^i3¥llka 20 • leto XXXIX • cena 40 din
Celje, 23. mala 1005
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pri Makslno¥lh te očara
¥onl po tllmu
v Čretvežu nad Bukovjem je ohranje-
na izvirna črna kuhinja. Stran 12.
¥ečlna otrok bo letovala na Debelem
rtiču
Na celjskem območju vse nared za počitniške kolonije
šolskih in predšolskih otrok. Stran 9.
Zdrav sem
če zdravje zamenja bolezen, je treba v bolnišnico.
Poznate celjsko bolnišnico? Ste jo poznali pred leti?
Veste, da je pred četrt stoletja skrbela za zdravje 120
tisoč prebivalcev, danes pa že za 230 tisoč? Če ste jo
obiskali pred leti, potem veste, kako velike so bile
bolniške sobe. Kar 30 ljudi je uporabljalo eno stra-
nišče. Na pregled k specialistu je bilo treba v zadu-
šljive kletne prostore. Garderobe so bile po podstreš-
jih in kleteh. Na številnih oddelkih sploh niso imeli
tekoče vode. Težko je verjeti, a še danes je precej
takšnih oddelkov, čeprav se je že marsikaj spreme-
nilo, odkar združujemo denar za posodobitev bolniš-
nice.
Veliko smo ga že zbrali, vendar premalo, da bi
lahko še letos preselili specialistične ambulante iz
kletnih v nove, svetle prostore bodočega osrednjega
objekta bolnišnice. Če bomo vsi pomagali danes,
nam ne bo treba skrbeti za jutri.
Darujmo enodnevni zaslužek.
Lepo je v
naši domovini
biti mlad...
Ob priložnostih, kot je Dan mlado-
sti, se na naslovnicah ponavadi najde-
jo slike plapolajočih zastav in nasme-
janih mladincev, ki zdravo in zadovolj-
no gledajo v ta svet in polni optimizma
korakajo v lepši jutri. Če so poleg še
izjave, da so mladi lahko srečni, da
živijo v tem času, ko jim nič ne manjka
in imajo domala raj na zemlji, pa še
vedno nekaj godrnjajo, potem je vse
skupaj podobno prijetni pravljici za
lahko noč, seveda brez hudobnih vol-
; kov in čarovnic.
Nekatera dejstva pa govore povsem
drugače. Od poskusnih zajčkov-
usmeipencev, brezposelnih z izobraz-
bo, ki je nihče ne potrebuje, študen-
tov, ki s štipendijami ne morejo živeti,
do zaposlenih z nizkimi osebnimi do-
h dki, majhnimi otroki in stanovanj-
skimi problemi, vsi ti so mladi, ki v ta
svet ne morejo gledati s posebnim op-
timizmom.
Nekdo bo rekel, da to sploh niso
takšne težave, kot jih nekateri želijo
[prikazati. Tudi starejši jih imajo, men-
\ da so te še hujše. Pred časom mi je v
• pogovoru dejal starejši, zaslužni mož:
' i mladih je odvisno, kako se bodo
iri razvijale,jaz pa dodajam: res,
vtndar ni vseeno, kakšni so ti mladi,
zagrenjeni, ne da bi videli svojo bodoč-
nost ali pa polni delovnega zanosa in
\ optimizma, kot jih nekateri prikazuje-
jo. To pa že ni več odvisno samo od
mladih.
'lorda bi ob Dnevu mladosti veljalo
i ■>': pozornosti posvetiti tem vpraša-
njem, mani pa različnim proslavam in
plesnim večerom, ki jih v teh dneh
pripravljajo povsod v regiji. Očitno je
včasih tudi med samimi mladimi važ-
nejši zunanji vtis.
TATJANA CVIRN
Uf, kakšna vročina! Kdo bi si mislil, da še ni minil mesec dni, odkar je
nazadnje snežilo. Zdaj so plašči in bunde dokončno pospravljeni, še jopice
skoraj ne potrebujemo več. Na poti iz šole, službe, med nakupi ali kar tako na
sprehodu, brskamo po žepih in zbiramo drobiž za nekaj kepic sladoleda.
Prileze se.
Struplienje vran
Zadnja leta opažajo lovci
in kmetijci, da so se izredno
razmnožile vrane in srake.
Razlog za to so številna
smetišča, kjer najdejo te
ptice obilo hrane in se od
tam naseljujejo še v ostale
kraje.
Preštevilne jate vran in
8rak delajo veliko škodo
kmetijstvu, predvsem po-
sevkom koruze, škodo pa de-
lajo tudi na sadnih plantažah
ter v lovstvu z uničevanjem
Knezd poljskih jerebic, pre-
pelic, fazanov in vseh vrst
fac Pred njimi tudi niso var-
^ i-nezda ptic pevk.
Zakon o varstvu, gojitvi in
'Ovu divjadi ter o upravlja-
'\ju lovišč dovoljuje v 48. čle-
fiu lovskim družinam pod
določenimi pogoji struplje-
fije. Lovske družine redčijo
jate vran in srak s polaga-
fijem kurjih jajc, ki so za-
?ti'upljena s fosfomo emulzi-
jo Jajca polagajo pred ozele-
•^itvijo travnikov in potem še
Enkrat na polja klijoče koru-
^ Jajca so vidno označena z
napisom ali nalepko, prebi-
valstvo pa je na krajevno
običajen način seznanjeno o
strupljenju oziroma polaga-
nju j^c. Lovske družine po-
skrbe tudi za pobiranje in za-
kop poginulih vranin srak,
odstranijo pa čez nekaj časa
tudi vsa nepobrana jajca.
Opisani način strupljenja
je v rabi že desetletja ter je
prilagojen način prehrane
vran in srak, zato ostalim pti-
cam ni nevaren. Odveč je tu-
di bojazen, da bi se zastrupi-
la kakšna žival s tem, da bi
trgala kadaver poginule vra-
ne ah srake. Fosfor v za-
strupljeni živali se hitro raz-
kroji in ni več nevaren, poleg
tega pa vrane in srake plenil-
cem smrdijo in jih ne uživa-
jo. Zastrupljena jajca bi bila
lahko nevarna le psom. Ker
pa je zaradi stekline še ved-
no v veljavi pasja zapora, je
razumljivo, da psi ne morejo
priti do zastrupljenih jajc. ki
so nastavljena na polju v pri-
merni oddaljenosti od hiš.
ZVEZA LOVSKIH
DRUŽIN CELJE
Društvo za
varstvo okolla v
Cellu
v Celju so se v ponede-
ljek zbrali na ustanovnem
občnem zboru Društva za
varstvo okolja številni ob-
čani, ki jim ni vseeno, kak-
šno je naše življenjsko oko-
lje. Sprejeli so statut dru-
štva in oblikovali delovni
program ter izvolili vod-
stvo društva. Za predsedni-
ka upravnega odbora so iz-
volili Aleksandra Buka-
novskega, za podpredsed-
nika pa Petra Kavalarja.
Novemu društvu je za delo
ponudil prostore na Tomši-
čevem trgu Klub kulturnih
delavcev. I^p
Srednja tehnična šola se
bo odslej imenovala po Titu
Slavnostni govornik na Jutrišnji akaaomljl bo Antirol Marine
»Srednja tehnična šola
Celje si je zaradi prodorno-
sti, iznajdljvosti in zavzeto-
sti vodstva pridobila v rela-
tivno kratkem času sloves,
ki jo dviga iz prejšnje pov-
prečnosti. Šola je danes vse-
stransko povezana z oko-
ljem, v katerem dela.
Stalno krepi povezave z or-
,o:anizacijami zruženega de-
la, za katere izobražuje ka-
dre. Z zavzetim pedagoškim
delom vodstva in delavcev
šole prednjači pri prizade-
vanjih za uresničevanje no-
vih programov srednjega
usmerjenega izobraževanja
v naši republiki. Tudi zuna-
njost nove šolske stavbe in
notranja oprema sta dovolj
reprezentativni za šolo, ki
bo nosila Titovo ime.«
Tako se glasi obrazložitev
s katero je tudi Zvezni izvrš-
ni svet potrdil imenovanje te
šole po maršalu Titu. Nanjo
pa so ponosni tako delavci
šole kot učenci, ki so si to
pravico pridobili edini iz-
med osmih slovenskih šol, ki
so bile v nžyožjem izboru za
imenovanje.
Poimenovanje šole v Sred-
njo tehniško šolo maršala Ti-
ta bo jutri, združena s tradi-
cionalno akademijo ob dne-
vu mladosti in s proslavo ob
40-letnici osvoboditve.
Program se je pričel že
prejšnji teden z razstavo ob
40-letnici osvoboditve v šol-
ski knjižnici z mladinsko
uro, ki je bila namenjena v
vseh letnikih obrazložitvi ak-
tivnosti okoli poimenovanja,
ta teden pa so si učenci ogle-
dali še filme o Titu, ki so jih
prinesli iz Kumrovca.
Jutri dopoldne bo na šoli
kulturni dan za vse učence,
na njem pa bodo ti predsta-
vili svoja lastna kulturna
snovanja na raznih področ-
jih ustvarjanja.
Ob 16. uri bo pred šolo
slavnostna akademija, kjer
bo govornik Andrej Marine,
predsednik predsedstva CK
ZKS, ki bo tudi odkril doprs-
ni kip maršala Tita, delo ki-
parja Stojana Batiča. V kul-
turnem programu bo nasto-
palo mladinsko kulturno
umetniško društvo in šolsko
športno društvo Tehnik. Sle-
dil bo ogled razstave, ki
predstavlja prerez dejavno-
sti učencev šole. Ob koncu
bo še tradicionalni nastop
športnikov v najrazhčnejših
športnih disciphnah.
VIOLETA V. EINSPIELER
Razstava lastne ustvar-
jalnosti učencev v telovad-
nici C bo odprta v času od
24. do 31. maja. Za občane in
organizirane skupine, ki se
bodo vnaprej prijavile, bo
razstava odprta v petek od
17.30 do 20.00 ure, v soboto
od 10.00 do 13.00. ure, v ne-
deljo od 9.00 do 13.00 ure
preostale dni pa od 10.00 do
17.00 ure.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
Razstava osnutkov ni vzbudila zanimania
v celjskem Likovnem salonu so bili od ponedeljka do srede na ogled osnutki spomenika
narodnemu heroju Francu Leskošku-Luki in 50-letnici Zleta Svobod, ki so jih poslali
avtorji na natečaj. Velikega zanimanja ravno ni bilo. Izgleda, da so občani tudi tako izrazili
svoj odnos do spomenika in osnutkov. Kakšna bo usoda spomenika pa se bodo odločali
danes člani odbora za ohranitev imena in dela Franca Leskoška-Luke. Vse pa kaže, da se
bodo zamisli o spomeniku odrekli v korist modernizacije bolnišnice.
MPB, Foto: E.M.
Gospodarsico in
turistično
sodelovanje
Mozirsko gospodarstvo
že vrsto let uspešno sodelu-
je z gospodarstvom Srbije,
predvsem pobratene obči-
ne Čcuetina. V začetku tega
tedna, v torek in sredo pa
so se predstavniki občine
Mozirje mudili v Pulju, kjer
so se v organizaciji tam-
kajšnje gospodarske zbor-
nice pogovarjali o tesnej-
šem gospodarskem sodelo-
vanju v gradbeni in lesni
industriji ter na področju
drobnega gospodarstva.
Ob tej priložnosti so
predstavniki Kompasa Mo-
zirje in Gornjesavinjske tu-
ristične zveze pripravili tu-
di predstavitev Gornje Sa-
vinjske turistične po-
nudbe.
R.PANTELIČ
Več iger kol Icruha
starost je obdobje na živ-
ljenjski stezi, ki jo moramo
vsi prehoditi. Kakšna je ta
pot, je odvisno od posamez-
nika, želja vsakega pa je, da
bi bilo to obdobje zbrano in
spokojno, notranje umirje-
no, navzven pa kljub temu še
ustvarjalno. Na kratko, drža-
ti se reka: »Dodajati življenje
letom, in ne le leta življenju.«
Iz takih pobud je pred sed-
mimi leti zrastla ideja o Ted-
nu starejših občanov v celj-
ski občini. Ideja jo dobila
konkretne oblike, enkrat
bolj. drugič spet manj posre-
čene. Veliko je bilo tudi pre-
senečenj, saj je marsikdo
lahko šele na stara leta izrazil
svojo ustvarjalnost.
Letošnje razmišljanje ob
koncu Tedna starejših obča-
nov bi kajpak morali začeti s
kritiko, a ga namenoma želi-
mo s hvalOj kritiko puščamo
za konec. Ce tega ne bi stori-
li, bi naredili strašansko kri-
vico vsem tistim pridnim
mravljicam, ki so s svojimi
vbodi izvezle izdelke, raz-
stavljene na tolikih razsta-
vah. Mimogrede, te so po
kvaliteti letos izstopale, ker
je bilo kiča resnično malo.
Napravili bi krivico prvim
zametkom kulinaričnih raz-
stav, ki so bili letos novost.
Dalje vsem tistim, ki so
spretno tekmovali v šport-
nih disciplinah, ne oziraje se
na zmago.
Prireditev je bilo veliko,
preveč celo, ker so ena drugo
prekrivale. Je bila to po-
manjkljivost organiza torjev,
ki so tudi program prireditev
večkrat spreminjali? Vseka-
kor, manjkalo je tudi poveza-
ve med posameznimi društvi
upokojencev v celjski obči-
ni. To nalogo bi morala
opravljati Zveza društev
upokojencev, a je letos vozi-
la po slepem tiru.
Ob vseh teh »igrah«, ki so
se vrstile ves Teden, je manj-
kalo »kruha«. Ne samo v pre-
nesenem pomenu, ampak
tudi konkretno. Upokojenci
živijo v klavrnih gmotnih
razmerah, a o tem niso nikjer
spregovorili, čeprav je to
vroča tema njihovega vsak-
dana. Zakaj ne bi organizira-
li problemske konference s
temo, kako živeti z dvema
starima milijonoma na me-
sec, kolikor zdaj znaša v pov-
prečju slovenska pokojnina ?
Terjati odgovor, kako dolgo
bo še pokojninska skupnost
z različnimi varovalkami ve-
zala svoj sistem, namesto, da
bi ga začela načelno spremi-
njati, ker so se preveč nako-
pičila mnogovrstna na-
sprotja ?
Tovrstne vsebine je manj-
kalo letošnjemu Tednu sta-
rejših občanov v celjski obči-
ni. Vedno je treba dolivati
novega olja, ker staro zagre-
ni. Gorčica pa ni prijetna in
se ne da poplakniti s kupico
rujnega na različnih sreča-
njih, ki so sama po sebi sicer
spodbudna.
ZDENKA STOPAR
Po novem bodo
starši plačali
tudi do 33
odstotkov višji
prispevek za
vrtec
Delegati skupnosti
otroškega varstva v Ce-
lju so na zadnji seji
skupščine potrdili pred-
log o 25 odstotnem pri-
spevku staršev od stvar-
nega mesečnega dohod-
ka na družinskega člana
v preteklem letu za
dnevno oskrbo otrok.
Kot vemo, nov samo-
upravni sporazum o uve-
ljavljanju socialno var-
stvenih pravic, kije pričel
veljati z mesecem majem,
določa naj bi ta prispevek
bil 35 odstotkov od ome-
njenega dohodka.
Celjska skupnost otro-
škega varstva odločitev o
25 odstotkih utemeljuje s
tem, ker so sedanji pri-
spevki staršev sorazmer-
no nizki v primerjavi z ne-
katerimi drugimi občina-
mi in bi 35 odstotkov po-
menilo za nekatere kate-
gorije staršev tudi dva in
pol krat višji prispevek
kot lani ali pa za polovico
večji kot po stari lestvici.
Predvsem bi bili prizade-
ti starši s srednjimi oseb-
nimi dohodki (od 11.500
do 17.000 dinarjev na dru-
žinskega člana). Predla-
gani odstotek pa sedaj
pomeni od pet do 33 od-
stotkov višji prispevek
staršev. Vendar prispe-
vek staršev ne sme prese-
gat polne cene varstvene-
ga dela stroškov, ki je v
celjskih vrtcih za dojenč-
ke 7790 dinarjev, za pred-
šolske otorke pa 5,150 di-
narjev, ne glede na višino
dohodka, ki smo ga vzeli
za osnovo izračuna. Tako
bodo to vsoto plačali vsi,
ki imajo 20.900 dinarjev
in več osebnega dohodka
na družinskega člana.
Ko pa bodo s prvim ju-
nijem celjske vzgojno
varstvene organizacije
povišale stroške za hrano,
bodo te upoštevali le pri
tistih družinah katerih
osebni dohodek na dru-
žinskega člana znaša nad
25 tisoč dinarjev.
Vse celjske varstvene
organizacije bodo v celoti
prešle na izračun prispev-
ka staršev po novem spo-
razumu s prvim januar-
jem prihodnje leto.
VIOLETA V.EINSPIELER
0 spremembah v interesnih skupnostih
Delegati skupščin samo-
upravnih interesnih skup-
nosti družbenih dejavnosti
so pretekli in del tega tedna
v Celju razpravljali o vrsti
pomembnih vprašanj. Po-
leg posebnosti vsake skup-
ščine so spregovorili o ures-
ničevanju svobodne menja-
ve dela, o programih dela in
flnančnih načrtih ter o mo-
dernizaciji bolnišnice v
Celju.
Tako kot v dosedanjih raz-
pravah so o svobodni menja-
vi dela tudi delegati ugotav-
ljali vrsto slabosti in predla-
gali nekatere spremembe za
boljše delovanje delegatske-
ga sistema. Najbolj pogost je
predlog, da bi za prihodnje
mandatno obdobje evidenti-
rali za delegate ljudi, ki se za
posamezno področje najbolj
zanimajo in imajo zanj nepo-
sreden interes. Ker o spre-
membah še razpravljajo na
republiški in zvezni ravni, je
težko predvideti, katere bo-
do osvojili, vsekakor pa bo-
do to storili prepozno, saj de-
legate že evidentiramo. Kon-
kretne predloge za boljše de-
lo delegatskega sistema bo-
do v občini oblikovali v okvi-
ru občinske konference
SZDL.
Medtem ko so v ostalih
skupnostih potrdili progra-
me dela in finančne načrte za
letos, pri občinski zdravstve-
ni in pri občinski izobraže-
valni skupnosti še niso spre-
jeli dokončne odločitve, saj
so zahtevki izvajalcev večji
od možnosti. Potrebe in
možnosti bodo usklajevali še
med letom.
Na pobudo občinskega
sveta Zveze sindikatov so na
vseh skupščinah govorili tu-
di o modernizaciji bolnišnice
v Celju. Delegati so podprli
predlog za oprostitev plačila
prispevkov za samoupravne
interesne skupnosti v občini
za dodatno delo, namenjeno
modernizaciji bolnišnice.
Takšna odločitev je bila
pravzaprav tudi predodloči-
tev za delavce v organizaci-
jah združenega dela, ko se
bodo opredeljevali za dodat-
no delo.
Sicer pa so delegati odlo-
čali še o vrsti posebnosti iz
posameznih skupnosti. Za
uveljavljanje samoupravne-
ga sporazuma o socialno var-
stvenih pravicah so se dogo-
vorili, da ga bodo v celoti pri-
čeli uresničevati prihodnje
leto, letos pa se bodo njego-
vim določilom le približali, v
skupnosti za zaposlovanje so
sprejeli načrt zaposlovanja
za to leto-precej pozno, a gle-
de na težave usklajevanja
med želeno in možno zapo-
slitvijo ni šlo drugače. V ob-
činski raziskovalni skupno-
sti pa so že obravnavan os-
nutek samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana za
prihodnje obdobje.
V ostalih samoupravnih
interesnih skupnostih bodo
razprave o njih sklenili do
konca leta.
.  MILENA B. POKLIC
Velenjčani zamujajo z načrtovanjem
Ne bodo upoštevan vseh tehtnih pripomb
Velenjčani, ki na celjskem območju
najbolj zamujajo s srednjeročnim in
dolgoročnim načrtovanjem nadalj-
njega razvoja, skušajo dohiteti zamu-
jeno. Zaenkrat so izdelali predlog
smernic srednjeročnega in dolgoroč-
nega načrta razvoja, ki jih je prejšnji
teden obravnaval tudi velenjski iz-
vršni svet.
Razpravljalci so imeli vrsto pri-
pomb, ki jih bodo skušali Velenjčani
upoštevati pri izdelavi osnutka, že zdaj
pa je jasno, da nekatere, sicer tehtne
pripombe, ne bodo našle ustreznega
mesta v osnutku srednjeročnega in
dolgoročnega načrta razvoja velenjske
občine. Izvršni svet se je namreč že
prej odločil, da ne bo zahteval ponov-
ne.iz(ielaye. analize razvojnih n^ožnpsti.
za naslednje srednjoročno obdobje, ki
jo je izdelal velenjski Zavod za urbani-
zem, čeprav je bilo v javni razpravi
zbranih več kot trideset pripomb.
Tako so, na primer, odstopili od pri-
pombe, da mora analiza vsebovati va-
riantne možnosti razvoja občine, z ute-
meljitvijo, da bi bilo to prezahtevno in
da tega niso storili v nobeni izmed ob-
čin celjskega območja. Še vedno je
ostalo odprto tudi vprašanje, kako si
načrtovalci razvoja predstav^ajo pro-
duktivno zaposlovanje ob hitrejši rasti
zaposlovanja v negospodarstvu kot v
gospodarstvu.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo
pri temeljnih nosilcih načrtovanja, or-
ganizacijah združenega dela, ponovno
preveriU, ali ni načrtovana rast družbe-
nega proizvoda prenizka. Prav tako še
niso razčistiU, kakšne so možnosti po-
sodobitve tehnologije velenjskega go-
spodarstva, čeprav je vsem jasno, da z
zastarelo tehnologijo in opremo ne bo-
do mogli izvesti nujno potrebnega pre-
strukturiranja gospodarstva.
Veliko besed je bilo izrečenih tudi o
ekologiji. Tako so se med drugim do-
govorili, da morajo preprečiti onesna-
ževanje velenjskega jezera že v tem
srednjeročnem obdobju. Centralno či-
stilno napravo, ki bo znatno zmanjšala
onesnaževanje reke Pake, pa namera-
vajo zgraditi šele v dolgoročnem ob-
dobju, ker prej ne bo potrebnega de-
narja.
V.E.
Odprimo vrata jubileju
Zgodovinarji o 50 letnici Zleta Svobod
»Za Celje je 50-letnica Zleta
Svobod pomemben jubilej, ki
ga moramo dostojno proslavi-
ti,« so poudarili na delovnem
srečanju učiteljev zgodovine
na osnovnih in srednjih šolah
celjskega območja.
Srečanje, ki je bilo prejšnji
četrtek na Srednji ekonomski
šoli v Celju, so na pobudo Za-
voda za šolstvo Celje pripravili
Občinska konferenca SZDL
skup^ s svetom za razvijanje
in ohranjanje revolucionarnih
tradicij in Zavodom za spome-
niško varstvo.
Na srečanju je program praz-
novanja 50-letnice Zleta Svo-
bod predstavil sekretar OK
SZDL Milan Brecel. Osrednja
proslava bo 4. julija pred dvo-
rano ŠRC Golovec. Predvido-
ma bodo sodelovali združeni
pevski zbori Celja, godba na
pihala, amaterska kulturno
prosvetna društva, Jože Vozny
in številni recitatorji. Slavnost-
ni govornik bo predsednik re-
publiškega sveta Zveze sindi-
katov Slovenije Marjan Oro-
žen. Organizatorji pričakujejo
okoli 10.000 obiskovalcev. Ob
visoki obletnici bodo poleg
osrednje proslave v Celju še
številne druge prireditve. Med
drugim bodo v Muzeju revolu-
cije odprli spominsko sobo na-
rodnega heroja Franca Lesko-
ška - Luke in pripravili razsta-
vo o Zletu Svobod.
Osrednji del srečanja so zgo-
dovinarji namenili predavanju
profesorja Filozofske fakultete
iz Ljubljane Miroslava Stipov-
ška o socialnem in političnem
stanju v delavskem gibanju
sredi tridesetih let ter poteku
Zleta Svobod. O Zletu Svobod
so pripravili prispevek učenci
4. letnika Srednje družboslov-
ne šole v obliki raziskovalne
naloge, s katero bodo sodelo-
vali v akciji »Mladi za napre-
dek Celja« in na republiškem
srečanju mladih raziskovalcev.
Ker se drugod mladi niso po-
globili v Zlet Svobod, so se do-
govorili, da bodo temu posve-
tili več pozornosti, saj to sodi k
idejnemu usposabljanju mla-
dih in negovanju revolucionar-
nih tradicij.
BOBERT GORJANC
Celjski Zlet Svobod leta
1935 ni bil le veličastna mani-
festacija ob 15. letnici zveze
delavskih kulturnih društev
Svoboda, ampak tudi izbruh
revolucionarne zavesti slo-
venskega delavskega razreda
v najhujšem obdobju šestoja-
nuarske diktature. Pomenil je
začetek velikega Ijudsko-
frontnega gibanja na Sloven-
skem, katerega žarišče je s
tem Zletom postalo mesto ob
Savinji. Množično zborovanje
je bilo 7. julija 1935 na Glaziji,
kjer je okoli 12.000 ljudi nav-
dušeno vzklikalo za mir, de-
mokracijo in delavsko soli-
darnost.
Najboljši kovinarji na Celjskem
Drugega delovnega srečanja kovinarjev celjskega
območja, ki je bilo v petek in soboto, so se prvič udeležili
kovinarji iz vseh osmih občin našega območja. Tekmo-
valo je 266 kovinarjev v sedemnajstih disciplinah.
Najboljši se bodo pomerili na republiškem tekmovanju
kovinarjev za memorial Franca Leskoška-Luke, konec
junija v Titovem Velenju. Srečanje so zaključili z včerajš-
njo slavnostno razglasitvijo rezultatov v Narodnem domu
v Celju.
Zmagovalci na regijskem tekmovanju so bili: Jože Ste-
pišnik, kovinostrugar iz Klime Celje, Alojz Topovšek, rez-
kalec iz Tekstilne to\>^arne Prebold, Silvo Plevnik, ključav-
ničar iz Gorenje PO, Jože Draksler, brusilec iz Uniorja
Zreče, Jože Fidler, livar iz Železarne Štore, Robert Grego-
rinčič, orodjar iz Libele Celje, Ivan Turnšek, kovač iz
Uniorja Zreče, Zlatko Novak, klepar iz Klime Celje, Ivan
Javornik, avtomehanik v Diesel programu iz Avta Celja,
Mirko Mlakar, avtomehanik v Otto programu iz Avto
Celja, Anton Kitek, varilec v plamenski tehniki iz Tovarne
nogavic Polzela, Mehmed Bečič, varilec v REO tehniki iz
REK ESO, Anton Pekovšak, varilec v MAG tehniki iz Ema
Celje, Anton Buser, varilec v TIK tehniki iz Ema Celje,
Zdenko Purnat, TV mehanik iz Gorenja-servis, Martin
Volavšek, modelni mizar iz Ferralita Žalec in Damijan
Pader, obratni elektrikar iz TIM Laško.
VVE
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Termoelektrarna zavira združavanle
IzkUučlive iz Zveze komunistov, številne kritike In opomini
Komunisti šoštanjske ter-
moelektrarne so po neuspe-
lem referendumu za združi-
tev v sozd Rek Franc Lesko-
šek-Luka, na zahtevo druž-
benega pravobranilca sa-
moupravljanja in na osnovi
skupščinskih sklepov, izde-
lali celovito oceno razmer v
kolektivu. Ker gre za delov-
no organizacijo posebnega
družbenega pomena, ki za-
radi neuspelega referendu-
ma zavira nadaljnje združe-
vanje dela in sredstev v
proizvodnji termoenergije,
širša družbenopolitična
skupnost ni mogla ostati ob
strani.
Velenjčani so ob tem oce-
nili, da je bolje, če motnje v
kolektivu odpravijo delavci
sami, kot pa da bi bil potre-
ben ukrep družbenega var-
stva.
Komunisti so ugotovili, da
gre za kolektiv, ki dosega iz-
jemne proizvodne rezultate
in daje pri delavcih prisotna
izredno visoka zavest, ki se
odraža tudi v stopnji razvito-
sti samoupravnih odnosov,
zaradi česar so delavci izred-
no kritični do negativnih po-
javov v lastni sredini in v šir-
ši družbenopolitični skupno-
sti. Zato se ne strinjajo z oce-
no družbenega pravobranil-
ca samoupravljanja, daje ob-
stoječa samoupravna organi-
ziranost neustrezna. Temu
primerno tudi še niso izdela-
li zahtevane analize dela sa-
moupravnih organov in ana-
lize o učinkovitosti obstoje-
če samoupravne organizira-
nosti. Izdelali pa so že oceno
dela poslovodnih delavcev
in ugotovili, da so poslovod-
ni delavci kolektiva v glav-
nem spoštovali samo-
upravne akte in sprejete
sklepe samoupravnih or-
ganov.
Kljub temu so opravili
zahtevano diferenciacijo
med poslovodnimi delavci
in ocenili delo vseh zaposle-
nih komunistov. Tako je de-
lavski svet sprejel odstop do-
sedanjega direktorja Franči-
ška Pečovnika in razrešil do-
sedanjega vodjo splošno-ka-
drovskega sektorja Antona
Kugoniča. Frančišek Pečov-
nik je dobil tudi zadnji opo-
min pred izključitvijo iz os-
novne organizacije Zveze
komunistov, ker je za nastale
razmere najodgovornejši in
ker ni uresničeval moralnih
vrednot Zveze komunistov.
Zadnji opomin pred izklju-
čitvijo sta poleg njega dobila
še: Ivan Žnider iz tozda Ter-
moelektrarna Šoštanj II, ker
ni deloval v skladu s sprejeti-
mi stališči in dogovori in ker
je vprašljivo njegovo vode-
nje aktivnosti v zvezi z ne-
uspelim referendumom, in
Dušan Tomičiz tozda Ter-
moelektrarna Šoštanj I, ki se
ni udeleževal sestankov in
ima kot komunist pasiven
odnos do dela. Iz članstva
Zveze komunistov pa so bili
izključeni: Bojan Križan^ iz
tozda Termoekektrarna Šo-
štanj II, ker ni uredil vse po-
trebne dokumentacije, ki je
potrebna za izdajo članske
izkaznice ter Duro Sovilj in
Janez Dolanc iz tozda Vzdr-
ževanje, ki sta izstop zahte-
vala sama. Številni so bili tu-
di partijski opomini in kriti-
ke, tako so med drugim do-
bili kritiko vsi komunisti De-
lovne skupnosti skupnih
služb, ker se premalo zave-
dejo vloge in položaja, ki ga
imajo kot strokovni delavci
za opravljanje nalog skupne-
ga pomena.
Aktivnosti, ki so jih v Šo-
štanj ski termoelektrarni iz-
vedli po sklepih velenjske
skupščine, so še številne.
Med drugim so izdelali anali-
zo dosedanjega sistema in-
formiranja in ugotovili, daje
ustno obveščanje zadovolji-
vo, medtem ko je bila vsebi-
na glasila Energetik včasih
tudi polna polresnic, ker so
pri zasnovi vsebine premalo
sodelovali strokovni delavci
in sindikat. Sprejeli so osno-
ve nadaljnje poslovne politi-
ke delovne organizacije,
med katerimi je gotovo naj-
važnejše uresničevanje
skupnih ciljev v sozdu Rek
Franc Leskošek-Luka. V ko-
lektivu namreč pravijo, da
delavci niso proti združitvi v
sozd, ker so vanj že tako ali
tako vključeni, temveč da
gre pri tem za določeno mero
nezaupanja, ker doslej dogo-
vorjenih skupnih ciljev niso
resničevali, če pa so jih, so
jih mnogo prepočasi.
V šoštanjski termoelek-
trarni ocenjujejo, da bodo
vse zahtevane analize in ak-
tivnosti zaključili do letoš-
njega septembra, ko naj bi
delavci v tretje glasovali za
združitev v sozd Rek Franc
Leskošek-Luka.
VILI EINSPIELER
Odprt program laških komunistov
Program dela občinskega komiteja Laško in njegovih
organov je zastavljen tako, da so aktivnosti porazde-
ljene enakomerno skozi vse leto, tudi med dopustniškim
časom, poudarek pa je na sprotnem spremljanju družbe-
noekonomskih tokov ter pripravah na kongresa.
Program dopolnjujejo tudi vsa aktualna vprašanja, ki se
bodo pojavljala med letom. Gre zlasti za vsebinsko obliko-
vanje srednje in dolgoročnih planskih dokumentov, aktiv-
nosti na področju prestrukturiranja gospodarstva in zlasti
še uresničevanje kadrovske politike in politike zaposlova-
nja nasploh, kjer naj bi imeli prednost mladi strokovni
kadri.
Občinski komite zveze komunistov Laško je podprl tudi
program neposredne idejnopolitične aktivnosti komuni-
stov po 16. seji centralnega komiteja ZKJ in 14. seje CK
ZKS, ki ga je predložil medobčinski svet zveze komuni-
stov.
WE
Mozlrskl komunisti o kulturi
Spregovorili tutll o članstvu v ZK
Kulturno udejstvovanje v
občini Mozirje v precejšnji
meri rešuje amaterizem,
kar pa tudi nekaj stane, za-
to bo treba amaterjem nudi-
ti še več podpore. Ker razen
knjižničark v občini ni dru-
gih profesionalnih delavcev
v kulturi, bo v skladu z ma-
terialnimi možnostmi v pri-
hodnosti potrebno v okviru
ZKO zaposliti profesional-
nega delavca, ki bo skrbel
za organiziran razvoj kul-
turne dejavnosti v dolini, so
poudarili na seji mozirske-
ga občinskega komiteja, ko
so razpravljali o kulturi.
Na seji so razpravljali tudi
o evidentiranju novih kandi-
datov in odhodih članov iz
ZK, ter podelili priznanje Jo-
žetu Celinšku, bivšemu
predsedniku občinske zveze
združenj borcev NOV.
Kulturni utrip v posamez-
nih krajih je sicer pestrejši,
boljša je tudi ponudba, kar
pa ne velja za vse krajevne
skupnosti. Vse je namreč od-
visno od posameznikov in
tudi vzdušja v vodstvih kra-
jevnih skupnosti, zato bo
morala v bodoče ljubiteljska
kultura najti svoje mesto tu-
di v načrtih krajevnih skup-
nosti. Vse bolj pereč pro-
blem financiranja bo v seda-
njem času mogoče reševati
le z večjo pomočjo delovnih
organizacij, s pokrovitelj-
stvom, kije v precejšnji meri
že prisotno. Pri obnovi kul-
turnih domov, na katere so v
preteklosti kljub rasti stan-
darda pozabili, bodo morali
zaprositi za pomoč tudi re-
publiško kulturno skupnost.
Z nizko prispevno stopnjo,
v občini namreč dajejo pred-
nost zdravstvu, šolstvu in
otroškemu varstvu, komaj
pokrivajo vse potrebe v kul-
turni dejavnosti. Tako je na
primer lani vseh 11 prosvet-
nih društev za opravljanje
svoje dejavnosti prejelo 450
tisoč din, toliko, kolikor zna-
ša letna dotacija le enega
večjega društva v celjski ob-
čini. Tudi ljubiteljstvo pa
kljub vsem odrekanjem ne-
kaj stane. Dober primer je
dala Vida Štiglic z Ljubnega,
ki je povedala, da je samo za
obleke folklorne skupine
treba odšteti 130 tisoč din, le
za eno pranje teh oblek pa je
treba plačati blizu desettiso-
čaka. V tem trenutku je edini
izhod v večjem sodelovanju
delovnih organizacij.
Občina je tudi ena redkih,
ki v ZKO nima profesional-
nega delavca, zato bo to v
načrtih na prvem mestu. Več
bodo morali namreč storiti
tudi za šolanje kadrov,
predvsem zborovodij in vo-
diteljev dramskih skupin.
Poleg tega bodo še več po-
zornosti namenili varovanju
kulturne dediščine in zbira-
nju gradiva iz bogate zgodo-
vine NOB, ter razvoju klub-
ske dejavnosti.
Kar v 57 odstotkih osnov-
nih organizacij, v takšni pri-
merjavi pa so drugi v repu-
bliki, so lani sprejeli nove
člane v zvezo komunistov.
Razmerje med tistimi, ki so
vstopili, in izstopi ter izklju-
čitvami je ugodno v korist
prvih, vendar pa je vpraša-
nje, kakšno bi bilo, če bi v
vseh osnovnih organizacijah
vse neaktivne člane izključili
iz ZK.
V občinski partijski orga-
nizaciji so tudi zaskrbljeni,
ker v nekaterih osnovnih or-
ganizacijah niso sprejeli no-
vih članov že tri ali štiri leta,
zato so imenovali delovno
skupino, ki bo obiskala KS
Solčava, DSSS Elkroj, Savi-
njo, DDSS Gozdno gospo-
darstvo in Gradbenik Ljub-
no, ter se s komunisti v teh
sredinah pomenila o prido-
bivanju novih članov.
RADO PANTELIČ
Zbor borcev III.
brigade VDV
Štajerske
v počastitev praznika
trboveljske občine, 40.
obletnico osvoboditve in
41. obletnico ustanovitve
III. brigade VDV sklicuje-
ta domicilna občina Tr-
bovlje in odbor skupnosti
borcev te brigade zbor v
nedeljo, 2. junija v Trbov-
ljah.
Ob 9. uri naj bi se zbrali v
Delavskem domu, ob 9.15
uri bo pred Delavskim do-
mom v Trbovljah postroje-
na III. brigada VDV in mla-
dinska pohodna enota. Pre-
dali bodo raport koman-
dantu, ob 10.30 uri bo pro-
menadni koncert delavske
godbe. Ob 11. uri se bo pri-
čel slavnostni del. Govoril
bo Henrik Pušnik, pred-
sednik MS SZDL, o težkih
taboriščnih dneh pa Slava
Guličeva. Pripravljajo tudi
obsežen kulturni program,
v katerem bodo nastopali:
Delavska godba Trbovlje,
harmonikarski orkester
glasbene šole. Moški zbor
društva upokojencev, žen-
ski tercet ter tamburaški
zbor pod vodstvom Ivana
Gračnerja in solist Riko
M^cen. Program bo pove-
zoval Jože Bernot.
Borci III. brigade VDV
bodo na tem zboru prejeli
spominske medalje III. bri-
gade VDV. Te bodo oštevil-
čene in jih bodo s posebni-
mi potrdili delili bataljon-
ski odbori. Ob tej priliki bo
skupščina občine Trbovlje
podelila vsem borcem III.
brigade VDV knjigo »Tr-
bovlje - pomniki našega
boja.«
Žal pa knjiga o bojni poti
III. brigade VDV do tega
časa ne bo izšla, ker je še v
tisku.
Odbor skupnosti borcev
brigade pričakuje, da se bo
zbora v Trbovljah udeležilo
čimveč živečih borcev s
pripetimi odlikovanji na
prsih.
FRANJO MAROŠEK
Višla stopnja ne bo
rešila vseh težav
Laško: nižja raven ztJravstva
s prihodnjim mesecem
bodo v občini Laško pove-
čali prispevno stopnjo iz
bruto osebnega dohodka za
zdravstvo s sedanjih 11,39
na 13,56 odstotkov. Preniz-
ka prispevna stopnja v pre-
teklem letu je le eden izmed
vzrokov, da je zdravstvo v
občini Laško leto 1984 zak-
ljučilo z 20 milijoni dinar-
jev izgube.
Med ostale vzroke sodijo
še druge okoličine, ki ravno
tako vplivajo na manjši pri-
liv sredstev, čeprav ima ob-
čina Laško v republiškem
merilu eno najvišjih prispev-
nih stopenj za zdravstvo. To-
da, gospodarska moč občine
je slabša, lani so osebni do-
hodki v tej občini močno za-
ostajali za povprečjem v re-
publiki, razmerje med aktiv-
nim prebivalstvom (torej ti-
stimi, ki prispevajo za zdrav-
stvo) in neaktivnim (tistimi,
ki so zgolj uporabniki) je
slabše kot drugod, ker je ta
občina po strukturi prebival-
cev relativno stara. Zaradi
manj sredstev so celo znižali
raven zdravstvenega var-
stva, vendar menijo, da to ne
sme biti dolgoročnejša reši-
tev. S povečanjem prispevne
stopnje ne bodo rešili vseh
težav. Zato so sprejeli tudi
vrsto drugih ukrepov, med
drugim predlagajo zmanjša-
nje obveznosti do programa
za posamezne tozde bolniš-
nično specialistične dejav-
nosti celjske bolnišnice in si
s tem zmanjšajo finančne ob-
veznosti. Predlagajo, da se
zdravstvena skupnost Laško
vključi v regijsko solidar-
nost. Nadalje planirajo spe-
cialistično in bolnišnično de-
javnost tako, da bodo sicer
večino storitev zagotovili v
celjski bolnišnici, vendar bo-
do te storitve zagotavljali tu-
di trboveljski, kamor graviti-
ra radeško področje. Usluge,
ki bi bile nad planiranimi, pa
bi posebej plačevali.
O tem so se na zadnji seji
skupščine občinske zdrav-
stvene skupnosti Laško sez-
nanili tudi delegati, ki so
podprli ukrepe občinske
zdravstvene skupnosti za sa-
nacijo razmer.
VIOLETA V. EINSPIELER
Borci za severno
mejo v Pliberku
Celjski borci - prostovoljci
za severno slovensko mejo že
po tradiciji obiskujejo naše ro-
jake na avstrijskem Koro-
škem. Za dan zmage pa so obi-
skali Pliberk, kjer jih je sprejel
Lipej Kolenik, predsednik pli-
berške Posojilnice. Seznanil
jih je z življenjem koroških
Slovencev, o vsestranskem de-
lu slovenskih organizacij in
poudaril, da mora matična do-
movina, zlasti v političnem po-
gledu, storiti še več za Sloven-
ce na avstrijskem Koroškem,
še posebej s podporo dosled-
nemu uresničevanju njihovih
pravic.
