sc podpore za slučaj elementarnih nesreč «r>atno erišajo. Zahlevamo aytononiijo in finančno samostaj»os». Prečanski kraji se oprayičeno pritožujej«, da se vlada pranalo briga za šole, eeste, železnice, bolnfec, za eadružništvo, «a premalo pospešujc »brt, Irgovia* ftd. Zahteya po aytonomiji je umestna že raai te^a, k^r bi posamezne pokrajine prispevale za tc namene v mnogo večji mcri, kakor pa to stori držara, kakor l»di radi prevelike obreinenitve Sloycnije. Dohodki države se dele y splošne ia Specijaln« d»kodke. Splošni dohodki v znesku i milijaidi 488 mifijonoy din. niso razdeljeni po posameznih pokrajinaii ia zato ni mogoče poyedali, koliko teh dohodkov odpft,de na posamczne pokrajiuc. Kdor pa pozna razmere t Sloyeniji in yc, da ima y Sloyeniji nekaj industrije, tisti tudi ye, da potrebujerno mnogo yeč, kakoc drugodt da so dohdki držaye iz carine in trošarine mnogo ye^i| kakor v drugih pokrajinah. Mi yemo, da plačamo umogo yefi, kakor nam gre po šleyilu prebivalstva. Ifejboljži dokaz ra to, to so žpecijalni dohodki. l Specijalni dohodki sestavljeni ia neposrednih &2CSkoy, špecijalnc trošarine in taks so % proračuna doloeeni za Srbijo n 363 milijoni dinarjer, sa Sloyetiijo pa> ki iina komaj cn milijon prebiyalcey, e eneskom 9? milijonoy dinarjey. Takoj yidimo, ie tukaj, da plačaior , V yečji ineri, kakor nam pa gre po Stevila prebivalsl1©. fie bolj je pa razvidao to, če izračunamo, koliko je pte- • 6ala teh dohodkoy y 6 mesecih Srbija ia koliko Slo«- | Bija. Srbija je plačala 141 inilijonor, Sloyenija pa ft aiilijonov, toiej skoro loliko, kolikor odpade nm wfe : ieto. Ce ini izračunamo to Y procentik, vidiaio, dft "p ^¦rbij« plačala v 6 mesecih na špecijalnih flohodkik &.8 odstot., SloTenija pa 85.8 odstot. na celo leto odpadajočih ancskor, torcj za 32 odstot. vet nego Srbija. — Kar se tiče neposrednih davkoT, Tidimo, da je za Stbij« določea znesek 158 milijonoT dinarjer. Plačala §e pa Srbija v 6 mesecih 72 milijonov dinarjev, torej nekoliko manj, kolikor odpada na poloTica leta.. Za SloTenijo je določena STOta 44 milijonoT dinarjeT, plaSalo se je pa t 6 mesecih 42 milijonor, skoro toliko, kcdikor odpade na celo leto. Špeeijalna trošarina se je — in temu se ne moremo ČJKliti — t proračunu določila za Srbijo v sramotno nizkem znesku 1 milijon din. Plačalo se je po prrib 4 mesecer 943.000 dinarjer. Za Slovenijo je pa določeno na špecijalni trošarini ,2 in pol milijona dinarjev, plačalo se je pa v 6 mesecih 6,100.000 dinarjev, torej skoraj trikrat toliko, kakor itoLoča proračun. Iz teh številk je razvidno, da niso prazne besede, «ko se pritožujemo, da znatno več plačamo, kakor nam gre po proračunu in da smo bolj obremenjeni kakor 4ruge pokrajine. Hočem povedati, kako odpadajo ta razna plačevan|a na posamezne prebivalce v naši državi. Od vseh teh ^pecijalnih dohodkov pripada po proračunu v Srbiji na eaega prebivalca 62.93 dinarjev ali okroglo 63 dinarjev, X, Sloveniji pa 88.24 dinarjev, torej pride y Sloveniji na •Sebo za 26 din. na leto več kakor v Srbiji. Sedaj pa poglejmo, kako so se plačali v 6 mesecih v. Srbiji špecijalni davki in koliko odpade na glavo. V Srbiji odpade na glavo 33.80 dinarjev, v Sloveniji pa 15.45 dinarjev. Torej se plača v Sloveniji več kot dvakrat toliko na glavo vseh špecijalnib državnih dohodkov, kakor v Srbiji. (Medklici v središču: Zato čemo, da izjednačimo porez vsuda, pa čemu tu grešku popravi til) Mislim, da je bilo dovolj, da smo 4 lela več plačevali, kakor nam gre. Skrajni čas je, da se nam dajo iz državnih sredstev krediti za naš gospodarski obstoj na razpolago. V zrezi z avtonomijo zabtevamo kot eno njenih glav nih točk finančno samostojnost za posamezne pokrajine. Vsaka pokrajina naj prispeva k skupnim stroškom države kolikor odpade na njo z ozircm na število prcbiyalst\a, ostale svoje dohodke naj pa uporabi za svoje nainene. Vsaka pokrajina bo plaeevala toliko davkov, kolikor bo imela potreb. Vsaka pokrajina bo imela toliko in takih šol, toliko in takib cest ter železnie, toliko in takih bolnic ter humanitarnih ustanov, toliko in takih gospodarskih naprav, kolikor jih bo sama vzdržcvala. Vsaka pokrajina bo izvršila toliko in takib melioracij in regulacij, bo v toliko pospeševala posameznc gospodarske panoge, posamczae stanove, kolikor bo zanje prispevala. Prava bratska Ijubav veleva, da že Tendar enkrat preneha zapostavljanje posameznih pokrajin na korist drugih, da že vendar enkrat preneha ona, vse prej ko bratska neenakost, ki je glavni vir nceadovoljstva. če bo morala vsaka pokrajina sama skrbe fi za svoje potrebc, potein bo nastala med posameznimi pokrajinami neka plemenita tekma, ki bo le v korist Ariave.