Št. «4. V Gorici, dne 2. oktobra 1900. Izhaja trikrat aa teden r 4 estfh Isdanjlh, in sicer: vsak torek, eetrtck in soboto, zjntranje las-danje opoldne, večerno Izdauje pa ob 3. uri po« poldne, in stene z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto < •........ 13 K 20 h, ali gld. 6-60 *pol leta . *. . . . .".t**S\ «K7-.-7*v-8^> - četrt leta.......3 , 40 »•*, . 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravni§t,vo v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naroČila brez doposljine naročnine •*i» ii« oziramo. , „^., , ^ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od' «Soče» vsak pet»'k in stane vse leto 3 K 20 ij ali gld. 1*60. cSoča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXX. Uredništvo se nahaja, v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se naliaja v Gosposki ulici SL 9. »opisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištra, J \ Neplačanih pisem ne sprejemlje ne urodnigtvo ne upravnHtvo. v ______, Oglasi In poslanica se računi jo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-toat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VaJSin Krha rrn „-„«i«_^ " (Večerno izdanje). Naročnino In oglase Je plakati Ioco Gorica. »GorlSka Tiskarna" A. »abrSček tiska m zalaga razen «8oče» in »Primorca« Se .Slovansko knjižnico«, katera uhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se laotuujo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narodi Za naša trobojnice. Slovenski narod je dožKel ob cesarskih slavnostih v Gorici nepopisno ponižanje: naš3 krasna trobojnica ni smela zavihrati cesarju v pozdrav. IzvrSevalni odbor narodno - napredne stranke je imel sejo že koncem julija in se posvetoval o stališču, katero narn je zavzeti z ozirom na cesarske slavnosti. Izšla je primerna irjava, ki je povedala — dovolj. Bližal se je čas cesarjevega dohoda. Vsak Slovenec je vedel, kaj je z našo tro-bojnico. Zbranim županom v Gorici je bilo na glavarstvu jasno povedano, da trobojnica ne bo pript.ščena. Tudi uradni razglasi so to naznanjali, dasi bolj povito v rožice, da bi se naie ljudstvo preveč ne razburjalo. AH vendar je bito vse jasno za one, ki bi -— morali imeli oči v glavi. Toda dr. Gregorčič in njegova B Gorica*, so plavali še na predvečer v polni temi. Slavnostna številka »Gorice* samo potrjuje, da gospodje velikani, ki so za njeno neznat-nostjo, nič m vedo o stališču politične oblasti in varnostnih Činittljev, ki so bili odgovorni za red in osebo vladarjevo, nasproti slovenski trobojnici. Nič niso vedeli vkljub temu, da je bil dr. Gregorčič — ako se sme »Gorici" še kaj verjeti — celo v Trstu zastran slovenske trobojnice; zato niso mogli dati niti na predvečer nikakega navodila svojim somišljenikom. — S tem pa so dokazali, kako škandalozno malo vedo celd o tako važnih razmerah, in ako nič ne vedo, tudi ne morejo nič pametnega svetovati, marveč obnašati se tako neumno, kakor so storili celo v slavnostni številki. Ljudstvo je pričakovalo zadnji dan jasne besede ne pa Gregorčičevega fikfakovstva, ki bi rado igralo dvojno vlogo, jedno radikalno v prilog trobojnici, drugače pa naspKti vladi. Mi pa smo ločno vedeli, kako stoji reč s trobojnico. Vedeli smo, da je dr. Gregorčič vse zapackal, in umevno nam je bilo stališče varnostnih činiteljev, da navzočnost vladarjeva v tako nevarnih časih ni prava prilika, da se morda na ulici izbojuje zadoščenje slovenski trobojnici, pa gotovo le v nesrečo našega ljudstva. Vzgledov je dovolj! Zato smo zavzeli stališče: Cesarju, kar je cesarjevega, erno-žolto zastavo, od ponedeljka 1. cGor. Tiskarna* A, Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. septembra dalje pa —- boj za žaljeno slovensko trobojnico. Tudi »Slovenski Narod", prvi slovenski dnevnik, gotovo radikalen branitelj dostojanstva slovenske trobojnice, jo pisal na predvečer povsem v našem smislu, flvala mu J Ne moremo si kaj, da no bi ponatisnili vsaj del umestnega članka, ki se glasi: „Laški in nemški gospodarji Primorske so prepovedali rabo slovenskih zastav. Tako se hoče prikriti, da sta dve tretjini vsega prebivalstva v tej kronovini slovenske narodnosti, tako se hoče utajili eksistenca slovenskega prebivalstva v goriškem mestu, in obuditi pri cesarju mnenje, da je značaj le dežele Jaški, in da je prebivalstvo pretežno laško. V ta namen so se v Gorici izključila od sprejema celo mestna slovenska društva, in bodo pri sprejemu sodelovala samo laška društva, sploh pa se je storilo vse, da bi imela slavnost izključno laški značaj, in ta namen se je toliko lagljo dosegel, ker pri slovenskih klerikalcih goriških ni naletel na odpor. S tem se slovenskega naroda na Goriškem ni samo vžalilo in ponižalo, ampak nastavila so mu j* tudi past. Laški voditelji in nemški birokratje