DR. ERVIN MEJAK
Amerlško-kubanski prepir
Piše Avgust Pudgar
Ameriške oblasti so po nekajlet-
nih pripravah dovolile radijski po-
staji Jose Marti, da je začela odda-
jati program v španščini, kar je ta-
ko razjezilo vlado v Havani, da je
sklenila preklicati skoraj vse spo-
razume, ki so jih podpisali z Was-
hingtonom. Kubansko jezo razlaga-
jo s tem, ker bo velik del 14 urnega
programa namenjen notranjim raz-
meram na Kubi, kar prejkone po-
meni, da bo politično-propagandno
obarvan.
Silovita reakcija kubanskih
oblasti je hkrati več kot zgovorno
znamenje, kako občutljivi in ranlji-
vi so kubansko-ameriški odnosi.
Ob tem se je treba zavedati, da
Združene države do danes niso pre-
klicale oziroma umaknile omeji-
tvenih ukrepov, ki so jih uvedli ob
blokadi Kube pred četrt stoletja.
Tako za Kubo veljajo vse trgovin-
ske, gospodarske, finančne, voja-
ške in tudi politično obarvane ome-
jitve, s katerimi so ZDA v začetku
šestdesetih let hotele pokoriti Ku-
bo in jo prisiliti, da bi se odpoveda-
la zavezništvu s Sovjetsko zvezo.
Američani so že pred leti ugoto-
vili (nekaj podobnega se dogaja tu-
di danes), da vsestranska blokada
Kube ni prinesla želenih rezulta-
tov, temveč seje celo obrnila proti
ZDA. Zaradi gospodarske in trgo-
vinske blokade je Kuba v vseh teb
letih nedvomno utrpela ogromno
škodo in skoraj zanesljivo je, da
brez izdatne pomoči SZ in vzhod-
nega bloka kubanska revolucija ne
bi preži vala. Ob vsem tem pa so
latinskoameriške države in nekate-
re razvite zahodne države zlasti v
zadnjih letih spretno zaobšle ame-
riško blokado, za katero v Was-
hingtonu seveda vseskozi terjajo,
da jo spoštujejo tudi njihovi zavez-
niki. V začetku šestdesetih let so
ZDA pritisnile na vse latinskoame-
riške države, naj jo podprejo v blo-
kadi Kube, kar se je lahko zgodilo
takrat, ko je Latinska Amerika\
priznavala močni severni sosedi
prokroviteljski in nadrejeni polo-
žaj. Z okrepitvijo emancipacijskih
teženj na jugu pa si ponovitve po-
dobnih dogodkov ni mogoče zami-
šljati.
Dejstvo je, da je zadnja »ameri-
ška provokacija," kakor jo označu-
jejo v Havani, močno prizadela
ameriško-kubanske odnose. V Ha-
vani so namreč zagrozili, da bodo
preklicali lani decembra sklenjeni
sporazum o migraciji (na njegovi
podlagi naj bi se na Kubo vrnilo
okrog 2.700 kubanskih državlja-
nov, ki so jih na severu označili kot
nezaželjene, poleg tega pa naj bi
Kuba vsako leto dovolila okrog
20.000 Kubancem, da bi se izselili v
ZDA), prepovedali kubanskim emi-
grantom, da bi obiskali domovino
in tako naprej. Videti je, da so v
Havani ogorčeni zlasti zato, ker za-
trjujejo, da si je Fidel Castro v zad-
njih mesecih zelo prizadeval za iz-
boljšanje in normalizacijo odnosov
s severno sosedo.
Zaostritev med ZDA in Kubo pa
zastavlja vprašanje, ali je obema
stranema v resnici toliko do dialo-
ga in normalizacije, o čemer javno
tako glasno govorijo. Celo tako
glasno, da se komentatorji ob tem
sprašujejo, ali nočejo s tem nekaj
prikriti? Na kubanski strani reci-
mo to, da Castrova vladavina v ve-
liki meri temelji na politiki kon-
frontacije z ZDA, ki bi z dialogom
ostala neuporabna. Nekaj podobne-
ga je mogoče trditi tudi za drugo
stran, le da so ideološki predznaki
diametralno nasprotni. Zdi se, da
je zadrege in napetosti precej na
obeh straneh.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
izgube Ema niso presenetile
Do polletla bi se Izkopali Iz njih, če hI delali za 37 odstotkov
yeč kot ¥ prvih treh mesecih
Celjska delovna organiza-
cija Emo je v prvih treh le-
tošnjih mesecih prigospo-
darila 411 milijonov dinar-
jev izgube v Štirih temelj-
nih organizacijah, ie zlasti
v PuHofli in Tovarn kotlov.
Izgube jih niso presenetile,
»aj so že preteklo leto zak-
ljučili na robu poslovne
uspešnosti, prvi meseci v le-
tu pa so prš njih že pravilo-
ma njmanj uspešni. Kljub
veliki izgubi v Emu menijo,
da ^e ni vse izgubljeno in da
se lahko iz njih izliopijejo že
do polletja.
Med razlogi za Emovo ne-
uspešnost je predvsem iztro-
Senost in starost tovarne, V
sedemdesetih letih se je za-
radi tega postavijalo celo
vprašanje lojenega obstoja.
Takrat so se odločili za poso-
dobitev proizvodnje. Cena
zanjo je visoka in izrazito
vpliva na sedanjo poslovno
uspešnost, vendar d^e mož-
nosti, da se bodo z leti raz-
mere izboljšale.
Preteklo leto je Emo zak-
ljučil na robu uspešnosti. Za-
radi rekonstrukcije v temelj-
ni organizaciji Posoda niso
dosegli načrtovanega izvoza,
bremenila pa jih je tudi di-
narska in devizna nelikvid-
nost. Prve letošnje mesece
80 sicer ustvarili za 77 od-
stotkov več prihodka, ven-
dar so se že dvakrat bolj po-
večali stroški. Zaradi priča-
kovanih težav, nenazadnje
nezadovoljstva delavcev, so
že januaija sprejeli nekatere
ukrepe, po štirih mesecih pa
so se resno lotili odpravlja-
nja izgub. Razloge zanjo ugo-
tovlj«oo v vsaki temeljni or-
ganizaciji posebej. Izračuna-
li so, da bi izgube odpravili,
če bi v preostalih dveh mese-
cih do polletja delali za tretji-
no več kot doslej. Ocenili so,
daje to mogoče doseči z bolj-
šo organizacijo dela in agre-
sivnejšo prodauo, svoje pa bi
mO dodalo tudi odpravljanje
največjih cenovnih neskla-
dij. Proizvodnjo spremljajo
dnevno, za tedenske pri-
manjkljaje pa so se odločili,
da jih odpravljeno ob sobo-
tah in nedeljah.
Kot je na zboru združene-
ga dela občinske skupščine
povedal glavni direktor Ema
Franc Gazvoda, v Emu ne
manjka pripravljenosti, da
slabosti v kratkem času od-
pravijo, saj volje in optimiz-
ma niso izgubili. Zaupanje v
bodočnost jim vzbujajo
predvsem dolgoročne raz-
vojne možnosti. V temeljni
organizi ciji Posoda bodo na-
deSjevah s posodabljanjem
in s tem pridobili nove pro-
gramske možnosti, pri kon-
tejneijih so razvili že toliko
novih vrst, da je vprašanje,
če bodo lahko vse sploh sa-
mi tudi delali. Skupno z vr-
sto manjših načrtov in z
uresničevanjem programa
avtomatizacije proizvodnih
procesov vse to Emu zago-
tavlja varnejšo prihodnost,
zato bodo tudi sedanje teža-
ve lai^e prebrodili, so prepri-
čani.
MILENA B. POKLIC
»Varnost«
na lulem
Pri Dravinjskem domu
Slovenske Konjice v toz-
du Varnost so se z Inex
Metaiplastom dogovori-
li za prvi izvoz mask, ki
učinkovito zadržujejo
vse vrste prahu.
Vizo za izvoz je ta ma-
ska dobila lani na sejmu
civilne zaščite v Kranju,
na katerem bo Dravinjski
dom sodeloval tudi letos
od 28. maja dalje.
Protiprašne maske bo-
do izvažali v Francijo, ka-
mor jih bodo prodali oko-
li 50 tisoč in zaslužili 17,5
milijonov dinarjev. Na tu-
je, v Francijo in na Portu-
galsko, bodo prodali gluš-
nike (antifone), v kombi-
naciji s čelado drugega
proizvajalca pa jih bodo
izvažlali tudi na Švedsko.
MP
izgube v žalski
občini naraščalo
v prvih treh mesecih so
organizacije združenega de-
la v žalski občini ustvarile
čez 282 milijonov dinarjev
izgube. Največjo izgubo Je
zabeležila mlekarna v A^i
vasi ~ kar 174 milijonov
288 000 dinarjev, v tozdu
Asfalt-kamnolom Velika Pi-
reiica Je izguba znašala do-
brih 47 milijonov dinarjev,
v Hmezadovi delovni orga-
nizaciji Gostinstvo-turizem
pa skoraj 18,5 milijona di-
narjev.
Z izgubo so poslovali tudi
Montana Zaloška Gorica,
Zajjin tozd Lesna industrija,
Ingradov tozd Gradbena
operativa Žalec ter Agrinini
tozdi Transport, Veleprodaja
in Maloprodaja. Za izgubo v
mlekarni je več vzrokov: vi-
sok porast stroškov, na kate-
re delovna organizacija nima
vpliva, sezonski značaj pro-
izvodnje ter porast obresti za
redno poslovanje in plačilo
anuitet ob pomanjkanju last-
nih obratnih sredstev. V toz-
du Asfalt-kamnolom je za iz-
gubo kriv sezonski znač^
dela, saJ v prvih mesecih leta
ni proizvodnje. Za precejš-
njo izgubo v Gostinstvu in
turizmu je kriva zastrupitev
s hrano v hotelu Prebold, za-
radi Česar se je zmanjšal pro-
met. Ob prevzemu hotela
Golding Rubin so imeli teža-
ve, ker je bilo zlasti na ka-
drovskem področju stanje
neurejeno. To je vplivalo na
slabšo kakovost dela in s
tem na zmanjšanje prometa.
Povrhu vsega imajo težave
zaradi visokih obresti za
obratna sredstva, visokih
stroškov zaradi daljše kuril-
ne sezone in bistveno višjih
cen vhodnih materialov, V
Agrini jih tarejo neplačane
terjatve, ki so posledica ne-
likvidnih kupcev v drugih
republikah. Dovolj pove tudi
podatek, da je prihodek po-
rastel za 71 odstotkov, obre-
sti pa za 141.
V Ingradovem tozdu Grad-
bena operativa so bili prisi-
ljeni zaradi slabšanja položa-
ja na trgu, oziroma manj na-
ložb, prevzemati dela pod
težjimi pogoji. Gre za tako
imenovane pogodbe na fiks-
no ceno in na kijuč. Tako pri-
h^a do razkoralca med dani-
mi avansi in podražitvami na
trgu gradbenega materiala
ob hkratnih visokih obrest-
nih merah.
JANEZ VEDENIK
V žalskem Gramesu namakalni sistemi
v tozdu Grames Hme^Mdove delov-
ne organizacije Strojna Žalec se v ve-
liki meri ukvarjajo z melioracijami,
izvajanjem del na površinskih kopih
in namakanjem. Usmeritev v izvaja-
nje melioracij je zahtevala ustrezno
strojno opremo in tako je že od aprila
naprej Grames opremljen z novim
drenažnim strojem in z vso pripada-
jočo strojno opremo za opravljanje
melioracijskih del.
Trenutno opravljajo melioracijska
dela za Kmetijsko zadrugo Savinjska
dolina v Stebovniku, Virtah in Galiciji,
za delovno organizacijo Kmetijstvo v
Grajski vasi in za celjsko Kmetijsko
zadrugo v Zadobrovi in Žepini, Ta me-
sec so pričeli tudi z opravljanjem meli-
oracijskih del na Cemec polju pri Za-
grebu.
Pomembna dejavnost je izvajanje
del na površinskih kopih. Že tretje leto
delajo pri površinskem kopu v Lakon-
cah pri Trbovljah, za površinski kop
pa potelcajo pripravljalna dela na Bu-
kovi gori. Letos bodo odkopali 190 000
ton premoga, za kar bodo morali na
deponijo prepeljati milijon kubičnih
metrov jalovine. Dogovorili so se tudi,
da bodo sodelovali pri površinskem
kopu premoga za Elektrobosno Jajce
tozd Rudnik lignita Stanari, Na tem
dnevnem kopu gre za premog mlajše-
ga porekla, ki vsebuje zelo malo žvepla
in je zato primeren za termoelektrarne.
Nakopali bodo 150 000 ton premoga in
odstranili 450 000 kubičnih metrov ja-
lovine.
V Gramesu pa so začeli tudi s proiz-
vodnjo kapljičnega namakanja in na-
makanja z razprSevanJem, Ta mesec
bodo pričeli nameščati namakalni si-
stem Valandovo v Makedoniji na povr-
šini 250 hektarov.
JANEZ VEDENIK

članice celjske In velenjske banke se odločajo o združitvi
Večina članic Ljubljanske
banke Temeljne banke Vele-
nje in Splošne banke Celje, ki
so se zadnje mesece odločale o
združitvi obeh bank, še ni po-
slala svojih stališč, čeprav Je
rok potekel že 15. maja. Do
navedenega roka je k samo-
upravnem sporazumu o zdru-
žitvi pristopilo le 16 odstot-
kov članic Temeljne banke
Velenje in 36 odstotkov celj*
ske banke.
Medtem ko so vse članice ve-
lenjske banke, ki so poslale od-
govore, pristale na vključit4;v v
celjsko banko, jih je bilo med
137 članicami celjske banke
Sest proti združitvi. Vsi Se niso
sporočili stališč. Med večjimi
kolektivi so doslej pristali na
združitev; Emo, Kovinotehna,
Ingrad in Libela iz Celja, Ko-
nus in Lip iz Slovenskih Ko-
njic, Dekorativna iz Laškega,
Bohor iz Šentjuija in drugi.
Svojega odgovora pa še niso
poslali: Železarna Store, Tim
Laško, Unior Zreče, večina
stanovanjsko-komunalnih si-
sov in še bi lahko naštevali.
Glede na tako slab odziv pri
članicah, kar še posebej velja
za članice velenjske banke, so
se v obeh družbenopolitičnih
skupnostih dogovorili za do-
datne aktivnosti in ukrepe.
Odločanje o združitvi še ni
zaključeno in v obeh bankah
pričakujejo, da bodo v nasled-
njih dneh le dobili potrebno
dvotretjinsko večino za vklju-
čitev velenjske temeljne banke
v Splošno banko Celje. Če bo
šlo vse po načrtu, bodo junija
sklicali zbore bank in uresniči-
li združitev konec septembra
Pripravljena sta že tudi dva
pomembna dogovora za reše-
vanje problematike financira-
nja sozda Gorenje. Izvršilna
odbora Splošne banke Celje in
ljubljanske Gospodarske ban-
ke bosta kmalu sprejemala
sporazum o financiranju teko-
čega poslovarija sozda Gore-
nje, ki bo začel veljati, v koli-
kor bo sprejet, po združitvi
celjske in velenjske banke. V
Združeni Ljubljanski banki pa
so že pripravili predlog o usta-
novitvi bančnega konzorcija,
ki bo spremljal oz. podpiral na-
daljnji razvoj Gorenja.
VILI EINSPIELER
Brez omejevania dohodkov
v Boru Laško so zadovoljni, vendar previdni
»Omejevanje osebnih do-
hodkov ni prava pot za
vzpodbujanje delavcev k
boljšemu delu in rešitvi te-
žav v proizvodnji. Zato Je
bila ena naših prvih nalog,
ko sem prevzel mesto poslo-
vodnega organa v Bom,
dvig osebnih dohodkov, ki
so močno zaostajali za ob-
činskim povprečjem«, pra-
vi dipl. inž. Oto Rak, ki Je
postal direktor Bora Laško
po prenehanju ukrepa druž-
benega varstva, lani Jeseni.
Dogovorili so se tudi, da
pričnejo delati ob 6.15 in zak-
ljučijo ob tri četrt na dve. Ta-
ko imajo delavci dovolj časa,
da se v miru pripravijo na
pričetek dela in brez nervoze
odidejo pravočasno domov.
To je torej nekaj prepro-
stih a učinkovitih rešitev, ki
vplivajo predvsem na počut-
je delavcev, na njihov boljši
odnos do dela in zato ni čud-
no, da se je v zadnjih nekaj
mesecih tudi storilnost v Bo-
ru povečala in da se je za-
ustavila fluktuacija, ki je bila
pred ukrepom družbenega
varstva izredno velika, saj je
v enem letu Bor zapustilo
okoli 40 delavcev. Osebni
dohodki pa so v primerjavi z
lanskim aprilom večji za 115
odstotkov in znašajo v pov-
prečju 36 tisoč dinarjev.
Vse kaže, da je Bor Laško
končno na dobri poti, da se
otrese težav in izgub. Lansko
izgubo so ob trimesečju po-
krili ga zaključili s skoraj
dvema starima milijardama
ostanka čistega dohodka,
»Vendar se tega uspeha ne
gre prehitro veseliti,« opo-
zaija direktor, »razmere na
tržišču so negotove in ne da-
jejo nobenega poroštva, da
bomo tudi v naslednjih me-
secih tako uspešno gospoda-
rili,«
Tako kot v vsej pohištveni
industriji se tudi v Boru ve-
čajo zaloge, zato bo problem
zagotoviti obratna sredstva
in tudi predlagani devizni za-
kon utegne poslabšati polo-
žaj Bora,
Izpeljali so tudi selekcijo
med programi, tako da proiz-
vajajo tisto, kar daje večje fi-
nančne rezultate; varčujejo z
energijo in surovinami; ob
delu usposabljajo kadre po
posebnem programu, tako
da bo vsak nekvalificirani
delavec lahko pridobil kvali-
fikacijo; večjo skrb posveča-
jo poslovnim partneijem in
zlasti sodelovanju na zuna-
nje trgovinskem področju.
VIOLETA V EINSPIELER
Višje obresti
za vezane vioge
Od 20. maja do 30. junija 1985 veljajo spet
višje Obrestne mere za vezane dinarske
vloge. Varčevalcem, ki bodo vezali svoje
dinarske prihranke za določeno dobo, bodo
v Ljubljanski banki obračunali višje obrestne
mere, in sicer:
67% za vioge, vezane nad 3 mesece
69% za vloge, vezane nad 12 mesecev
70% za vloge, vezane nad 24 mesecev
Pri hranilnih vlogah, vezanih nad 3 mesece, je letna
obrestna mera zmanjšana za diskont, ker banka obračuna
in izplača obresti pred potekom enega leta.
Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem
medbančnem sporazumu je 20.000 dinarjev.
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Učenci bodo imeli dalj do šole
pn/a naloga le zagotoviti varno pot v šolo
Zaradi gradnje in naselje-
vanja novih celjskih stano-
vanjskih sosesk na Hudinji
in Novi vasi je prišlo do to-
likšnih sprememb, da so ne-
katere šole zasedene preko
svojih zmogljivosti, druge
pa manj. Šole so doslej reše-
vale ta nesorazmerja z med-
sebojnimi dogovori in s so-
glasjem staršev na osnovi
obstoječega odloka o šol-
skih okoliših iz 1981. leta.
Starši pa so se mnogokrat
kot na edino veljavno opre-
delitev pri tem, kam otroka
vpisati, sklicevai na odlok o
okoliših, zato šole niso v ce-
loti uspevale uveljaviti flek-
sibilnih šolskih okolišev pri
usmerjanju vpisa in enako-
merni obremenitvi šol. Tako
se je pritisk na nekatere šole
še naprej večal in je zato bilo
nujno razmišljati o spre-
membi odloka. Predlog od-
loka je na zadnji seji podprl
celjski izvršni svet, zadnjo
besedo o njem pa bodo rekli
delegati občinske skupščine.
Sicer pa je bil osnutek odlo-
ka v javni razpravi tudi v
krajevnih skupnostih.
Odlok izhaja iz ugotovitev,
da so zmogljivosti celjskih
šol dovolj velike za organiza-
cijo eno in pol izmenskega
pouka in da pri tem niso pri-
zadeti že uveljavljeni celo-
dnevni programi. S spreme-
njenim šolskim okolišem bo-
do dosegli skorajda popolno
izkoriščenost šolskih zmog-
ljivosti, vse učencem pa ena-
ke pogoje za delo.
V zraku seveda visi vpra-
šanje, ali bodo v Celju gradili
novo šolo? O njej zaenkrat ni
govora, čim prej pa bo po-
trebno zgraditi prizidek k
Hudinjski osnovni šoU in šo-
li v Štorah. Sicer pa predvi-
devanja za pet let naprej ka-
žejo, da bo število novincev
upadalo in da jih bo čez pet
let za kakšnih 200 manj kot
sedaj, ko jih je okoli 900. Za-
to so usmeritve take, da naj
bi več pozornosti namenjali
izboljšanju že obstoječega
šolskega standarda.
Sicer pa, kolikor je bilo
razprav o tem odloku, so
starši v krajevnih skupno-
stih najbolj opozarjali na var-
no pot v šolo. Spremenjeni
šolski okoliši namreč pome-
nijo za marsikaterega učenca
tudi daljšo pot do šole in bo
do jeseni prva naloga, da se
zagotovi varna pot v šolo in
uredijo šolski prevozi.
VIOLETA V. EINSPIELER
Najbolj obremenjeni sta
osnovna šola Frana Vrunča
na Hudinji in celodnevna
osnovna šola Fran Roš v
Novi vasi. Vpis novincev
kaže, da bi obe šoli imeli
nad trideset učencev v pr-
vem razredu, medtem ko bi,
naprimer, osnovna šola
Frana Kranjca imela le
osemnajst, OS I. Celjske če-
te pa 25 otrok v oddelku pr-
vih razredov.
Po novem je praktično ce-
lo novo naselje na Hudinji
zajeto v šolski okoliš Prve
osnove šole, okoliš te šole se
premakne proti centru in
del njenih učencev prevza-
me OS I. Celjske čete, od te
pa OŠ Frana Kranjca in OŠ
Slavka Šlandra. Del okoliša
celodnevne osnovne šole bo
prevzela osnovna šola Iva-
na Kovačiča Efenka, od te
pa se okoliš premakne proti
osnovni šoli Veljka Vlaho-
viča na Lavi.
Uspešno zdravljenje pljučnih
bolezni na Celjskem
Konec prejšnjega tedna so se v Topolšici zbrali slo-
venski zdravstveni delavci, ki so svoje znanje namenili
zdravljenju pljučnih bolezni in tuberkuloze. Na sloves-
nosti ob 65-letnici bolnišnice Topolšica in 60-letnici
dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo v Celju
so spregovorili o razvojni poti obeh za celjsko, velenj-
sko in koroško območje, pa tudi širši prostor,
pomembnih ustanov.
Razvojna pot bolnišnice v Toplšici in dispanzerja v
Celju je bila podobna. Ustanovili so ju zaradi velikih
potreb po zdravljenju tuberkuloze. Topolšica, ki je že
prej slovela kot naravno zdravilišče, je kmalu postala
središče zdravljenja tuberkuloze ne le v Sloveniji, tem-
več tudi v Jugoslaviji. V obdobju med obema vojnama
se je v njej zdravilo preko 10.000 bolnikov iz vseh
krajev Jugoslavije. Pomemben je bil tudi njen stro-
kovni doprinos k zdravljenju tuberkuloze v Evropi.
Med drugo svetovno vojno je bolnišnica nudila parti-
zanom hrano in sanitetni material, v njej pa so se
ilegalno zdravili celo partizanski ranjenci. Po osvobo-
ditvi je tako kot celjski dispanzer opravila pomembno
vlogo pri omejevanju težke epidemije tuberkuloze.
Že okoli leta 1960 so se pokazali uspehi dela in novih
zdravil. Število tuberkuloznih bolnikov se je občutno
zmanjšalo, sočasno pa so se vedno bolj povečevala
ostala pljučna obolenja, še zlasti kronični bronhitis in
pljučni rak. Obe ustanovi sta svoje delo uspešno prila-
godili potrebam. Zasluge za njun razvoj imajo pred-
vsem v njih zaposleni delavci.
Najzaslužnejšim zdravnikom in medicinskim
sestram so zato na slovesnosti podelili spominske
listine in častne plakete pnevmoftiziološke sekcije
celjskega območja. Prejeli so jih: prim. dr. Avgust
Hribovšek, prim. dr. Ivan Kopač, dr. Jože Rogel, prim.
dr. Ivan Cestnik, dolgoletni upravitelj bolnišnice
drago Meh ter medicinske sestre Zofka Nardin, Tat-
jana Drev in Mila Rogel.
MILENA B. Poklic
Težave žalske
Delavske
univerze
Zaradi slabšega material-
nega stanja delovni ljudje
in občani ne zmorejo več vi-
sokih šolnin. To je eden iz-
med vzrokov, da izobraže-
vanje ob delu upada tudi v
žalski občini. Zaradi tega se
je žalska Delavska univerza
znašla v težavnem položaju.
Tehnološka razvitost indu-
strije zaenkrat pogojuje še
zaposlovanje nekvalificira-
nih delavcev, ki jih nato sa-
ma priuči za delo in naloge v
prizvodnem procesu. Seve-
da pa je jasno, da je to le
prehodno obdobje, saj raz-
voj zahteva prestrukturira-
nje industrije, višji tehnolo-
ški nivo in s tem tudi uspo-
sobljene delavce. Delavci se
bodo morali izobraževati ob
delu in bo takšna organizaci-
ja kot je Delavska univerza
še kako potrebna. Zato pa se
bo morala okrepiti predv-
sem kadrovsko in sicer na
področju raziskovanja izo-
braževalnih potreb in izdelo-
vanja izobraževalnih progra-
mov. Sedanji materialni po-
ložaj Delavske univerze ne
zagotavlja uspešnega izvaja-
nja te naloge, zato bo potreb-
na širša družbena akcija v
tem smislu, da bi se Delav-
ska univerza vključila v svo-
bodno menjavo dela v okvi-
ru občinske izobraževalne
skupnosti. V občinah, kjer
so to že spoznali, so delav-
skim univerzam zagotovili
minimalne materialne pogo-
je in prav bi bilo, da bi v
naslednjem srednjeročnem
obdobju tudi v žalski občini
storili tako, kajti sicer se lah-
ko zgodi, da bo Delavska
univerza prenehala s svojim
delovanjem, tako kot pred
petnajstimi leti.
Posebno pozornost bi mo-
rali posvetiti ustvarjanju po-
gojev za organizacijo družbe-
no političnega izobraževanja
za samoupravljanje. V zad-
njem obdobju izvajajo pri
žalski Delavski univerzi le iz-
obraževanje članov Zveze
komunistov in v minimal-
nem obsegu šolo za delegate.
JANEZ VEDENIK
Peskolom v Stranicah še 50 let
Straniški peskolom bo s svojimi eksplozijami vznemir-
jal Straničane še najmanj 50 let, kajti Ingrad oziroma
njegov tozd Industrija gradbenega materiala (IGM) Med-
log je odkupil pravico do eksploatacije hriba Brda za
drugo fazo širjenja peskoloma - to pomeni še za štiri etaže
po 25 metrov v višino.
Peskolomi so bih od 1976. leta pod rudarskimi zakoni,
nam je povedal Alojz Rebernik, rudarski tehnik in pred- -
stavnik zagrebške Geotehnike, ki z vrtalno-minersko sku-
pino razstreljuje v peskolomu, ki se je že sedaj s štirimi
etažami in zgornjim poiplatojem zajedel 100 metrov visoko v
hrib. Minerji zatrjujejo, da upoštevajo pri miniranju, zlasti
pri odmeri količine razstreliva, bližino naselja, čeprav imajo
o tem Straničani svoje mnenje.
Gospodarska plat straniškega peskoloma pa je trenutno'
takšna, da izdelujejo pesek v štirih granulacijah, za povrh pa
še gramoz. Zmogljivost proizvodnje je 80 kubikov peska na
uro oziroma na leto kakšnih 250.000 kubikov, čeprav so v
boljših (gradbeno-naložbenih) časih v Stranicah pripravili
na leto peska tudi do 400.000 kubikov. V peskolomu je sedaj
v dveh izmenah zaposlenih 18 delavcev.
MITJA UMNIK^
Velenjska glasbena šola bo
Bo dovoli denarla za vzdrževanle?
Okoli velenjske glasbene
šole je bilo nemalo zaple-
tov, kot zaenkrat kaže, pa
bo šola v grobem le konča-
na do konca maja. Gradnja
se je tako dolgo zavlekla
predvsem zaradi pomanjka-
nja denarja. Velenjčani ob
tem zagotavljajo, da se v
današnjih razmerah gotovo
ne bi več odločili za tako
veliko in zahtevno gradnjo.
Denarja je zmanjkalo zara-
di podražitve gradbenih ma-
terialov in zato, ker so zaradi
zakona, ki prepoveduje fi-
nanciranje negospodarskih
naložb iz prispevnih stopenj,
ostala Velenjčanom za grad-
njo na razpolago le sredstva
samoprispevka. Svoje pa je
prispevala tudi zahtevnost
gradnje. Projekt je bil na-
mreč izdelan že pred leti, za-
to so ga Velenjčani zaradi
novih spoznanj o gradnji
takšnih objektov, spreminja-
li. Tako so na primer vrata,
zaradi naknadno zahtevane
zvočne izolacije, širili, ko je
bil objekt že pod streho,
zvočno pa so izolirali tudi
številne zračnike, kar je
gradnjo izredno podražilo.
Nemalo je bilo tudi neza-
dovoljstva zaradi zastojev
pri gradnji, vendar v velenj-
ski gradbeni delovni organi-
zaciji Vegrad, ki je izvajalec
del zagotavljcuo, da so delah,
glede na razpoložljivi denar,
dobro. Gradnjo so tudi ves
čas kreditirali, vrednost del.
ki jih bo opravil Vegrad, pa
znaša 157 milijonov din, kar
je veliko več kot je sprva na-
črtoval investitor.
Kot že rečeno, bo glasbena
šola končana le v grobem,
največ dela in denarja pa bo
potrebno vložiti v centralno
dvorano. Vprašanje je tudi,
kdaj bodo lahko Velenjčani
glasbeno šolo opremili in ka-
ko bo z vzdrževanjem? Glas-
beno šolo naj bi vzdrževala
Kulturna skupnost in Vzgoj-
no izobraževalni zavod, ven-
dar slednji nad tem ni naj-
bolj navdušen, ker ni več za-
interesiran za uporabo učil-
nic, ki naj bi bile v novi glas-
beni šoli.
VILI EINSPIELER
Foto: L.OJSTERŠEK
Uspeh poklicnih
voznikov Celja
v Zag:rebu je bilo tekmovanje
poklicnih voznikov iz vse drža-
ve, udeležili pa so se ga tudi voz-
niki iz celjske občine.
Janko Gradišnik je bil v skup-
ni razvrstitvi tretji, Blagoje Božič
pa osmi. V kategoriji manjših to-
vornjakov je bil Branko Pahor
četrti. Vsi trije vozniki so zapo-
sleni pri Komunali, Tozd Ceste-
kanaiizacije. Vozniki iz tega toz-
da pa so tudi že na prejšnjih dr-
žavnih prvenstvih dosegali vidne
rezultate.
S.Š.
Hotel »Dravinja« do praznika
Znak konliškega hotela ho beli kani iz grba
Gradnja novega hotela na
Titovem trgu v Slovenskih
Konjicah, katerega investi-
tor je Dravinjski dom, izva-
jalec del pa Ingrad - tozd
Slovenske Konjice, napre-
duje po načrtu. Prvi gostje
naj bi prag novega hotela
prestopili v oktobru, ob ob-
činskem prazniku.
Pri Dravinjskem domu,
zlasti v tozdu Jelen, pod či-
gar okrilje bo sodil hotel, se
na ta dogodek skrbno in na-
črtno pripravljajo, zavedajoč
se velike odgovornosti, ki
jim jo nalagajo pričakovanja
domačih in tujih gostov. Ho-
tel, imenoval se bo po reki
Dravinji, ki teče ob njem, je
plod skupnih hotenj in priza-
devanj Konjičanov. Tak ob-
jekt so že dolgo pričakovali
in čeprav je Dravinjski dom
začel z gradnjo v času, ki za
to ni bil najbolj ugoden, zla-
sti, ker je bila naložba opre-
deljena za negospodarsko,
so uspeli zbrati denar za
gradnjo. Poleg Dravinjskega
doma in sredstev samopri-
spevka, so denar prispevale
tudi delovne organizacije v
kraju. Predračunska vred-
nost je veljala 120 milijonov
dinarjev. V času gradnje, v
letu dni, se je za polovico po-
dražila oprema in tudi grad-
bena dela. Hotel, kot največji
objekt Dravinjskega doma
Slovenske Konjice, katerega
projektant je Razvojni cen-
ter Celje, bo imel 200 kva-
dratnih metrov površine, 51
ležišč, narodno restavracijo s
kulinarično ponudbo konji-
škega območja, pizzerijo,
večnamensko gostinsko
dvorano, klasično restavraci-
jo, disco in vrt. Hkrati bo lah-
ko sprejel 450 gostov, poleti
pa še več. Seveda se zato pri
Dravinjskem domu toliko
bolj zavedajo, da je to velik
zalogaj, ki se lahko »zata-
kne« že ob majhni napaki.
Gradili bodo na dobrih ka-
drih, so odločeni v Dravinj-
skem domu. Kakšnih 35 go-
stinskih delavcev bodo po-
trebovali. Nekatere bodo
prerazporedili na delo v ho-
tel iz lastne delovne organi-
zacije, spet druge bodo uspo-
sobili v različnih hotelih in
krajih, ki že imcuo turistični
in gostinski ugled.
MATEJA PODJEDl
6. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1085
Dela so se zavlekla
Obnovljenega Centra za
klubsko dejavnost ne bodo
odprli ob dnevu mladosti,
kot je bilo napovedano, ob-
ljubljajo pa, da bo do polet-
nih počitnic vse nared.
Dela potekajo že eno leto,
končana pa bi lahko bila že
prej, če ne bi imeli nenehnih
težav z denaijem, ki so ga
sproti zbirah. Sredstva so
prispevali izvršni svet in
družbenopohtične organiza-
cije celjske občine, odzvale
pa so se tudi številne delov-
ne organizacije.
V obnovljenem Centru bo
prostora za nek^ več kot 100
ljudi, kar pa še vedno ni reši-
tev za organizirano preživlja-
nje postega časa mladih. V
njem bodo lahko šole in
krožki prirejali razstave, na-
stopili bodo manjši ansam-
bli, mladi literati, predvsem
pa n^ bi bil Center odprt za
tiste mlade, ki v sedanjih
oblikah preživljanja proste-
ga časa ne najdejo prostora.
K sodelovanju bodo povabili
Študentski kulturni center iz
Ljubljane in Klub mladih iz
Maribora in poskušali pri-
praviti pogovore o subkultu-
ri mladih. Tudi na osnovno-
šolce mislijo in zanje bi radi
organizirali posebne večere s
plesom, ki bi bil ob zanje pri-
merni uri.
Še posebej zanimiva pa je
zamisel o mladiski samopo-
moči, ki bi delala v Centru in
pomagala z nasveti ob najra-
zličnejših težavah. Razmi-
šlj^o pa tudi o manjši mleč-
ni restavraciji, ki pa ob otvo-
ritvi še ne bo začela delati.
TC
Sprejem
mladincev
Centralni sprejem v
Zvezo socialistične mladi-
ne Slovenije v žalski obči-
ni bo Jutri v petek ob 10.
uri v dvorani Hmezada Ža-
lec. Po svečani zaobljubi in
podelitvi priznanj OK
ZSMS Žalec bo kulturni
program, kjer bodo sodelo-
vale vse osnovne šole, nato
pa bo družabno 8rečar\je
novosprejetih mladincev.
Danes kvlz
Občinska konferenca
ZSMS Žalec bo pripravila
danes ob 17. uri v domu
SLO v Žalcu kviz ob 40
obletnici osvoboditve. V
znanju iz te teme se bodo
pomerile ekipe OŠ Griže,
Petrovče, Vransko Šempe-
ter in Braslovče ter OO
ZSMS Polzela, Andraž, Go-
tovlje, Vrbje in Prebold.
T. TAVČAR
V društvo več gradbenikov
Po skupščini Zveze društev gradbenih Inženirjev In tehnikov i
Slovenije, ki Je bila v Celju i
V Celju so se prejšnji četr-
tek zbrali predstavniki
enajstih slovenskih društev
gradbenih inženirjev in teh-
nikov, ki združujejo pre-
ko 2000 članov, na redni
skupščini Zveze društev.
Na skupščini so namenili
osrednjo pozornost organi-
ziranosti društev ter polo-
žaju gradbeništva in grad-
benih delavcev.
Z delom večine društev
gradbenih inženirjev in tehni-
kov ne morejo biti zadovoljni,
saj se lahko z uspehi pri delu
pohvalijo le v celjskem, mari-
borskem in velenjskem dru-
štvu. Za vsa društva je značil-
no, da je njihova prizadevnost
odvisna od nekaj posamezni-.
kov. Društva združujejo le 20
do 30 odstotkov zaposlenih
gradbenih strokovnjakov, pre-
vladuje pa srednja in starejša
generacija, saj mladih še niso
znali pritegniti. Kot je povedal
predsednik Zveze društev Ma-
tija Blagus iz Titovega Vele-
nja, zaradi širine dela društev
takšen odnos ni ustrezen:
»Družba je vložila veliko de-
narja v našo izobrazbo in ni
pošteno, da ji to vračamo le
osem ur na dan.«
Društva bi lahko pomagala
reševati tudi težave gradbeni-
štva in delavcev v njem. So
strokvna organizacija v okviru
Socialistične zveze in kot takš-
na bi se morala vključevati v
razreševarye širših druženih
vprašaAJ - na primer v načrto-
vanje razvoja od občine do re-
publike. -Tega ne moremo
prepustiti nestrokovnjakom,«
pravi Matija Blagus. Sicer pa
so v preteklem dvoletnem ob-
dobju društva uresničila nek^j
pomembnih nalog. Mednje go-
tovo sodi srečanje gradbeni-
kov s predstavniki elektrogo-
spodarstva in pogovori o n^-
ustreznejši gradnji elektrarn
na Savi in Muri. Tudi prenovi
mestnih jeder so že namenili
precej pozornosti, letos pa v
Mariboru načrtujejo že drugi
simpozij o tej temi. Z aktiv-
nostmi, za katere so se na
skupščini dogovorili, pričaku-
jejo, da bodo v društveno delo
vključili več gradbenikov in s
strnjenim delom tudi več do-
segli.
MILENA B. POKLIC
Javna radijska
oddala v Rogaški
Slatini
Naše uredništvo zopet pri-
pravlja radijsko oddajo, ki
bo, v sodelovanju z Zdravi-
liščem, v torek, 28. maja ob
20. uri v Zdraviliški dvorani
v Rogaški Slatini. Na tej pri-
reditvi bodo nastopili Nace
Junker, ansambel Plamen in
Celjski instrumentalni kvin-
tet, moški pevski zbor Zdra-
vilišča Rogaške Slatine, gle-
dališka igralka Nada Božiče-
va, pianist Matjaž Železnik
in še kdo. Program bosta po-
vezovala Mateja Podjed in
Janez Vedenik.
Nov most v
ProžInskI vasi
Pred časom smo poročali,
da celjska enota inienircev
gradi most čez Voglajno v
Prožinski vasi, v ponedeljek
pa so most že odprli za pro-
met. Pri težkem delu so voja-
kom priskočili na pomoč tudi
krajani, ki so prispevali les, v
Železarni Štore pa projekt in
nekaj materiala. Most, ki je
dolg 19 metrov in širok štiri in
pol metre, bo odslej povezoval
dve krcoevni skupnosti, kraja-
ni pa so zaradi pomoči vojakov
skupno prispevali 70.000 di-
narjev namesto dveh mili-
jonov.
Pet bratov FIrer ohranla Iludsko pesem
Med vokalnimi skupinami
na letošnjem srečanju v Vojni-
ku je bila posebno hvaležnega
odziva poslušalcev deležna
skupina petih fantov, samih
bratov Firer z Dolge gore pri
Ponikvi. V spremnem dopisu
se organizatorju napisali:
»Zvedeli smo, da prirejate v
mesecu aprilu nastop manjših
pevskih skupin v Vojniku. Ker
nas je pet bratov in smo vsi
ljubitelji petja, se prijavljamo,
seveda če ni prepozno.«
Prepozno ni bilo in tako smo
lahko poslušali ubrano petje
starih ljudskih pesmi, kijih da-
nes žal slišiš lahko še samo po
odmaknjenih vaseh. Za petje
jih je navdušila 74 letna mama
Rozalija, ki je pravi zaklad sta-
rih ljudskih pesmi in ljudskih
običajev. To dragoceno boga-
stvo prenaša na sinove, ki bo-
do tako del tega ohranili.
V kvintetu prepevajo (na sli-
ki od leve proti desni): Branko
Firer, 30 let, ki je sicer čistilec
oken pri zasebniku, Martin, 40,
zidar pri Kongradu v Sloven-
skih Konjicah, Vili, 42, mizar v
Konusu, Ivan, 48, tehnolog pri
Konstruktoiju v Mariboru in
Lojze,   37,   progovzdrževalni
tehnik pri ŽTO Celje. Resneje
so se petja lotili lani, prepevcgo
pa, ko se zberejo na domu. Vo-
dja je kar mama. Seveda pa to
ni edino prepevanje bratov Fi-
rer v kvintetu, saj so tudi pev-
cizbora na Ponikvi, ki ga vodi
Franc Klinar. Pojejo na prosla-
vah, srečanjih, pogrebih, v svo-
ji manjši zasedbi pa tudi še ve-
likokrat fantom in dekletom,
ko se poročajo. Vojniški na-
stop in topel sprejem pri ob-
činstvu jim je vlil poguma, da
se bodo petja še bolj vestno
lotili.
TONE VRABL
Končno prizidek
Zemeljska dela pri OŠ Slivnica
»Jaz se zelo veselim nove
šole, ker bom lahko hodil
zjutraj in ker bom imel svoj
razred.« Takole je v glasilu
osnovne šole v Slivnici zapi-
sal učenec 4. razreda Boris
Pungaršek, ko so po desetih
letih dogovarjanj in odlaganj
le začeli graditi prizidek.
Najprej so bile težave z zbira-
njem sredstev, nato je prišel
odlok o prepovedi gradenj,
za tem pa obveznost gradnje
zaklonišča, kar je še poveča-
lo stroške.
Prizidek, v katerem bo
prostora za osem učilnic, no-
vo kuhinjo in večnamenski
prostor, bo po predračunih
veljal 120 milijonov dinarjev,
končan pa naj bi bil do pri-
hodnjega šolskega leta. S
tem se bodo izboljšali pogoji
dela za več kot 370 otrok, ki
prihajajo iz krajevnih skup-
nosti Slivnica, Prevorje in
Loka pri Žusmu. Zato so del
sredstev prispevale tudi te
krajevne skupnosti. Vsi
učenci bodo lahko hodili v
šolo dopoldan, pa tudi težav
z izvenšolskim delom ne bo
več, čeprav so krožki že se-
daj dosegali na različnih tek-
movanjih lepe uspehe.
TC
Mani
novogradenj v
Šentjurju
Šentjurčani so enoto za ur-
banizem ustanovili leta 1980
in je delovala v sklopu delov-
ne skupnosti servisa SIS. Leta
1981 je bil sprejet odlok o usta-
novitvi zavoda. Ta izdeluje ur-
banistično in lokacijsko doku-
mentacijo ter usklajuje urbani-
stični načrt kraja iz leta 1980 z
razvrstitvijo kmetijskih zem-
ljišč v HruSevcu, Lokarjah in
delu Nove vasi.
Največ lokacij za novograd-
nje pripravlja zavod na po-
dročju Crnolice in Urbana pri
Slivnici. V zadnjem obdobju je
vse več nadomestnih gradenj
in različnih prizidkov, novo-
gradenj pa manj.
Dolgoročna naloga zavoda je
izdelati načrte za nadvoz preko
železnice na regionalni cesti
proti Novi vasi, vprašanje pa
je, če bodo v Šentjurju zbrali
potrebna sredstva. Čimprej pa
bodo morali izdelati podze-
meljski kataster, ki ga Šentjur
nima, je pa zelo potreben.
Emest REČNIK
Zaradi plina
porjavele smreke
v Topolšici
Vse do Topolšice in še nižje
v dolino .so zaradi plina porja-
vele smreke. Na gozdni upra-
vi v Šoštanju so potrdili dom-
nevo, da gre za plin in pove-
dali, da so že dali v analizo
porjavelo smrekovo zelenje.
Rezultatov analize še ni, če-
prav je minilo že mesec dni«
smreke pa so iz dneva v dan
bolj rajave.
V Topolšici seje tako ponov-
no potrdila kruta resnica, da je
narava vse bolj ogrožena, ker
se pri načrtovanju naložb pre-
malo upoštevajo ekološke zah-
teve. Vsi se zgovarjajo na po-
manjkanje denarja, ko je pred
vrati ekološka katastrofa, pa se
ta velikokrat le najde. Škode
navadno ni moč več preprečiti,
lahko pa se vscO omili. Kakor-
koli že, kruta resnica je tokrat
vidna že očem in treba bo hitro
ukrepati, da ne bo Skoda še
večja, kajti narava ne pozna
naših birokratskih zakonitosti
L. OJSTERSEK
OBRAZI
Jože Pospeh
»Ko začneš dobivati
številna priznanja, veš, da
si zrel za odhod,« pravi
Jože Pospeh s Ponikve,
ki seje upokojiljeseni. Pa
se gotovo ne bi, če ga ne
bi prisilila bolezen. Po
številnih odgovornih na-
logah, ki jih je opravljal,
jc težko naenkrat postati
upokojenec, ki bi ga zani-
malo sadjarstvo in rože.
Ostal je aktiven v krajev-
ni skupnosti. Preveč pe-
stro in dinamično je bilo
njegovo življenje, da bi se
kar čez noč lahko sprijaz-
nil, da mu ni treba več
vsako jutro oditi v Šent-
jur, kjer je bil dolga leta
predstojnik davčne upra-
ve, hkrati pa delal v druž-
benopolitičnih organiza-
cijah in skupnostih.
Davčna politika je tisto
področje, kjer so njegove
izkušnje zelo bogate, saj
je spremljal njen razvoj
kar dve desetletji. Za ta
razvoj pa je po njegovem
mnenju značilno, daje bi-
lo preveč skokov iz ene
skrajnosti v drugo in da
so prevečkrat iskali nove
modele in rešitve, še pre-
den so odpravih napake
prejšnjih.
»Med ljudmi je mnenje
o davčni upravi precej ne-
gativno in velja za pamet-
nega tisti, ki mu jo uspe
čim bolj ogoljufati. To ka-
že, da pri vzgoji nismo do-
volj naredili. Tako se v
zadnjem času nekateri
razburjajo zaradi obdav-
čitve hiš. Vendar pa to ni
nič novega, le da bo sedaj
pristop bolj selektiven in
bo obdavčenih veh ko
manj hiš kot doslej, pa še
to samo velike. Glede vi-
kendov pa se tako prepi-
ramo že vrsto let. s£U je
vikend lahko navadna
uta na vrtu ali pa kar cela
stanovanjska hiša.«
O obdavčitvi kmetov
pa pravi: »Dosedanje ure-
diteve, pa tudi sedaj pred-
lagana, so samo poskus
približevanja posebno-
stim pridobivanja dohod-
ka v kmetijstvu. Vseka-
kor pa davek ni nikoli bi-
stveno vplival na položaj
kmeta, ki mu gre danes
zelo dobro, pa čeprav vsi
po vrsti tarnajo.«
Z mislimi je torej še
vedno pri davkih m na
svojem oddelku v Šent-
jurju. Pa čeprav si prega-
nja dolgčas s knjigo o sa-
djarstvu in se na vrtu
pohvah z vrtnicami, za
katere skrbi.
TATJANA CVIRN
Huda kri zaradi ceste
Na skupščini krzuevne
skupnosti Slovenske Konji-
ce so 24. aprila med drugim
sprejeli sklep, da se Parti-
zanska cesta v starem mest-
nem jedru zapre za promet z
motornimi vozili. Postala naj
bi nekakšno sprehajališče
kr^anov in veljala za bolj
mirno cesto. Skupaj z ob-
novljenim mestnim jedrom,
ki se ga tudi lotevajo v Slo-
venskih Konjicah, naj bi bila
podoba mesta nekoliko dru-
gačna. Lotili so se je z zad-
njega konca, torej z zaporo,
ki je spravila v slabo voljo
nekatere krajane, ki so najra-
je parkirali prav vzdolž ulice
in nekatere delovne organi-
zacije, ki imajo v tem delu
mesta trgovine. Dravinjski
dom, na primer, je že dvignil
glas. češ, da jim zapora ote-
žuje pristop do trgovin. Za
»korzo« se ne navdušujejo
tudi tisti kr^ani. ki se radi
pripeljejo z avtom do praga
trgovine ali gostilne. Mnenja
so deljena in ker so nekateri
mislili, daje zapora Partizan-
ske ceste zgolj začasna, po-
stavljena zaradi filmske eki-
pe Debeli-suhi, ki je pred
dnevi posnela nekaj kadrov
v središču Konjic, so godr-
njali nad malomameži, češ,
da potem niso odstranili za-
pore.
Kakšna bo njena dokonč-
na usoda, bodo odločih 27.
maja na seji sveta krajevne
skupnosti, kjer ugotavljsgo,
da je navada železna srajca
in da Konjičani nimajo kaj
prida radi takšnih posegov,
čeprav je parkirišč dovolj ta-
ko za občino, ob ulici Adolfa
Tavčarja, za banko, pri domu
TO in še kje. Dejstvo pa je,
da bi morali krajani za to no-
votarijo izvedeti prej, preko
svojega glasila, javne razpra-
ve ali kako drugače, in hude
krvi ter kresanj mnenj bi bi-
lo bržčas manj. Sicer pa pra-
vijo, da se nobena juha ne
poje tako vroča kot se skuha.
Tudi primer »zapora Parti-
zanske ceste« se bo prav go-
tovo razvozlal tako, da bo
volk sit in koza cela, kot pra-
vimo.
MATEJA PODJED
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Državno prvenstvo Jadralcev
Aerokiub Celje je organizator letošnjega, že 30. državnega
prvenstva v jadralnem letenju, ki bo od 29. maja do 9. junija s
jtartl na letališču v Levcu, Nedvomno so k temu veliko pripo-
mogli osvojitev lanskega naslova republiškega in državnega
prvaka in zelo dobro organizirano lansko republiško prvenstvo
na katerem so prvič pri nas rezultate izračunavali s pomočjo j
računalnika. ,
V celjskem Aeroklubu tudi letos računjgo na dobre rezultate,
saj so kupili novo visoko sposobno jadralno letalo Elan DG 100.
Tudi na republiško prvenstvo, ki je te dni v Ajdovščini, so
poslali štiri svoje tekmovalce: Franca Peperka, Bogdana Lilijo,
Tomaža Berginca in Marjana Skalickega, ki naj bi zastopali'
barve tega letalskega kolektiva tudi na državnem prvenstvu,
F. P.
O razvoju celjsice občine
Osnutki najpomembnejših dokumentov, ki opredeljujejo
razvoj občine Celje v naslednjem srednjeročnem in dolgo-
ročnem obdobju, so pripravljeni. O njih je že spregovoril
celjski izvršni svet, od vključevanja v javno razpravo pa je v
veliki meri odvisno, koliko bodo ti dokumenti odraz dejan-
skih potreb in možnosti vseh delovnih ljudi in občanov.
MBPl
Kri dal šestinštiridesetkrat
Alojza Gracerja, šoferja v delovni organizaciji Avtoprevoz-
ništvo in servis, sozda Rek Franc Leskošek-Luka, pozna
domala vsak Velenjčan, ker je izredno aktiven, tako v kra-
jevni skupnosti Podkraj-Kavče kot drugje. Še posebno
dobro pa ga poznajo krvodajalci, saj je doslej daroval kri kar
šestinštiridesetkrat.
»Dokler mi bo dopuščalo zdravje, bom redni prostovoljni
krvodajalec. Nikoli ne veš, kdeO boš potreboval kri. Poklic
šoferja je težak in nevaren in nesreča te lahko doleti na,
vsakem koraku. Krvodajalec želim ostati še vs^ deset let, še j
posebno pa me veseli, da je med krvodjoalci vse večj
mladih.« i
L.OJSTERŠEK I
Mladi tehniki so
tekmovali v Žalcu
Na osnovni šoli Peter
Šprajc Jur je bilo prejšnji
teden regijsko tekmovanje
učencev osnovnih šol s po-
dročja teluiške vzgoje.
Med sabo se je v različnih
panogah pomerilo 230 učen-
cev. V spoznavanju proiz-
vodnih procesov so bili naj-
boljši učenci osnovne šole
Šentjur, v uporabi električ-
nega orodja Klip-klap so
prav tako bili najboljši Sent-
jurčani. V Elektroniki je pr-
vo mesto zasedla ekipa Ce-
lja, v računalništvu ekipa
Žalca, v fotografiji ekipa Ce-
ha, v fiziki in tehniki ekipa
Žalca, pri avtomobilih na
električni pogon sta bili naj-
boljši ekipi Celja in Žalca, v
jadralnih modelih ekipa
Sentjuija, v lovu na lisico
ARG ekipa Laškega, elektro-
niki ekipa Žalca, v sestavlja-
nju konstrukcij Fischer pa
so se n^bolj izkazah Mozir-
jani. V Mehanotehniki so bili
n^boljši Celjani, v spušča-
nju raket in pri motornih čol-
nih pa Sentjurčani. Med izu-
mitelji so se nžubolj izkazali
Žalčani, v spuščanju zm^ev
pa Sentjurčani.
V kinodejavnosti so bili
nžO boljši Velenjčani, v
obrambi in zaščiti pa Velenj-
čani in Celjani.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
v SPOMIN
Frido Gradišnik
Mislim, da imajo nekateri
ljudje srečo, da nikdar ne
odidejo, četudi preneha nji-
hova zemeljska minljivost.
To pomeni, da so se teme-
ljito zapisali v življenja dru-
gih ljudi in postali spomin-
sko izročilo. Takšen človek
je bil Frido Gradišnik, član
kolektiva štorskih železar-
jev, samoupravni in politič-
ni, predvsem sindikalni ak-
tivist, z vsakim vlakencem
svojega telesa in zavesti.
Če človek umre v 58. letu
starosti, je to mnogo prera-
no. Toda, če bi se danes Fri-
do Gradišnik mogel še en-
krat ozreti na prehojeno
pot železničarskega pro-
metnika, mladinskega akti-
vista, delovodje v transpor-
tu železarne Štore do vo^e
službe za AOP, nosilca zla-
te značke slovenskih sindi-
katov in republiškega priz-
nanja samoupravljalca, po-
tem bi ob svoji značilni in
nadvse pestri aktivnosti
mirne duše lahko ugotovil,
da je živel polno življenje,
ki ga redkemu uspe dožive-
ti v takšni starosti.
Tri bistvene poteze nje-
govega živijerijskega obra-
za sem nekoč poskušal iz-
luščiti v enem od mnogih
novinarskih in prijateljskih
pogovorov z iyim: to so gi-
banje med ljudmi, zrašče-
nost z železarno Štore in
delavska ter samoupravna
zvestoba sebi in družbi, ki
jo je z žlahtnim aktivizmom
pomembno gradil.  Frido
Gradišnik je bil aktivist,
kakršni se več ne rojevajo
in brez svojega razdajujo-
čega aktivizma sploh ne bi
mogel obst£Oati.
Ljubil je naravo in pla-
ninstvo posebej, rad je imel
ljudi, najbolj svoje sindika-
liste, ki so mu bili tudi zad-
nja družba prejšnji petek,
preden mu je v soboto do-
končno opešalo srce. Ni ga
področja ali dejavnosti v
železarskih Štorah, ki je
Frido Gradišnik ne bi zaz-
namoval s svojim osebnim
in aktivističnim pečatom,
pa naj je šlo za pihalni orke-
ster, gledališko-prosvetno
ali društveno dejavnost,
planinstvo, rezervne oficir-
je in drugo. Zato mu pred-
vsem železarske Štore lah-
ko izrečejo veliko zahvalo,
da so ga imele med sabo. Z
njimi pa smo mu dolžni re-
či preprosti hvala za oprav-
ljeno družbenopolitično
delo tudi vsi, ki smo ga poz-
nali in ki ljubimo svojo sa-
moupravno in socialistično
domovino: vs^ priblžno ta-
ko, kot jo je znal ljubiti Fri-
do Gradišnik.
MITJA UMNIK
Jubilejno srečanje dijakov šoštanjske meščanske šole
Pred dnevi je bilo srečanje dijakov meščanske šole v Šoštanju, ki so pričeli šolanje 1935.
leta. Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesna s^ so dijaki proslavili polstoletni jubilej
od začetka šolanja na tej edini meščanski šoli v Šaleški dohni.
Srečanja seje udeležilo 15 sošolcev, ki so obujali spomine na mladostna leta, na sošolce,
ki jih ni več med živimi, in na bivše profesorje.
Meščanska šola v Šoštanju je veljala za strogo in kakovostno življensko šolo, ki je dajala
Učencem veliko teoretičnega in praktičnega znanja. Ustanovljena je bila leta 1920, delovala
Pa je vse do okupacije leta 1941. Obiskovali so jo učenci iz Šaleške doline, veliko pa jih je
bilo tudi iz Gornje Savinjske doline, predvsem iz Moziija. Ves čas stare Jugoslavije in še
^ekaj časa po vojni je šolo vodil strog, a pravičen ravnatelj Franc Hribernik, doma iz
Mozirja. Franc Hribernik je, v letih 1930-1932, izdal v samozaložbi tudi dve pomembni
knjižici o mestu Šoštanju, za kar so mu pred leti v parku pri šoH postavih doprsni kip, kije
delo bivšega učenca meščanske šole akademskega kiparja Cirila Cesarja. V. KOJC
Ivan Repše
Anita Jagrič
Jure Herlah
Tomaž Stropnik
Gregor Veninšek
Proizvodno delo Je že dobro vpeljano
Vsako leto opravljajo di-
jaki usmerjenega izobraže-
vanja delovno prakso. Ta je
obvezna po učnem načrtu in
se izvaja med šolskim le-
tom. V tem času je bil na
proizvodnem delu 4. b raz-
red naravoslovno-matema-
tične usmeritve Srednje
tehnične šole Celje. Učence
smo povprašali, ali pridobi-
jo kaj znanja s proizvodnim
delom in če so lahko sami
izbirali, kam naj bi šli na
delovno prakso.
Ivan Repše, ki je na šoli
med drugim zadolžen za
praktični pouk in proizvod-
no delo, je povedal, da je po
začetnih težavah z delovnimi
organizacijami proizvodno
deio že lepo vpeljano. Edino-
le v AUREI se učencev še
vedno branijo, češ da nimajo
primernih del.
»Učenci delajo v različnih
delovnih organizacijah in ce-
lo pri zasebnikih. Po anke-
tah so učenci s proizvodno
prakso zadovoljni in znanje,
ki ga pridobijo v šoli povezu-
jejo z delom. Seveda je to po
usmeritvah različno, odvis-
no je tudi od okolja, od sa-
mega dela in interesa
učenca.
Če se le da, upoštevamo
želje učencev in jih tudi ne
dodeljujemo dve leti zapo-
red na ista delovna mesta. Iz-
jema pa je pri učencih ki
imajo štipendije, kajti delov-
ne organizacije, ki jih pode-
ljujejo, imsgo pravico do sa-
mostojne odločitve, na kate-
ro delovno mesto bodo do-
delili praktikanta.«
Kaj pa pravijo dijaki 4. b,
vsi Celjani?
Anita Jagrič: »Delala sem
na Zavodu za socialno medi-
cino in higieno dela. Nek^
sem se na praksi naučila, če-
prav sem v glavnem le opa-
zovala, tu pa tam pa sem tudi
pomagala pri delu. Z mano
seje dosti ukvarjala mentori-
ca Boža Muršel. Tu se oprav-
ljajo razne preiskave urina,
blata ter pitne vode in izdel-
ki Mlekarne Celje. Sama sem
zaprosila za to delo in željo
so mi izpolnili.«
Jure Herlah: »Delal sem v
Kovinotehni Celje, v tozdu
avtomatske obdelave podat-
kov. Na proizvodnem delu
sem pridobil osnove progra-
miranja, spoznal sem struk-
turo velikega trgovskega po-
djetja, izkoriščanje računal-
nika za ekonomske potre-
be... Sem sem prišel na last-
no žeijo. Bil sem v prijetni
družbi mladih, moj mentor
je bil Rcyko Florjan, zame pa
so si vzeli čas tudi vsi ostali
sodelavci. Tako sem ob nji-
hovi pomoči tudi naredil
program za enega izmed nji-
hovih sklopov obdelav, ki ga
sedžO že uporabljajo.«
Tomaž Stropnik: »Proiz-
vodno delo sem opravljal na
Srednji tehniški šoli Celje, v
kabinetu za kemijo, pomagal
pa sem tudi pri biologiji. Pri-
dobil sem nekaj znanja in de-
lovnih navad. Najprej sem
bil namenjen za delo v Mer-
xu, vendar bi moral opraviti
zdravniški pregled, zato me
je tovarišica za laboratorij-
ske vaje Mihca Planinškova
r£ye poslala sem. Nadomeš-
čal sem delavko, kije bila na
porodniškem dopustu. Uči-
teljem sem pomagal priprav-
ljati vaje, ki so jih nato izva-
jali z učenci, skrbel sem za
živali, ki jih gojimo...«
Gregor Veninšek: »Delal
sem na oddelku za elektron-
sko obdelavo podatkov pri
skupščini občine Celje. Zna-
nja za delo nisem pridobil či-
sto nič. Spoznal pa sem orga-
nizacijo, tehnologijo dela,
ljudi, delo z računalnikom
IBM... Sam sem zaprosil za
to delovno mesto. Moj men-
tor je bil Joco Rebek, poma-
gali pa so mi tudi vsi ostali
sodelavci.«
Č. V.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
riiigiižii Slovenske filmske ustvarjalnosti
TDF pripravlja oa junija naprej retrospektivo slovenskega povojnega filma
Slovenska kinematografija praz-
nuje letos (v spomin na film Ljublja-
na osovobditeljem) 40 let povojne
ustvarjalnosti. Organizatorji osred-
nje slovenske filmske manifestacije
- Tedna domačega filma v Celju, pri-
pravljajo zato retrospektivo sloven-
skega povojnega filma, v kateri se
bo od junija naprej pa do konca TDF
zvrstilo 64 slovenskih igranih
filmov.
Teden domačega filma bo tako le-
tos trajal kar pol leta in bo na najlep-
ši možen način počastil obletnico
slovenske filmske ustvarjalnosti, saj
bomo v Celju videli vse mladinske
in več kot dve tretjini doslej posne-
tih slovenskih filmov za odrasle. Pr-
vi program se bo pričel 17. junija in
bo predstavil sedem filmov, zatem
pa bo vsak mesec, do novembrskega
pričetka osrednjih prireditev 13.
TDF še po en teden slovenskega fil-
ma. Organizatorji si prizadevajo, da
bi se vsak teden vsaj predstave ene-
ga od izbranih filmov udeležila tudi
ekipa njegovih ustvarjalcev.
O pripravah na tedne slovenskega
filma, s katerimi Celje prvo priprav-
lja domala popolno retrospektivo
povojne slovenske filmske ustvar-
jalnosti, bodo organizatorji celjsko
kulturno javnost sproti seznanjali.
B.S.
MPF Celje 85:
vse nared
Priprave za letošnji mla-
dinski pevski festival, ki bo
od 30. maja do 2. junija v
Celju, že prehajajo v zak-
ljučno fazo.
Celoten program tekmova-
nja, tudi že z detaljnim zapo-
redjem nastopov posamez-
nih zborov, je že pripravljen,
tako da sedaj popravljajo sa-
mo še tiste malenkosti, ki
lahko samo še izboljšajo ce-
loten vtis o organizaciji te
mednarodne prireditve mla-
dih v Celju.
V eni prejšnjih številk smo
že objavili program tekmo-
vanja in večernih koncertov
inozemskih zborov. Ti zbori
pa bodo nastopili tudi v dru-
gih krajih po Sloveniji. Tako
bosta zbora iz ČSSR in ZR
Nemčije nastopila na Dobr-
ni, madžarski zbor bo poleg
domačega dekliškega zbora
prepeval na Gomilskem,
poljski zbor pa v Šentjurju.
Zbor iz SSSR bo nastopil z
dekliškim zborom v Titovem
Velenju, bolgarski zbor pa
bo nastopil v Kamnici pri
Mariboru, medtem ko bosta
v Zagoiju prepevala zbora iz
Romunije in Trsta ter v Žal-
cu zbor iz Avstrije.
Naj omenimo še člane
obeh strokovnih komisij, ki
bodo ocenjevale nastope
zborov. Člani zvezne komisi-
je so: Boris Černogubov
SAP Vojvodina, Branko
Džurkovič SR Srbija, Te-
odor Romanič SR BiH ter
Miran Hasl in vid Marčen iz
SR Slovenije. V mednarodni
komisiji pa so: Vladimir
Kranjčevič, Marko Munih in
Branko Ragšter iz Jugoslavi-
je, Veneta Vitcheva iz Bolga-
rije ter Rudolf Schwarz iz
Avstrije.
F. P.
Zlata plaketa za Konjičane
Na osmem republiškem tekmovanju pihalnih orke-
strov, ki je bilo 12. maja v Mariboru, je orkester iz
Slovenskih Konjic v drugi tekmovalni skupini, kjer
se je v izvedbi pomerilo 16 skupin, dosegel najvišje
priznanje - zlato plaketo. Orkester, ki je pred dvema
letoma proslavil 55-letnico obstoja in deluje zdaj pod
pokroviteljstvom Konusa, vodi Alojz Krajnčan, sicer
ravnatelj glasbene šole v Slovenskih Konjicah. To je že
drugič, da je konjiški orkester prejel tako visoko priz-
nanje. Prvo leto 1977, sicer pa je dobitnik tudi srebrne
in bronaste plakete. Uspeh je plod skupnih prizade-
vanj 40-članskega ansambla, v katerem je polovica
mladih iz osnovnih šol. MP
Odprto vprašanjem
časa in družbe
SLG Celje ob koncu sezone - repertoar
za leto ig85/86
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo s
Slavnostno večerjo v po-
grebnem podjetju, avtorja
Iva Brešana in v režiji Fran-
cija Križaja, 31. maja izpol-
nili zadani repertoar za to
sezono. Ansambel se bo pri-
hodnji mesec pričel pri-
pravljati že na novo, izobli-
kovano na izkušnjah, ki si
jih je gledališče pridobilo v
svojem dosedanjem razvo-
ju. Celjsko gledališče, ki no-
si ime - ljudsko - si prizade-
va, da išče dela in umetni-
ške oblike, s katerimi bo te-
mu pojmu zares ustreglo.
V iztekajoči sezoni je an-
sambel SLG Celje pripravil
šest premiernih uprizoritev,
medtem ko jih je bilo v prejš-
nji pet. Občinstvo si je lahko
ogledalo Antona Pavloviča
Čehova Strička Vanjo, Duša-
na Dolamiča Oskarja in mor-
sko deklico, Williama Wy-
cherleya Podeželanko, Mila-
na Jesiha Pravopisno komi-
sijo, Ivana Cankarja Za naro-
dov blagor. Poleg teh pred-
stav je ansambel uprizarjal
še iz prejšnje sezone Shaffer-
jevega Amadeusa, Mikelno-
vo Mor. pol. kvalif. tov. Gub-
ca in Poniževega Škofa To-
maža Hrena. Na programu
bo torej, skupaj z zadnjo
predstavo, 9 uprizoritev, ki
jih bodo predvidoma izvedli
v 154 predstavah.
S Škofom Tomažem Hre-
nom je gledališče sodelovalo
v tekmovalnem programu
Borštnikovega srečanja v
Mariboru, predstavo pa je
posnela tudi ljubljanska tele-
vizija. Na vabilo kulturnih
organizacij Slovencev iz Ce-
lovca so gostovali tudi v
Mestnem gledališču v Celov-
cu s Stričkom Vanjo in Ama-
deusom. Z Amadeusom so
gostovali tudi za abonente
Prešernovega gledališča v
Kranju. Jesihovo Pravopis-
no komisijo je ansambel pri-
pravil ob sodelovanju Can-
karjevega doma, ljubljanska
televizija je neposredno iz
Cankarjevega doma prena-
šala predstavo Mor. pol. kva-
lif.. tov. Gubca in v svojem
studiu posnela priredbo
uprizoritve za otroke Oskar
in morska deklica.
Igralski ansambel je zapu-
stil en dramski igralec, Bo-
gomir Veras, prišla pa sta
dva nova igralca. Jagoda To-
virac in Bojan Umek. Vsak
igralec bo v povprečju opra-
vil 96 nastopov. Umetniško
vodstvo je s 1. oktobrom
prevzel režiser, pisatelj in
dramatik Andrej Hieng.
V tej sezoni se je med stal-
ne obiskovalce vpisalo 5211
gledalcev, ali sto več kot leto
poprej. Za abonente, odra-
sle, mladino in otroke je bilo
še 16 predstav drugih slo-
venskih poklicnih gledališč.
Za obogatitev programske
ponudbe je SLG organizira-
lo še gostovanja 11 različnih
uprizoritev, ki si jih je občin-
stvo ogledalo v 26 predsta-
vah. V celoti bo torej Sloven-
sko ljudsko gledališče Celje
ponudilo v sezoni 1984/85 20
različnih uprizoritev v 180
predstavah.
O iztekajoči sezoni bo po-
poldne v SLG Celje tekla be-
seda na razširjenem delav-
skem svetu, kjer bodo obrav-
navali tudi predlog reperto-
arja za prihodnjo sezono, v
kateri želi gledališče nadalje-
vati tradicijo in ostati ljud-
sko ter odprto vprašanjem
časa in družbe, ob posluhu
za eksperiment in namenje-
no širokemu krogu gledal-
cev. Spored za prihodnjo se-
zono vsebuje vse žanre in je
oblikovan z željo, da bodi da-
no igralcem - igralci so slej
ko prej srce gledališča - koli-
kor mogoče veliko priložno-
sti, da pokažejo svojo kre-
ativnost.
In kaj se nam obeta videti?
Christofer Fry - Gospa ne bo
zgorela, Eric Vos - Plešoči
osliček, Georges Feydeau -
Bolha v ušesu, Feri Lainšček
- Samorastniki, Jovan Hri-
stič - Savonarola in njegovi
prijatelji in Henrik Ibsen -
Gradbenik Solness.      MP
»Prešernovcem« čestitke za 90-letnioo
V 90 letih delovanja je, najprej celj-
sko pevsko društvo in kasneje Meša-
ni pevski zbor ŽPD France Prešeren iz
Celja pripravil veliko koncertov, ki
so bolj ali manj uspeli. Za zadnjega, s
katerim so proslavili svojo 90-letnico
pa lahko rečemo, da je izredno uspel
tako po organizacijski kot tudi po
koncertni plati. Prav gotovo pa je
pravo težo temu redkemu ljubileju
dal tudi govor predsednika republi-
škega komiteja za kulturo dr. Matja-
ža Kmecla.
Zanimivo je, da si je zbor izbral za
slavnostni koncert samo skladbe do-
mačih skladateljev in s tem dokazal,
da imamo Slovenci precej avtorjev, ki
so napisali zahtevne in lepe pesmi. Ta-
ko so v prvem delu člani zbora zapeli
dela Gallusa, Lajovica, Osterca, Kogo-
ja, Tomca, Ukmarja in Simonitija. V
drugem delu pa so zapeli narodne pe-
smi v priredbi Ježa, Bučarja, Vrenša-
ka, Kernjaka, Mirka in Vrebeca. Diri-
gent zbora Edvard Goršič je tokrat za
soliste izbral Sanjo Orač, Nives Uran-
kar, Alenko Goršič, Franca Zapuška in
Dušana Hercoga. Prav po zaslugi teh
so morali že med koncertom nekajkrat
ponoviti posamezne pesmi.
Marjan Kralj, kije povezoval celotno
prireditev, je prijetno presenetil tudi
pevce same, ko je povedal, da prejme
zbor za svoje dolgoletno delovanje
Gallusovo plaketo, ki je najvišje priz-
nanje za amaterske dosežke na po-
dročju zborovske glasbe v Sloveniji in
pa da prejme zbor zlato plaketo ZKO
Celje.
Med poslušalci, ki so popolnoma na-
polnili dvorano Narodnega doma pa
zbrali tudi dve izjavi - Pavle Bukovac:
»Organizacija celotnega koncerta je
name napravila zelo ugoden vtis, od
samega nastopa do vezne besede. Me-
nim, da je tudi govor dr. Matjaža
Kmecla prispeval, daje ta prireditev in
samo zborovsko petje pridobilo na po-
menu. Nisem se začudil, ker je bila
dvorana Narodnega doma nabito pol-
na, saj si je Prešernov zbor v teh letih
pridobil toliko ljubiteljev petja, da
drugače ni moglo biti. Pohvalil bi tudi
program, saj je bil zahteven in težak,
kljub temu, da so peli samo dela do-
mačih avtorjev, kar je še posebej poh-
valno. Zbor ga je tudi izvedel v zado-
voljstvo vseh, ki so bili v dvorani. Se-
veda je to zasluga vseh pevcev in pa
dirigenta Edvarda Goršiča. Za tekmo-
vanja bo treba verjetno še kaj izpiliti,
česar se gotovo zavedajo tako člani
zbora kot dirigent. Poudaril pa bi, da
je Mešani pevski zbor France Prešeren
še enkrat dokazal, da sodi med najbolj-
še mešane zbore v Sloveniji.«
Mojca Klančnik: »Čeprav sama ni-
sem nikdar prepevala v zboru rada
obiskujem koncerte različnih zborov
in nocojšnji mi je bil še posebej všeč,
zato čestitke vsem nastopajočim.«
F. P
Knjižnica za otroke
v novih prostorih na Šlandrovem trgu
Nič več prostorske stiske,
ampak lepo in sodobno ure-
jenih dvesto kvadratnih
metrov površin bo poslej na
voljo mladim bralcem od-
delka za otroke pri knjižni-
ci Edvarda Kardelja v Ce-
lju, na Šlandrovem trgu 4.
Odprli jo bodo jutri do-
poldne.
Knjižnica za otroke je tudi
doslej privabljala bralce na
Šlandrov trg, po preselitvi
Eleganta iz tega objekta pa je
knjižnica začela z obnovo iz-
praznjenih prostorov. Pre-
ureditev je veljala dva milijo-
na in pol, oprema pa nekaj
več kot tri milijone in pol di-
narjev. Prispevali sta jih
knjižnica, iz lastnih sredstev,
in kulturna skupnost Celje.
S preselitvijo v nove prosto-
re je knjižnica obogatila tudi
knjižni fond, in sicer iz 25
tisoč knjižnih enot na 50 ti-
soč, ki bodo v prostem pri-
stopu. Tako bodo v oddelku
knjige postavljene v ponud-
bo in izposojo v skladu s
knjižničarskimi normativi in
standardi. Oddelek je prido-
bil 18 sedežev in prostor za
pravljičarstvo in otroško me-
dioteko. To bo omogočalo
otrokom, da bodo v knjižnici
našli še kaj več in da bo le-ta
postala prostor, kjer se bodo
srečevali ob knjigah, videu
pravljicah s kaset in morda
tudi ob računalniku, razmi-
šljajo v knjižnici, kjer bodo
skrbeli za nenehno bogate-
nje knjižnih polic in prosto-
rov. Kot zanimivost velja tu-
di zapisati, da so s sto tisoč
dinarji, ki jih je knjižnica do-
bila v dar od ekipe, ki je so-
delovala v televizijskih Sre-
čanjih, 198 knjig kupili prav
za police otroške knjižnice.
MATEJA PODJED
Večer s tamburico
v Libojah
Tamburaška sekcija pri
DPD Svoboda v Libojah
bo pripravila že 5. večer s
tamburico, kjer bo letos
nastopilo rekordno število
skupin - devet: ŽPD F.
Prešeren iz Celja, dve sku-
pini (starejša in mlajša) PD
Janez Čulk iz Križevcev,
DPD Svoboda Prevalje, Bi-
sernica Škofja Loka, Svo-
boda Pesje pri Titovem Ve-
lenju, DPD Svoboda Griže,
KUD Ilirci iz Krapine in
DPD Svoboda iz Liboje. 5.
večer s tamburico bo v so-
boto, 25. maja ob 18. uri v
dvorani v Libojah.
TV
Plesno
gledališče v
Zagrebu
Plesno gledališče iz
Celja je konec tedna go-
stovalo v Zagrebu na
tednu sodobnega plesa.
Celjani so nastopili kot
edini slovenski predstav-
nik, predstavili pa so
se s celovečernim progra-
mom, ki je v celoti uspel.
Za plesno gledališče se je
začela zanimati tudi za-
grebška televizija, ki želi
posneti njihovo letošnjo
novost »Oborožitev stra-
hu«.
Prvi del plesnega veče-
ra so pričeli s plesno iz-
razno kreacijo Enigma v
koreografiji Gordane Ste-
fanovič. Sledila je soli-
stična točka Ritem, iz-
vrstne plesalke Irene Ta-
bakovič iz celjskega ples-
nega ansambla Igen, ki je
sodeloval na povabilo
Plesnega gledališča Celje.
Večer so zaključili s ples-
no kreacijo Odsevi in s
plesno gledališko pred-
stavo Oborožitev strahu,
prav tako v koreografiji
Gordane Stafanovič, lan-
skoletne dobitnice priz-
nanja Zlata ptica za ples-
no področje.
V. E.
Drugačen koncert
APZ Boris Kidrič v drugem delu koncerta
ob spremljavi kitar
Akademski pevski zbor
Boris Kidrič iz Celja je mi-
nuli teden v dvorani Narod-
nega doma pripravil kon-
cert, na katerem so v prvem
delu pripravili klasičen
program, v katerem so za-,
peli pesmi Gallusa, Kodal-
lyja, Veeva, Bardoša, Lajo-
vica, Adamiča in Berdo-
viča.
Drugi del koncerta pa je
bil zastavljen nekoliko ne-
običajno za zborovske kon-
certe. Sestavljen je bil na-
mreč iz spleta melodij po
brazilskih motivih, ki so jih
zapeli ob spremljavi kitar.
Temu primerno so pripravili
tudi sceno in oblačila. Lahko
rečemo, da so poslušalci te
novosti sprejeli zelo dobro in
da je bilo potem na družab-
nem večeru slišati veliko
pohvalnih besed na račun te
oblike koncerta.
Akademski pevski zbor
Boris Kidrič šteje zdaj 65
pevcev, ki ga sestavljajo v
pretežni meri študentje, ne-
kaj pa je tudi uslužbencev in
srednješolcev. Čeprav je
zbor mlad, tako po sestavi
kot tudi po letih skupnega
prepevanja, pa pod vod-
stvom Dragice Zvar že kaže,
da se bo razvil v kvaliteten
zborovski kolektiv. To je po-
trdil tudi lanski nastop na
tekmovanju Naša pesem,
kjer so osvojili srebrno odlič-
je. Tudi njihov nastop na
Madžarskem je bil pohvalno
ocenjen, razen tega pa so se
na nedavni občinski reviji na
Dobrni uvrstili na medob-
činsko revijo in verjetno bo-
do nastopili tudi na Naši pe-
smi, ki bo drugo leto v Mari-
boru. Č.V.
Koncert godalnega orkestra
Celjski godalni orkester je ob svoji 40 letnici pripravil, v
okviru rednega abonmaja Zavoda za kulturne prireditve
iz Celja, koncert, na katerem so izvajali dela Škerla, Dvo-
f-aka, in Haydna. Orkester, ki ga dirigira Radovan Marvin, je
tudi tokrat moral k sodelovanju povabiti nekaj glasbenikov
od drugod. Tu velja omeniti čelista Tomaža Severja iz Ljub-
ljane, ki je nastopil kot solist. Kot solist pa je s klarinetom
nastopil tudi Boštjan Zupančič.
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Večina otroic z območja bo
letovala na Debeiem rtiču
Pnre Izmene gtedo na pol že 30. mala
Konec maja bodo prve
skupine predšolskih otrok
že odšle na letovanje. Gre za
skupino 180 otrok iz Titove-
ga Velenja in za 60 otrok iz
Šmarja pri Jelšah, ki bodo
desetdnevne počitnice pre-
živeli na Debelem rtiču, po-
čitniški bazi slovenskega
Rdečega križa.
V občinah naše regije raz-
lično organizirajo letovanja
otrok, ravno tako so različne
cene. Prednost za letovanje
imajo v večini primerou
otroci s slabšim socialnim
stanjem, zdravstvenimi indi-
kacijami in pa tisti, ki še niso
bili na morju.
Poleg predšolskih otrok
bo iz občine Velenje odšlo
na Debeli rtič na letovanje
240 šolarjev v štirinajstdnev-
ni izmeni od 29. junija do 8.
avgusta, najvišji prispevek
staršev, ki nimajo subvenci-
je, pa bo 11.700 dinarjev.
Iz Mozirja bo odšlo na le-
tovanje na Debeli rtič 60 šo-
larjev v času od 20. julija do
3. avgusta. Cena letovanja je
po pogodbi 815 dinarjev na
dan, vendar bodo tudi v tej
občini krili del stroškov iz
treh milijonov dinarjev, ki
jih je dobila skupnost otro-
škega varstva v te namene.
Subvencija bo seveda odvis-
na od ekonomskega stanja
družine.
Iz Žalca bo prva skupina
120 otrok odšla na DebeU
rtič 13. julija, preostalih 90
otrok pa bo letovalo v času
od 27. julija do 10. avgusta.
Ekonomska cena letovanja
je 14.050 dinarjev, prispevek
staršev pa bo izračunan na
dohodek staršev. Tisti, ki
imajo manj kot 9000 dinarjev
na družinskega člana, bodo v
celoti oproščeni prispevka
za letovanje, tisti z visokimi
dohodki pa bodo plačali eko-
nomsko ceno.
Iz Šmarja pri Jelšah bo
skupina 140 otrok letovala v
času od 10. do 24. avgusta,
družina s povprečnim oseb-
nim dohodkom bo prispeva-
la okoli 7000 dinarjev.
Vse kaže, da je najcenejše
letovanje otrok iz Sloven-
skih Konjic. Najvišji prispe-
vek staršev bo 815 dinarjev,
večina pa bo oproščena pri-
spevka zaradi nizkih dohod-
kov. Čeprav je ekonomska
cena skoraj 15.000 dinarjev,
so vse delovne organizacije
priskočile na pomoč in pri-
spevale precejšen del sred-
stev s katerimi so omogočiU
svojim otrokom, zlasti tistim
iz socialno šibkejših družin
in tistim z zdravstvenimi in-
dikacijami, res poceni leto-
vanje.
Med že^tradicionalno izme-
njavo otrok iz pobratenih ob-
čin sodi letovanje Laščanov
v Nerezinah v počitniških
zmogljivostih pobratene ob-
čine Vrbovac. Na letovanje
bo odšlo 50 predšolskih
otrok v času od 20. junija do
1. julija, nato pa še skupina
stotih šolarjev, v septembru
pa bo v Nerezinah še šola v
naravi za vse četrtošolce.
Otroci iz Šentjurja, 50
predšolskih in 200 šolarjev,
bo letovalo od 1. do 14. avgu-
sta v Crikvenici v Dečjem
odmaralištu, ki ga ima njiho-
va pobratena občina Karlo-
vac. Čeprav je ekonomska
cena 11.300 dinarjev, bodo
starši prispevali ngjveč do
3500 dinarjev.
Celjski otroci iz socialno
šibkejših družin pa tisti z
zdravstvenimi težavami,
med njimi tudi skupina
otrok s cerebralno paralizo
in pa skupina otrok iz Av-
strijske Koroške bodo leto-
vali v Baski. Starši bodo k
ekonomski ceni 13.000 di-
narjev prispevali 10.000 di-
narjev. Socialno šibkejše
družine pa bodo dobile sub-
vencijo, odvisno od dohodka
na družinskega člana. V Ba-
ski bo letos letovalo 450
otrok.
Preko Zveze prijateljev
mladine organizirajo v Celju
še letovanje v Izoli v dveh
desetdnevnih izmenah od
11. julija do 21. julija. Ceno
8000 dinarjev v celoti pokri-
jejo starši, medtem ko je ce-
na za desetdnevno letovanje
v Savudriji, kjer bodo otroci
lahko letovali v dveh deset-
dnevnih izmenah od 3. do 22.
avgusta, 11.000 dinarjev.
Presenetljivo je, da ne za
letovanje v Izoli in ne za ono
v Savudriji ni velikega zani-
manja, pa čeprav so organi-
zatorji, Zveza prijateljev
mladine omogočili tudi
obročno odplačevanje.
VIOLETA V. EINSPIELER
PLANINSKI KOTIČEK
Med množico planinskih srečanj in pohodov, ki so bila v
soboto in nedeljo ali pa bodo konec tega tedna, tokrat zaradi
pomanjkanja prostora opozarjamo le na štiri.
Štefka Jordan nas je obvestila, daje bil v soboto v organizaciji
PD Železar Štore pohod po poti Celjske čete, ki se ga je udele-
žilo 78 pohodnikov, v nedeljo pa zbor načelnikov GS in VN v
Kamniški Bistrici. Tega zbora so se udeležili tudi člani iz Savinj-
ske Blaž Črepinšek, Florjan Šon in Edo Bašič.
Nekaj naših planincev se je udeležilo tudi zaključka proslav,
posvečenih 110 letnici organiziranega planinstva na Hrvaškem.
To je bil izlet »Po sledeh prvega izleta HPD« v Samoborskem
gorju, Rude-Plešivica.
Ivan Tomažič pa nas obvešča, da bo v soboto in nedeljo v
Celju 13. tabor planincev-mladincev železničarjev Jugoslavije.
Na srečanju sodelujejo planinci iz Prištine, Niša, Skopja, Beo-
grada, Kraljeva, Bačke Topole, Vršca, Subotice, Novega Sada,
Zagreba, Šida, Gospiča, Sarajeva, Ljubljane in Maribora.
Planinsko društvo Gornji grad še vedno išče oskrbnika in
kuharico za planinski dom na Menini planini.
Izletnik z novostmi
Z novim katalogom, novo
turistično avtobusno progo
er tudi z novostjo, ponudbo
tovanja s poudarkom na
\t adnji Dalmaciji, je svojo
tošnjo turistično ponudbo
rejšnji teden predstavila
udi    domača    turistična
agencija Izletnik. Skupno z
splitskim    Dalmacijaturi-
stom so počitnice Poletje 85
predstavili prejšnji teden v
restavraciji Jezero v Tito-
vem Velenju.
Prvič Izletnik ponuja sko-
raj vso obalo našega Jadra-
na, prvič pa so tudi izdali
pregleden katalog vsega, kar
ponujajo. Zaradi lanskolet-
nega povpraševanja in dej-
stva, daje Istra v glavni sezo-
ni že skoraj razprodana, so se
s prodajo usmerili predvsem
na področje srednje Dalma-
cije in tamkajšnjih otokov.
Skupno z Dalmacijaturistom
so pripravili pestro in tudi
po zmogljivostih posamez-
nega žepa raznoliko ponud-
bo, predvsem v hotelih B ka-
tegorije in zasebnih sobah.
Zanimivi in tudi poceni so
programi na otokih Vis in
Lastovo, torej tam, kjer bodo
turisti zato, ker na teh otokih
ni tujcev, porabili med 30 in
50 odstotki manj denarja za
izvenpenzionsko porabo, saj
so cene pijač in vsega ostale-
ga nižje kot drugje. Dalmaci-
jaturist je za razliko od prejš-
njih let poskrbel tudi za hiter
in udoben prevoz do otokov
s katamarani.
Izletnik letos odpira tudi
posebno turistično avtobus-
no progo od Titovega Vele-
nja do Splita. Avtobus bo na
tej progi vozil med 15. juni-
jem in 15. septembrom, na
svoji poti pa se bo ustavil še
v Žalcu, Celju in Zagrebu. Z
avtobusom se bodo lahko
peljali vsi, torej ne le tisti, ki
bodo svoje počitniške aranž-
maje vplačali pri Izletniku,
ki v letošnji sezoni pripravlja
še eno novost. Avtobusno
progo Celje-Piran bodo na-
mreč podaljšan do Vrsarja.
Med ponudbo so posebno
ugodne cene v predsezoni,
popuste pa so pripravili tudi
za upokojence. Počitnice
prodajajo v osmih lastnih
agencijah ter tudi v vseh
ostalih pooblaščenih turi-
stičnih poslovalnicah.
R. PANTELIČ
Več prostora
na Šmohorju
člani planinskega dru-
štva Laško so se z vso
zagnanostjo lotili obno-
ve in razširitve planin-
skega doma na Šmohor-
ju. Ze prejšnji mesec so
zamenjali oskrbnika v
domu, ki veliko bolje
skrbi za postežbo in do-
bro počutje gostov.
Z razširitvijo obstoječe
stavbe bodo povečali go-
stinske in nočitvene
zmogljivosti za petino.
Laškim planincem, ki bo-
do prostovoljno delah pri
obnovi doma, bodo po-
magah tudi mladinci, ki
so v program mladinske-
ga prostovoljnega dela za
letos, vključili tudi dvo-
dnevno lokalno delovno
akcijo na Šmohorju.
VVE
10. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
Laška zadruga uresničuje
svoj predsanacijski program
Fizični obseg proizvodnje
je tudi v prvih treh mesecih
tega leta v limetijslti zadru-
gi Laško ugoden in je v pri-
merjavi z lanskim trimeseč-
jem večji za 18 odstotkov. Z
izvozom v višini 10 milijo-
nov dinarjev so presegli tri-
mesečni plan za 3 odstotke,
po drugi strani pa še vedno
beležijo izgubo, ki trenutno
znaša že skoraj devet mili-
jonov dinarjev.
Že lani so se v zadrugi res-
no lotili predsanacijskega
programa, ki so ga konec
preteklega leta in v začetku
tega tudi uresničili. Zato je
še prezgodaj ocenjevati učin-
ke programa. V zadrugi upa-
jo, da so na dobri poti, da
odpravijo vsaj tiste težave, ki
so jim lahko sami kos in da
bodo splavali iz izgub do
konca leta, v kolikor se ob-
jektivne okoliščine v kmetij-
stvu ne bodo zaostrile.
Največ dilem je bilo okoli
posestva v Rimskih Topli-
cah, ki že od 1976. leta beleži
izgubo. Odločili so se, da da-
jo zemljo, okoh 50 hektarov
in živino iz lastne kmetijske
proizvodnje, v roke zasebni-
ku. Tako bodo ohranili ob-
stoječe objekte in število go-
vedi, proizvodnja pa se ne bo
zmanjšala, čeprav je v zaseb-
nih rokah.
Drugi velik problem so tr-
govine v manjših krajih, ki
so vse po vrsti nerentabilne,
vendar morajo poslovati za-
radi osnovne oskrbe kraja-
nov. V zvezi s trgovinami se
zadruga dogovarja z delovno
organizacijo Merx tozd Po-
trošnik, ki sicer upravlja ve-
čino trgovin na območju La-
škega. Potrošnik je že prev-
zel v upravljanje bonbonjero
v Radečah, trgovini v Jur-
kloštru in na Marofu pa bo
prevzel šele prihodnje leto.
Ob teh glavnih pa izvajajo
še druge ukrepe: zaloge so
znižali na minimum, največ
na štirinajst dni, zaostrili so
odnose do kooperantov po
sistemu, da nabavljajo za
znanega kupca za takojšnje
plačilo. Prepolovili so sred-
stva namenjena za kredite
kmetom in jih odobravajo le
do višine selektivnih kredi-
tov. Opažajo pa, da so 40 od-
stotne obresti še vedno pre-
visoke in da na splošno upa-
da zanimanje za najemanje
kreditov.
Zadruga je pričela uhlev-
Ijati lastno živino (okoli 650
glav je trenutno v hlevih) za-
to, da bo klavnica normalno
delala in da bo oskrba doma-
čega trga redna, nekaj mesa
pa bo šlo tudi v izvoz. Ukinili
so proizvodnjo brojlerjev in
so se usmerili le na prodajo
jarkic in j^jc.
Vse to ni šlo tudi brez pre-
razporeditev delavcev. Deset
delavcev so uspeli prerazpo-
rediti znotraj zadružnih enot,
štirim pa so našli zaposlitev
drugje.
Vse te nemajhne spre-
membe so sproti ocenjevale
tudi vse družbenopohtične
organizacije v zadrugi in jih
je podprl tako delavski svet
kot vsi zaposleni, ki upajo,
da bodo vendarle vsako leto
boljši proizvodni rezultati
končno dali tudi boljše fi-
nančne rezultate.
VIOLETA V. EINSPIELER
Koruzna vešča ogroža pridelek
Prosena, koruzna vešča, je nevarna škodljivka koruze,'
sirka, hmelja, prosa, fižola in še drugih rastlin z debelimi i
stebli. Še posebno velika škoda se pojavlja na koruzi. Gose-i
niče rijejo v koruznem steblu v latnih pecljih in storžih, i
Zaradi rovov v bilkah rastline slabijo, iz storža pa gosenice]
obirajo mlado zrnje.
Polomljene metlice že na pr\d pogled pokažejo prisotnost
prosene (koruzne) vešče na polju. Porasle gosenice se preri-
jejo do vznožja stebla, kjer običajno ostanejo čez zimo. Zato
se spodnji deli stebla in koceni glavni izvor okužbe v nasled-
njem letu. Koruzna slama se zato ne sme uporabljati za
ograje, krove in ovijanja dreves. Pridelovalci koruze so zato
dolžni vsako pomlad pospraviti in odstraniti s polja koruz-
nico, da bi tako preprečili širjenje koruzne vešče.
V skladu z republiškim odlokom morajo biti kozurišča
pred oranjem pobranana, z brano izrute štrclje pa je treba
zbrati in sežgati. Da se koruzna vešča ne bi širila, je potrebno
koruznico uničiti, jo pokrmiti, podorati, kompostirati ah pa
sežgati skupaj s štrclji.
MP
KMETIJSKI NASVETI
Tehnološke zahteve pašne rabe
travinja
Preprečitev morebitnih drisk pri živini
Pri prehitrem prehodu na pašnjo ali prevelikih odmer-
kih pašne površine živah obe drisko zaradi česar hujšajo,
zmanjša se ješčnost, živali lahko napne, poveča se nevar-
nost vnetja vimena, nevarnost parez, živali zato težje osta-
nejo breje, lahko pa pridejo celo ob mleko. Živina mora
zato dobivati prvih 14 dni pašrije (do 1. maja) še ves zimski
obrok, naslednjih 14 dni pa še pol zimskega obroka poleg
pašnje.
Preskrba z makro in mikro hranili
Posebno driska, ki traja daljše obdobje, je vzrok izpira-
nju mineralnih snovi iz telesa goveje živine, s tem pa so
tudi pogoji npr. za pašno tetanijo kot posledico pomanjka-
nja magnezija, zlasti na gospodarstvih, kjer pretirano
gnoje s K (gnojevka).
Z načrtnim apnenjem, to je z vzdrževanjem primerne
kislosti tal na naših pašnikih poboljšamo prehrano travi-
nja ne le s tem elementom, temveč posredno tudi z
bakrom, cinkom, manganom in molibdenom.
Pokladanje mineralnih mešanic, ki vsebujejo zadostne
količine magnezija in natrija, je ob pašnji obvezno s poseb-
nim poudarkom v obdobju 1. obhoda. Ker živali premlado
travo slabo prežvekujejo ter tako tvorijo premalo shne, je
dodatek Na, ki skrbi za stvarjanje sline, še kako po-
memben.
Uvajanje polobročne pašnje
V spomladanksem času travna ruša izredno hitro raste,
zato se moramo še bolj natančno držati točnega odrejanja
obrokov pašne trave, ki pa je živina ne sme ne preleteti, ne
preostro pomuliti. Posebno pomladi moramo obvezno pri
pašnji govedi uporabljati dve žici. S »prednjo« žico dode-
ljujemo nov obrok v svežo rušo, z zadnjo, ki naj stoji vedno
na polovici že pomuijene trave prejšnjega obroka, pa pre-
prečimo, da bi živina pomulila na novo pognalo travno
rušo na že popasenem predelu, kar ji izredno škoduje.
Zaradi majhne listne površine, ostale po pašnji, travna
ruša za svoj nadaljnji razvoj porabi svoje preostale rezerve,
zato jo ponovno muljenje v tem stadiju lahko uniči.
Zagotovitev ranega pospravila 1. odkosa trav s
3-4 čredink
Zaradi zmanjšane intenzivnosti rasti travne ruše potre-
buje živina v 2. obhodu pašnje še 3-4 čredinke več kot v 1.
obhodu. Zato morajo biti le te predhodno pravočasno
pokošene (10-15. maja). Danes obstaja možnost, da tako
m^hno količino travne mase s teh površin siliramo pod
folijo z izčrpavanjem zraka s pomočjo cisterne za gno-
jevko. Tak silos namreč lahko kadarkoli odpremo ter na
isti kup dosiliramo novo količino uvele mrv^e.
MIRKO FRISTOVŠEK, kmet. ing.,
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
Hekord slovenskega hmeljarstva
Lani so v Sloveniji odku-
pili 4470 ton hmelja, kar je
rekord v zgodovini sloven-
skega hmeljarstva, za letos
pa načrtujejo 4200 ton.
Od teh planiranih količin
imajo že sklenjene tudi pro-
dane pogodbe za 80 odstot-
kov pridelka. To so med dru-
gim povedah na volilni
skupščini poslovne skupno-
sti za hmeljarstvo SRS, ki je
bila med tednom v Žalcu,
Za hmelj, ki so ga lani izvo-
zili, so iztržili 10,3 milijone
dolarjev. Hmezadova Delov-
na organizacija Eksport Im-
port ga je prodala 3874 ton,
pa čeprav je na svetovnem
trgu že več let nazaj hmelja
dovolj. Ena od prednosti
prodaje slovenskega hmelja
je, da DO Eksport Import
sklepa kupoprodajne pogod-
be vnaprej za dogovorjeno
ceno. Kljub visokim pridel-
kom in dobrim izvoznim do-
sežkom ter cenam ekonom-
ski učinek hmeljarstva pada.
Temu so vzrok izredno viso-
ki proizvodni stroški, ki so
zaradi rasti cen gnojil in zaš-
čitnih sredstev iz dneva v
dan večji. Tuji kupci nam te-
ga seveda ne morejo prizna-
vati. Za večji ekonomski
uspeh morajo hmeljarji najti
drugo pot. Zato si nepresta-
no prizadevajo iskati nove
sorte, ki bi ohranile značilno-
sti znanega in na svetovnem
trgu iskanega savinjskega
hmelja, obenem pa bi dale
večji hektarski pridelek in
bile manj občutljive za razne
bolezni in škodljivce. S tem
bi se stroški na kilogram
hmelja lahko znižali.
Za novega predsednika iz-
vršilnega odbora Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo
SRS so izbrali Jožeta Brezni-
ka iz Žalca.
TONE TAVČAR
Za zasluge v razvoju hme-
ljarstva so podelili 17 pla-
ket in priznanj. Zlate so do-
bili Edi Omladič, DO Kme-
tijstvo Žalec, dr. Dragica
Kralj in mag. Ernest Er-
menc, oba iz Inštituta za
hmeljarstvo Žalec, ter Jože
Cetina, hmeljar iz Zgornjih
Grušovelj. Srebrne plakete
so dobili Tone Korenjak iz
Kmetijstva Latkova vas,
Adolf Maoster iz Ruš, Janko
Ozmec iz Ormoža, Milcnko
Rojnik iz Škofje vasi, Jože
Grubič iz Brežic, Vinko Za-
lokar iz Petrovč, Ivan Kol-
šek iz Andraža nad Polzelo
in Ivan Prašnikar iz DO
Hmezad Eksport-Import.
Bronaste plakete pa so pre-
jeli Jože Koletnik iz Slovenj
Gradca, Alojz Jelen iz Kme-
tijske šole Novo mesto. Viki
Škorjanc iz DO Eksport-im-
port, Franc Cilenšek iz Lat-
kove vasi in Jože Irmančnik
iz Trške vasi.
Hmelj na vodila
v teh dneh je v Savinjski dolini še veliko sezonskih delavcev, ki pomagajo hmeljarjem pri
delu v hmeljskih nasadih. Sedaj izbirajo poganjke in jih napeljujejo na vodila. To delo je kar
zahtevno, saj so poganjki zelo krhki, zato je treba z njimi previdno ravnati.       T.Tavčar
ZLATARNE CELJE
TOZD MALOPRODAJA
objavlja
delo in naloge
aranžerja
(s sedežem v Celju)
Pogoji:
- aranžerski tehnik (V.) ali KV aranžerski delavec
(IV.) in leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja
2 meseca.
Kandidate prosimo, da pisne prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na
naslov:
ZLATARNE CEUE - TOZD MALOPRODAJA, 63000
Celje, Kersnikova 19.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju ponudb_
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Četrto srečanje
invalidov
v petek so se v Domu kra-
janov v Zagradu zbrali para-
plegiki in invalidi celjske ob-
čine. Že četrto leto zapored
je zanje srečanje pripravila
OO ZSMS Pod gradom. V
prisrčnem kulturnem pro-
gramu, ki je marsikateremu
segel prav do srca, sp sodelo-
vali otroci iz OŠ Frana
Krajnca in iz krajevne skup-
nosti Aljažev hrib, dekliški
pevski zbor in dramska sek-
cija DPD Svoboda iz Zagra-
da, harmonikar Viki Ašič
mlajši in pevski duet s Sveti-
ne. Razpoloženje v dvorani
se je stopnjevalo od minute
do minute, na koncu so se
nekateri celo zavrteli ob zvo-
kih harmonike, izza omizij
pa je še v pozen večer odme-
vala lepa slovenska pesem.
Vsi invalidi, ki so prišli na
srečanje, so zatrjevali, da ve-
čera še dolgo ne bodo poza-
bili. Ob tem je treba poveda-
ti, da podgrajski mladinci or-
ganizirajo tudi med letom
več akcij pomoči ostarelim
in bolnim.
NADA KUMER,
Celje
Cene na tržnici
Razmere na celjski tržnici
zahtevajo večjo pozornost
tržnega nadzorstva. Poveča-
nje tržnice in njena moderni-
zacija sta dobrodošla ku-
pcem in prodajalcem. Le
draginja je iz dneva v dan
večja. Čeprav velja svobod-
no določanje cen, te vendar
ne smejo biti pretirane, veli-
kokrat naravnost oderuške.
Kupci dobivamo vtis, da se
prodajalci bogatijo brez dela
in truda na račun potrošni-
kov, ki so odvisni od stalnih
mesečnih dohodkov. Precej
je na trgu tudi prekupčeval-
cev. Kupci so oni dan ugoto-
vili, daje neka prodajalka na
stojnici pred samopostrežno
trgovino kupila večjo količi-
no krompirja po 80 din, na
tržnici pa ga je zatem proda-
jala po 100 din za kg, v ogor-
čenje kupcev. Tu je dolžnost
tržnega nadzornika, da pre-
preči prekupčevanje. Vsak
primer je treba prijaviti trž-
nemu nadzorniku, v primeru
pretiranih cen pa naj nadzor-
nik resno opozori prodajal-
ca. Tako želi večina kupcev.
dr. ERVIN MEJAK.
Celje
Bliže in ceneje
živimo v času hitrega tem-
pa, ko mora vsak človek raz-
mišljati o skupni in osebni
stabilizaciji. Zato predlagam
prispevek, ki bi bil stabiliza-
cijski za prebivalce na delu
območja krajevni skupnosti
Sladka gora in Ponikva.
Že več let premišljam, ka-
ko hitreje in po krajši poti z
oddaljene Sladke gore do
Celja. Razmišljam o cesti, ki
že več sto let povezuje obe
krajevni skupnosti in ki bi
mnogim delavcem s tega ob-
močja skrajšala pot in pri-
hranila čas.
Pred več kot 40 leti so tla-
kovali cesto Sladka gora-
Polžanska gorca, ki je že do
polovice trase asfaltirana,
polovica pa gramozirana, le
okoli 300 metrov razširjene
ozke ceste v krajevni skup-
nosti Sladka gora še ni gra-
mozirane. Ta cesta se nada-
ljuje v krajevni skupnosti
Ponikva skozi Bobovo do
Cecinja, kjer se priključi na
cesto Loče-Ponikva. Ta del
ceste je bil pred leti razšir-
jen, a ne utrjen in ne razu-
mem krajanov, da tega kilo-
meter dolgega cestišča ne
uredijo. Se res ni nikoli našlo
dovolj denarja za to?
Krajani Sladke gore, Pol-
žanske vasi, Polžanske gorce
in Bohovega bi s to cesto ve-
liko pridobili, saj bi se delav-
cem pot skrajšala za več kot
10 km, prihranili bi čas in
pocenili stroške potovanja.
Na Ponikvi so lani postavili
bencinske črpalko, ki bi bila
najbližja za naše kraje. Pri-
pravlja pa se tudi železniško
postajališče v Cecinju, ki bi
bilo blizu in ugodno za naše
krajane. Upam in želim, da
se bosta krajevni skupnosti
Sladka gora in Ponikva do-
govorili o rešitvi tega proble-
ma. Pridružili se bomo tudi
delavci, saj ob sobotah in ne-
deljah edini delavski avto-
bus, ki nas veže z industrij-
skimi kraji, ne vozi.
STANE GROJUP,
Sladka gora
Okolje, okolje
Novinarski poklic nareku-
je pisanje o aktualnih druž-
benih dogodkih. Da to zmo-
rete, ste že nekajkrat dokaza-
li s pisanjem o raznih dogod-
kih, tudi senzacionalnih kot.
napr. (afera Bojovič). Vse
prav, vendar pa bi se lahko
vaši novinarji razpisali tudi
še o drugih, bolj navadnih
stvareh, ki se dogajajo okrog
nas, npr. o gradnji garaž, ki v
zadnjem času rastejo kot go-
be okrog naših blokov in
kvarijo izgled že tako urbani-
stično »izmučenega« belega
Celja. Kako so celjski občin-
ski možje (in tisti, ki so za to
zadolženi) iznakazili urbani-
stično podobo mesta ni treba
posebej poudarjati, saj že po-
gled skozi okno pove, da ga-
raže v takšni izvedbi ne spa-
dajo v naše okolje. Najbolj
bedno sliko kažejo ta arhi-
tektonska čudesa pri »plavi
laguni« in v Novi vasi. Celje
dobiva podobo barakarske-
ga naselja, o čemer bi morali
celjski novinarji več pisati,
da bi pristojnim odprli oči,
da se v mestu konec 20. sto-
letja ne bi postavljale bara-
ke, pač pa bi bilo treba v
takšne namene graditi garaž-
ne hiše, ki ne uničujejo brez
potrebe dragocenega prosto-
ra in tudi ne kvarijo podobe
mesta.
Novinarji bi lahko več pi-
sali tudi o našem neureje-
nem in zanemarjenem oko-
lju. Kultura varstva okolja je
v Celju na zavidljivo nizki
ravni. Občani po mili volji
hodijo po zelenicah in si de-
lajo steze. V pomoč so jim
komunalci, ki ne napravijo
urejenih poti tam, kjer je to
pametno in potrebno. K te-
mu je treba prišteti še slab
zrak, onesnažene vode, seka-
nje drevja, itd. To so stvari, o
katerih bi moral pisati druž-
beno angažiran novinar in ne
le o aferah.
VOJTEH KOLAR,
Celje
Hvala za Izlet
Malo pozno, pa vendar,
prisrčna hvala za skrb in pri-
jaznost, ki ste nam jo izkazali
med letošnjim izletom 100
žensk na morje. Zahvala tudi
tistim, ki so s pokrovitelj-
stvom izlet omogočili in ki
so prispevali lepa darila.
Vse z izleta imam shranje-
no za drag spomin. Ko sem
dobila pismo, da sem izžre-
bana za izlet, kar nisem mo-
gla verjeti, da imam toliko
sreče. Solze so mi same pol-
zele po licu in z branjem sem
kar morala prenehati. Res
sem bila tista dva dneva
srečna kot še nikoli poprej v
šestdesetih letih svojega živ-
ljenja. Res sem že bila nekaj-
krat na izletu, a proti temu
niso bili niti senca. Vsi so bili
veselih obrazov in izlet mi bo
ostal v najlepšem spominu,
dokler bom živa. Še enkrat
prisrčna hvala.
R. K., Jakob
Pripravite
dežnike
Avtobus z registrsko šte-
vilko Ce 121-488, ki vozi na
progi Celje-Planina-Štore-
-Celje in obratno je v takš-
nem stanju, da se morajo
potniki v slučaju spomla-
danskih padavin v njem po-
služevati dežnika. Če bi šlo
le za en primer, bi potniki še
nekako prenesli. Ker pa se to
ponavlja že dalj časa, je nuj-
no, da opozorimo celjski Iz-
letnik, naj svoja vozila uspo-
sobi tako, da bodo odgovar-
jala za prevoz potnikov in ne
hlodovine. Kljub temu, da
smo Kozjanci, nam pripada-
jo iste pravice do plačila pre-
voza, delovni organizaciji Iz-
letnik pa, da nam zagotovi
primeren, soliden prevoz.
J. S.
Planina pri Sevnici
Imamo telefonski
naročniki še kaj
pravic?
K pisanju me je spodbudil
članek v Delu, ki obravnava
razne negativne primere v
PTT Celje glede telefonov,
kar zadeva turizem oziroma
odnos do turističnih krajev
kakršen je na primer Do-
brna.
Pridružujem se ugotovi-
tvam. Pred štirimi leti sem
dobil telefon, plačal sem cel
priključek, 13. februarja le-
tos pa sem dobil dopis, ki me
obvešča, da se dosedanja šte-
vilka zamenja zaradi priklju-
čitve na dvojni priključek
(dvojček). Vprašam se, kdo
mi bo sedaj povrnil denar,
saj bom za najmanj 30 od-
stotkov prikrajšan pri telefo-
niranju.
Najbolj sem bil ogorčen,
ko sem se pritožil in so mi ob
priključitvi sosedovega tele-
fona, ki ima napeljavo iz iste-
ga droga izključili telefon in
sem bil 16 dni brez njega. Iz-
govarj^o se, daje bila preki-
nitev slučajna, vseeno pa
sem moral plačati polno ce-
no prispevka.
Ker sem obrtnik, sem mo-
ral prisepvati tudi za izgrad-
njo PTT centra Celje in nove
PTT centrale Žalec. Sprašu-
jem se, koliko časa še tako?
Ali nimamo telefonski na-
ročniki res nobene druge
pravice več, kot le, da redno
plačujemo telefonsko naroč-
nino.
FRANC ZAVAŠNIK,
Drešinja vas
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celie
Sreda, 29. 5. ob 12.: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA
V POGREBNEM ZAVODU. Predpremiera za IV. mladinski in
izven.
Kulturni dom Vojnik
Jutri bo v kulturnem domu predstava Petra Shafferja Črna
komedija v izvedbi amaterskega gledališča Železar Celje-
-Štore. Predstava se bo pričela ob 20.30 uri.
Gostovanje pevskega zbora iz Skopja
Mešani pevski zbor Ciril in Metod iz Skopja gostuje v teh
dneh na našem območju. V soboto, 25. maja bo imel ob pol
osmih zvečer koncert v zdraviliški dvorani na Dobrni, v nede-
ljo, 26. m^a se bo s koncertom predstavil v večnamenski
dvorani v Zrečah v okviru prireditve Zreče poje ob 17. uri, v
ponedeljek, 27. maja ob 10. uri dopoldan pa bo koncert tega
zbora še v Narodnem domu v Celju.
Zdravilišče Laško
V Zdravilišču bo danes ob pol devetih zvečer koncert Tam-
buraškega orkestra in moškega pevskega zbora Kulturno
umetniškega društva Vrh nad Laškim.
Jutri, prav tako ob pol devetih pa bo v Zdravilišču koncert
opernih arij v izvedbi pevca Načeta Junkerja, člana maribor-
ske opere ob spremljavi ansambla Bertija Rodoška.
Dom Dušana Poženela Laško
v domu Dušana Poženela bo jutri ob 18. uri druga občinska
revija folklorno lesnih skupin občine Laško, na kateri bo
nastopilo sedem skupin.
Kulturni dom Gornji grad
V kulturnem domu bo v nedeljo, 26. maja ob 15. uri občinska
revija mladinskih pevskih zborov občine Mozirje, na kateri bo
sodelovalo 10 mladinskih zborov.
Kulturna karavana Cankarjevega doma
V Celje prihaja v nedeljo, 26. maja, Celjani ji pripravljajo
sprejem pred hotelom Merx na Ljubljanski cesti. Karavana bo
nato obiskala Cinkarno, nato bo nadaljevala pot v Trnovlje,
kjer bo ob 16. uri predstava domače gledališke skupine KUD
Zarja in sicer Šehovičeva komedija Kurbe, po predstavi pa bo
srečanje kulturne karavane z ustvarjalci in zaključek sezone
kulturne karavane.
Kino Velenje
v dvorani velenjskega kina bo jutri ob 20. uri gostovala
gledališka skupina kulturnega društva Skale pri Velenju.
Predstavili se bodo z delom Branislava Nušiča Sumljiva oseba.,
Kulturni dom Slovenske Konjice
i
V kulturnem domu bo v nedeljo, 26. maja ob 10. uri lutkovna |
sekcija DPD Svoboda Slovenske Konjice zaigrala dve lut-1
kovni igrici o živalih.
Dom krajanov Ravne pri Šoštanju
V soboto, 25. maja bo pb 20. uri v domu krajanov gostovala
gledališka skupina KD Skale pri Velenju z delom Branislava
Nušiča Sumljiva oseba.
Kulturni center Ivan Napotnik
V kulturnem centru Napotnik v Titovem Velenju bo jutri ob
19.30 uri otvoritev razstave slikarke iz Argentine Amalie Perez
Molek. Ob otvoritvi bodo nastopili Roberto Gregorič in mladi
plesalci Plesnega kluba iz Velenja. Razstava bo odprta 14. dni.
Zdravilišče Rogaška Slatina
v dvorani Zdraviliškega doma bo danes ob 20. uri Večer
šansona in klasične kitare v izvedbi skupine Bojana Adamiča.
V torek, 28. maja bo ob 20. uri v zdraviliški dvorani Javna
radijska odd^a, prihodnjo soboto, 1. junija pa bo v zdraviliški
dvorani nastopila plesna skupina Horea iz Rogaške Slatine.   ^
kovinotehna
Akcijska prodaja
LESTENCEV IN NAMIZNIH SVETILK S
POPUSTOM
»Sijaj« Hrastnik - do 31. iVIAJA 85.
Prodajaine ELEKTRO in TEHNiKA -
Kovinotelina Ceije.
Tečaj tenisa za otroke in odrasle od 3. junija
Prijave pri varnostniku na telefon 33-098.
Rekreacija tenis - vsak dan od 8. do 20. ure,
rezervacije pri varnostniku.
Bazen - vsak dan od 7.30 do 19.30 Ljubitelji
plavanja in sončenja na terasi - vabljeni!
Savna vsak dan od 15. do 21. ure.
V četrtek, 30. maja ob 20. uri koncert
ROKERI S MORAVU
Predprodaja vstopnic Globtour, Izletnik,
bazen Golovec.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
23.
»Poskusite, Itaito okusen Je kruh iz naše peči...«
Pri Makslnovih te
očara vonj po dimu
¥ Čretvežu nad Bukovjem ne bodo obnovili črne kuhinje
»Lesene hiše z dimnico
so bile nekoč tudi v dolini
običajne kmečke stavbe,
danes so izginile, le po hri>
bih so se tu pa tam še
ohranile, a so že zelo zelo
redke.« (Franc Kotnik:
Slovenske ' starosvet-
nosti.)
V vasi Čretvež nad Bukov-
jem 82-letni gospodar Joža
Vok nikoli ni dovolil preno-
viti črne kuhinje, v kateri
stoji danes za lonci njegova
vnukinja Milica, ki zna pri-
praviti zanj in za svojo druži-
no okusne jedi na živem og-
nju v peči, kjer Joža n^rs^je
poseda in se rad razgovori o
življenju na sončni pristavi
in o črni kuhinji, ki jo je zob
časa le malo najedel. Sedla
sva torej v kot ob krušno
peč, kjer so se tiščali h koklji
kom£y zvaljeni piščeti, in Jo-
ža je z neprikritim ponosom
jel pripovedovati, kako se je
bil priženil sem gor, v Čre-
tvež, kjer so ga mati sprejeli
z besedami: »Tilda, le vzemi
tega, ta pa bo za nas. Ni pija-
nec, ne kadi in roke ima de-
lovne.« Potem sta na pristavi
kmalu zagospodarila mlada
dva.
Mati so imeh prav. Joža je
bil deloven, da le k^. Hitro
se je lotil obnove že tedaj več
kot 200 let stare hiše, nareje-
ne iz samega kamenja, da je
bilo življenje v njej prijetno
in domače. Le črna kuhinja
je ostala, kot je bila. Priljubil
se mu je vonj po dimu in
ognju, meso, ki ima, vzeto iz
šprekelj, čisto svojski okus,
skoija na kruhu je debelejša,
rumena in lepo zapečena. In
kaj šele žganci iz lončenega
lonca, skuhani v peči! »Te
imam n^raje,« je se smeje
pripovedoval Joža, rekoč:
»Za krompir mi pa ni veliko.
Sadil sem ga, sadil. Ga bodo
pa čunke bolj jedle. Jaz pa
čunke.«
Hrano za čunke kuh^o pri
Makslnovih, tako se reče do-
mačiji po domače, v črni ku-
hinji, v alfi, v posebnem so-
du, ki stoji v kotu kuhinje.
Skledniku pravijo tod skle-
djek. Čeprav je svoje častno
mesto ob ognjišču še obdr-
žal, je posoda v njem zdaj
zvečine emajlirana. »Glinasti
lonci in sklede so se pač po-
bili, nekaj so jih odnesli za
okras, lončarjev, ki bi jih
znali narediti, pa ni več,« je
tiho in skor^ sam zase ugo-
tavljal gospodar Jože. Kruš-
na peč pa je še ostala in nad
njo obok, pod katerim se ne-
prestano sušijo drva. Strop
je ves črn, a če po njem po-
tegneš s prstom, ostane čist,
poduči Joža, ki rad odpre
dveri domače kuhinje sose-
dom, gostom in prišlekom.
Od vseh svetih pa do veli-
ke noči, pravi Joža, se na
preklah pod črnim stropom
suši meso. »To je n^lepši
okras kuhinje,« se hudomuš-
no smeje Joža in izda, da ves
pridelek le ni njihov. »Tod
naokoli je včasih vsaka do-
mačija imela svojo črno ku-
hinjo. Zdaj jih že zdavnaj ni
več, a ko so ljudje ugotovili,
da ga ni bolj okusnega mesa
od tistega iz starih črnih ku-
henj, poskrbijo sosedje iz
treh vasi za lep okras pod
stropom in pihž^jo Jožetu na
dušo, naj nikar ne posodobi
te, tako odhčne dimnice.
»Meso visi na preklah kakš-
nih pet dni, če so manjši ko-
si, pa le tri, potem ga damo
še malo nad peč v sobo, da se
posuši in da ne plesni, in če
je še vedno mehko, ga odne-
semo na dile, kjer je prepih.
Šele potem je »ta pravo«, iz-
kušeno modruje Joža, ki se
okusnemu mesu, žgancem
in kruhu iz peči ne odreče za
karsibodi. Svoje trdno
zdravje pripisuje prav zdravi
hrani in vonju po dimu, ki se
iz črne kuhinje prijetno širi v
lopo in hišo in nikoli ne sili v
nos tako močno, da bi bil
nadležen. »Dober dimnik
imamo,« se tudi rad pohvah
Joža. »Tako širok je, da dim-
nikar brez truda zleze vanj in
ga tudi sam ne more prehva-
Uti, češ, kako varen da je.
Očisti pa ga samo enkrat na
leto. Dim iz peči leze pod
strop, ga liže in barva v črno,
»zelha« meso, če je pod njim
in čutiti ga je samo do višine
kakšnih dveh metrov. Po-
tem smukne v dimnik in na
piano.«
Zun^ ga posrk^o drevesa,
ki obdaj^o domačijo in hlev.
Gorelo pri Makslnovih ni še
nikoli, pa čeprav varuje živi-
no le s slamo krita streha in
oljčna vejica, zataknjena nad
vrati. »Skrbna roka mora go-
spodariti nad ognjem,« pravi
tudi Mihca, ki tako uči tudi
svoja otroka. Zato bodo lah-
ko v črni kuhinji, v krušni
peči pekli kruh, kuhali žgan-
ce in »zelhah« meso tudi
drugi rodovi, če bodo hoteli
ostati tako zvesti kulturni
dediščini kot njihov dedek.
In ob dolgih, zimskih veče-
rih se pravnučka rada stisne-
ta k dedku na klop in poslu-
šata zgodbe iz njegovih mla-
dih dni. O tem, kako so v teh
kr^ih včasih žgali apno, ka-
ko ga je žgal in prodajal tudi
dedek, da je družina laže pre-
živela, pa o tem, kako so se
med vojno k njemu radi zate-
kli partizani, ki so jim, kot
njemu, n^bolj teknili žganci
iz lončene sklede. Kadar je
postalo »prevroče« je parti-
zane odpeljal po nsgbolj
skrivnih poteh na varno. Pri-
povedovati zna tudi o ostan-
kih rimske ceste, katere
ostanki - veliki kamni - so še
vedno pod njihovo domači-
jo. »Kazalo bi jih obnoviti in
jih povezati s kultumoturi-
stičnimi znamenitostmi, ki
jih tod ne manjka,« razmišlja
kd^ pa kdaj dedek ob takš-
nem pripovedovanju. Tudi
vrata v črno kuhinjo bi ob
takšnih priložnostih rade vo-
lje odprl na stežaj, pravi.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
»Rad posedam v kuhinji pod Črnim stropom. Iger se vedno najde kak oblizek," pravi Joža Vok, in lijerzna vnukinja Milica«
pripraviti zanj in za svojo družino okusne Jedi na živem ognju v iuiišni peči. J
Okoli leta 1800 so dimnice segle na vzhodu do Ptuja,
proti jugu pa do črte Konjice, Šoštanj, Mozirje, do
severnih pobočij Savinjskih Alp, Karavank in takrat so
obsegale še vso Ziljo.
Dimnica je v stari obliki zapisana smrti. Vedno manj
jih je. Dimnico in nesnego v njej opisuje Slomšek v
svoji knjigi Blaže in Nežica v nedeljski šoli, takole:
»Ko sem študent iz šol čez hribe domu hodil, pridem v
neko bajto blizu Nemškega. Vsa okajena dimnica je
bila, črna in temna ko noč. V enem kotu so prasci jedli,
v drugem so kure zobale. Dvoje otrok na ognjišči
(kameni) sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha.« In
v nauku Kako ognja varovati, pravi: »Dimnice morajo
dimnik zidan imeti; leseni dimniki so prepovedani.«
Prosvetljena doba, ki je skušala povzdigniti kmetij-
stvo in odpraviti stare vkoreninjene navade z name-
nom, da bi kmečki stan napredoval, seveda tudi ni bila
naklonjena dimnicam, ki so bile takrat še veliko bolj
razširjene. Zanimiv je zalsti boj proti njim na Koro-
škem. Prepove se postavljanje novih dimnic pod kaz-
nijo 6 tolarjev. Prvim sto kmetom, ki bodo spremenili
dimnice v delavnice s kahlasto pečjo, se naj plača po 4
gld iz odborove blagajne. Podložnikom naj svetuje
zemljiška gosposka, da opustijo treske in uvedeje
lojeve sveče ali pa železne svetilke. Nato je cesarski
dvor pozval deželno poglavarstvo, naj poroča, kako se
je izvajala izdana odločba o odstranitvi dimnic in tresk.
Dimnice, v katerih stanuje pozimi kmet z družino,
kravami in svinjami, razsvetljuje isti ogenj.
Dimnice so se umaknile iz dolin v gore, kjer še tu in
tam životarijo. Lesena hiša je v predelih, kjer je bila
razširjena dimnica, že davno dobila »novo hišo«, novo
sobo in še druge pritikline. Namesto odprtega ognjišča
ni samo v »črnih kuhinjah«, ampak ponekod celo v
dimnicah, nastopil štedilnik.
(Vir: Slovenske starosvetnosti, Franc Kotnik, Ljub-
ljana 1943)
Med najstarejše hišne tipe na Slovenskem spada
dimnica ali dimnična hiša, dimnjača, dimenca. To je
tipičen primer stanovanjske oblike, ki je že skoraj
popolnoma izginil. Omenjali so jo Slomšek v knjigi
Blaže in Nežica v nedeljski šoli, Pajk in drugi. Pajk
opisuje pohorsko dimnico takole: v velikej skupnej
sobi je kamen ali ognjišče, nad katerim se razpro-
stira pokrov od opeke, ki dim zajemlje in iz sobe
odvaja. Kamrica je poletna sobica za dekleta, ki ttmi
prenočujejo. Na stropu sobe v katere j je miza s kru-
hom in v katerej se obeduje, je napravljena zapor-
nica, takozvani okinjak, skozi katerega spuščajo čad
iz sobe.
Dimnica je hkrati soba, izba, hiša in lahko tudi
prostor za živino. V sredi ali v kotu je zid, kamen - to
je prosto ognjišče, nad njim je klobučnjak, ki lovi
dim in ki je navadno lesen ter ometan z ilovico. V
dimnici ni niti kahlaste peči niti dimnika - dim
odhaja skozi odprtine v steni ali v stropu. Dimnica je
prvotno enocelični prostor, ki ima kvečjemu že prik-
ljučeno mrzlo vežo ali lopo.
Čistih dimnic danes ni več. Še nekako najčistejšo
obliko kaže rojstna hiša prof. Koprivnika na
Pohorju, ki obstoji iz enega samega prostora, dim-
nice, v katero stopiš od zunaj neposredno skozi
vrata, ne da bi bilo prej treba iti skozi vežo ali lopo.
Dimnici je zdaj priključena shramba in to sta edina
prostora. Po stopnicah pridemo na podstrešje ali
dile. Kuha se v peči in lonce je treba daleč potiskati
in jih iz daljave prijemati. Za to služijo burkle, bur-
kelce ali vile ali dremelj, s katerimi se posoda prime.
(Vir: Narodopisje Slovencev, prvi del priredil dr.
Rajko Ložar, Ljubljana 1944)
Edo Jel
kronisi
Ali se bo kdaj kdo lom
Sredi dvajsetih let tega
stoletja je vladala povsod
brezposelnost. Samo na na-
šem območju je bilo takrat
okoli 600 brezposelnih učite-
ljev, ki so morali prijeti za
kakršnokoli delo, če so hoteli
preživeti. š
V tem času se je za poklic
odločal tudi Edo Jelovšek,
Zaključil je meščansko šolo v
Celju. Odlično je obvladal slo-
venski jezik, zemljepis in zgo-
dovino - pa ni zaleglo nič. Ni-
so ga hoteli. Če bi se rodil šti-
rideset let pozneje, mu nobe-
na komisija ne bi mogla pre-
prečiti opravljanja poklica, za
katerega je vedel, da je rojen
zanj. Toda takrat je pomenila
dioptrija očal minus 25 usod-
no prepreko. Namesto, da bi
se vpisal na celjsko učiteljiš-
če, je pristal v zidanmoški ile-
gali, kar navsezadnje ni čud-
no, S9j so ga kalile očetove ru-
darske izkušnje, najprej v Tr-
bovljah, potem pa železničarji
v Zidanem mostu.
Pisal je letake, se ogibal žan-
darmerije, čeprav ni šlo brez
hišnih preiskav. Tovariši ga
niso pustili na ulice trosit leta-
ke, ker bi ga žandarji kaj hitro
dobili zaradi njegove kratko-
vidnosti.
Z delom v zidanmoški ilega-
li se je začela njegova revolu-
cionarna pot in ga nekaj let
pozneje pripeljala tudi v prvo
partijsko organizacijo v Zida-
nem mostu.
Takrat Je začel tudi
svojo pot kronista
Peš je obhodil vsa župnišča
v laški kotlini, brskal po pisa-
nih zgodovinskih virih, spra-
ševal ljudi, si zapisoval zgod-
be, pesmi običaje. Če to ni bilo
dovolj, je iskal še po knjižni-
cah. Tako se je rojevala kro-
nika ... i
985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
ršek -
; Laškega
i¥anja dragocene kronike?
ha pa s tem ni bilo. Žive-
ilo treba od nečesa. Lotil
pisanja. Dopisoval je v
hski narod, Delavsko
ko. Glas svobode, v revi-
Mobnost in morda še
V Ljubljani je napravil
arski tečaj in mu svarila,
socialdemokratskih pre-
eljev, niso vzela pogu-
a ne bi ostal zvest svojim
icionarnim idejam. Po-
je o dogodkih iz krajev
vnice, Trbovelj do Celja,
lajbolj ga je vznemirjala
5ka in socialna proble-
a.
danes razmišlja o novi-
Jm pisanju takrat, ugo-
da si je pravzaprav veli-
i^olil. Nek^krat se je za-
al na sodišču v Maribo-
srečo brez večjih posle-
adi ga to, da si novinarji
tako malo upajo: »Pre-
odenelo je vse skupaj,
reveč je besedičenja in
io dejanj. Če so novi-
iahko pisali ostreje ta-
li morali danes nastopa-
bolj odločno, saj so se
iremenili in jih ne pre-
0 tako, kot so nekoč
■m je prišla vojna in
instvo na Hrvaško: »Ni-
marali ne eni ne drugi
tji,« pravi hudomušno
ebelih očal. »Videl res
kaj dosti, za kakšno
)a bi me lahko ,ponuca-
ttie niso.«
r pa je dobro tako. Vsaj
el je. Bogve, v kateri ho-
že zdavnaj ležal pod
o rušo, ScO bi se, zagnan
bil, slej ko prej zaletel v
o kroglo.
3 so minila vojna leta.
el jih je v družini v po-
anju in bedi, tako kot
so svojo usodo delili z
em.
O šentlenarskih
coprnicah
Ker nad njim ni vzplamtela
slava junakov, bi malone pa-
del v anonimnost čisto navad-
nega uradnika, če ga ne bi
gnalo tisto nekaj, kar je ali pa
ni v človeku - železna volja, če
se izrazim z njegovimi beseda-
mi - do dela, želja po učenju,
po znanju, o tistem, kar ga je v
življenju najbolj zanimalo; je-
zik in zgodovina.
S svojimi slabovidnimi oč-
mi se je zakopal v vse jeziko-
slovne bukve, preštudiral je
socialno zgodovino, iskal in
brskal po župnijskih kronikah
in iz njih izbrskal tudi kaj nez-
godovinskega, v kar je, napri-
mer, še Valvazor verjel - v
šentlenartske coprnice. Edi
Jelovšek pa je prodrl v skriv-
nost šentlenarskih (danes Vrh
nad Laškim) hudomušnih ali
morda tudi hudobnih babnic,
ki so se imele navado zbrati na
kakšnem dobro vidnem vrhu,
si zakurile kres in plesale oko-
li njega. Vražjeverni ljudje so
mislili, da so to prave čarovni-
ce in so pred njimi svarili svo-
je otroke. O njih še dandanes
govorijo stari ljudje, coprnice
pa se ne pojavljajo več.
Voz na Strehi
Zgodovina Savinje od Celja
do Zidanega mosta, Zgodovi-
na športa v Laškem, Kmečko
življenje v srednjem veku, to
je nekaj podlistkov, ki ji je
pred leti objavil v našem No-
vem tedniku. Nekaj pripo-
vedk iz Jelovškovih zapisov je
povzel tudi Marjan Orožen, ko
je zbiral ljudske pripovedke.
Velika večina njegovih zapi-
sov pa še čaka na urednika, ki
bi dve debeli bukvi dragoce-
nega gradiva uredil in izdal.
Toda denarja za te reči ni. Je-
lovšek sam ga tudi nima toli-
ko, da bi vse skupaj izdal v
samozaložbi. Mar ni napravil
že veliko delo s tem, da je
zbral gradivo, iz katerega da-
nes črpajo za vse mogoče kro-
nike ob raznih obletnicah? Iz-
šli sta že knjižici Marijagradec
in Jurklošter, sedaj pripravlja
še zgodovino Vrha nad La-
škim, nekoč Šentlenarta. Ne-
kaj pesmi in napevov bodo
uporabili folkloristi marija-
graškega kulturnega društva
Anton Tanc. Morda se bo še
kdo spomnil in zbral ljudske
pripovedke iz teh kr^ev ali pa
tudi prigode, ki so jih radi za-
kuhali hudomušni Laščani
svojim sosedom, kot napri-
mer takrat, ko^ so prekopali
strugo potoka Žikovce, da je
ta spremenil pot in poplavil
dobršen del hiš in vrtov, po-
tlej pa so dejali, da je enkrat
pač treba temeljito očistiti
mesto vse nesnage. Ali pa ti-
sto, ko so nekemu kmetu raz-
stavili voz, pa ga ponovno se-
stavili na strehi gospodarske-
ga poslopja. Veliko je takih
prigod, ki so si jih omislili
Laščani v tistih časih. Jelov-
šek bi rekel: »Ljudje so takrat
še znali biti dobre volje in so
bili bolj veseli kot sedaj.«
Naslednika ne bo
Medtem, ko si je vse to ver-
no zapisoval, se je zgodilo ti-
sto, kar se pač vsakemu mo-
škemu slej ko prej. No, njemu
seje slej. Oženil seje: »Nič me
ni sram povedati, da sem imel
takrat 44 let. Saj sem tudi prej
poskušal marsikje, pa nisem
imel sreče.« Edi Jelovšek je
imel že od nekdaj v čislih za-
konsko zvezo in je v njej našel
natanko tisto, kar je pričako-
val. Razumevanje in mir. Da-
nes živita z ženo Ljudmilo v
Laškem, v hišici, ki sta si jo
skupaj postavila ob poti na
Svetino. Skupnih otrok nista
imela, ženin sin iz prvega za-
kona pa je, kot pravi Edo, tudi
njemu v ponos, saj je dober
študent.
Edo Jelovšek nikoli ni pisal
dnevnika, kot naprimer znan
predvojni kronist Valentinčič,
ki je zapisal celo, kdaj je spo-
mladi prva kukavica zakukala.
Zbiral je iz obstoječih kronik pa
tudi iz lastnih izkušenj. Ni ga
človeka, ki bi bolje poznal sta-
rejšo in novejšo zgodovino me-
sta Laško. Spominja se malone
vsake hiše, vsakega občana, ki
je nekoč živel v takrat še nem-
škem Laškem trgu, pa kako se
je mesto počasi slovenilo po raz-
padu Avstroogrske. Spominja
se vseh obrtnikov in trgovcev in
prvih slovenskih učiteljev, pa
dneva, ko je Laški trg postal La-
ško in s tem mesto... Vse in še
več je z£yeto v dveh debelih z
lepo pisavo spisanih zvezkih Je-
lovškove kronike, ki jih on sam
nikoli več ne bo mogel dopolni-
ti, saj jih še prebira težko, ker
mu je vid že močno opešal.
Obstaja pa nek črv, ki gloda v
sicer mirnem in urejenem Je-
lovškovem življenju. Nasehl se
je vanj tistega dne, ko ga komi-
sija ni pustila na učiteljišče.
Tam bi moralo biti njegovo me-
sto takrat in bi danes bil ned-
vomno priznan jezikoslovec ali
zgodovinar. Žal mu je bila uso-
da določena že ob rojstvu. Kljub
temu pove, da mu v življenju za
ničemer ni žal, napravil je veli-
ko zase pa tudi za poznejše ro-
dove. Žal mu je le tega, da nihče
ne bo nadaljeval njegovega de-
la: »Mlade ne briga zgodovina.
Tudi naslednika-kronista ne bo
imel. Vsak pravi, da se to delo
ne izplača, da tu ni kruha. Res
je. Zato delo mora biti veselje in
železna volja«.
Edi Jelovšek je dobil občin-
sko priznanje za življensko delo
ob kulturnem prazniku. Veselje
bil, da ga niso prezrli, še bolj pa
bi bil vesel, če bi kdo vendarle
vzel v roke njegove bukve, jih
uredil in izdal, da ostanejo za-
namcem.
VIOLETA V. EINSPIELER
Izboljšana gostinska ponudba
Bife In aisco bar Saša na Šmarskem vabi
V zadnjih nekaj dneh, ko
se je živo srebro v termome-
trih že približalo tridesetim
stopinjam Celzija, vas je
verjetno zamikalo, da bi se
vsaj ob koncu tedna podali
ven, v naravo, in potem zver
čer zaokrožili prijetna dozi*
vetja s plesom in klepetom
v prijetni družbi. No, če vas
takšna izletniška potepanja
še ne mikajo, pa kar poča-
kajte na prve poletne dni,
ko bo - vsaj vsi si tega prav
nestrpno želimo - sonce še
bolj pripekalo in bo ob pri-
jetnem sprehodu še kako
dobrodošlo tudi kopanje.
Potem verjetno ne boste
preveč omahovali in premi-
šljevali o potrebnosti in vseh
prijetnostih, ki jih prinaša
kratek izlet ob koncu tedna.
Pa še prav daleč se vam ni
treba nameniti zato, da bi po-
poldan uživali v krajšem ali
daljšem sprehodu, zvečer pa
posedeli v novo odprtem lo-
kalu, ki v gostu že ob prvem
obisku vzbudi vtis domačno-
sti, in zaplesali na prostor-
nem plesišču. Dovolj bo že,
da se podate v šmarsko obči-
no, kjer bo^e ob cesti proti
Podčetrtku in spominskem
parku Trebče, le približno
dva kilometra od hotela v
Atomskih toplicah, na levi
strani ceste odkrih »Bife in
disco-bar Saša«.
Na poti do Podčetrtka in
Spominskega parka Trebče
se ravno ne morejo pohvaliti
z bogato in številčno gostin-
sko ponudbo. Prav zato je lo-
kal, ki ga vodi Marija Kenk,
dobrodošla popestritev za
številne izletnike in dopust-
nike, ki se odločijo preživeti
nekaj prostih dni v teh kra-
jih. Seveda pa so lokala vese-
li tudi domačini, ki sedaj lah-
ko tudi med tednom pokle-
petajo ob kozarčku ah dveh.
Disco-bar Saša je odprt v
večernih urah ob koncu ted-
na. Ob četrtkih, petkih, so-
botah in nedeljah se v lokalu
zbere veliko ljudi, večina je
mlajših iz okohških krajev,
ki tukaj najdejo zabavo zase.
Vstop v lokal je v parih, de-
kleta in žene vstopnine ne
plačajo.
Posebnost lokala, ki je v
sedanji podobi odprt šele ne-
kaj časa, je prav v njegovi
opremljenosti. Lokal je na-
mreč znotraj opremljen z le-
som, male mizice z marmor-
natimi ploščami nudijo pro-
stor večjim zaključenim
družbam, prav tako pa se ob
njih lahko najde tudi dovolj
zasebnosti. In morda je prav
to, da se tudi v lokalu, med
množico ljudi, najde prostor
in možnost za klepet, še ena
odlika več za lokal. Plesišče,
na katerem lahko gostje za-
plešejo ob skrbno izbrani
glasbi, je namreč z leseno
pregradno steno ločeno od
ostalih prostorov, tako da
disco-bar Saša ne sodi ravno
med najhrupnejše tovrstne
lokale.
Prelepa okolica, ki
privablja ljudi
Bife in disco-bar Saša stoji
ob cesti, ki vodi do Podčetrt-
ka in Spominskega parka
Trebče. V bhžnji okolici so
tudi številne znane izletni-
ške točke, ki privabljajo lju-
di iz vseh krajev Slovenije in
tudi tujce. Sveta Ema, Hari-
ne Zlake, Urban, Sveti Rog
in jezero Vonarje, da našteje-
mo le nekatere, prav gotovo
sodijo med naj privlačnejše.
Prav jezero Vonarje slovi da-
leč naokoli kot izredno pri-
merna voda za deskanje.
Poznavalci pravijo, da je tod
ravno dovolj pravšnjega ve-
tra, ki nese jadro po gladini,
a ga ne »vrtinci« in obrača.
Jezero je tudi pravi raj za ri-
biče, ki odtod neso domov
spočiti in zadovoljni tudi kar
precej rib.
Bližina Atomskih toplic in
Rogaške Slatine pa daje po-
leg izletniških točk lokalu
možnost za razširitev in na-
daljnji razvoj.
In kaj pripravljajo v
»Saši« za naprej?
Gostje, ki že poznajo ta lokal,
bodo seveda najbolj veseli te-
ga, da jim bodo v poletnih me-
secih na vrtu postregli tudi z
jedrni z žara. To je prav gotovo
zaenkrat n^večja popestritev,
ki jo pripravljajo v »Saši«". V
lokalu namreč lahko gostu po-
strežejo s širokim izborom pi-
jač, a kot je dejala lastnica Ma-
rija, zaenkrat še niso pričeli s
pripravo hrane, ker to pač zah-
teva veliko dela. Več kot člo-
vek zmore pa ne more nihče
zahtevati od Ajega, v bifeju in
disco-baru Saša pa že sedaj
vsak opravi svoje delo kar naj-
bolje.
Strežba na vrtu, ki bo odprt
vse poletje, pa bo lokalu doda-
la tudi nekaj prostih mest več.
To pa je ob skromni gostinski
ponudbi v kraju in gostih, ki
jih je vedno več, kar prav za
lokal.
Na plesišču v discu Saša je zadnje čase vse bolj živahno.
Mladina, ki v teb krajih najde bolj malo zabave, lahkoi
vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer zapleše na ■
prostornem plesišču v »Sa^i«, to pa je seveda priložnost, \
ki je ne velja zamuditi.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
Naša mladost v maju
Mesec maj, pravijo, daje ricglepši mesec v letu. Narava
se dokončno prebudi iz zimskega spanja, razpre svoje
cvetje in zelenje. Zato je ta mesec simbol življenja in
mladosti. Petindv^seti maj pa je v tem mesecu mladosti
še poseben dan, namenjen mladim. To je dan, ki ga je kot
svoj rojstni dan praznoval tovariš Tito, on pa je imel mlade
rad in mladi so imeli radi ryega.
Jutri bo na stadion JLA v Beogradu že štiridesetič pri-
spela štafeta mladosti. Štafeta, ki je včasih nosila čestitke
mladih iz vse Jugoslavije dragemu predsedniku, je zdaj
postala simbol, ki združuje ljubezen naših narodov in
narodnosti in obljublja, da bomo vedno nadaljevali Titovo
pot.
Naj bo sončen in vesel ta naš 25. m^, tako kot vseh
ostalih 364 dni v tem letu vam želi
vaša urednica
Pionlrfi
fotografiralo
Veliko dela nas čaka v teh
dneh, ko bomo potegnili črto
in pregledali kako je naša ak-
cija Pionirji fotografirajo
uspela.
Po prvih vtisih in vašem od-
mevu sodeč zelo dobro. Sicer
pa počakajmo na prve dni juni-
ja, ko bomo v celjskem Pionir-
skem domu dali piko na i in si
izdelke na razstavi tudi ogleda-
li, razdelili nagrade in prizna-
nja in se še k^ zmenih.
Na vrtiljakovem srečanju, ki
ga bo snemala naša radijska
postaja, na katerem se bo sve-
tilo iz bliskavic, bomo spoznali
tudi naše prijatelje iz celjskega
Fotolika, ki pripravlj^o nagra-
de, spoznali pa bomo tudi zani-
mivega gosta iz glasbenega
življenja.
Trdo delo pa še naprej čaka
našo strokovno komisijo, ki bo
morala iz okoli 200 prispelih
fotografij v torek izbrati naj-
boljše. Tisti, ki imate priprav-
ljen še kakšen posnetek za na-
šo in vašo akcijo, nam ga čim-
prej pošljete, saj imate časa le
še do ponedeljka 27. m^a.
Prvomajski prazniki
Prvomajske praznike sem pre-
živel v Beogradu. V naše glavno
mesto države sva se z mamico
napotila na obisk k stricu, ki je
pri vojakih.
Srečanje je bilo zelo prijetno.
Stric nama je razkazal le del Beo-
grada, toda obljubil mi je, da mi
bo, ko bova z mamico zopet pri-
šla, razkazal še Dedinje in preo-
stali del, ki ga še nismo videli.
Najbolj so mi ostale v spominu
priprave nastopov vojakov za pe-
to obletnico smrti našega drage-
ga predsednika TITA.
Na kratko sem opisal, kje sem
preživel prvomajske praznike in
kakšen vtis sem odnesel iz naše-
ga Beograda, ki sem ga prvič
videl.
Vožnja z vlakom je bUa zelo
dolga in napoma, zato se je ma-
mica odločila, da bova prihod-
njič potovala z letalom.
DAMJAN VEBER, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Le oči govorijo...
šla sem po cesti in nenadoma
pred mano - m^hen, pritepen
muc. V n^hujšem zimskem mra-
zu je bil ves sam, njegov kožuh je
bil ves ivnat. Niti mijavkati ni
mogel več, tako prezebel je bil.
Le njegove oči, zelene mačje oči
so obtoževale, prosile, moledo-
vale.
Od kod ta mali muc v tej beton-
ski džungli? Toda še preden sem
lahko karkoli storila, se je obrnil,
dvignil rep in stekel proč.
Šla sem dalje. Toda nekje v
meni je ostala drobna bolečina.
Kot spomin na majhnega muca,
ki se je v ledenem svetu znašel
sam, zapuščen in nebogljen sredi
ceste.
In sedaj, ko je že nekaj časa
preteklo od tistega zimskega
dne, dobim v roke časopis. Na-
slovnica: na njej fotografija. In
na fotografiji otrok. Majhen, suh,
LAČEN otrok. Samo oči so ga. In
v meni se pekoče zgane nekaj -
kot spomin. Na malega muca, ki
je z istim pogledom moledoval za
toplino. Za ljubezen. V ledenem
zimskem dnevu in še bolj lede-
nem svetu - človeškem svetu.
Veš muc, dokler se bodo ljudje
pobijali med seboj, veš muc, do-
kler bo lakota na svetu, veš muc,
dokler ne bo topline med ljudmi,
veš...
Potrebno je tako malo, da se bo
vse spremenilo... Samo malo,
malo topline za ta naš svet.
Mar ne bi bilo čudovito, ko bi
se te obtožujoče otroške oči spre-
menile v radostne, vesele otroške
oči? Potem, da potem bi se mor-
da našlo še kaj topline za nas in
tudi za male muce—
IRENA OGRAJENŠEK, 8. a
OŠ Peter Šprajc - Jur
ŽALEC
Jaz, vijolica
Prebuja se sončna pomlad. Le-
tos bi lahko rekli, da se prebuja
snežena pomlad.
S pomladjo se prebujamo tudi
me, vijolice.
Naj se vam predstavim: sem
Cvetka, najlepša vijolica na sve-
tu. Nobena ne diši tako kot jaz,
kajti vedno se nadišavim, preden
pribodem iz zemlje.
Ampak letos sem zelo zaspana.
Sneg kar noče in noče skopneti,
pa bi že moralo posijati toplo
sonce. Letos bom najbrž pozna.
No, se bom vsaj do sitega na-
spala.
Vendar pa že težko čakam, da
bom lahko pribodla iz zemlje,
kajti imam zelo dobrega prijate-
lja zvončka Citrončka.
Komaj čakam, da bo toplo son-
ce pregnalo mraz.
TEJA TAMŠE, 3. b
OŠ Fran Roš
'    CELJE
Mamin delovni dan
Moja mama je zaposlena v Že-
lezarni Štore kot kuharica. Zju-
traj odide od doma ob petih. V
službi kuha za delavce tople ma-
lice. Peče tudi sladko pecivo.
Poleg kuhinje je pisarna, kjer
vsak dan sproti nabavljajo živila
ter pripravljajo jedilnike. Ob treh
popoldne se vrne domov zelo
utrujena. Hitro pripravi kosilo,
potem pere, šiva, lika in posprav-
lja. Pri delu ji pomagava tudi jaz
in sestra.
Nato pripravi večerjo. Po ve-
čerji se pogovarjamo, večkrat pa
igramo Človek ne jezi se.
Nato greva s sestro spat, mama
pa še pripravi stvari za naslednji
dan. Ob desetih zvečer tudi ona
utrujena leže v posteljo,
RENATA ZORKO, 2, r
OŠ KOMPOLE
nAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Atka je dobila takšno nalogo: med štiri štirice mora
postaviti dva takšna računska znaka, da bo enačba
dala rezultat 10, Atka je že uganila pravo rešitev. Pa ti?
Odgovor napiši na dopisnico. Pošlji jo na NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE, Pri žrebanju za
nagrado AERA bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v
uredništvo prispele do torka, 28. maja 1985.
Če ste prav vstavil vse črke v izpolnjevanki v prejšnji
številki, ste dobih geslo: »VEČ ŽIVLJENJA LETOM <,
pod katerim je tekel teden starejših občanov v Celju od 13.
do 19. maja. Nagrado za pravilen odgovor pa je žreb dode-
Ul: Katji Arh, 63231 Grobelno 67.
23. MAJ 1985
NOVI TEDMK - STRAN 15
Ujma le pustošila po Ceijsicem
Nalhule le bilo v celiski, šentlurski In šmarski občini
Neurje, ki je prejšnji četr-
tek pustošilo po celjski,
šentjurski in šmarski obči-
ni, je naredilo največ škode
na kmetijskih površinah in
komunalnih objektih. Med-
tem, ko so v celjski in šent-
jurski občini največ škode
laredili hudourniški poto-
li, pa je na tako imenova-
nem ožjem Kozjanskem v
šmarski občini klestila
toča.
Ujma je marsikoga prese-
netila, zakaj v močnem de-
ževju so se hudourniški po-
toki napolnili prej kot v uri,
potem pa so se razlili po po-
ljih, vdirali v hiše, rušili mo-
stove in ceste. V celjski obči-
ni je ujma najbolj prizadela
tri krajevne skupnosti; Pod
gradom, Dobrno in Štore. V
krajevni skupnosti Pod gra-
dom je voda zalila 250 hek-
tarjev površin, potok Ločni-
ca pa je vdrl v več stanovanj-
skih hiš in po prvih ocenah
naredila za 45 milijonov di-
narjev škode. Poškodovanih
je tudi 6 kilometrov asfaltira-
nih in tri kilometre maka-
damskih cest v tej krajevni
skupnosti.
»Gasilci in civilna zaščita
so takoj posredovali in po-
magali najbolj ogroženim,«
pravi tajnik krajevne skup-
nosti Mirko Paj. »Škodo je
prijavilo 54 lastnikov, ime-
novali pa smo posebno ko-
misijo, ki bo ocenila škodo
na kmetijskih površinah. Si-
cer pa bo potrebno čimprej
očistiti potok Ločnico in po-
praviti podporne zidove, ki
jih je spodjedla voda.«
V Štorah je hudournik po-
škodoval 2 kilometra ceste
Pečovje-Laška vas, ki so jo
pravkar asfaltirali in cesto v
Kompole, ki je bila priprav-
ljena za asfaltiranje. Voda je
vdrla v več stanovanjskih
hiš, tudi tam pa so se izkazah
gasilci, civilna zaščita in dru-
gi krajani, ki so pomagali
n^bolj ogroženim.
»Dneve po ujmi smo pora-
bili za to, da smo odpravili
posledici, ki jih je naredila
narasla voda. Doslej smo po-
storili že vse, kar je bilo mo-
goče narditi s prostovoljnim
delom, za drugo pa bodo po-
trebna znatna sredstva,« pra-
vi tajnica štorske krajevne
skupnosti Tončka Križnik.
Delavci Cestnega podjetja
so že usposobili za promet
cesto Laška vas-Pečovje,
delno prevozna pa je tudi že
cesta v Kompole. PomagaU
so tudi Štantetu v Prožinski
vasi, kjer je potok v neurju
spremenil strugo in tekel tik
mimo stanovanjske hiše in v
garažo. Iz Železarne Štore so
pomagali z bagerjem, da so
potok spravili spet v staro
strugo. Popravili so tudi vo-
dovodno napeljavo, ki jo je
pretrgal hudournik in je bilo
zaradi tega nekaj časa pet go-
spodinjstev brez pitne vode.
V Šentjurski občini je na-
rasli potok Kozarica žalil 145
hektarjev kmetijskih povr-
šin, odnesel dva mostova in
cesto, voda pa je vdrla tudi v
mlin Kmetijskega kombina-
ta Šentjur v Šibeniku, Ingra-
dovo skladišče in cestno ba-
zo. Poplavilo je tudi 7 obrt-
nih delavnic in 40 zasebnih
hiš. Kasneje se je sprožilo še
nekaj zemeljskih plazov,
eden pa je ogrožal tudi kme-
tijo v Kalobju.
V šmarski občini je največ
škode naredila toča, kije kle-
stila na južnem delu.
»Komisije so ocenile, da je
škode za približno 50 milijo-
nov dinarjev. Toča je oklesti-
la vinograde, ki jih je že prej
zelo prizadela zimska in spo-
mladanska pozeba, pa tudi
nasade ribeza in druge po-
sevke, uničenih pa je tudi
precej makadamskih cest.«
pravi predsednik šmarskega
izvršnega sveta Branko Pu-
celj. »Ker škoda (skupaj s
škodo zaradi pozebe) že pre-
sega 90 milijonov dinarjev
oziroma 1,5 odstotka družbe-
nega proizvoda, bomo zapro-
siU za pomoč iz republiškega
solidarnostnega sklada.«
SREČKO ŠROT
Toča je najbolj klestila v
Virštajnu, Lesičnem, Zagor-
ju, Kozjem, Polju ob Sotli,
Bučah i|i deloma tudi Bi-
strici ob Sotli. Prav na tem
območju pa ni dobilo navo-
dil za streljanje največ
strelcev raket proti toči. V
centru za obrambo proti to-
či na Lisci nad Sevnico so
povedali, da nekaj strelcev
niso mogli obvestiti, ker so
imeli že kakšen teden teža-
ve z radijskimi zvezami in
tudi v četrtek okvare niso
mogli odpraviti. Z nekate-
rih strelnih mest pa niso
smeli posredovati, ker so
dobili prepoved kontrole le-
tenja zaradi preleta letal
nad njihovim območjem.
j Na cesti pri Lesičnem se
je nabralo približno za 15
centimerov na debelo toče.
Delavec tamkajšnje cestne
baze je zato že razmišljal,
da bi cesto začel - plužiti.
NOČNE
CVETKE
• Ante M. iz Ribarjeve
ulice se je tako razvnel v
razpravi z znanci, da je po-
segel po nožu in lahko ranil
Rifeta Z. Da pa Ante rad
nepremišljeno seže po no-
žu, potrjuje dogodek le ne-
kaj dni prej, ko pa je Ekre-
ma D. huje ranil in so ga
morali odpeljati v bolniš-
nico.
• V bifeju »Park« sta se
stepla brata Srečko in Mir-
ko B. Ko so ju drugi gosti
opozorili, n^ se dostojnej-
še obnašata, sta napadla
njih in dvema raztrgala
obleko ter jim razdelila ne-
kaj udarcev, Brata sta se
potem razšla, dogodki pa
so ju spet pripeljali skup^
pri daljnovodu v Seleah.
Tam je Srečko splezal na
drog in prišel dol šele po
dolgem prepričevanju ob-
čanov in miličnikov. Milič-
niki so potem spraševali
Srečka, zakaj je splezal na
drog, tja pa je prišel tudi
brat Mirko. Nekako ni bil
zadovoljen s postopkom
miličnikov in jih je napa-
del. Ker se je Mirko že prej
večkrat obnašal nasilniško,
so miličniki Mirka priprli
in ga predali preiskovalne-
mu sodniku.
• Klavrno se je končalo
vasovanje Darka P., ki je v
nedeljo ponoči prišel pred
blok v katerem stanuje nje-
gova ljuba. Darko je prine-
sel s sabo preklo in začel
razbijati po vhodnih vratih,
ker pa je bil vinjen, so ga
miličniki priprli.
S. Š.
Kazen za strel
na miličnika
Petčlanski senat celjske-
ga temeljnega sodišča,
enota Celje je v torek ob-
sodil Marjana Jurka s
Klanca nad Dobrno na
enotno kazen 3 leta in 2
meseca zapora. Do prav-
nomočnosti sodbe so Jur-
ku tudi podaljšali pripor.
Marjan Jurko se je zago-
varjal pred sodniki, ker je
15. novembra lani s pištolo
streljal na miličnika Vinka
Kodriča in ga huje ranil. Le
zaradi pravočasnega zdrav-
niškega posega je miličnik
ostal pri življenju.
K Jurku so prišli preisko-
valci že dan prej, ker naj bi
med služenjem vojaškega
roka v Splitu ukradel pišto-
le. Ko so se zvečer odpeljali
nazty na Klanec, je Jurko
uspel pobegniti, naslednji
dan pa gaje na domu iskala
patrulja miličnikov, ki jo je
vodil Vinko Kodrič. Ko je
Kodrič vdrl v hišo s pištolo
v roki, je Jurko streljal nanj
in ga huje ranil ter pobeg-
nil. Nek^ kasneje se je vdal
drugi patrulji miličnikov.
Pred sodniki je Jurko za-
tijeval, da ga je bilo takrat,
ko je streljal na miličnika,
strah. Miličniki naj bi nanj
streljah že prejšnji dan, ko
jim je pobegnil (eden iz-
med mihčnikov naj bi spro-
žil opozorilni strel).
Senat je zato upošteval
njegov zagovor in pa mne-
nje izvedenca psihiatra, ki
je menil, da je bil Jurko ta-
krat, ko je streljal, prestra-
šen in zaradi tega bistveno
zmanjšano prišteven. Tako
so prekvalificirali dejanje
iz poskusa umora (kot je bi-
lo v obtožnici) v kaznivo
dejanje posebno hude te-
lesne poškodbe in mu ob
vseh drugih olajševalnih
okoliščinah (mladost,
prejšnja nekaznovanost) iz-
rekli kazen 3 leta zapora.
Upoštevali pa so tudi, daje
bilo dejanje storjeno zoper
uradno osebo. Štiri mesece
zapora so Jurku izrekli za
tatvine v Libeli, potem pa
izrekli enotno kazen 3 leta
in 2 meseca zapora.
S. ŠROT
Osumllenec dvojnega
umora je pobegnil
v hiši v Lokavcu 15 pri
Rimskih Toplicah so krimi-
nalisti v nedeljo našli mr-
tva zakonca 59-letnega Jo-
žeta Kmetica in njegovo že-
no, 52-letno Julijano Kme-
tic. Dvojnega umora je
osumljen sosed, 25-letni
Alojz Gorišek, ki so ga na-
zadnje videli v Lokavcu
prejšnji petek zvečer, po-
tem pa je pobegnil neznano
kam.
Alojz Gorišek je pravza-
prav star znanec miličnikov
in tudi sodnikov. Že zelo
mlad je zašel na kriva pota in
je že bil obsojen zaradi posil-
stva, tatvin in vlomov. Bil je
na prestajanju kazni, v četr-
tek, 1, maja pa je dobil v Ka-
zensko poboljševalnem do-
mu v Dobu tridnevni do-
pust V tem času naj bi tudi
izvršil dvojni umor, o kate-
rem so miličnike obvestili
sosedje, ker Kmetičevih ne-
kaj časa ni bilo na spregled.
Alojza Goriška še vedno iš-
čejo, s celjske Uprave za no-
tranje zadeve pa so poslali
tudi njegov opis: visok je pri-
bližno 165 centimetrov, je
čokate postave, okroglega
obraza, redkih in ravnih ko-
stanjevih las, svetlorjavih oči
in ima redkejše brke. Nazad-
nje je bil oblečen v svetlorja-
vo majico s kratkimi rokavi,
v dolge hlače in obut v črne
čevlje. KriminaUsti prosijo
vse, ki so ga ali ga bodo vide-
li, da to sporočijo na Upravo
za notranje zadeve Ce^je ali
pa na najbližjo postajo mi-
lice. S,Š,
Rudnik je zastal zaradi - kinete
Delavci Vegrada so v soboto dopoldne presekali visoko-
napetostni električni kabel, ko so kopali jarek za kinete
pri Rudniku lignita, Tozd Klasirnica v Pesju pri Titovem
Velenju. Ker je bil del rudnika nekaj časa brez elektrike, je
nastala precejšnja škoda.
Vodja gradbišča Alojz Haložan, delovodja Stjepan Zadra-
vec (oba iz Vegrada) in Milan Pritržnik, elektrotehnik pri
rudniku so se dogovorili, da bodo začeh kopati šele kasneje
(predvidoma v ponedeljek), da bodo tačas delavci Elektra z
aparaturami ugotovili, kje je položen visokonapetostni
kabel.
Kljub temu so delavci Vegrada prišli že v soboto in kljub
opozorilu Pritržnika, da lahko zaenkrat kopljejo le 50 centi-
metrov globoko, so se lotili dela z bagrom, ki ga je upravljal
Alojz Grmadnik. Kopali so kar 130 centimetrov globoko in
pri tem pretrgali visokonapetostni kabel. Zaradi tega je bila
jama Pesje, kjer dela 170 rudarjev, tri ure brez elektrike, v
južnem krilu jame Preloge pa nista mogli delati obe izmeni
rudarjev (približno 100). Po oceni dežurnega v rudniku so
zato ta dan nakopali za 2000 ton manj premoga in škodo
ocenjujejo na 100 milijonov dinarjev.
Kriminalisti bodo vse. ki so odgovorni za to malomarnost,
ovadili javnemu tožilcu.
S.Š
ROKOMETNI KLUB
»AERO« CELJE
išče
za novo sezono 1985/86
več najemniških
stanovanj
(dvo ali dvo in pol sobna),
garsonjer ali individualnih
sob.
Navijači in prijatelji roko-
meta pomagajte nam in nas
pokličite na telefon 22-100
vsak dan od 8, do 12, ure!
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Kazniva delanja in alkohol
v vseh družbenih okoljih, kjer je razširjena uporaba
alkoholnih pijač opažajo, da pod vplivom alkohola pride
pri človeku do takšnih sprememb obnašanja, ki niso v
skladu z etičnimi, socialnimi in zakonskimi normami
določene družbene skupine.
Vplive alkohola na povzročitev kaznivih dejanj lahko
razdelimo v dve skupini:
• neposredni vpliv alkohola, ko je kaznivo dejanje
izvršeno pod vplivom alkohola
• posredni vpliv alkohola, kadar kaznivo dejanje stori
alkoholik, pri katerem so se pojavile trajne duševne
motnje.
Med kaznivimi dejanji, povzročenimi pod vplivom
alkohola, so najbolj pogoste kraje, poneverbe, telesne
poškodbe in uboji. Posamezniki skušajo v kazenskem
postopku dokazovati, da so bili v času storitve kazni-
vega dejanja neprištevni zaradi alkoholiziranosti.
Kazenski zakon SFRJ v svojem 11. členu obravnava
prištevnost storilca kaznivega dejanja in med drugim
pravi: »Kazensko je odgovoren tisti storilec kaznivega
dejanja, ki si je z uporabo alkohola, mamil ali kako
drugače sam povzročil stanje, zaradi katerega ni mogel
razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svo-
jega ravnanja, če je bil pred tem glede kaznivega dejanja
podan naklep,« Zakon na tak način obravnava člove-
kovo dejanje, ki je bilo zasnovano v stanju prištevnosti,
izvršeno pa v stanju neprištevnosti.
Sodišče lahko ob izreku kazni odredi še ukrep obvez-
nega zdravljenja bolezni odvisnosti. Izkušnje kažejo, da
je t. i, prisilno zdravljenje alkoholikov le malokdaj
uspešno, čeprav ga v nekaterih zaporih izvajajo.
Mnogi alkoholiki mislijo, da bo že zdravljenje samo
dovolj, da se izognejo kazni. Po končanem zdravljenju
nadaljujejo s prejšnjim načinom življenja, popivajo in
kmalu znova zaidejo na kriva pota. Tako se sklene zača-
rani krog, iz katerega ni rešitve. Taki alkoholiki posta-
nejo povratniki in več ali manj stalno prebivalci zapo-
rov, saj se v življenju zunaj zaporniških zidov ne morejo
ali nočejo znajti.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je vedno več kaznivih
dejanj, kijih pod vplivom alkohola storijo mladi ljudje.
Še bolj nas mora prizadeti spoznanje, da danes še ne
poznamo uspešnega načina za zdravljenje mladih alko-
holikov. Zato bi morali veliko več sredstev nameniti
preventivnemu delu - tako na področju uporabe in zlo-
rabe alkohola, kakor tudi za delo z mladimi.
Za obvezno zdravljenje alkohohzma storilcev kaznivih
dejanj bi se morah odločati predvsem takrat, ko sodni
izvedenec - psihiater oceni, da je storilec motiviran za
tovrstno zdravljenje. Le na ta način bodo družbi povr-
njena sredstva, ki so potrebna za zdravljenje, storilec
kaznivega dejanja pa se bo po prestani kazni vrnil v
svoje okolje, kjer bo s svojim poštenim odnosom do dela
postal enakovreden član družbe.
DR, ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
16. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
Druga številka »Obvestil«
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij Celje je izdala že
drugo število »Obvestil* v ka-
terih je mnogo koristnih po-
datkov zlasti še za tiste, ki jih
bodo potrebovali čez nekaj
let. Tudi to številko je skrbno
uredil ter napisal največ pri-
spevkov Karel Jug, tehnični
urednik je Peter Drofenik, no-
vo grafično podobo pa je zas-
noval Gregor Švab.
Objavljenih je 16 različnih
prispevkov, kjer so »zgodovin-
skega« pomena zlasti zapisi o
celjskih dobitnikih Bloudko-
vih nagrad in priznanj ter ude-
ležencih na vseh letnih in zim-
skih olimpiadah. Objavljena
sta tudi dva zapisa ob 70 letni-
cah Rika Presingerja in Mirka
Meštrova, seznam vseh, ki de-
lajo v posameznih organih
TKS in ZTKO. na koncu pa še
pregled letošnjih dosežkov
celjskih športnikov (strelci, Ju-
do, atletika in plavanje).
Od leta 1965 pa do lani smo
dobiU v Celju devet Bloudko-
vih nagrad (Fedor Gradišnik,
AD Kladivar, Stanko Lorger,
TVD Partizan Kovinar Štore,
Občinski sindikalni svet Celje,
Karel Jug, Nataša Urbančič,
Jože Geršak in Partizan Ga-
berje) in 76 plaket.
Na 23 letnih in 14 zimskih
olimpiadah moderne dobe pa
je iz celjskih klubov sodelova-
lo 23 športnikov: Emil Goršek
(01 Berlin 1936 tek na 800 m),
Konrad Grilc (dve olimpiadi),
Alma Butia (1), Stanko Lorger
(Helsinki 1952, Melbourne
1956 in Rim 1960, vedno tek
110 m ovire), Jože Brodnik (1),
Draga Stamejčič (2), Mirko
Kolnik (1), Roman Lešek (2),
Simo Važič (1), Franc Červan
(1), Olga Šikovec-Luncer (1),
Martin Šrot (2), Marjan Lubej
(1), Jože Urankar (1), Nataša
Urbančič (2), Dani Vrhovšek
(1), Miro Kocuvan (1), Zdravko
Pečar (1), Vlado Bojovič (1),
Rok Kopitar (1) in Rolando
Pušnik (1), vsi na letnih olim-
piadah ter Amalija Belaj-Arbe-
iter (1) in Ivan Ratej (hokej na
ledu 1964 Innsbruck, 1968 Gre-
noble in 1972 Sapporo) na zim-
skih.
Tako so bili doslej celjski
športniki zastopani v sedmih
športnih panogah (atletika 15,
gimnastika 2, dviganje uteži 1,
rokomet 2 ter plavanje, smu-
čarski tek in hokej na ledu po
eden), največ udeležencev pa
je bilo na olimpiadah v Rimu
(6 atletov), Tokiu (5, od tega 4
atleti in telovadec) ter v
Miinchnu (4, od tega 3 atleti in
dvigalec uteži). Na vseh povoj-
nih letnih olimpiadah smo
imeli Celjani športnega pred-
stavnika, na dveh pa ni bilo
atleta in sicer v Montrealu in
Los Angelesu. Tudi to je zgo-
voren podatek o padcu kvalite-
te celjske atletike.
TONE VRABL
Nov roil
skakalcev na
Ljubnem
Zimska sezona je za čla-
ne smučarsko skakalnega
kluba Ljubno končana, za-
čenja pa se letna sezona, ki
se bo letos razlikovala od
prejšnjih, saj bodo prvič
lahko trenirali na skakal-
nici iz umetne snovi, ki so
jo zgradili lani. Skakalci
bodo lahko v tem prehod-
nem obdobju opravili
mnogo več skokov in ob
ustrezni kondicijski pri-
pravi bodo naslednjo sezo-
no pričakali bolje priprav-
ljeni kot kdajkoli doslej.
V pretekli sezoni so ska-
kalci opravili 70 dni inten-
zivnega treninga. Tekmo-
vanj seje udeleževalo 5 tek-
movalcev, od tega po dva
mlajša in starejša mladinca
ter en član. Najboljše rezul-
tate je dosegel mladinec
Marko Centrih. Joško Ko-
pušar, Ivan Rihter in Mar-
ko Centrih so ob koncu se-
zone prvič poleteli na stari
120-meterski planiški veli-
kanki in si popravili oseb-
ne rekorde.
V klubu ne pozabljajo na
delo z najmlajšimi. Ciciba-
ni in pionirji so se udeležili
vseh pokalnih tekem, ki so
bile razpisane. Ugotavljajo,
da vidnih uspehov niso do-
segli, ker so veliko časa po-
svetili obnovitvi in plastifi-
ciranju 25 meterske skakal-
nice. Lep uspeh pa je dose-
gel pionir Miha Marovt, ki
je v tej sezoni prvič skakal
na 60-meterski skakalnici.
Na Ljubnem raste nov
rod skakalcev, ki so danes
stari šele sedem do osem
let. Že sedaj so dokazali, da
imajo veliko volje do dela,
saj se treningov redno ude-
ležujejo. Ob dobrem stro-
kovnem delu se za napre-
dek ljubenskega skakanja
ni bati.
RAJKO PINTER
Velenjski atleti
najboljši v Celju
Na stadionu Borisa Kidriča
v Celju je bil eden izmed treh
slovenskih kvalifikacijskih
nastopov za atletski pokal
Slovenije, kamor se uvrsti po
dvanajst najboljših v vsaki
disciplini. Udeležba je bila to-
krat izredno dobro, kar še po-
sebej velja za nekatere v zad-
njih letih slabše zastopane
discipline (ovire, 100 m, 1500
m itd.), žal pa ne moremo biti
zadovoljni z rezultati, ki so še
vedno v naši sivini poprečja.
V Celju so med moškimi
prednjačili Velenjčani, lanski
zmagovalci v tej tekmovanju,
med ženskami pa so bile naj-
močnejše gostje iz Maribora.
Rezultati: Velenjčani so
osvojili 6 prvih mest (Gaber
400 m, Živko 1500 m. Hudour-
nik 10 km, Vuk met krogle.
Matic 800 m in štafeta 4 x 100
m) in več drugih ter tretjih, kar
jim je tudi zagotovilo najboljši
izhodiščni položaj za finale,
Kladivar pa prav toliko (Boži-
ček na 110 m in 400 m ovire,
Krajnc v skoku s palico. Čop v
višino, Šimunič v troskoku in
Juhart v kladivu). Predstavni
ce Kladivarja so osvojile pe'
prvih mest (Naghč na 1500 n
in 800 m. Hren na 110 m ovire
in skoku v daljavo ter Kampui
na 300 m). Izkazala se je Mast
nakova, ki je v kopju postavili
nov republiški rekord za mla^
dinke -- 42,84 m. V moški vrst:
Kladivarja je nastopila cela vr-
sta veteranov (Svet, Škof, Mi-
jač. Čop pa še kdo), kar vseka-
kor za celjsko atletiko ni
vzpodbudno, pa čeprav so se
uvrstili tik pod vrhom ali cele
nanj, vendar s takšnimi rezul-
tati, ki ne veljajo nič več niti za
poprečno mladinsko konku-
renco v drugih, bolj razvitih
evropskih državah. Preskočiti
s palico 427 cm ali v skoku v
višino 208 cm, pa metati kroglo
okoli 13 m, da naštejemo samo
nekaj »biserov« v ČLANSKI
konkurenci potem res ne mo-
remo pričakovati večjega zani-
manja. Še bolj žalostno pa je,
da kljub vsem naporom ni
ustreznega in perspektivnega
zaledja.
TV
Elkroj vse bliže slovenski ligi
Potem, ko so v nedeljo no-
gometaši Elkroja iz Mozirja v
gosteh zasluženo premagali
Ojstrico iz Dravograda (2:0)
so še bliže uspehu, na katere-
ga pred pričetkom sezone ni-
so upali niti računali. Ker bo
tekma s Pobrežjem, ki je bila
v prejšnjem kolu prekinjena,
najverjetneje registrirana v
njihovo korist, bodo prevzeli
vodstvo na lestvici.
Do konca lige igra Elkroj
dvakrat doma in gostuje pri
glavnem konkurentu Alumini-
ju, kije v nedeljo doma remizi-
ral z zadnjeuvrščeno Dravinjo,
Aluminij pa dvakrat gostuje.
Drago Saponjič, predsednik
nogometnega kluba Elkroj, je
pred razpletom in zadnjimi od-
ločilnimi tekmami povedal:
»Potrebna je seveda dobra igra
ter nekaj športne sreče da se
uvrstimo v prvo republiško li-
go, kar sicer ni bil naš cilj pred
pričetkom prvenstva. Spomla-
di smo od dvanajstih možnih
osvojili kar 10 točk. Ta uspeh
je rezultat spremembe v kvali-
teti dela, organizaciji, pogojih
za trening ter boljših odnosov
v klubu. Začeli smo delati z
najmlajšimi, tako da imamo
poleg mladincev in kadetov tu-
di pionirsko ligo, s čimer si za-
gotavljamo nove igralce. Tudi
trenerja Bojan Prašnikar in po-
močnik Karlo Napotnik sta k
uspehu precej prispevala, do-
bro pa je tudi financiranje. Po-
leg Elkroja, ki prispeva največ,
je tu tudi podpora občinske
ZTKO, zasebnikov in tudi dru-
gih delovnih organizacij,
predvsem Glina. Ob takšnih
pogojih in skrbi za mlade pa
lahko trdim, da so nogometaši
Gornje Svinjske doline spo-
sobni igrati v prvi republiški
ligi.«
R. PANTELIČ
20GA JE OKROGLA
Republilška liga: Lokalni derbi se je v Šmartnem kon-
čal s prepričljivo zmago domačinov, ki so premagali
velenjskega Rudarja, s kar 4:0 (strelci Pod\Tatnik, Zvir,
Frangeš in Kolenc). Šmartno tako poskuša štiri kola pred
koncem nadoknaditi izgubljeno, vendar mu to verjetno ne
bo uspelo. Še več, velenjski Rudar se je po zadnjih dveh
hudih porazih s Kladivarjem in Šmartnim znova priključil
krogu kandidatov za odhod iz lige. Kladivar je izgubil z
Muro 2:1, čeprav je z golom Marinčka povedel. Vse tri
ekipe s celjskega območja so na repu lestvice z majhnim
številom točk in skromno razliko v golih, kar vse skupaj
ne obeta nič dobrega. V 23. kolu bo znova vroče: Šmartno
odhaja brez večjega upanja na uspeh k vodečemu Kopru,
Rudar (TV) se bo doma pomeril s Triglavom in Kladivar z
VoziU (4).
Vzhodna republiška liga: tri kola pred koncem postaja
tekmovanje vedno bolj razburljivo, saj se še zdaj ne ve,
kdo bo prvak in kdo bo izpadel. Možnosti je veliko, v vseh
pa so tudi tri ekipe s celjskega območja. V 19. kolu je
pripravila presenečenje Dravinja, ki je v gosteh odvzela
točko vodilnemu aluminiju, ko je igrala 2:2 ter se s tem
vsaj začasno rešila zadnjega mesta. Steklar je zmagal na
Ravnah proti Fužinarju 1:2, Elkroj pa v Dravogradu proti
Ojstrici 0:2. Elkroj je s tekmo manj drugi. Steklar pa tretji.
Mali nogomet v občini Laško: v 1. ligi so odigrali 16. kol,
vodi pa Cosmos (Rim. Toplice) pred Disko 40 (Radeče),
Partizanom Papirnica (Radeče), Aranžerjem (Rečica) itd.
Nastopa 12 ekip. V 2. ligi vodi Koln pobi pred Rodom,
Jagnjenico, Brezami itd..
Mali nogomet v KS Žalec: V 1. ligi po 13. kolu vodi
Machester pred Partizanom (oba po 18 točk), TT Juteksom
in Borutom (oba 17) itd. V 2. ligi so odigrali 11. kolo, vodi
pa Lotos (20) pred Delfinom (18), Rimljani (15) itd.
Mali nogomet v Šetnjurju: V A ligi so odigrali 14. kolo,
vodijo pa Panterji pred Magnumom, Dramljami A itd., v B
1. ligi so po 11. kolu najboljši predstavniki Stopč pred
Jakobom in Maratonikom, v B 2. ligi pa po 12. kolu vodi
Blagovna pred Generacijo, Amaterji itd. Najboljši strelci:
v A ligi Peci (Dramlje A) 25, v B 1. ligi Arzenšek (Stopče) 17
in v B 2. ligi E. in S. Mastnak (oba Blagovna) po 31 golov.
Tudi tekme 16. kola Občinske nogometne lige v Sloven-
skih Konjicah niso prinesle presenetljivih rezultatov, tako
daje stanje na razpredelnici v glavnem nespremenjeno. V
skupini (center imajo Zeče 27 točk, sledijo Konjice 23,
Škalce 20, Tepanje 6, Nirvana 15, Gaj 12, Blato in Bezina
po 11, Malahorna 10, Gabrovlje 6 in Tatenbah 3. V vseh
treh ligah je Draža vas še edina neporažena in je s 30
točkami vodilna v skupini Vzhod. Sledijo Loče 26, Zvezda
24, Jernej 19, Potres 18, Žiče 15, Loče II14, Draža vas II 13,
Avtocesa 8, Jernej II in Zbelovo po 6 in Špitalič 5. V i
skupini Zahod si je Vitanje z 22 točkami bržkone že zago- j
tovilo nastop v finalu. Druge so s tremi točkami zaostanka \
Zreče, ki branijo lanski naslov, sledijo KZ Zreče 14, Ljub- j
niča 12. Vitanje II in Stranice po 11, Zreče II 10, Zeče II 5 !
in Brinjeva gora 2. i
NA KRATKO
25 let celjskih
dvigaicev uteži
Jubilejni nastop so člani sek-
cije za dviganje uteži pri Parti-
zan Celje mesto pripravili v
svojih prostorih, kjer se je zbra-
lo 21 najboljših slovenskih dvi-
gaicev uteži. Za najboljše tri so
bili proglašeni: Dimo iz Domžal,
Polanjko iz Škofje Loke in Ce-
ljan Marko Urankar. Ostali Celja-
ni: do 67,5 kkg 3. Skalar, do 90 kg
2. Krajnc in do 110 kg 1. Podr-
gajs. Uspešni so bili tudi Velenj-
čani - do 75,5 kg 2. Tomšič in do
110 kg 2. Melanšek.
Kegijavke Celja v
finalu
Po osem najboljših kegljaških
ekip iz vse Jugoslavije je po
končanem republiškem tekmo-
vanju izvedlo še dve koli za
vstop med pet najboljših, ki se
bodo borili za naslov državnega
prvaka. Zadnja nastopa sta bila
za moške v Celju in za ženske v
Splitu.
V Celju je zmagal Medveščak
iz Zagreba, Celjani pa so bili sed-
mi ali predzadnji ter se tako niso
uvrstili v veliki finale.
To pa je uspelo kegljavkam, ki
so v Splitu nadoknadile manjko
iz prvih nastopov v Delnicah in
na Reki, ko so bile šeste. Osvojile
so drugo mesto za lanskimi dr-
žavnimi prvakinjami Rečanka-
mi, ob koncu seštevka vseh na-
stopov pa so bile četrte, kar je
dovolj za nastop v velikem finalu
petih najboljših. V Splitu je bila
odlična Šeško (829) s čimer je
osvojila 4. mesto.
IVlurgelJ v ZR
Nemčiji
Matjaž Murgelj, član DŠV Ni-
vo, sekcija kajak - kanu, je na
pripravah v ZR Nemčiji v kra-
ju, kjer bo v začetku junija sve-
tovno prvenstvo. V dveh preiz-
kušnjah je osvojil 23. in 10.
mesto.
Dvakrat Vinko
Lavrinc
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so imeli občinsko prven-
stvo z MK pištolo in puško. Pri
MK puški med člani je zmagal
domačin Vinko Lavrinc pred Ro-
manom Matkom (Pivovarna La-
ško), Andrejem Brunškom (Reči-
ca), Dušanom Gričaijem (Zidani
most) in Damjanom Padarjem
(Rečica), ekipno so bili najboljši
domačini pred Pivovarno Laško,
med članicami pa je slavila Saša
Videč (Male Breze). Tudi z MK
pištolo je bil najboljši domačin
Vinko Lavrinc, drugi Toni Kožar
in tretji Roman Matek (oba Pivo-
varna Laško).
strelci v LJutiiJani
v Ljubljani je bilo prvo slo-
vensko kontrolno tekmovanje z
MK orožjem. Med mladinkami je
zmagala Helenca Lavrinc iz Reči-
ce pri Laškem, med članicami pa
bi bila s svojim rezultatom
druga.
Veber in Travnerjeva
zmagala v tenisu
v Kranju je bilo tekmovanje
za mladinski pokal Slovenije v
tenisu, kjer je nastopilo tudi pet
članov sekcije za tenis pri HDK
Cinkarna Celje: Boštjan Dimitri-
jevič in Rok Veber v kategoriji
do 16 let. Suzana Kršinar in Ur-
ška Travner med mladinkami do
16 let ter Boštjan Mlinaric do 18.
let. Velik uspeh sta dosegla Ve-
ber in Travnerjeva. ki sta v svojih
kategorijah zmagala. Veber je v
finalu pramagal Pora (Triglav
Kranj) 6:2 in 6:3, Travnerjeva pa
Žnidarjevo (Triglav) 6:2 in 6:1.
Kršinarjeva je bila tretja.
V soboto bo skupina 10 celj-
skih pionirjev nastopila na pi-
onirskem pokalu ob dnevu mla-
dosti v T. Velenju, v Kamniku pa
pet mladincev na mladinskem
pokalu. Obe tekmovanji se bosta
začeli ob 9. uri ter končali v ne-
deljo.
Od petka, 24. maja pa do nede-
lje, 26. pa bo v Celju turnir vete-
ranov nad 45 let.
Športne igre
invalidov v Mozirju
Ob 15 letnici Društva invali-
dov v Mozirju so pripravili tek-
movanje v streljanju in keglja-
nju, kjer so nastopili invalidi
športniki iz Celja, Titovega Ve-
lenja in Žalca. V streljanju so bili
najboljši predstavniki T. Velenja
pred Mozirjem, Žalcem in Ce-
ljem, medtem ko so v kegljanju
slavili domačini pred Žalcem,
Celjem in T. Velenjem.
JOŽE GROBELNIK
Šoštanj na pragu uspeha
II. zvezna liga moški: roko-
metaši Aera so dosegli po-
membno zmago v Metkovičih,
ko so premagali Mehaniko
23:26. Razgor je bil nezaustav-
Ijiv, saj je kar dvanajstkrat pre-
magal domačega vratarja. Ce-
ljani so igrali zelo dobro in so
zd^ na lestvici sedmi. V pred-
zadnjem kolu bodo Aerovci
igrali doma z Vrbasom in zma-
ga bi jim že kolo pred koncem
zagotovila obstanek med naj-
boljšimi. Tekma bo v soboto,
25. maja ob 19. uri v hali Go-
lovec.
II. zvezna liga ženske: Ve-
lenjčanke so gostovale v Som-
boru in izgubile z Minelom
22:17. Juričeva je dala 6 golov.
Na lestvici so desete, v pred-
zadnjem kolu pa bodo igrale
doma z Akademcem.
Republiška liga moški: tri
kola pred koncem je Šoštanj
na pragu svojega doslej naj-\
večjega uspeha, to je osvojitve
naslova republiškega prvaka,'
kar bi mu omogočilo, da bi pri-|
hodnjo sezono zaigral v II.
zvezni ligi. Tokrat so zmagali
na gostovanju v Krškem 28:33,
Puc pa je devetkrat premagal
domačega vratarja. Minerva je
v Žalcu premagala Forrotehno
27:21, na lestvici je šesta, Vo-^
glar in Virant pa sta dala vsak
po 9 golov. S tremi točkami
prednosti vodi Šoštanj, ki bo v
21. kolu igral doma z Ormožem
(10), Minerva pa gostuje pri Po-
nikvah (4).
Republiška   liga   ženska:
Šmartno je doma premagalo
Branik 25:19, Goličeva je dala
7, Omladičeva pa šest golov. Z
dvema zmagama v zadnjih ko-
lih se je Šmartinsko povzpelo
na 8. mesto z nekaj možnostmi,
da tudi prihodnje leto igra med
najboljšimi republiškimi eki-
pami. V 20. kolu gostuje
Šmartno pri Delozi (10), obe
ekipi pa imata enako število
točk. Zmagovalec bo imel več
možnosti za obstanek.
TV
Meii 132 kuponi kar 130 pravilnih
Vse kaže, da 64. šahovska nagradna igra ni bila pretežka ali pa
so sodelujoči dobri poznavalci. Pravilni odgovor je bil dr. Milan
Vidmar, tako pa je odgovorilo kar 130 sodelujočih izmed
132! Nagrade SIP Šempeter so dobili: Marica Voršič, Trubar-
jeva 54, Celje, Janez Trotovšek, Drešinja vas 18a, Petrovče in
Ivanka Hudina, Podvrh 103, Braslovče. Med poslušalci je pra-
vilno odgovoril Lojze Snedič iz Vrunčeve 1 v Celju, daje tajni
gost državni reprezentant v kegljaryu Miro Sterž^.
23. WAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NA KRATKO
Tekmovanje na Krki
J>est tekmovalcev sekcije ka-
I jak - kanu Nivo Celje je nastopi-
lo na 22 kilometrov dolgi progi
. pa Krki od Kostanjevice do Ča-
t teža.
i Tekmovalo je več kot sto šport-
, likov iz desetih slovenskih klu-
; 30V. Startali niso samo tisti, ki se
' jripravljajo za nastop na svetov-
" lem prvenstvu, med njimi tudi
[leljan Matjaž Murgelj.
Med članicami je s prednostjo
' jvajsetih minut zmagala Celjan-
ta Živa Cankar, ki je tako dose-
■ jla tudi šesti n^boljši rezultat
med vsemi nastopajočimi. Druga
e bila prav tako Celjanka Sanda
■ /Uiderle. Med mladinci je bil Da-
I fld Žličar (Nivo) drugi, progo pa
,fco uspešno premagali tudi trije
nladi celjski tekmovalci Jernej
3radan, Branko Tkalec in Igor
!'elicijan.
DUŠAN KONDA
Tekmovanje In
srečanje
ikomunalcev
Celjske Ceste-kanalizacije so
kudi letos organizirale avto-ral-
hy, že dvanajsti po vrsti. Udele-
pilo se ga je 47 tekmovalcev iz
Wseh tozdov celjske Komunale,
komunalno podjetje Domžale,
.Komunala Vrhnika, celjska ob-
tinska komunalna skupnost in
Cestno podjetje. Časovne kon-
trole rallyja so bile na sedežih
vseh tozdov celjske Komunale,
spretnostna vožnja pa na dvoriš-
jču Ceste-kanalizacije, Zmagal je
iSlavko Hacin iz skupnih služb
celjske Komunale, drugi je bil
Franc Kralj, tretji pa Vojko Do-
bovičnik (oba iz CE-KA), Med
Ženskami je bila n^boljša Sabina
Majcen iz Tozd Javne naprave,
S,Š,
Jevševar In
Lorenčak republiška
|irvaka v orientaciji
v Brežicah je bilo republiško
tekmovanje v orientaciji, kjer
to nastopili tudi trije predstav-
Eiki Planinskega društva Zabu-
ovica, ki .so si to pravico pribo-
Hli na medobčinskem tekmova-
nju. Drugih s celjskega območja
ni bilo. Dosegli so velik uspeh,
iij je med člani zmagal Bojan
Jev^ševar, med mladinci pa Mar-
ico Lorenčak, medtem ko je bil
19. Igor Bončina.
Kolesarji iVlerxa v
Kamniku
Na spominskem tekmovanju
»Slavka Jasenovca« v Kamniku
ie nastopilo tudi enajst članov
kolesarskega kluba Merx Celje.
Rezultati: med pionirji B (15 ko-
lesarjev, 4 kilometri vožnje) je bil
11. Samo Poboljšar (zaostanek za
anagovalcem minuta 22 se-
mnd), med pionirji A (59 tekmo-
valcev, 28 km) 5. Samo Krajnc (v
!asu zmagovalca), 12. Zoran Dra-
fajner (11 sekund), st. mladinci
16 kolesarjev, 32 km) 3. Brane
Mernik, 4. Edi Steble, 7, Borut
Kuzmin (vsi v času zmagovalca),
12. Borut Žerjav, odstopil je Gre-
ga Fink, padel pa Mladen Vindiš
in člani rekreatorji (48 kolesar-
jev, 20 km) 3. Ivan Kastelic (čas
zmagovalca).
Zmaga košarkarjev
Libele
Na dvodnevnem turnirju mla-
dosti so nastopile štiri ekipe.
Zmagali so organizatorji KK Li-
bela. ki so v finalu premagali
105:95 TIMO MTT iz Maribora, 3,
mesto pa je osvojil Comet iz Slo-
venskih Konjic z zmago nad Slo-
vanom iz Ljubljane 77:74.
Finalisti pionirskega
košarkarskega
festivala
v polfinalu slovenskega ko-
šarkarskega pokala za pionirje
je OŠ Boris Kidrič iz Rogaške
doma premagala vrstnike Dom-
žal in Murske Sobote ter se uvr-
stila v flnale, ko bo v Rogaški.
Poleg domačinov bodo še nasto-
pili OŠ. I. Cankar iz Maribora,
ZSŠDI (Trst) in OŠ F. Bevk iz
Ljubljane. Na polfinalnem tur-
nirju je bil najboljši strelec do-
mačin Virant, ki je dal 70 košev.'
V Šoštanju se bodo v finalu za
pokal pomerile pionirke, nasto-
pile pa bodo prav tako štiri eki-
pe: OŠ D, Jereb iz Slovenskih
Konjic, OŠ B, Ročk iz Šoštanja,
OŠ M, Šušteršič iz Ljubljane in
OŠ B. Magajna iz Divače.
KaratelstI v Celju
Na republiškem mladinskem
prvenstvu za vse kategorije v
karateju v karateju v Celju je
nastopilo 39 tekmovalcev iz 14
klubov. V lahki kategoriji je
zmagal Nedič (Celje), v srednji pa
Rodič (TV). Ostale zmage so po-
brali tekmovalci drugih mest.
Košarkarji TŠ Celje
prvi
Košarkarji Tehnične šole, ki
jih vodi Rudi Jerič, so osvojili
naslov republiških prvakov
srednjih šol. V finalu so prema-
gali srednji šolski center iz Nove-
ga mesta 73:62.
Tekmovanje
tabornikov v Vojniku
v Vojniku je bilo občinsko
tekmovanje tabornikov v mno-
goboju (postavljanje šotora, stre-
Banje z lokom, premagovanje
ovir, kurjenje ognja, lov na lisico
in boj med dvema ognjema), kjer
so sodelovali medvedki in čebeli-
ce II. grupe odredov in Dveh le-
vov s šestimi skupinami. Vsak
odred bo popeljal na področno
tekmovanje po eno skupino v
vsaki kategoriji.
F. Pešec republiški
prvak
V Kranjski gori je bilo repu-
bliško prvenstvo za šahiste, ki
so zaposleni na slovenskih že-
leznicah. Nastopilo je devet šahi-
stov, zmagal pa je predstavnik
ŽTO Celje Franc Pešec pred Zor-
manom, kije sicer član SK Žalec.
Šesti je bil drugi Celjan Janez
Pešec.
Smučarji na plazu
pod Planjavo
V soboto, 25. maja bo na plazu
pod Planjavo 15. srečanje smu-
čarjev štirih delovnih organiza-
cij Aera, Libele, Topra in Nivo-
ja. Pomerili se bodo v veleslalo-
mu. Tekmovanje se bo začelo ob
10. uri.
Nadaljujejo se DŠI
Tekmovanj v namiznem teni-
su, organiziranih v okviru ko-
njiških Delavskih športnih iger,
se je udeležilo dvanajst moških
in tri ženske ekipe. Pri moških
so Družbene službe v finalu s 3:1
premagale IMF, v boju za 3. me-
sto pa je Kongrad zlahka odpra-
vil Unior. Na ostalih mestih sle-
dijo 5. Comet, 6, VIZ, 7. Kostroj,
8. Elektro radio, 9. AC Baza Te-
panje, 10. Konus, 11. Lip in 12.
Obrtniki.
Pri ženskah je v odločilnem
srečanju Lip premagal Unior,
tretje mesto pa so zasedle igralke
Cometa. V skupnem točkovanju
sta pri moških vodilna Konus in
Unior, ki sta zbrala po 85 točk.
Najbližji zasledovalci so Comet
77.5, Obrtniki 70, Lip 59 itd. Pri
ženskah ima vodilni Unior 69.5
točk, sledijo Lip 75, Comet 49,
Konus 33, VIZ 27 in Dravinjski
dom 15,5
ŽELJKO ZULE
Henrik
Kampolšek
Ljubitelji športa, še pose-
bej nogometa so v Vojniku
izgubili dobrega prijatelja
in tovariša Henrika Kam-
polška, ki bi konec aprila
dopolnil 47 let. Pri NK Par-
tizan vojnik je bil svoje ča-
se odličen igralec, kasneje
pa je svoje delo usmeril tu-
di v Društvo invalidov. Bo-
lezen mu ni prizanesla in
po operaciji srca se je po-
slovil. Žena je izgubila do-
brega moža, sin očeta. Lju-
bitelji nogometa pa ostali iz
Vojnika in Celja se ga bo-
mo vedno s spoštovanjem
spominjali.
JOŽE GROBELNIK
Delovna skupnost ponovno
razpisuje
v skladu z 72, in 74. členom Statuta delovne
skupnosti Ljubljanske banke Splošne banke Celje
dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za področje vodenja
EKSPOZITURE ŽALEC
z naslednjimi pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacij-
ske, pravne ali druge ustrezne smeri
- nad 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri
vodenju in organiziranju dela delovnih skupin in
organizacijskih enot
- pasivno znanje enega tujega jezika.
Mandat traja 4 leta.
Poteg navedenih pogojev se bo pri kandidatih upo-
števalo njihovo dosedanje delo, ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbeno-poli-
tično aktivnost ter moralno-politične vrline.
Kandidati morajo v ponudbi priložiti dokazila o šol-
ski izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji pro-
grama Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Po-
trebne informacije v zvezi s predlogom k realizaciji
programa nudi Kadrovsko-socialni odelek.
Ponudbe sprejema Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje v zaprtih ovojnicah v 8 dneh po objavi tega
razpisa na naslov:
UUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE
Celje, Vodnikova 2
»za razpisno komisijo za razpis del in nalog s poseb-
nimi pooblastili in odgovornostmi«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po
izteku roka za prijavo.
KOMUNALA CELJE
TOZD Cestne-kanalizacija
Celje, Lava 9
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. gradbeni delovodja
(1 delavec)
2. zidar
(1 delavec)
3. tesar
(1 delavec)
Pogoji:
pod 1.
- obvladan program V. stopnje strokovne izobrazbe
srednjega usmerjenega izobraževanja gradbene
smeri (dvoletna delov, šola)
- eno leto delovnih izkušenj po možnosti na nizkih
gradnjah
- vozniški izpit B kategorije
- dvomesečno poskusno delo
pod 2.
- obvladan program IV. stopnje strokovne izobraz-
be srednjega usmerjenega izobraževanja (KV de-
lavec)
- 1 leto delovnih izkušenj
- enomesečno poskusno delo
pod 3.
- obvladan program IV. stopnje strokovne izobraz-
be srednjega usmerjenega izobraževanja lesne sme-
ri (KV delavec)
- 1 leto delovnih izkušenj v gradbeništvu
- vozniški izpit B kategorije.
- enomesečno poskusno delo
Objavljena prosta dela in naloge se združujejo za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev
pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov:
KOMUNALA CEUE, TOZD Ceste-kanalizacija, Celje
- Lava 9.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 8 dneh
po opravljeni izbiri. Za ostale informacije povprašaj-
te kadrovsko službo KOMUNALA CELJE - DSSS,
Mariborska c, 2.
Vi. ceijsifi Icoiesarsici maraton
Kolesarski klub Merx Celje bo v nedeljo, 26. maja, organizi-
fal že VI. kolesarski maraton Unior. Start bo ob 9. uri na
laslednjih mestih: v Celju pred Zavodom RŠC Golovec, Šent-
urju pred hotelom Merx, Šmarju pri Jelšah pri avtobusni
Jostaji, Poljčanah pri bencinski črpalki Petrol, Slovenskih
Konjicah pri marketu in Zrečah pri hotelu Dobrava. Tam, kjer
folesarji startajo, im^o tudi svoj cilj. Sodelujejo lahko vsi, ki so
starejši od 15. let, ml^ši pa samo v spremstvu staršev ali drugih
Jolnoletnih oseb, vsi bodo zavarovani pri zavarovalnici Triglav,
itartnina pa je 300 din. Progo, dolgo 90 kilometrov, morajo vsi
Prevoziti najkasneje do 14. ure, kjer bodo dobih medalje pokro-
vitelja letošnjega celjskega kolesarskega maratona Uniorja iz
'reč.
TV
Kaj je nacionalni šport?
Pavle Bukovac, predsednik skupščine Telesnokulturne sku-
»osti Celje: »V Sloveniji bi morali čimprej rešiti vprašanje
Nacionalnega športa in ugotoviti če se le ta vključuje v jugoslo-
vanski nacionalni šport. Ali je to smučanje ah kaj drugega,
lilemo je treba razvozlati. Tudi v Celju smo proti prioritetam,
^er se z njimi dela krivica tistim športnim panogam, ki so v
^dnjih letih s slabšimi pogoji za delo dosegle višjo kvahtetno
aven od tistih, ki smo jih s portoroškimi sklepi določih za
Thunski šport. V Celju so v krizi panoge določene po portoro-
ških sklepih kot prioritetne, lepe uspehe pa dosegajo druge o
^terih se v Portorožu ni veliko ali nič govorilo (odbojka).
*roblem je tudi denar in imeti bi morali enake pogoje med
epublikami. Ali se bodo drugi prilagodili našim željam po
'Zdravitvi telesne kulture ali mi njim. Čimprej je treba tudi rešiti
■prašanje republiških centrov, ki marsikje zavirago razvoj
dlesne kulture.« TV
Marija Klenovšek \
Anton Ribič
Tončka Klembas
Mira Musar
Renata Knez
Biagovnica iVierx Radeče
Ljudje so ponosni na novo trgovino
Kmalu bo minil mesec dni, kar so v
Radečah odprli novo Merxovo bla-
govnico. Tako, kot je bilo pričakova-
ti, je postala blagovnica glavni oskr-
bovalni center za Radečane in okoli-
ške krajane iz Svibnega, Jagnjenice
in Vrhovega. Ob blagovnici so že ure-
dili tudi parkirišče, sčasoma pa bodo
še tržnico in tako bodo dopolnili po-
nudbo zelenjave in sadja, ki je še
vedno pomanjkljiva.
Marija Klenovšek, Radeče: »Vsi
smo ponosni na tole trgovino. Izbira je
večja kot kdajkoli prej v Radečah, pa
vendarle mislim, da je še vedno pre-
majhna. Zlasti pogrešam cenejše na-
kupe. Danes je pač tako, daje vse pre-
cei drago in si zato še vedno vzamem
čas in se sprehodim po celjskih in sev-,
niških trgovinah, kjer je več možnosti
za cenejši nakup.« i
Anton Ribič, Loka pri Radečah:'
Sem kar zadovoljen s to našo trgovi-
no. Založena je dobro, im^o celo hru-
ške in jabolka. Prej smo sadje zelo po-
grešah. Všeč mi je tudi okolica trgovi-
ne in novi videz radeškega centra. Uži-
vam, če vidim napredek in ta trgovina
je tudi na zunaj zelo lepo urejena. Če
le morem, rad posodim tudi zun^j
pred bifejem. Česa takega v Radečah
prej ni bilo.«
Tončka Klembas: »Prvič sem v tr-
govini. Prvi vtis je dober. Moram pri-
hajati v Radeče, ker je trgovina v Vr-
hovem zelo slabo založena, še jogurta
ne dobiš ah na primer ovsenih kosmi-
čev. Trgovino vsi hvalijo in zadnji čas-
je bil, da smo dobili tako veliko in ta-^
ko dobro založeno trgovino. Prej sem
hodila po nakupe v Celje ali Sevnico,:
mislim, da mi sed^j ne bo treba. Okoli-
ca trgovine mi je tudi všeč.« i
Mira Musar, Radeče: »Trgovina je
dobro založena, vendar mislim, da bi
morali imeti še eno manjšo za mleko
in kruh. Veste, kadar je malica ali pa
ob sobotah in pred prazniki, je preve-
hka gneča in moraš čakati tudi uro in
več, da prideš do blagajne. Mislim, da
bi nam lahko Merx pošiljal več zele-
njave, zlasti solate pogrešamo, te hitro
zmanjka. Ob otvoritvi je bilo vsega do-
volj, upam da bo tako tudi ostalo.«
Renata Knez, izmenovodja v Mer-
xovi Blagovnici: »Trgovci smo zado-
voljni, upam da tudi stranke. Nekateri
se pač še težko navadijo na to, da ho-
dijo v eno trgovino, ne pa da kupujejo
po različnih prodajalnah. Res pa je, da
nam pošiljko premalo solate in druge-
ga svežega sadja. Morali bi upoštevati,
da Radeče nimajo tržnice, zato bi mo-
ralo biti v trgovini več zeleAJave.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
S konjem na konja
v Slovenskih Konjicah bodo za občinski praznik
dobili nov hotel. Nekateri se sprašujejo, ali bo vsaj
ta hotel posloval pozitivno, ali bo, kot veliko drugih,
delal z izgubo.
Konjiški bo gotovo posloval dobro.
Imel bo namreč dober zaščitni znak - konja. In ni
hudir da ga konj ne bi spravil na konja!
Zaposlitev
- Sem slišal, da ima ve-
liko gostov zdravilišča v
Rogaški slatini še svoje-
vrstno popoldansko zapo-
slitev: perejo svoje avto-
mobile.
- Kaj nimajo v tem kraju
pralnice avtomobilov?
- Imajo! Samo perejo
jih še potem, ko jih dobijo
iz pralnice!
Naš
Pravijo, da je Celj-
ski godalni orkester
vse bolj naš zaščitni
znak.
Saj je tudi med na-
mi vse več takih, ki
godemo!
Riše Bori Zupančič
Posledice napake
Pred dnevi je debela toča na-
pravila precej škode v osrčju
Kozjanskega. In to kljub temu, da
bi tudi tisto območje morali bra-
niti pred točko z raketami.
Pravijo, da tam niso streljali,
ker je prišlo do napake pri
zvezah.
Nov dokaz, da se lahko pripeti
kaj neprijetnega, če kaj zaškripa
pri zvezah!
V šolo zaradi šol
Ob sedanjih razpravh o novih
šolskih okoliših v Celju se spet
kaže, da nekatere osnovne šole
niso bile grajene najbolj smo-
trno.
Nekateri celo pravijo, da ne bi
bilo slabo, če bi šli spet v te šole
tisti, ki so jih načrtovali.        j
NAJHUJE PLAČAJO TISTI, KI »GOR PLAČAJO«!
Podobni
v tovarni EMO imajo
probleme s posodo.
Mnoge gospodinje
tudi.
Nimajo kaj vanjo dati!
Ni še konca
Nekateri so že na-
povedali, da bo v Ce-
lju konec sveta. Pa se
to sploh ni zgodilo.
Seveda ne, ko pa
smo trdoživi.
Saj smo že večkrat
naredili kaj strašne-
ga, pa se ni svet
podrl.
Zakaj bi se zdaj kar
sam od sebe.
Razstava neustreznih
v celjskem Likovnem salonu so doslej prikazo-
vali umetnine, ki so bile vredne ogleda. Zdaj pa
bodo v njem prikazali še stvari, ki niso ustrezne.
Razstavili bodo osnutke za spomenik!
Stvari, katerih cene so prevelilca iiriia dobile,
z zvezno sprejetim sidepom naj bi se pocenile.
Pa je vprašanje, če tak sklep res najbolj je trezen,
ali kot toliko drugih doslej - več ali manj brezvezen!
FANI SVATINA
Mladost
v okovih
Jezdec seje počasi približeval skednju. Pogled nanj je
bil zares veličasten in je mlatičem kar sapo zaprlo. Jaka
pa, ki je nekoč že služil v avstrijski vojski, je stopil
naproti in strumno pozdravil. Mlatiči so prasnili v smeh:
»Saj to je vendar sosed, Matizeljnov Hanze!« Jaka pa ga
je vzel tako zares.
Hanz se je hudomušno nasmehnil, kot bi hotel reči:
ha, ha, pa sem vas le potegnil... Potem si je zavihal
brke, se malo odkašljal in slovesno spregovoril: »Mla-
tiči, zdaj pa le skupaj'. Nič se ni treba več skrivati, pa
tudi lovili me ne boste, kot smo zjutraj počeli mi. Pri-
našam vam lepo metlo.«
Začel je deliti: moškim vino in cigarete, ženskam
čokolado in bonbone.
Jaka je sprejel pletenko vina, jo podržal v roki in
občudoval domiselnost Močnikovih mlatičev. Pletenka
je bila okrašena s cvetjem, za katerega je bil zataknjen
list papirja. Jaka gaje razgrnil in začel glasno brati:
Dragi mlatiči!
Kcorivčevi mlatiči, ste danes zgodaj vstali,
se v grmovlje podali, kopriv in trnja za metlo nabrali
in tako ste dejali:
»Močnikovim na Klanec jo bomo poslali«.
Junaško si opravil Francelj to nalogo,
med begom pa staknil si jo v nogo.
Priznamo, da tekel si kot sam birič, a med potjo izgubil
si svoj pipčič.
Mi nismo te uspeli uloviti,
a spomin na metlo, nas le noče zapustiti.
Vse naše misli smo današnjemu obisku posvetili:
»Kako bi trud vam povrnili?«
Močnikovi mlatiči takole smo sklenili:
»Grde metle ne bomo vam vrnili
in pri begu si vratu zlomili,
drugače vam se bomo oddolžili.«
Že tako dovolj je hudo na tem sveti,
denarja malo, in še slabši so obeti.
Zdrahe delat, ne smemo med sosedi,
drugače: »Adijo, ne bodo nas hoteli več n^eti!«
Darila našega nikar ne zavrnite,
rajši glažke vinca si nalijte,
in grla zaprašena izplaknite,
ter današnji dan v spominu ohranite.
Lep pozdrav od Močnikovih mlatičev,
dne 4. avgusta 1. 1934.
Jaka je končal branje in pogledal po mlatičih. V njiho-
vih pogledih je bral začudenje, občudovanje. Le vFran-
celjnovih očeh je opazil prezir. Maks se je prvi znašel,
stopil je k Hanzu, mu stisnil roko in se v imenu vseh
mlatičev zahvalil za darilo. Pristopila je tudi Koprivčeva
mati; Hanza je odpeljala v hišo, kjer mu je postregla z
vsemi dobrotami, ki jih je ta dan premogla njena hiša.
Močniku se ni hotela zameriti, za nič na svetu. Večkrat ji
je že priskočil na pomoč, ko je bila v stiski.
Jaka je točil vino vsem po vrsti. Francelj ga je odklo-
nil. Počutil seje poražen. Zavlekel seje nazaj pod lipo in
glasno rekel: »Požrite vino, jaz ga ne morem, od tistih
hudičev že ne!«
»Kakor hočeš,« se mu je rogal Maks. »Bo pa več na
nas prišlo. Pa še nekaj ti bom rekel. Tisto z grdo metlo je
bila tvoja pogruntavščina. Kaj moremo zato, če te Cilka
ne mara, saj je še drugih bab na svetu. Vino pa je dobro,
pa še hudičevo smo si ga danes zaslužili. Torej, pijmo,
potem pa delat! V kozolcu nas čaka še precej pšenice za
omlatit.«
Mlačev se je nadaljevala dokler ni šel zadnji snop
skozi mlatilnico. Možje so si dali opravka pri skopih;
zložili so jih na skedenj, zgoraj za streho, tja so leto za
letom spravljali skope, ržene in pšenične.
Zalika in Pavlica sta morale ves dan težko delati. Od
moških pa nista bili deležni tiste pozornosti, ki sta sijih
nadejali. Pavlica je bila razočarana nad Jurčkom. Kot da
bi Blaž bral njune misli, je zaklical: »Madona, danes še
nismo imeli deklet v parni, kakšna sramota!«
Pograbil je Pavlico in jo hotel zavihteti na slamo, ko se
je oglasil Jurček: »Parklje stran, drugače...«
Blaž je presenečeno obstal: »Aha, tako torej... No,
prav, če ne smem Pavlico, bom pa Zaliko...«
Ni končal stavka, ko je priletel kamen in ga zadel v
ramo. »Tristo kosmatih, ali seje vse zarotilo proti meni?
Kaj danes nobeden ne pozna špasa? Nič slabega nisem
imel v mislih; stare navade pa vendar ne smemo
opuščati. Jurček, tebi pa tole: če ti je toliko do dekleta,
bi se pa lahko drugače izkazal injokd^j pa kdaj zame-
njal pri kljuki...«
Mlatiči so se odrekli parni; zmanjkovalo je časa za
tovrstne šale, pa tudi nevoščljivost je k temu veliko
pripomogla.
Ivan je ves dan budno spremljal potek dela na podu in
mu ni ničesar ušlo. Čim pa je Blaž stegnil roko po Zaliki,
seje v njegovem srcu nekaj premaknilo. Še vedno je bil
zaljubljen v njo, čeprav mu ljubezni ni vračala. V zgod-
njem mraku so se mu bliskale oči kot dva oglja; roka je
tipala okrog in zgrabila kamen... Privoščljiv nasmeh
mu je zaigral na obrazu, ko se je postavljal na majave
noge. Potem seje zrušil in obležal ob praznem vozu.
Po obveznem umivanju na studencu, so se mlatiči
posedli v hiši okrog javorove mize. Začel se je likof:
jedača, pijača, šale in podelitev šopkov. Domača dekleta
so ta dan morala pridno pomagati materi pri gospodinj-
skih delih, vendar na šopke niso pozabile. Hotela so se
izkazati kar najbolje. Na vrtu so potrgale ves rožmarin in
roženkravt, ki ga je mati gojila za zdravila. Pa to še ni
bilo zadosti; oropale so gredico z nageljni, paržuljko in
rezeto. Mati seveda ni imela oči povsod, pač pa je imela
dober nos in je kmalu zavohala iz sobe čudovite
vonjave. A takrat je bilo že prepozno in tudi hude
besede niso več pomagale.
Po večerji je Zalika pobrala vsem moškim klobuke in
jih naskrivaj odnesla v dekliško sobo. Dekleta so si
razdelila klobuke, kakor je bil kateri lastnik klobuka
všeč, tako gaje okrasila, oziroma takšen šopek je dobil.
Milici je ostal klobuk od najstarejšega mlatiča, Jake.
Užaljeno gaje vrgla na tla in zacepetala z nogami: »Te
umazane klafete pa že ne bom kranclala!« je rekla in
glasno zjokala. Kaj seje hotelo, vsak mlatič je zaslužil
šopek, ali naj ostane Jaka brez njega? Zalika je z odpo-
rom pobrala zamaščeno klafeto in za trak pripela vse
tiste vejice rož, ki so ostale od drugih.
»Kaj pa Ivan?« se je oglasila Minca. »Tudi njemu bi
morale dati šopek.
»Ivan pa ni mlatič,« je brž ugovarjala Angelca in
pogledala Zaliko, češ, kaj bo ona na to rekla.
»Jaz mu bom za uho obesila paržuljko, da bo zgledal
kot stara Babička, ko gre v cerkev,« se je pošalila Pa-
vlica.
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 28. 5. 85. do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Reiltev nagradne križanke
Vodoravno: RON, INTERES, EPI-
KUREJSTVO, BRAILA, ULIKS, BE-
OGRAD, MANAS, ELDA, NACE,
ALA, A-TAIR, ARNO, ENA, IT, STO-
NOGA, AJVAR, TIPI, KRETA, AVA,
AARE, OST, PENAL, NAPIS,
AJANT, MALI, TRASA, MANA,
izid žrebania
1. nagrado 700 din prejme: Marija
Srabotnik, Plečnikova 23, 63000 Celje.
5 nagrad po 300 din prdmejo: Borut
Gajšek, Čopova 2, 63310 Žalec, Franči-
ška Bevc, Žagarjeva 8, 63000 Celje,
Ivanka Breznik, Delavska 8 a, 63000
Celje, Kati Volavšek, Gotovlje 101,
63310 Žalec, Franjo Stanič, Pot na La-
vo 9, a 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti.
AU VESTE...
Raco očistimo, operemo in jo
posušimo s prtičem. Z vrvico jo
obesimo na prepih in počakamo 5
do 8 ur, da se koža dobro osuši.
Medtem zmešamo vodo, med, in-
gveijeve rezine in narezano čebu-
lo. Vse skup^ segrevamo tako da
zavre. Posušeno raco pomočimo
v to omako in jo celo oblijemo.
Kasneje bomo morah kožo race
sneti, zato že sedaj naredimo v
koži nekaj lukenj v katere vstavi-
moplastične cevke in skozi njih
vpihavamo zrak. Koža na ta način
odstopi od mesa in kasneje bo
lupljenje bolj enostavno.
Namočeno raco damo spet na
prepih in sicer za 4 do 5 ur. Šele
potem jo spečemo. Pečemo jo v
pečici in sicer na mrežici ponve.
Vmes jo dvakrat obrnemo in de-
loma znižamo temperaturo. Vse
skupaj tr£ya 2 uri.
Ko je pečena, ji nsuprej slečemo
hrustljavo kožo. nato odrežemo
krila in bedre, ostalo meso pa od-
luščimo od kosti in ga razrežemo
na koščke. Tudi kožo razrežemo
na kvadrate (5 • 5 cm) in jo servi-
ramo na drugem krožniku. Zra-
ven dodamo še posebej izdelano
omako, mandarinove palačinke
in krtačke iz narezanih zelenih
delov čebule. Pravijo, da te jedi
nikoh več ne pozabiš, potem ko si
jo enkrat poskusil.
Ali veste kako še imenuje ta vr-
hunec kitajske kuhinje?
VDVH V5I§NIXad
Križanlca 2+1
Vodoravno: 1. osmerjena dejavnost
kakšne države, 5. ime geografa Kuna-
verja, 8. barva kože, 9. kajžarjeva žena,
11. domače žensko ime, 13. žareča te-
koča snov v zemeljski notranjosti, 14.
mesto na jugu Poljske, 16. krtica itali-
janske televizije, 17. gorski prehod, 19.
pripadnica Italov, 21. makedonsko ko-
lo, 22. pastir v gorah, 24. mehko vita
preja, 25. gozdna žirafa, 28. gorovje v
Dravski skupini, 31. čebelja paša, 32.
žensko ime, 33. nekoč poveljnik gradu.
Navpično: 1. stezica, 2. star predel
Maribora, 3. kr^ pri Opatiji, 4. vrsta
srbske slane smetane, 5. slovenski ša-
hist (Bruno), 6. šala, 7. elastičen trak,
10. ostanek po žaganju lesa, 12. prekla,
fižolovka, 15. razstavljanje, 16. zorana
zemlja, 17. dekanov namestnik, 18.
Hercegovec, 20. igra s kartami, 23. pre-
bivalka jordanskega glavnega mesta,
24. travnik, 26. Kajnov brat, 27. naše
lepo obalno mesto, 29. Aristotel (skraj-
šano), 30. kesanje.
Magični livadrat
1, 2, zdravilna vrtna rastUna, začimba,
9, 2. prebivalec Novega sveta, 10. 3. ze-
meljsko nadglavišče, 11,19. Ljudevit Gaj,
12, 4. perunika, 13, 17. lahka tkanma, 14,
5. kratica italijanske lire, 15,15, kopališče
v Benetkah, 16, 6. Ivan Čargo, 17, 13.
kritik Kermauner, 18, 7. staroindijski
književnik iz 5. stoletja. 20. 8. pripadnik
Anglosasov.
Magična Icrižanlca
1,1. velika muslimanska ženska ruta, 7,
2. novo ime reke In, 9, 3. pripomoček za
lov rib, 10, 19. Thomas Mann, 12, 4. ime
risarja Kosa, 13, 17. Hercegovec, 14. 5.
grška črka, 15, 15. agregatno stanje, 16, 6.
Rebula Alojz, 17, 13. smetana družbe, 18,
8. slovenski pisatelj (Josip), 20,11. vladar,
kralj.
Rešitve iz 18. števiiice
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravilna rešitev za vpis v kupon SIAM
(TAJSKA).
1. nagrado 700 dinarjev prejme: Tarya
Gorjup, Šmiklavž 30 a, 63211 Skofja vas
5 nagrad po 300 dinarjev prejmejo:
Kari Vitanc, ul. V. Vlahoviča 51. 63320
Titovo Velenje, Zdenka Korže, 63240
Šmarje pri Jelšah 205, Anka Mrak, C. 1,
maja 61, 64000 Kranj, Tomislav Laptoš,
Čopova 2, 63310 Žalec, Ernest Stepišnik,
Dobrova 19, 63000 Celje.
MAGIČNA KRIŽANKA
^JURČIČ. UDARNIK, RADEK, OS,
ČRET, KRK, INK, KAČA, Čl, KABUL,
KORČULA, SKALAR.
MAGIČNI LIK
AMETIST, LEDENIK, TELOH, VINO-
TOČ, PSIHOZA.
horoskop,
• OVEN_21.3.-20. 4.
v odnosu na prejšnje dni ne bo bistvenih sprememb. V glavnem se
bodo stvari odvijale po načrtih, rešili bostQ tudi nepričakovano
težavo v službi, ter važnejše vprašanje osebnega značaja. Pomagala
vam bo oseba, ki je niste pričakovali. Ne zaupajte več stari simpa-
tij^__
• BIK__21.4.-20. 5.
Vaše razolotenje je vsak dan boljše tako v službi kot doma. Realizi-
rali boste svoje načrte in dosegli vidne rezultate. V družabnem
življenju boste učvrstili zveze, ena od njih pa bo prinesla koristi.
Tisto, kar je prešlo, ne poskušajte obnoviti.
• DVOJČKA 21.5.-21.6.
Pred vami je dovolj obveznosti, zaradi katerih boste bolj nerazpolo-
ženi, saj se kopičijo, realizacijo pa boste za nekaj časa še odložili.
Izberite najvažnejše in se posvetite le njim. Na potovanju vas čakajo
novice in obetavna srečanja. Srečanje polno zadovoljstva.
• RAK 22.6.-22.7!
Reševali boste probleme poslovnega pa tudi osebnega značaja.
Težke naloge odložite za nekaj časa, trenutno bi vam nakopale le
težave. Kmalu boste realizirah željo osebnega značaja. Ne ukrepajte
v ničemer, kar ni v vaši naravi.
• LEV 23. 7.-23. 8.
Splošno stanje je ugodno, vendar lahko v kratkem pričakujete
nemire in nesoglasja z osebami iz bližine. Prav te osebe so zadol-
žene za kontrolo vaših aktivnosti, ki ne bodo pohvaljene. Kontroli-
rajte obnašanje in svojo počasnost. O nečem se odločite sami.
• DEVICA 24. 8.-23.9!
Obdobje pred vami bo povečano z aktivnostmi. Prepustite to vza-
jemnemu sodelovanju, koristilo vam bo fizično in psihično. Dru-
žabni stiki za vas nimajo več tiste vrednosti, zato .se boste bolj
posvetili osebni dejavnosti. Kmalu bo vse dobro.
• TEHTNICA _24. 9.-23.10.
Manjše napetosti se bodo kmalu umirile in stanje bo dobilo nor-
malno obliko. Ne zapravljate energije v prepirih z okolico, saj boste
s povečano energijo realizirali vse, kar ste načrtovali. Čaka vas še
neka obveznost, ki jo boste izpolnili. Ravnajte tako, kot čutite.
• ŠKORPION_24.10.-22.11.
Trenutno boste zelo zaposleni s problemi osebnega značaja, zato
boste vse drugo potisnili v drugi plan. Zaenkrat še ni jasno, kam vse
to vodi, gotovo pa je, da ne boste razočarani. Nasprotno: z nečim
boste celo zadovoljni. Družabnih stikov bo manj. saj ne prinašajo
koristi. Storite nekaj zase in partnerja.
• STRELEC 23.11.-21.12.
Počasi se bo razburljivo obdobje umaknilo mirnejšemu. Z vašim
ravnanjem boste rešili neko situacijo in zato dobili več kot ste
pričakovali. Rešujte svoje probleme in stvari, tiste, ki ne zadevajo
drugih pa obdržite zase. Pravo zadovoljstvo lahko ponudi le stara
2veza.
•^KOZOROG_22.12.-20.1.
^so kur ste načrtovali, ne boste realizirali, to pa vas naj ne moti, saj
*o okoliščine na vaši strani. V družabnih stikih boste uspešni, skle-
'^ili boste poznanstva, ki bodo koristna za vnaprej. Včasih celo
^^e. kaj od vas pričakujejo.
•j/ODNAR 21.1.-19.2.
Pred vami je mirno obdobje brez razburjanj. Vse. česar se boste
kotili, vam bo šlo od rok. Morebitne krize bodo vezane na dejavnost,
^i zahteva velik denarni prispevek. Denarja bo kmalu zelo malo. Ne
budite leva. dokler spi.
•jlBI 20. 2.-20. 3.
^red vami je v bistvu enako obdobje kot prejšnje. Kar vam je žrlo
iivce, vam jih bo še naprej. Družabne stike omejite na že znane
Osebe in ne sklepajte novih znanstev, čeprav se vam nekdo zelo
Ponuja. Denarja bo več. Kmalu si boste lahko zelo očitali.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1985
Skrbimo za boijše duševno zdravje šolarja
(nadaljevanje)
Za nastanek in razvoj nevrotskih mo-
tenj niso toliko usodna enkratna močna
doživetja travme, kot ponavljajoče se
vsakodnevne obremenitve - stresi. Vča-
sih se pojavlja nevrotska reakcija na kon-
stitucijsko slabšem organu oziroma orga-
nu, ki je bolj občutljiv zaradi prebolele
bolezni (na primer pri otrocih, ki imajo
zaradi pogostih prehladov občutljiva di-
hala, lahko čustveni konflikt sproži odziv
v obliki astme).
Nevrotske manifestacije niso stalne.
Lahko se menjav^o ali kombinirajo.
Lahko se pojavijo v katerikoli starosti. Te
motnje bolj ali manj paralizirajo človeka
v njegovem vsakodnevnem stiku z okoli-
co. Ker so zelo razširjene, predstavljajo
pomemben zdravstveni problem današ-
njega časa.
V šolskem obdobju so zelo pogoste ne-
vrotske motnje na prebavnem traktu.
Kažejo se v obliki neješčnosti ali pretira-
nega apetita, bruhanja, driske ali zaprtja,
bolečin okoh popka in podobno.
Pri motnjah na sečilih je najbolj pogo-
sto nočno močenje otroka v času, ko bi že
moral obvladati mehur. Nekoč je veljalo,
da je zgornja meja te starosti tri leta, da-
nes pa je ta meja pomaknjena navzgor in
sicer pri deklicah na pet in pri dečkih na
šest let starosti. Glede na zdravljenje loči-
mo primarno in sekundarno enurezo. O
primarni enurezi govorimo takrat, kadar
otrok moči takorekoč nepretrgoma, vse
od rojstva. Pri sekundarni pa je bil otrok
že čist - vsa nek^ mesecev - in je pričel
ponovno močiti. Medtem ko je pri pri-
marni enurezi obič^na konstitucionalna
prizadetost ali motnja v dozorevanju, so
pri sekundarni enurezi najpogostejše ču-
stvene motnje (na primer ob rojstvu brat-
ca ali sestrice, spremembi okolja, menja-
vi učiteljice...).
K nevrotskim motnjam na področju
govornega organa sodi ječanje. Prehod-
no se pojavlja pri štirih odstotkih otrok,
kot dolgotr^ni simptom pa pri odstotku.
Med razloge lahko uvrstimo predvsem
konstitucio, s^ so te motnje najpogostej-
še v istih družinah, najdemo pa jih tudi
drugod - na primer prestrogo usmerjanje
levičarja, da piše z desnico.
Ponavljajoče se, nehotne in nenadzoro-
vane kontrakcije skupine mišic, pred-
vsem na glavi in ramenih, ki jih imenuje-
mo tiki, sodijo k nevrotskim motnjam na
področju mišic. Stopnjujejo se ob razbur-
jenju in popuščajo pri sprostitvi ali spa-
nju. Kažejo se kot mežikanje, sunkovito
obračanje glave, gubanje čela, dviganje
obrvi, smrkanje, hrkanje, pokašljevanje,
grimasiranje obraza, skomiganje z rame-
ni, spuščanje glasov in podobno.
Pri motnjah na dihalih je n^pogostejša
pljučna astma. Danes menijo, da jo lah-
ko povzroči čustveno vzdušje, še zlasti
med materjo in otrokom. Tako menijo,
da morajo afektivna vzgoja ali obreme-
njujoče čustvene razmere vplivati enako
alergogeno kot hišni prah.
Pogosti so zbadanja ali bolečine pri
srcu. Vzroki običajno niso organski, tem-
več odraz čustvene napetosti in podob-
no. Zdravnik seveda ne more bolnika s
takimi težavami kar odsloviti, češ, to so
čustvene motnje, ki bodo tako ali druga-
če prenehale. Da so to nevrotske motnje
srca, lahko reče šele potem, ko je s pre-
iskavami izključil organsko obolenje. Ta-
ko mora ravnati, čeprav mu je pogosto
jasno že od prvem kontaktu, da gre za
nevrotsko motnjo.
Ali nevrotskih motnjah na ožilju so ce-
sti glavoboli. Tudi pri njih mora zdrav-
nik vedno najprej s preiskavami izključi-
ti organsko obolenje.
dr. MARJAN VEBER
(nadaljevanje prihodnjič)
HORTIKULTURMI KOTIČEK
Vrtna opravila v maju
Zelenjadni vrt
- gredo, s katere smo pobrali motovileč, špinačo ali
solato, obdelamo, se pravi posejemo solato, redkvico, koren-
ček, rdečo peso, peteršilj, kumare, bučke, fižol;
- presajamo solato, cvetačo, kolerabico, ohrovt, por,
zeleno, od sredine maja, ko ni več nevarnosti za slano, pa
tudi paradižnik, papriko, feferone, j^čevec, lahko tudi
kumare. Pred sajenjem vse sadike utrjujemo, priv^amo na
rastne pogoje na prostem;
- v zaprto gredo, iz katere smo pobrali sadike, posadimo
paradižnik, papriko in jajčevec;
- ob suši zalivamo;
- v maju se razbohoti plevel. Zato ga moramo pravočasno =
zatirati;
- če solata, korenček, peteršiD in druge vrtnine slabo
rastejo, jih pognojimo s kanom;
- čebulo, paradižnik, česen škropimo s fungicidi. Škro-
pivu lahko primešamo podhstno gnojilo - folipertil;
- proti koncu meseca že lahko pinciramo pardižnik.
Okrasni vrt
- sobne, okenske in balkonske rasthne so po presajanju
začele rasti. V tem času ko bujno rastejo, jih rade napadejo
uši. Za zatiranje uporabimo 0,15% aktelik ah 0,2% etiol;
- po 15. m^u damo balkonske cvetice na okna in bal-
kone;
- ko mine nevarnost slcine, prenesemo na prosto azaleje
in ciklame;
- okrasne grmovnice so letošnjo zimo močno pozeble,
mnoge prav do tal. Med najbolj pozeblimi so prav vrtnice.
Zato jih moramo močno obrezati, če tega še nismo storili.
Isto naredimo tudi z vsemi zimzelenimi rastlinami kot so
lovornikovci, panešplje, ognjeni trn,,, Prav tak porežemo
do tal zmrznjene žive meje ligustra, okopljemo in pogno-
jimo. Pognal bo mlade poganjke tik nad zemljo;
- sadno drevje je tik pred cvetenjem. Zdaj je naša glavna
skrb varovanje pred boleznimi in škodljivci. Že cvetoča
drevesa poškropimo takoj po končanem cvetenju proti škr-
lupu, plesni ah škodljivcem, V ta namen uporabimo 0,1%
ditan, 0,2% b^leton in 0,1% basudin ah zelone,
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
BRALCI
SVETUJEJO
• Apno je zemlji, kljub te-
mu da ni gnojilo, neizbežno
potrebno. Rahlja in ogreva
jo, razkraja gnoj, pospešuje
delovanje zemeljskih bakte-
rij, mori škodljivi mrčes in
tako pripomore k ugodnemu
razvoju pridelkov. Zemljo je
treba apniti na vsaka tri, štri
leta. Najprimernejši čas za
apnenje je jesen, iz svojih iz-
kušenj pa povem, da sem z
apnenjem iz zelenjavnega vr-
ta pregnal tudi voluharja.
Voluharja se lahko znebite
tudi tako, da na vsak kva-
dratni meter z ošiljeno pahco
v vrtu napravite 20 centime-
trov globoke luknje, v kate-
rega potistnete kos odpadne
cunje, ki ste jo prej namočili
v terpentin, lizol ali v nitro,
nato pa luknje zasujemo z
zemljo. Tak nezaželen vonj
odganja voluharja. Najbolj
učinkovito pa je voluharja
ujeti v past, h kateri priveže-
mo ošiljeno palico v obhki
kljuke in jo potisnemo v
zemljo. Če to ne naredimo,
lahko mačka odnese ujetega
voluharja s pastjo vred,
IVAN GRAH, Celje
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
2. SEXCRIME - EURVTHMICS
3. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
4. NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
5. VONJ POLETJA - PLAMEN
6. VVE ARE THE VVORLD - USA FOR AFRIKA
7. NADA - GABY NOVAK
8. DO THEV KNOW ITS CHRISTMAS - BAND AID
9. SE MINNAMORO - RICCHI E POVVERI
10. ANDREJA - REGATA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ - SLAK
2. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
3. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
4. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
5. DOLGE CESTE - OGLARJI
6. SPOMINI-TRIM
7. MAMICA - MATIJA SLAK
8. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
9. NA SPREHOD-GORENJCI
10. AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Dragica Ivič, Ul. II. bataljona 12, Šentjur
Marjetka Merlak, Tomšičeva 12, Slov.
Bistrica
Pišite na naslov: Novi tednik- Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 23. 5.: Poročila, 8,05 Dopoldne z vami, vmes
ob 8,30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9,35 Esperanto, 10,0(
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15,10 Obvestila, 16,00
Čestitke in pozdravi, 16,30 Kronika, 17.00 V živo: O solidar
nosti med občinami na celjskem območju, 18,00 Zaključek
sporeda,
PETEK, 24.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9,35 Žveplometer, 10.0(
Zaključek sporeda, 15,00 Poročila, 15,10 Obvestila, 16,0(
Čestitke in pozdravi, 16,30 Šport ob koncu tedna, 17.0(
Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 25. 5.: 8.00 Poročila, 8,05 Dopoldne z vami,
vmes ob 8,30 Obvestila, 9,00 Druga poročila, 9,05 Kuharski
kotiček, 9,15 Koledar prireditev, 9,30 Filmski sprehodi, 10.OO
Zaključek sporeda, 15,00 Poročila, 15,10 Obvestila, 16,O0
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17,15 Lestvica zabavnih
melodij, 17,45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda,
NEDELJA, 26. 5.: 10,00 Poročila. 10.10 Obvestila, 10.31
Onkraj srebrne črte, 10,45 Vedno lepe melodije, 11,00 Žve
plometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poro
čila, 12.15 Literarna oddaja, 12,30 Iz domačih logov, 13.01
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda,
PONEDELJEK, 27. 5.: 8,00 Poročila, 8,05 Športnfl
dopoldne, 8.30 Obvestila, 9,00 Druga poročila, 10.00 ZakljU'
ček sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16,00 Čestitke
in pozdravi, 16,30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kro-
nika, 17,15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled
18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 28. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8,30 Obvestila, 8.00 Druga poročila, 10,00 Zaključek sporeda,
15,00 Poročila, 15,10 Obvestila, 16,00 Čestitke in pozdravi,
16,30 Srečanje z leti, 17,00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 29. 5.: 8,00 Poročila, 8,05 Pokličite in vprašajte,
vmes ob 8,30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15,00 Poročila, LSlC
Obvestila, 16,00 Čestitke in pozdravi. 16,30 Iz krajevnih
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17,00 Kro-
nika, 17.15 Glasbene vzporednice, 17,45 Aktualno, 18.OO
^akiiuček sporeda,
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Komisija za delovna razmerja
Tovarne arom in eteričnih olj
ETOL-IFF Celje
razpisuje
štipendiji za šolsko leto 1985/86 na naslednjih
smereh
1 za živilskega tehnika - VIP V
in
1 za dipl. inž. živilske tehnologije -
VIP VII.
štipendira se za delo v proizvodnji.
Prijave na odgovarjajočih obrazcih in ustreznimi do-
kazili sprejema Kadrovska služba DO ETOL-IFF Ce-
-'I?, lpav^9Yfl 19. 9g Sipi g^l gfriavg._
LIK »SAVINJA« CELJE
Mariborska 116, Celje
Komisija za delovna razmerja
Delovne sicupnosti skupne službe in
.   TOZD Žaga Celje
objavljajo
naslednja prosta dela in naloge:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE
SLUŽBE
1. Kontrolor poslovanja DO
Pogoj:
- visoka izobrazba ekonomske aH organizacijske
smeri
- nad 4 leta ustreznih delovnih Izkušenj
- poznavanje organizacije poslovanja
2. Referent zf inovacije
Pogoj:
- višješolska ali srednješolska izobrazba tehnične
ali organizacijske smeri
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
3. Novinar
Pogoj:
- višješolska Izobrazba družboslovne ali novinar-
ske smeri
~ 1 leto ustreznih delovnih Izkušenj
4. Strojni razknjiževalec
Pogoj:
- administrativna šola - dvoletna
- 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
5. Vodja izmene ~ kuhar
Pogoj:
- poklicna gostinska šola
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
6. Voznik poitovornega avtomobila
Pogoj:
- opravljen izpit B kategorije
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
7. Pomivalka posode
(za določen čas)
Pogoj:
- končana osnovna šola
- opravljen tečaj iz higienskega minimuma
8. Gospodar delovne organizacije
Pogoj:
- srednješolska Izobrazba strojne aH lesne smeri
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
TOZD ŽAGA CELJE
9. Izmenovodja sušilnice
(2 delavca)
Pogoj:
- srednja tehniška šola lesne smeri
. - 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
10. Izmenovodja proizvodnje
ladijskega poda
(3 delavce)
Pogoj:
- srednja tehniška šola lesne smeri
- do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
11. Več nekvalificiranih delavcev
za opravljanje del na skladišču žaganega lesa in
pomožne delavce pri lesno obdelovalnih strojih.
Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi
na naslov:
LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, Celje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v ro-
.___ku 30 dni po končanem zbiranju ponudb._
SLOVIN - »IBP«
TOZD VITAL MESTINJE, n.sol.o.
63241 PODPLAT
Delavski svet TOZD Vital Mestinje
razpisuje
javno licitacijo:
1. Tovornega avtomobila, znamke »TAM«, leto iz-
delave 1970. Izklicna cena vozila komplet s cerado
je 1.100.000 din.
2. Avtoprikollce, znamke TEHNOSTROJ, leto izde-
lave 1971. izklicna cena je 300.000 din.
Javna licitacija bo na dorišču TOZD Vital Mestinje, v
torek 28. 5. 1985 ob 13. url.
Ogled je možen vsak dan do 14. ure.
Udeleženci javne licitacije morajo na dan licitacije
plačati 10% varščino pri blagajni TOZD Vital. V ceno
ni vračunan prometni davek in ga plača kupec po
posebej predpisani davčni stopnji.
Izlicitirano blago mora kupec plačati in prevzeti v 8
dneh po licitaciji.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 198>

ZA LADO 1200, stari tip, prodam
vse štiri blatnike, sprednje no-
tranje, masko ter oba praga.
Emil šanti. Gorica 44a, Celje
(pred gostilno Danica).
HIŠO v dvojčku z garažo, vrtom in
telefonom takoj prodam. Ogled
možen pri Mihael Rezec, Cesta
na Ostrožno 93 a, Celje, v dopol-
danskem času ob delavnikih.
TELEVIZOR črno-beli ugodno pro-
dam. Ivan Kovač, Debro B 6,
Laško.
HI-FI Gorenje Velenje ugodno pro-
dam. Vida Čuden, Dalmatinova
1, Celje (za vojašnico).
ELEKTRIČNI bojier, 80-litrski, nov,
brez garancije, ugodno prodam.
Tel. 28-942 po 16. uri.
GARSONJERO 28 m' v Novi vasi
prodam. Tel. (011) 319-115.
RENAULT 4 TL (katrca), letnik 80.
karamboliran, prodam za 5 M.
Tel. 35-480.
OSEBNI avto R 10, v voznem sta-
nju, prodam v celoti ali po delih.
Ogled vsak dan pri Marjan Žni-
daršič. Kaplja vas 79, Prebold.
NIVO LADO 1600, letnik 82, pro-
dam. Srečko Lipnik, Pristava 6,
Vojnik.
DVE PONY KOLESI, zložljivi, pro-
dam. Tel. 24-508 po 17. uri.
OPEL karavan, kobilo staro 3 leta
primerno za pripust, in lesen
gnojnični sod 900 litrov, pro-
dam. Šentjanž 26 nad Štorami
ali tel. 770-107.
COMMODORE 64, popolnoma nov,
s kasetnikom prodam. Tel. 855-
260 od 19. do 20. ure.
ATARI computer sistem prodam.
Tel. 855-260 med 19. in 20. uro.
OKNA za rastlinjake, okvirji alumi-
nij, zastekljena, dimenzije 0,80
do 1,20 x 1,80 m, prodam. Tel.
31-669.
KRAVO in telico, črno-beli, kravo
visoko brejo, dobro molznico,
prodam. Jože Vovk, Medlog 65,
Celje.
NOVO peč za kopalnico, na trdo
gorivo, 80-litrsko, prodam. Šifra:
»UGODNO«.
DESET čebelnih nakladnih panjev
ugodno prodam ali menjam za
rezan les. Stanko Lipičnik, Tr-
novlje IlOa.
POPOLNOMA nov prenosni molz-
ni stroj prodam za 48.000 dinar-
jev. Anton Medvešek, Marija
gradeč 38, Laško.
HRIBOVSKO kmetijo na lepi legi
na Kozjanskem prodam ali od-
dam. Tel. (061) 791-351.
OTROŠKO posteljico z vložkom in
posteljnino prodam. Pavla Star-
lekar, Slomškov trg 7, Celje.
FIAT 126 P, letnik 77, prodam za 12
M. Ogled popoldan pri Rajko Za-
veršnik, Latkova vas 23, Pre-
bold.
VW POLO, letnik 75, prodam. Bo-
jan Štante, Zadobrova 55.
DVE hiši z garažami, 15 minut iz
Laškega, nujno prodam. Cena
za obe je 650 SM. Viktor Čakš,
Ojstro 8c.
KOVINSKO cisterno 2000 litrov,
prodam. Vegova 5, Polule.
NA ANSKEM vrhu v Celju prodam
parcelo 3400 m^ sadovnjak,
travnik. Možnost gradnje go-
spodarsko bivalnega objekta.
Obveznost intenzivne obdelave.
Tel. (061) 373-663.
MOSKVIČ letnik 78, odlično ohra-
njen, registriran do maja 86,
ugodno prodam. Tel. 24-385
zvečer.
OJAČEVALEC Sanyo DCA 411 in
kasetofon RD 7058 ugodno pro-
dam. Tel. 33-611, int. 69, Pevec,
od 9. do 10. ure.
TRAKTOR Paskvali s priključki
ugodno prodam. Majer, Zado-
brova 82, Škofja vas - ogled po
16. uri.
MOPED Avtomatik, zelo dobro
ohranjen, prodam. Jože Gabron
st.. Lopata 20 b ali tel. 34-213.
NOVEJŠI vikend z vrtom na sončni
legi, 2 km iz Vojnika, primeren
tudi za stalno bivanje, prodam
za 400 SM. Tel. 35-873.
HIŠO z garažo in vrtom na lepi
sončni legi v Celju prodam. Po-
nudbe pod šifro: »BLIŽINA
CENTRA«.
FIAT 750, letnik 77, registriran do
leta 86 in čoln z motorjem pro-
dam. Tel. 35-354.
DVOREDNI pletilni stroj Regina in
surf Delfin prodam. Tel. 730-631.
BREJO telico prodam. Anica Štan-
cer, Bukovje 33, Gorica pri Sliv-
nici.
LESENO hišico z nekaj zemlje, be-
tonske kvadre, opeko, les v Do-
bovcu 24, Ponikva, prodam.
Ogled možen 25. in 26. maja.
Informacije na tel. (062) 301-237
ali Kolar, Valvazorjeva 18, Ma-
ribor.
RABLJENA okna z roletami in hlo-
dovino do premera 20 cm pro-
dam. Lokrovec 9, Celje.
HIŠO s 1600 m' zemlje v Lokrovcu
pri Celju prodam. Informacije
popoldan v Lokrovcu 10 ali 9.
POHIŠTVO za samsko sobo pro-
dam. Informacije na tel. 821-
116.
KRAVO, ki bo konec maja telila
tretjega teleta, dobra molznica,
prodam ali zamenjam za bika,
težkega do 200 kg. Franc Poho-
le, Galicija 10, Žalec.
PARCELO za vikend z lokacijsko
dokumentacijo, v izmeri 600 m^,
na območju občine Žalec, pro-
dam. Tel. 34-674 od 18. do 20.
ure.
SEDEŽNO garnituro, kotno, pro-
dam. Tel. 34-286.
KOVINOSTRUGARJI! Prodam ma-
terial za gredi različnih preme-
rov od 60 do 150 mm in dolžin od
500 do 1200 mm. Tel. 24-716 po-
poldan.
OSEM mesecev staro žrebičko čr-
ne barve, težko 350 kg, prodam.
Jože Siter, Svetelka 24, Dramlje.
PARCELO z vso dokumentacijo in
gradbenim dovoljenjem, voda in
kanalizacija na parceli, v Šent-
jurju, prodam. Vlasta Gračnar-
Ferjan, Celjska 10, Vojnik.
MANSARDO 120 m^ delavnico
60 m^ z vrtom 250 m^ v centru
Žalca, prodam. Lahko posamez-
no. TeL 701-734 od 19. do 21.
ure.
NOVO vseljivo hišo s 600 m' zem-
lje v bližini Celja prodam. Šifra:
»LEPA LEGA«
UGODNO prodam Elanov čoln, To-
mosov motor 4 ter prikolico. Pe-
ter Pader, Migojnice 10, 63302
Griže.
Z 101, letnik 78, registriran do apri-
la 86, prodam. Milan Palir, Vrhe
31, Teharje.
PHILIPS stereo kolutni magneto-
fon prodam. Tel. 31-112 int. 291
dopoldne.
RABLJENA okna in balkonska
vrata z roletami prodam. Milan
Dobrotiniek, Petrovče 78, za
šolo.
NOVE blatnike, sprednje, za Kadet
tip C prodam. Tel.: 28-176 po 18.
uri.
LADO 1200 v voznem stanju pro-
dam po ugodni ceni. Ogled po-
poldne pri Darko Glažer, Homec
17, Strmec.
STAREJŠO, dobro ohranjeno dia-
tonično harmoniko (Lubas)
ugodno prodam. Maks Korent,
Trubarjeva 53 b, Celje - na
Otoku.
MOTOR PUCH, 175 kubični, letnik
65, v voznem stanju, zelo dobro
ohranjen, registriran do novem-
bra, prodam za 10 SM. Ogled po
19. uri pri Silvo Šrimpf, Miloša
Zidanška 9, Šentjur pri Celju.
PHILIPS prenosni televizor in
glasbeni stolp prodam. Tel.: 36-
406 zvečer.
126 P, letnik 78, na novo obnov-
ljen, zelo ugodno prodam. Vinko
Cverle, Nova vas 24, Šentjur -
vsak dan.
VARILNI aparat Varstroj 135/145
in brus za brušenje kose, origi-
nal za kosilnico BCS, ugodno
prodam. Stane Špes, Vrbno 24,
Šentjur v popoldanskem času.
NAKLADALKO 15 m' ugodno pro-
dam. Kajin, Trnovlje 113, Celje.
SURF Imgrad prodam. Tel.: 21-
435.
FLIPERJE ugodno prodam. Tel.:
21-167.
LADO 1600, letnik 80, s plinom ali
brez prodam. Tel.: 778-122.
MOŠKO športno kolo Senior pro-
dam za 20 000 din. Tel.: 32-637.
VINOGRAD na Bizeljskem, 517 m^
180 trsov, prodam za 170 000
din. Tel.: 32-637.
KOSILNICO BCS, starejšo, ter
traktorski obračalnik Vogel not
180,-prodam. Alojz Bračko, Pri-
mož 10, Šentjur.
STOPNICE notranje, železne, tri
dimenzije, in AMI 6 po delih za
2,5 M prodam. Medlog 33.
AVTO PRIKOLICO, nosilnost
800 kg, prodam. Zgrabljič, Ška-
pinova 3, Celje ali tel.: 31-658
popoldan.
ŠKODO 110 R, odlično ohranjeno,
registrirano do maja 86, pro-
dam. Tel.: 741-284.
OTROŠKO posteljico, bele barve,
poceni prodam. Tel.: 21-882 po
19. uri.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS
Poljčane ugodno prodam. Ivan-
ka Čakš, Cerovec 4, Šmarje.
STOENKO 1300 special letnik 79,
cena ugodna, prodam. Dodig,
ul. Prekomorske brigade 13, Ce-
lje od 15. do 16. ure.
KLUB kulturnih delavcev Ivan
Cankar iz Celja proda štiri malo
rabljene masivne mize,
190 X90 X 78, primerne za sej-
ne dvorane. Ugodno! Klub naja-
me tudi planino za dobo dveh
let. Informacije v uredništvu No-
vega tednika.
KOSO Mortel za traktor Zetor 25-
11 in univerzalni traktorski obra-
čalnik Sental, ugodno prodam.
Rečnik, Breg pri Konjicah.
R 4 TLS, letnik 81 (oktober), prevo-
ženih 30 000 km, garažiran pri
lastniku, prodam. Tel. 34-262
med 17. in 20. uro.
PRALNI stroj Candy prodam za 1,5
M. Cmok, Trubarjeva 53 a, Celje
ali tel. 21-390.
TRI čevljarske Singer stroje, 2 le-
voročna in en cilinder prodam.
Tel. 741-592 po 18. uri.
LESENO uto 4,5 X 3 m, z videzom
brunarice, primerno za drvarni-
co ali zajčerejo, cena po dogo-
voru, prodam. Franc Jurkovnik,
Loke 53 b, Mozirje.
MOTOKULTIVATOR Muta Gore-
nje, z vsemi priključki, prodam.
Cesta na Ostrožno 13, Celje ali
tel. 34-159 do 8. ure zjutraj in po
19. uri zvečer.
KRAVO, zelo dobro molznico, ko-
silnico Alpina in avto kombi Za-
stava 750, letnik 78, prodam.
Ivan Lebič, Šentjungert 20,
Šmartno v Rožni dolini.
BRAKO prikolico, 2 x uporablje-
no, z dodatno opremo, prodam.
Tel. 32-694.
VINOGRAD v Dramljah prodam.
Šifra: »VINOGRAD«.
NOVO hišo z urejenim vinogradom
7 km od Atomskih Toplic pro-
dam ali zamenjam za enako-
vredno na slovenskem primor-
ju. Šifra: »PRILOŽNOST«.
FORD CAPRI 1700 XL, letnik 69,
dobro vzdrževan, prodam. Be-
zovšek, Arciin 66, 63211 Škofja
vas.
NOVO motorno kolo Moped Šport
15 LSC prodam. Rezika Kova-
čič, Vošnjakova 5, Nova vas pri
Celju.
SPAČEK letnik 76, ohranjen, in Za-
stavo 850, december 83, ugod-
no prodam. Tel.: 25-866.
BMW 1600 nov, motor in plin, pro-
dam ali menjam za manjši avto
ter čoln Maestral 18, Tomos 4,
Volvo Penta 25, prodam. Tel.:
710-317.
PEVSKO ozvočenje FBT 100 W in
dve glasbeni skrinji po 90 W
ugodno prodam. Tel.: 25-987,
sobota, nedelja 28-174.
DVOINPOLSOBNO stanovanje z
garažo in vrtom v Celju prodam
ali zamenjam za manjše, šifra:
SONČNA LEGA.
Z 101, letnik 75, obnovljeno, pro-
dam. Tel.: 31-739 po 16.uri.
POCENI prodam Zastavo 101, let-
nik 76 In BMW 200. Stane Anto-
nič, Sernečeva 4, ali tel.: 33-694.
TAKOJ vseljivo enodružinsko hišo
z malo več zemlje prodam. Zof-
ka Leber, Marija-Dobje 5,
Dramlje.
ŠOTOR Mehler, nov 3,60 x 3,90,
baldahin, ločena velika spalni-
ca, za 6 oseb, prodam za 6 M.
Tel.: 35-721.
ZASTAVO 101, letnik 77, prodam.
Tel.: 710-723 po 18. uri.
STAREJŠO hišo z vrtom in dvoriš-
čem, ob asfaltni cesti v zatišju
pri Libojah, v hiši voda in trofaz-
ni tok, primerno za obrt ali vi-
kend, prodam. Šifra: »ZATIŠJE«
R 4, letnik 75, vozen, neregistriran,
ugodno prodam. Franc Lesjak,
Gorica pri Slivnici 34.
VIKEND v vzhodnem delu Viršta-
nja, komfortno obnovljena stara
gorca v starinskem stilu, dve
stavbi, podkleteno, kompletno z
vsem inventarjem, 33 arov zem-
lje, sadonosnik, travnik, vino-
grad na terasah, nova žičnica,
200 trt - mlad nasad, voda, elek-
trika, prodam zaradi bolezni, ši-
fra: »VIRŠTANJ«
ČOLN Maestral 5 z motorjem To-
mos 4, rabljen 2 sezoni, prodam
za 5,5 SM. Tel.: 22-041
BCS diesel kosilnico v zelo do-
brem stanju prodam. Soline,
Dramlje 15, 63222 Dramlje.
BENCINSKO malo rabljeno vrtno
kosilnico in 36 novih rdečih če-
ških salonitk z 20 dvodelnih sle-
menjakov-nizki val, prodam.
Strahovnik, Ložnica 55, Žalec ali
tel.: 25-810 samo danes.
KRAVO simentalko, visoko brejo,
prodam. Prožinska 45, Štore.
R 5, letnik 76, cena po dogovoru,
prodam. Tel.: 28-205.
V KRISTAN VRHU prodam novo
hišo s 25 ari vinograda, 1,5 km
od glavne ceste Mestinje-Pri-
stava. Franc Strašek, Ljubljan-
ska 10, Celje ali tel.: 27-411 int.
706, od 6. do 14. ure.
BETONSKI mešalec 150 litrski,
magn. klinker, žlebove 120 mm,
šalunge ter druge gradbene pri-
pomočke prodam. Tel.: 710-629.
MZ 250 TS, letnik 79, zelo dobro
ohranjen, prodam. Milan Pilih,
Trnovlje 141 a, Celje.
NIZKOVALNE bele salonitne ploš-
če, 60 komadov, prodam. Franc
Skutnik, Homec 2, Strmec pri
Vojniku ali tel. 34-164.
PEČ Emocentral 23, rabljeno eno
sezono, prodam. Tel. 34-201 v
dopoldanskem času.
V DRAMLJAH prodam zemljišče
52 arov ter manjšo hišo - novi
del v velikosti 5 x 6 m zidan in
podkleten, z elektriko. Svetelka
9, Dramlje ali na tel. (062) 35-038
v večernih urah.
ŽELEZNO cisterno 3200 litrov
ugodno prodam. Stegenškova
12 (Lava), Celje.
FIAT 101, nevozen, z delujočim
motorjem (63.000 km), ugodno
prodam. Stegenškova 12 (La-
va), Celje.
DVE otroški posteljici (belo in rja-
vo) z jogijem in otroško zibelko
rjave barve prodam. Tel. 35-492.
DOBRO ohranjen traktor Štore 402
prodam. Tel. 26-210.
MLADO kobilo, težko 500 kg, pro-
dam. Jurij Žlof, Spodnje Tinsko
12, Pristava pri Mestinju.
GOLF, letnik 82, prevoženih
30 000 km, zelo dobro ohranjen,
prodam za 80 SM. Informacije
popoldan na tel. (062) 301-858.
PONY express Puch prodam. In-
formacije na tel. 36-535 po 19.
uri.
LADO, potrebno popravila, ali po
delih, prodam. Marjan Jošt, Lož-
nica 11 a, Žalec.
UGODNO prodam 2,5 ha mešane-
ga gozda v Kalah pri Šempetru.
Franjo Obreza, Pernovo 46,
Žalec.
PROJEKTOR angleške znamke
Cabin prodam za 15.000 dinar-
jev. Tel. 25-661.
MOTORNO KOLO 15 SLC (5 pre-
stav), prevoženih 2600 km, regi-
striran do maja 1986, prodam,
Anton Kosec, Ogorevc 2, Štore.
KOSILNICO Alpina prodam po
ugodni ceni. Miha Tojnko, Ja-
vorje, Gorica pri Slivnici.
VARNOSTNI lok za traktor Štore
prodam ali zamenjam za dvo-
brazdni plug, šotor za 4 osebe in
hladilnik za kampiranje prodam.
Tel. 701-592 zvečer.
W 1200, starejši, prodam. Tel. 821-
190.
PEUGEOT 404, letnik 73, poškodo-
van, prodam za 7 M. Drago Re-
denšek, 68294 Boštanj pri Sev-
nici.
NOVO peč Emocentral 20, termo-
akumulacijsko peč 2,2 kW pro-
dam. Ivanka Selčan, Liboje 101,
63301 Petrovče.
MLADE zajce za nadaljnjo rejo
prodam, šale, Vrhe 50, Teharje.
NOVE bobne, čoln maestral 9, mo-
tor T 4,5, glasbeni center Gore-
nje z boksi prodam. Tel. 35-422.
NAKLADALKO za seno SIP 16 m^
malo rabljeno, prodam. TeL 33-
909.
NOV 50-litrskl električni hladilnik,
primeren za kampiranje, pro-
dam. Tel. 24-252.^_________

OBRAČALNIK za kosilnico Gore-
nje Muta kupim. Marjan Štan-
cer. Bukovje 33, Gorica pri Sliv-
nici.
BMW-R-45 kupim. Tel. 24-385
zvečer.
LANDROVER diesel, novejši tip
(dolg), kupim. Vili Grobelnik, Vi-
ne 12, Strmec pri Vojniku.
STARO HIŠO ali zazidljivo parcelo
do 500 m^ v okolici Laškega ku-
pim. Jože Kolander, Vrh 20,
Laško.
ENO do dvosobno stanovanje v
mestnem jedru Celje kupim.
Tel.: 33-015.
GRADBENO parcelo v Grobelnem,
Stopčah, Tratni kupim. Tel.: 27-
411 int. 706 od 6. do 14. ure.
DVOINPOLSOBNO stanovanje z
garažo, kletjo in vrtom v zasebni
hiši ali dobro ohranjeno starej-
šo visokopritlično enodružinsko
hišo, lahko delno zasedeno s
starejšo osebo ali preužitek, ku-
pimo. Šifra: CELJE OKOLICA
PODSTREŠJE ali del starejše hiše
z možnostjo adaptacije kupim
ali vzamem v najem. Šifra: POD-
STREŠJE
MODELE za strešno opeko in mizo
kupim ali vzamem v najem.
Franc Lešnik, Hramše 8. Žalec.
STANOVANJA
ENOINPOLSOBNO stanovanje,
55 m', menjam za enakovredno
ali dvosobno, šifra: »RENO-
DREŽ«.
MLADI PAR, zdravnika, nujno išče
stanovanje. Šifra: »CELJE«.
STAREJŠI   moški   nujno   išče
opremljeno garsonjero ali sobo
s kopalnico. Šifra: »PLAČAM
NAPREJ«.
PRAZNO sobo v Šentjurju pri Celju
išče moški srednjih let. Šifra:
»SAMSKI«.
POŠTENO dekle išče sobo z upo-
rabo kopalnice v okolici Celja.
Pripravljena sem pomagati pri
gospodinjskih opravilih. Šifra:
»JUNIJ 85«.
ODDAM sobo dvema dekletoma.
Kovinarska 12, Celje.
NAJAMEM sobo z možnostjo ku-
hanja in pranja v Celju ali Žalcu.
Šifra: »USLUŽBENKA«.
MLAD zakonski par išče stanova-
nje v Šempetru v Savinjski doli-
ni. Šifra: »NUJNO«.
GARSONJERO na Otoku v Celju,
opremljeno, oddam najboljše-
mu ponudniku. Šifra: »NAVEDI-
TE CENO«. ».  ____^
ZAPOSLITEV
KOVINOSTRUGAR KV ali priučen,
prost vojaščine, dobi zaposlitev
takoj. Pencelj, tel. 701-394.
SAMOSTOJNO kuharico in po-
močnico iščem za na novo odprt
lokal. Šifra: »SAMOSTOJNA«.
TAKOJ sprejmem enega stavbne-
ga kleparja in enega delavca
ključavničarja. Tel.: 32-902 ali
34-805.
KNJIGOVODJO, verziranega v do-
stavnem vodenju knjig nujno iš-
čem. Šifra: OBRTNIK
RAZNO
v VARSTVO VZAMEM enega otro-
ka. Šifra: »TAKOJ«.
TIPKAM hitro in kvalitetno vse vr-
ste tekstov. Tel: 26-764.
DOBERMAN se je zgubil na ob-
močju Laškega. Najditelja pro-
sim naj sporoči na tel. 28-084.
ODSTOPIM psa jazbečarja. Karla-
tec, Zadobrova 91, škofja vas.
OSAMLJEN 24-letni kmečki fant,
neaikoholik in nekadilec, bj rad
spoznal sebi primerno kmečko
dekle od 18 do 25 let. Šifra:
»BREZ AVANTURE«.
ARHITEKT svetuje pri opremi ali
adaptaciji stanovanj in lokalov.
Tel. 35-871 od 15. ure dalje.
IZOBRAŽENA ženska z Imetjem
išče vdovca od 56 do 66 let za
ženitev. Lahko tudi z otroki (dru-
žino). Šifra: »ZIMZELEN«
TAKOJŠNJA montaža avto vzglav-
nikov vseh tipov. Informacije
osebno v stanovanju hišnika ob
šoli Šlander od 14. do 15. ure '
Albin.
ZIDARSKA, tesarska in pleskar-
ska dela sprejemam po naročilu
z opisom dela. Anton Žagar,
Gornja vas 29, Prebold.
HONORARNO računovodstvo za j
TOZD, društva, obrtnike prevza- I
mem za nekaj ur tedensko, ši-
fra: SEPTEMBER
EXPRESS USLUGE
Martin Podgoršek
PETAtf
Kozjanskega ^
odreda 4       ^
63230 Šentjur pri
Celju
- popravljalnica čevljev
- izdelovanje ključev
- brušenje nožev in
škarjj
Delovni čas: ponedeljek
- zaprto, torek, sreda
Četrtek in petek odprto
od 8. do 15. ure, sobota
od 8. do 12. ure
PLANINSKO
DRUŠTVO GORNJI
GRAD
išče
OSKRBNIKA IN
KUHARICO
za planinski dom na Menini
planini.
Zaželeno je, da delo prev-
zame zakonski par, da ima-
ta higienski minimum in la-
sten prevoz.
Pismene prijave pošljite 15
dni po objavi na naslov:
PLANINSKO      DRUŠTVO
GORNJI GRAD.
Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot. Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dmarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
23. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
TV SPORED
NEDELJA, 26. 5.
,30-12 35 in 14.40-22.45 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.45 POROČILA;
3TROŠKA MATINEJA: 8.50 ŽIV ŽAV; Risanke. Pravljice 2 vseh vetrov; 9.45
•piZLi ADAMS. ponovitev ameriške nanizanke; 10.10 Ch. Dickens-D. Edgar:
'iVLJF-NJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBVJA, 8. del angleške
■ daljevanke; 11 10 ČEZ TRI GORE: Pel vam bo kvintet Frankolovčani; 11 35
25 oddaja za stik z gledalci; 11 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.00 PORO-
DILA (do 12.35); 14.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete;
1540 I Štivičič: KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 5. dela nadaljevanke
^Zagreb (ČB); 16.40 POROČILA; 16.45 NEZNANKA, ameriški film (ČB), 18 10
\y KVIZ; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO
yO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME; 19 52 PROPAGANDNA ODDAJA,
^00 Veljko Nedelkovski: PO NAŠE, 1. del nadaljevanke TV Skopje; 20.55
Propagandna ODDAJA; 21.00 beseda da besedo, pogovor 2 Janezom
(oc)ančičem; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA, 21 50 ŠPORTNI PREGLED;
^35 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.40 POROČILA
^ainlki II, TV mreže:
13 55 Budimpešta: EP V BOKSU - ELIMINACIJE, prenos; 17 00 ROKOMET (Ž),
:|NALF JUGOSLOVANSKEGA POKALA - RADNIČKI : VOŽDOVAC, prenos;
1830 NEOBVEZNO 2, oddaja iz kulture; 18.55 Budimpešta: EP V BOKSU,
jrenos; 21.00 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20
JV KINOTEKA: BRODVVAVSKE MELODIJE, ameriški film; 22.50 KRONIKA
5TERIJEVEGA POZORJA (do 23.35)
|)ONEDELJEK, 27, 5,
545 TV V ŠOLI: TV koledar, Uživajmo na soncu. Italijanščina, Predstavljamo
,am, Pristop umetniškemu delu. Poročila; 10.35 TV V SOLI Zgodovina srbske
injiževnosti, Risanka, Angleščina, OŠ Posavski partizani Obrenovac, Risanka,
/ojaški poklici, Mediteransko rastlinstvo; 12.30 POROČILA (do 12.35);
1715-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.30 POROČILA; SPORED ZA
3TR0KE: 17.35 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 18.05 EN, DVA,
rRj KDO SE VODE NE BOJI; 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 PODRAV-
5Kl'OBZORNIK; 18.45 ROČK OKO, oddaja za mlade; 19.15 RISANKA; 19.20
JIKCAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I;
19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 R.Connolly: LYTTO-
ilOVA KRONIKA, 1. del angleške nanizanke; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA;
»100 AKTUALNO; 21.40 ALPE-JADRAN, informativni magazin; 22.25 PROPA-
5ANDNA ODDAJA; 22.30 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17 30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.35 PREMOR (samo za U 2); 19.00
jNDIREKT, oddaja o športu; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANOST; 20.50 VČE-
RAJ, DANES, JUTRI; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.20 DINASTIJA, 48.
del ameriške nadaljevanke; 22.05 HIT MESECA; 22.50 KRONIKA STERIJE-
VEGA POZORJA (do 23.35)
TOREK, 28. 5.
855 TV V ŠOLI: TV koledar, Poletje - doba zorenja, Petrova gora. Izbrali smo
za vas, Bistra planina. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod, Risanka,
Lepote sveta, Razpolaganje z denarjem. Risanka, Glasbena vzgoja, Ljube2en-
tl<a poe2ija v dveh je2ikih; 12.30 POROČILA (do 12.35); 16.10-23.30 TELE-
TEKST RTV UUBUANA; 16.25 ŠOLSKA TV: Projekcija geografskih kart,
Katodni osciioskop. Stališča B. Commonerja, Ribištvo; 17.30 POROČILA;
17.35 GRUZIJSKI KOMORNI ORKESTER, 2. oddaja; SPORED ZA OTROKE:
18.05 MITI IN LEGENDE - Antični miti: Heraklej, nanizanka TV Beograd; 18.20
PROPAGANDNA ODDAJA; 18.25 POMURSKI OBZORNIK; SPORED ZA
MLADE; 18.40 PERISKOP; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA
40C0J: 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
>ROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 G.Feydeau: BARILLONOVA POROKA, pred-
Itava SNG Drama iz Ljubljane; 21.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.55 INTE-
GRALI; 23.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.15 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MALI SVET, otroška oddaja; 18.15 BRANJE: FESTI-
VAL POEZIJE MLADIH; 18.45 ŽELELI STE, POGLEJTE, poučnozabavna
Oddajaj 19,30 TV DNEVNIK; 20.00 VEČER ZA TAMBURICO, zabavna oddaja;
20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 VČERAJ. DANES, JUTRI; 21.05 ČAS PODVI-
GOV, dokumentarna oddaja; 21.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 22.20 EP V
BOKSU, posnetek iz Budimpešte; 23.05 KRONIKA STERIJEVEGA POZORJA
(do 23.50)
SREDA, 29. 5.
800 TEST; 9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik. Zgodovinska pripoved. XX.
«olefje. Poklicno usmerjanje. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Otok Cres, Risanka,
Športni mozaik, Računalniška šola. Risanka, Kocka, kockica, Zadnje minute;
12.30 POROČILA (do 12.35); 17.15-23.05 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.30
POROČILA; SPORED ZA OTROKE; 17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVUlCE:
O treh kraljevih sinovih - 1. del; 17.50 E.Rostand: CVRANO DE BERGERAC,
3; del predstave SMG (ČB); 18.20 PROPAGANDNA ODDAJA, 18.25 POSAVSKI
OBZORNIK; 18.40 RAČUNALNIŠTVO, 19. del angleške izobraževalne serije;
'905 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO
^NA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
5005 SVET NA ZASLONU; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 FILM
[tDNA: LOLA, zahodnonemški film; 22.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.50
r^' DNEVNIK II
'ETRTEK, 30. 5,
[•<5TEST; 9.00 TV V ŠOLI: Kako nastane gledališka predstava, izlet na Barje.
se dogaja v atomskem jedru. Odmor, Zaščitena narava: Dubrovniški vrtovi,
oročila; 10.35 TV V ŠOLI: Dijaški magazin. Risanka. Združeni narodi,
;'sanka. Tečaj plavanja; 12.30 POROČILA (DO 12.35); 16.10-22.30 TELE-
EKST RTV UUBUANA; 16.25 ŠOLSKA TV: Projekcija geografskih kart,
^todni osciloskop. Stališča B. Commonerja, Ribištvo; 17.30 POROČILA;
>PORED ZA OTROKE: 17.35 F.Rudolf; 40 ZELENIH SLONOV - Velikanovi
^narčki. 3 del nadaljevanke; 17.55 ZGODBA O STARI LIVARNI; 18.20 PRO-
AGANDNA ODDAJA; 18.25 CELJSKI OBZORNIK; 18.40 MORSKE ŽELVE,
iiPrska oddaja, 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.30
^ DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19 59 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.05 TEDNIK;
■J 05 PROPAGANDNA ODDAJA 21.15 L.Maroti: FRANZ LISZT, 4. del madžar-
nadaljevanke; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK li        |
^ETEK, 31. 5. ]
^^5TV V ŠOLI: TV koledar, Veselim se šole. Glasbeni pouk. Francoščina, Tvj
"«<Jališče: M.Krleža. Kraljevo, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Zaključne operacije!
in konec vojne v Evropi, Risanka. Stroji in orodja. Mali program. Risanka,
Jugoslovanski pisatelji za otroke: Desanka Maksimovič, Glasbene minute;
12.30 POROČILA (do 12.35). 17.15-23.45 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.30
POROČILA; SPORED ZA OTROKE; 17.35 NAŠ PRIJATEU TITO, nadaljevanka
TV Zagreb; 17.50 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka; 18.20 PROPAGANDNA
ODDAJA; 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA; 18.40 V SENCI
KRAŠKIH ZNAMENITOSTI, izobraževalna oddaja; 19 10 RISANKA, 19.15 CIK
CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA^ 19.30 TV DNEVNIK i;
19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI:
Govor, angleška dokumentarna serija, 3. del.; 20.55 NE PREZRITE, 21.05
PROPAGANDNA ODDAJA, 21.10 A.Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -
Poravnalni svet, 4. del humoristične nanizanke; 22.10 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK II; 22.25 JUTRIŠNJI OTROK, ameriški film;
OPOMBA: 14.00 in 19 00 Budimpešta: EP V BOKSU polfinale 20.55-21 40 U
za JRT 1; GLASBENA PARADA RADENCI 85: DANSKI RADIJSKI BIG BAND
ORKESTER
SOBOTA, 1,6,
7.45-12.20 in 15.40-00.05 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.00 POROČILA;
OTROŠKA MATINEJA - ponovitve oddaj: 8.05 SLOVENSKE UUDSKE PRAV-
UlCE: O treh kraljevih sinovih, 1. del; 8.20 EN, DVA. TRI, KDO SE VODE NE
BOJI, 8.35 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka TV Zagreb, 8 50 MITI IN
LEGENDE, Antični miti - Heraklej, nanizanka TV Beograd; 9.05 NIHČE KAKOR
JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 9.35 PERISKOP; 10.05 NAŠA PESEM MARIBOR
84 (APZ B. Kidrič - Celje); 10.35 ČUDEŽI NARAVE; Skrivnostni svet plazilcev II,
3. del - kanadska poljudnoznanstvena serija; 11.05 RAČUNALNIŠTVO, pono-
vitev 8. dela angleške serije; 11.30 ČLOVEKOVI MOŽGANI; Spomin, ponovitev
2. dela angleške dokumentarne serije; 12.15 POROČILA (do 12.20); 15.55
POROČILA; 16.00 BOJ ZA OBSTANEK: Skok iz veselja, angleška poljudno-
znanstvena serija; 16.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.30 RETROSPEKTIVA
FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: TISTEGA LEPEGA DNE, slovenski film (ČB);
17.55 Sofija: NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA SP - BOLGARIJA : JUGOSLA-
VIJA, prenos; V odmoru... 19.45 RISANKA; 19.50 CIK CAK; 19.55 TV IN RA
NOCOJ; 19.57 ZRNO DO ZRNA; 20.00 TV DNEVNIK; 20.20 VREME; 20.22
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.30 NAŠE 38. SREČANJE; 22.00 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.05 ZRCALO TEDNA; 22.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.30 VOH-
UAČ, ameriški film; 23.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 00.00 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže: j
1400 Oslo: EP V GIMNASTIKI (M) - MNOGOBOJ FINALE, prenos EVR; vi
odmoru PREMOR (samo za LJ 2); 19.45 PREMOR (samo za U 2); 20.00 V;
DRUŽBI Z...; 20.30 FEUTON; 21.15 POROČILA; 21.25 ŠPORTNA SOBOTA;
21.50 BES ANGELOV ameriška nadaljevanka; 23.20 KRONIKA STERIJEVEGA,
POZORJA (do 00.05)
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do   29.   5.:   POLICIJSKA
AKADEMIJA   -   ameriški
film
MALI UNION
Do 25. 5.: GLORIA - ameri-
ški film
Do 27. 5. dalje: VABA - ame-
riški film
METROPOL
Do 29. 5.; VOHUN IMENO-
VAN ŠIVANKA - angleški
film
Do 29. 5.: DO POSLEDNJE-
GA DIHA - ameriški film
METROPOL - MATINEJA
25. 5.: MALI ROP VLAKA -
jugoslovanski film
DOM
Do 26. 5.: ZLATO ZA SOL -
češkoslovaški film
Do 26. 5.: PESEM MOJE
LJUBEZNI - indijski film
KINO VOJNIK
26. 5.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
25.  in 26. 5.: MALI ROP
VLAKA - jugoslovanski film
KINO ŽALEC
23. 5.: BEŽI ANGEL BEZI -
ameriški film
24. in 26. 5.: TATOVI IZ-
GUBLJENEGA ZAKLADA
- ameriški film
25. 5.: SOSTANOVALKE -
ameriški film
28. 5.: OTOK SMRTI - ame-
riški film
KINO PREBOLD
23. 5.: OROŽNIKI IN OROŽ-
NICE - francoski film
24. 5.: OTOK SMRTI - ame-
riški film
26. 5.: DAN POZNEJE -
ameriški film
28. 5.: SOSTANOVALKE -
ameriški film
KINO POLZELA
23. 5.: ŠOK - ameriški film
25. 5.: DAN POZNEJE -
ameriški film
26. 5.: OTOK SMRTI - ame-
riški film
28. 5.: TATOVI IZGUBLJE-
NEGA ZAKLADA - ameri-
ški film
KINO VRANSKO
23. 5.: BEŽI ANGEL BEZI -
ameriški film
25. 5.: ŠOK - ameriški film
26. 5.: OROŽNIKI IN OROŽ-
NICE - francoski film
KINO BRASLOVČE
26. 5.: KAJ SE ZGODI KO
SE LJUBEZEN RODI - ju-
goslovanski film
29. 5.: FOOTLOOSE - ameri-
ški film
KINO MOZIRJE
23. 5.: DIAMANTNI REZ -
ameriški film
25. in 26. 5.: STREL V ME-
SEC - ameriški film
28. 5.; NAPADALNI TIGER
- hongkonški film
KINO UUBNO
25. in 26. 5.; BOMBARDER-
italijanski film
23. 5.: JOSIP BROZ TITO -
jugoslovanski dokumentarni
film
28. 5.: TOOTSIE - ameriški
film
KINO NAZARJE
25. m 26. 5.: MOONRAKER -
angleško-francoski film
29. 5.: ANGELI MAŠČEVA-
NJA - ameriški film
KINO GORNJI GRAD
25. in 26. 5.: LJUDJE MAČ-
KE - ameriški film
KINO VELENJE
23. 5.: NINJA MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
24. in 27. 5.: KAJ SE ZGODI
KO SE LJUBEZEN RODI -
jugoslovanski film
24., 25. in 26. 5.: BOGOVI SO
PADLI NA GLAVO - bo-
cvanski film
28. 5.: SEKSI KOMEDIJA
POLETNE NOČI - ameriški
film
29. 5.: BLAŽEN MED PRO-
STITUTKAMI - brazilski
film
FILMSKO GLEDALIŠČE
27. 5.: SEKSI KOMEDIJA
POLETNE NOČI - ameriški
film
KINO DOM KULTURE
23. 5.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO - bocvanski
film
KINO ŠOŠTANJ
25. 5.: LOKALNI HEROJ -
angleški film
26. 5.: NINJA MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
27. 5.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO - bocvanski
film
29. 5.: KAJ SE ZGODI KO
SE LJUBEZEN RODI - ju-
goslovanski film
KINO DOLIČ
24. 5.: BOGOVI SO PADLI
NA GLAVO - bocvanski
film
KINO ŠENTJUR
25. in 26. 5.: POHITI, ZABA-
VA SE PRIČENJA - nemški
film
KINO ŠMARJE
23.,  24.  in  26.  5.:  FOOT-
LOOSE - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
23.   in   24.   5.:   TIMOŠKA
VSTAJA   -   jugoslovanski
film
25. 5. in 26. 5.: DESET MI-
NUT DO POLNOČI - ameri-
ški film
26. 5.: ZAJČEK DOLGOUŠ-
ČEK - ameriški film
28. 5.: BANKIRKA - franco-
ski film
29. 5.: ŠTIRJE PRIJATELJI
- ameriški film
KINO LAŠKO
25. in 26. 5.: DISCIPLINA
BREZ MILOSTI - ameriški
film
KINO RIMSKE TOPLICE
25. 5.: SMRAD VOJNE -
ameriški film
29, 5.: POHITI, ZABAVA SE
PRIČENJA, brazilski film
KINO RADEČE
26. 5.; KJE SE BOMO LJU-
BILI - francoski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
23. 5.: KAMION SMRTI -
ameriško-novozelandski film
24. 5.: ČRNI PESEK - švi-
carsko-španski film
25. in 26. 5.: VBOD Z NO-
ŽEM - ameriški film
26. 5.; MAŠČEVALEC IZ
PEKLA - hongkonški film
28. in 30. 5.; SUPERMAN 2.
del - ameriški film
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 55 dečkov in 34
deklic.
Slovenske Konjice
Rodilo se je 6 dečkov in 4 de-
klice.
POROKE
Celje
Poročilo seje 18 parov, od teh
Vinko STERNAD iz Migojnic in
Tatjana RAKOVNIK iz Pečovni-
ka, Bogdan ČATER iz Zadobro-
ve in Olga KLOBASA iz Dobr-
ne, Rado ILIJAŠ in Lidija LE-
BEN iz Celja, Samo KRAJNC in
Tatjana LORGER, oba iz Pečov-
nika.
Laško
Poročili so se: Srečko RES-
NER iz Višnje vasi pri Celju in
Ivanka HRIBAR iz Gorelic pri
Radečah, Franc MARTINČIČ iz
Njivic in Nada POVŠE iz Žebni-
ka pri Radečah, Danijel ČEH iz
Radeč in Mojca MEDVED iz
Jagnjenice, Boris AŠKERC in
Marija KOT AR, oba iz Laškega.
Šentjur
Poročilo se je 6 parov.
Slovenske Konjice
Poročili so se: Darko MAST-
NAK iz Zreč in Mihaela TEPEJ
iz Slovenskih Konjic, Vladimir
VIŠNAR iz Oplotnice in Erika
ČREŠNAR iz Resnika, Danijel
KRAGOLNIK iz Košnice in Li-
dija JANČIČ iz Tepanjskega
vrha.
Žalec
Poročili so se: Milan ČRE-
MOŽNIK iz Pariželj in Sonja
VASLE iz Polzele, Milan HLA-
DE iz Prebolda in Marina MUR-
KOVIČ iz Šempetra, Slavko
VOLMUT iz Šešč pri Preboldu
in MHena KURKO iz Kasaz,
Radko ROŽIČ iz Železnega in
Sonja ŽGANK iz Arje vasi, Ed-
vard ČRNKO in Veronika POT,
oba iz Ruš, Jožef VOŠNJAK iz
Drešnje vasi in Petrina ŠTO-
REK iz Arje vasi.
Mozirje
Poročili so se: Milan CAJNER
iz Homec-Brda in Marija HREN
iz Bočne, Fredi VAJDA iz Dola
pri Gornjem gradu in Ida FLU-
DERNIK iz Ljubnega, Milko
DETMAR iz Primoža in Breda
SEMPRIMOŽNIK iz Bočne.
Titovo Velenje
Poročili so se: Branislav MI-
HAJLOVIČ iz Celja in Marica
OSTOJIČ iz Titovega Velenja,
Marjan MURN in Bojana POLA-
NEČ, oba iz Titovega Velenja,
Ciril LESNJAK iz Gavc in Lilja-
na NAHTIGAL iz Sv. Florjana,
Rado REDNJAK in Vlasta
OREŠNIK, oba iz Titovega Vele-
nja, Edi MEH iz Završ in Sonja
PAVLOVIČ iz Pake pri Velenju.
Zlata poroka Šentjur
Zlato poroko bosta praznovala
Alojz in Antonija PUNGERŠEK
iz Bukovja pri Slivnici 6.
mm
Celje
Umrli so: Marija VRTOVŠEK,
75, Ložnica pri Žalcu, Rozalija
PETEK, 81, Celje, Marija VER-
DEV, 81, Zadobrova, Matilda
BRGLEZ, 70, Beli potok pri
Frankolovem, Stanislav ESIH,
55, Celje, Adolf PRAH, 79, Celje,
Marija RAMŠAK, 85, Lindek,
Josip KOŽARIČ. 53. Hum na
Sutli, Frančiška KOPRIVŠEK,
57, Vransko, Kristina ČUČEK,
57, Lupinjek, Marija BERGER,
77, Celje, Frančiška Turniški, 79,
Rogaška Slatina, Adalbert MA-
RINŠEK, 79, Zreče, Elizabeta
KRUŠIČ, 87, Rogaška Slatina,
Jožef REMUS, 58, Celje. Antoni-
ja PODHRAŠKI, 84, Brezno Go-
ra, Štefanija PODLESNIK, 74,
Liboje, Martina ŽUNTAR, 78,
Loke pri Mozirju, Ana SVETI-
NA, 83, Zagreb, Rozalija BOŽIČ,
70, Blanca, Anton MIHELIN, 41,
Celje, Anton FENDRIN, 63, Bi-
strica ob Sotli, Ana LUBEJ, 75,
Žalec.
Laško
Umrl je: Karel LABOHAR, 45,
Breze 1.
Šmarje
Umrli so: Stanislav ŠOŠTE-
RIČ, 58, Vetrnik 24, Terezija KO-
LAR, 76, Ješovec 8, Jožef PO-
POVIČ, 75, Zibika 16, Jožefa
FRIDL, 75, Veternik 47, Antoni-
ja DUG, 91, Kamence 13 in Eli-
zabeta STIPLOŠEK, 75, Stranje
23,
Slovenske Konjice
Umrli so: Ema TIČ, 33, Zreče,
Karel HOHLER, 77, Koroška
vas, Franc OČKO, 79, Planina na
Pohorju, Franc POTOČNIK, 79,
Skomarje, Karel PLEŠNIK, 33,
Sojek, Zofija RATEJ, 69, Slo-
venske konjiče,
Žalec
Umrla sta: Ana DIVJAK, 78,
Dobrteša vas in Jože POŽEK,
85, Šempeter.
Mozirje
Umrla je Martina ŽUNTER,
78, Loke.
Titovo Velenje
Umrli sta: Darinka HLADIN,
44, Titovo Velenje in Ana DOMI-
NIK, 74, Titovo Velenje.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: dopoldanske in popoldanske
ordinacije, redna dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka
zjutr^. Ambulantno nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu
v rednem delovnem času, v času dežurstva pa v dežurni ambu-
lanti. Nujno zdravstveno pomoč lahko naročite kadarkoli na
telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba
je vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organi-
zirano od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do
ponedeljka. Telefon: 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano
v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo
pa se prične ob 20. uri in traja do 6. ure zjutraj, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure
23utr^. Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske
ordinacije dežurstvo za celo občino je organizirano v zdravstve-
nem domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure zjutraj, ob
sobotah pa se prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka
do 7. ure zjutraj. Telefon: 710-851.
ZRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske
in popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7.
ure 2yutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu Laško in Rimske Toplice z dopoldanskimi
in popoldanskimi ordinacijami. Nočna dežurna služba vsak dan
od 20. do 7. ure zjutraj, v zdravstvenem domu Laško. Ob sobotah
se prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure
zjutrgj. V soboto, 25. maja bo dežural dr. Pečar, v nedeljo, 26.
maja pa dr. Dogša. Telefon: 730-078.
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do
14.30 ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do
10. ure, sicer im^o neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in
nočnem času, pa tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon:
34-233.
VETERINARSKA   POSTAJA   SLOVENSKE   KONJICE:
Delovni čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7.
ure naslednjega dne zjutraj, dežurstvo tudi ob koncu tedna in
praznikih. Telefon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7 do
15. ure, popoldan in ponoči organizirana dežurna služba od 15,
do 7, ure zjutraj. Telefon: 821-057.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v
delovnem času od 7. do 15. ure v Laškem in v Radečah. Dežurna
služba vsak dan od 15. do 7. ure zjutraj na veterinarski postaji v
Laškem. Od 24. do 30. m^a bo dežural dipl. vet. Jakob Koman.
Telefon: 730-068.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7 do
14. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure naslednjega dne.
Od 24. do 31. maja bo dežural dipl. vet. Janez Hrovat, na veteri-
narski postaji. Telefon: 741-041.
kovinotehna
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
ELEKTRIČAR II. .
Pogoji:
končana poklicna šola elektro smeri - jaki tok 2 leti delovnih
izkušenj - zaželjeno na žerjavih
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave za zasedbo objavlje-
nih del in nalog, naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov:
KOVINOTEHNA, Mariborska c. 7., Celje, Kadrovski oddelek.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
23. MAJ 1981
Banane rastejo z liubezniio
»Pridelek ni bogat, je pa
lep." Tako nas je vabila na
ogled bananovca Sonja Turk iz
Lise pri Celju, kjer je v dnevni
sobi zrasla ta, sicer tropska
rastlina. Kot se še marsikdo
spominja, rodi ta palma v Aziji,
Indiji in Srednji Ameriki. Pra-
vijo ji tudi Miisa. Sadeži so ru-
mene barve in mokastega oku-
sa, dobro znani generaciji ne-
koliko starejših otrok. Pa tudi
dandanašnji, v sezoni češenj in
jagod jih utegnete dobiti, po
astronomsko visoki ceni,
kajpak.
Sonja pravi, da rože rastejo,
če jih imaš rad. Človeka pre-
priča, kajti kako bi sicer veijel
lastnim očem, ko zagledaš v
dnevni sobi dva metra in pol
visoko rastlino, ki so jo kot
močeno sadiko prinesli z mor-
ja, in se zazreš v 15 centime-
trov velik, razprt, rjavkasto ru-
men cvet. In še djši povrhu.
Navda te s prav čudnim občut-
kom: »Je res mogoče, da celo
banane rastejo z ljubeznijo?«
Ko se cvet razpira, zgornji listi
odpadejo, iz sočnih, sladkih
mešičkov pod njimi pa se raz-
vijejo plodovi banan. »Okoli
dvesto jih bi bilo, če bi dozore-
le,« ugotavljata gojitelja Sonja
in mož Ivan. Rastlina, ki sta jo
tako skrbno negovala osem let
in jo prenašala v n^toplejše
kotičke vrta ali hiše, se je na
moč potrudila in iztisnila iz se-
be vse sokove, kar jih je pore-
mogla. Zrasla je celo tako viso-
ko in široko, da stajo lastnika,
hočeš, nočeš, morala pristriči
peroti, se pravi liste. S tem sta
jo nehote prikr^šala za sok
življenja. A v vsakem primeru:
bananovec je drevo, ki rodi in
umre. Še prej pa požene poga-
njek globoko izpod korenin.
Tako se ohranja. »Tudi naše se
bo ohranilo,« ponosno pravi
Sonja.      MATEJA PODJED
Debeli in suhi v primežu intrig
Novi Jugoslovanski film Jo nastal v Rog. Slatini
Glavna zvezda zadnjega dne snemanja je bil pujsek z imenom »Krasac^. Izkazalo seje, da
ie mnogo mam potrpežljiv od ostalih nimakibzvessd.
Sove v Dimniku
Pri Šarlahovih v Matkah so si sove izbrale svoje gnezdo kar v hišnem dimniku. Trije
mladički so toplega vremena zelo veseli, saj jih gospodinja s kurjenjem ne preganja s
svojega gnezda. Včasih kakšen mladiček pade skozi dimno luknjo v kurišče, kjer sicer
dimijo meso pozimi in domači jih morajo potem dati nazaj v gnezdo. Da pa bi sove čimprej
odrasle, jim prinesejo tudi kakšen kos mesa. EDI MASNEC
Ameriška komedija z m
slovom »Policijska akad«
mija« polni kino dvoran<
Dosedanji obisk filma kaž<
da bo potolkel vse dosed«
nje rekorde filmskil
uspešnic.
Zgledi in izkušnje pa vi«
čejo, obetajo. Prav po zgledi
omenjenega filma je nasta
scenarij novega Jugoslovan
skega filma z naslovom »De
beli in suhi«, ki so ga aprili
in m^a posneli v Zdravihšči
Rogaška Slatina. Številnj
ekipa je že odpotovala v Beo
grad. V teku je montaža ir
dodelava filma, ki mora bit
pripravljen za predvajanj«
do letošnjega filmskega fe
stivala v Pulju.
N^novejši jugoslovanski
film distributerja Union fil.
ma iz Beograda je torej na-
stlal na naših tleh, pretežno
v prostorih hotela Donat
Zdravihšča Rogaška Slatina,
Ekipa je predvsem pohvalila
delovne pogoje, odnos oziro-
ma pomoč delavcev Zdravi,
lišča ter finančno pomoč
ganizacij združenega d(
Kot sponzorji so del sredsb v
prispevali Konus iz Slovcn-
skih Konjic, Zdravilišče Ro-
gaška Slatina in posebej tozd
Polnilnica Donat Mg, Ste-
klarna Boris Kidrič in Kors
iz Rogaške Slatine.
Ekipa z režiserjem Bato
Preličem je komedijo, polno
zmešnjav, intrig in situacij-
ske komike, posnela v pičlih
petindvajsetih dneh. Distri-
buter pričakuje od filma zla-
sti komercialne učinke, ni pa
komedija čisto brez sporočil-
nosti. Če nič drugega, se zna
marsikdo od gledalcev, kot
ena neštetih figur našega
vsakdana, najti oziroma vi-
deti na platnu.
Poleg žanra veliko obeta
že sama filmska ekipa, zlasti
igralci, kot so Bata Živojino-
vič, Milan Gutovič, Pavle
Vujisič, Snežana Nikšič,
Dragan Zarič, Semka Soko-
lovič-Bertok in drugi. Kame-
ra je bila v rokah Mariborča-
na Zorana Hohšteterja, sce-
narist filma pa je Momčilo
Kovačevič.
Po puljskem festivalu bo
svečana premiera filmske
komedije tudi v Rogaški Sla-
tini, ob 320-letnici Zdravi-
Ušča.
MARJELA AGREŽ
Poslovneži tudi v namiznem tenisu
Med obiskom v Sloveniji
se je skupina kitajskih go-
spodarstvenikov ustavila tu-
di v Celju. Poleg pogovorov
o možnostih gospodarskega
sodelovanja z našimi podjet-
ji, so predstavniki mesta
Harbin iz province Hilong
jang na Kitajskem našli toli-
ko časa, da so resnost pogo-
vorov zamenjali za njihovo
najlubšo igro, kjer so svetov-
ni mojstri - za namizni tenis. •
Tako je prišlo do prijatelj-
skega dvoboja med delavci
Kovinotehne in EMO na eni
strani ter gostov s Kitajske
na drugi. Zanimivo je, da je
ta »sindikalni« dvoboj med
»Jugoslavjo in Kitajsko« bil
samo nekaj dni po konča-
nem svetovnem prvenstvu
na Švedskem, kjer so pred-
stavniki Kitajske pobrali do-
mala vse razpoložljive meda-
lje in znova dokazali, da jim
v tej igri z malo belo žogico
ni enakih na svetu.
Gostje so hoteli biti v Celju
radodarni. Nastopili so v
kravatah in še dali prednost
v vsakem niz po deset točk.
Ce bi to naredih, bi doživeli
še večji poraz, kot so ga.
EMO je premagal Harbin I
3:0, Kovinotehna Harbin II
tudi 3:0, EMO - Harbin II 3:0
in Kovinotehna - Harbin I
3:1. Gostje so torej osvojili
en samcat niz! Za EMO so
nastopili Kristan, Dvoršek in
Končan, za Kovinotehno pa
Slemenšek in Rime. Gostje
so po srečanju, ki so ga več
kot prepričljivo izgubili, ob-
Ijibili, da bo prišlo do povrat-
nega dvoboja na Kitajskem
takrat, ko bodo realizirani
sedanji pogovori o gospodar-
skem sodelovanju.
Na sliki za spomin obe eki-
pi ter še podpis kitajskih go-
spodarstvenikov.
TV
AMADEUS POROČA
Kako le kako bi jaz uboga kobila
z lažjo dovoljeno 1. aprila
svojega žrebca prepričala in preslepila,
da plod sem njegove ljubezni skotila?