pač čakajo, da, če bi se Slovenci kakorkoli odtegnili taki slavnosti in bi ne hoteli delati Lahom štafaže, se bo to izvrstno dalo izkoristili proli njim, in se bo dalo s tem uspešno sumničiti njih pa-trijotizem in lojalnost. Že v naprej je jasno, kako se bode ta slavnost politično fruktificirala. Nanjo se bodo sklicevali vsi tisti, ki bi slovenski narod radi prej ko prej ugonobili, češ, da je pokazala, kako je Goriška italijanska, in nanjo se bodo sklicevali Usti, ki vedno pojo visoko pesem avstrijskega patrijolizma primorskih Lahov, Slovenci pa bodo imeli poleg sramote, da so bili pri ti slavnosti potisnjeni v zadnji kot in so služili samo za štafažo, tudi še prav občutno škodo. Bil je čas, ko se je dal ta naklep laške stranke in nemške birokracije preprečiti, »Soča" je v tem oziru storila svojo dolžnost, ali 2ačete akcije ni mogla nadaljevali, ker se je izkazalo, da so se goriški slovenski klerikalci v svoji neskončni nerodnosti dali ujeti v laške zanjke, in da podpirajo la, zoper goriško slovenstvo naperjeni naklep. Zdaj je seve prepozno. Poroča se sicer, da je tu in tam kak občinski odbor sklenil, da pajde s žlic vladni prepovedi s slovensko zastavo na slavnost, in to je vse hvalo vredno, pa makar se zgodi škandal, ali im« pozantnega jednotnega nastopa vsled vladnega uplivanja nujbrž ne bo. Lahi in nemški birokratje bodo dosegli svoj namen in predstavili cesarju in njegovim spremljevalcem Potemkinovo vas. Delikatnost položaja zahteva, da so Slovenci skrajno previdni, in da opuste vse, kar bi mogli njihovi narodni sovražniki v svoji zlobi tolmačiti kot demonstracijo zoper cesarja, Toda po slavnosti naj se z največjo brezobzirnostjo in t največjo odločnostjo stori vse, kar treba, da se po zasluženju pribije ta nezaslišani škandal, in da se dobi popolno zadoščenje za to slovenskemu narodu storjeno ponižanje." Tako .Slov. Narod*. In slavnosti so minule, pričeti je torej brez odloga boj za žaljeno čast slovenskega naroda, za skrunjeno pravo naše trobojnice. Mi pravimo: Trobojnica nuša, zakonito prrnana že od I. 1830., je desetletja svobodno vihrala v Gorici, ne da se je ta podrla, vihrati mora svobodno tudi zanaprej, kedarkoli se bo zdelo Slovencem potrebno. Redarslvo je poklicano, da vzdržuje red in da — v slučaju potrebe! —¦ varuje čast slovenske trobojnice. Ako bi se našel kdo. ki bi hujskal proti trobojnici, saj re-darstvo ve, kako se taka vroča kri najlože pohladi. Zastave v »Šolskem Domu" 1. 1898. so vznemirjale le znanega Braidottija, onega velikega patrijota, ki je imel ob „lutto nazional«" vso hišo črno pregrnjčno in družina je kazala »lulto* celo na obleki, — ob cesarskih slavnostih pa je stegnil skozi okno kakor za zafrkacijo jedno malo belo-modro zastavico. AH bodo rekriminacije tega moža več veljale nego ves slovenski narod? In ako se danes v Gorici primerjajo proti Slovencem kake demonstracije, je gotovo, da so sad premišljene hujskarije ali pa celo — denarja, ki prihaja iz znanih rok. Ali naj bodo taki vzroki zadostni, da se tako krvavo žali ves slovenski narod? 1 — Odgovor, komur tiče. Končamo: Žaljeni Slovenci zahtevamo takoj — zadoščenja! Zahtevamo, da se naši trobojnici ne le ne delajo ovire, marveč da se te brani z vso močjo, ki je na razpolago c. kr. oblastnijam. Dopisi. Iz Divače, dna 29. septembra 1900. (Cesar v Divači.) Danes točno ob 7V. uri zjutraj je došlo na divaško postajo Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar Franc Jožef I, Postaja je bila vsa v zastavah, prepletena z zelenjem, Pričakoval je Njegovo veličanstvo eksce-lenca namestnik Goda, okrajni glavar dr, La-harnar in drugo uradnistvo. Zbralo se je veliko ljudstva iz Divačo in bližnje okolice. Zastopane so bile 4 občine! Naklo, Povir, Lokev in Rodik, kakor tudi duhovščina iz teh občin. Najimpozantnnjfti je bil pa pogled na šolsko mladino, broječo nad 600, katero jo pripeljalo učitoljstvo iz Divače In bližnjih krajev. Ta io bila razpostavljena v dvo dolgi vrsti, na levo dečki, na desno deklice. Vsak otrok je imel zastavico. V prvi vrsti so držali isti narodne in deželne, v drugi pa cesarske. Pri zagledanju vlaka so na dano znamenje mahajo spo-zdravljali in ob jednem klicali iz nedolžnih grl čvrsti »živio", ki se je daleč razlegal ob kraške pečine. Ko je cesar izstopil in se mu je namestnik predstavil, mu je poklonila belo oblečena, uSMca, hčerka učiteljeva, Vida Bano, krasen šopek z nagovorom: Veličanstvo, sprejmite znak naše ljubezni 1" Njegovo Veličanstvo je vsprejelo lastnoročno ta dar z besedami: »Zahvaljujem se." Koj na to nagovori Njegovo Veličanstvo prvo učitelja, gospoda Ivana Bano iz Divače, rekoč: »Vi ste tu učitelj?" »»Da, Veličanstvo!** »So ti otroci vsi pod Vašim vodstvom?* »„Ne, Veličanstvo, zbrani otroci so od več šol iz okraja.* * »Lepo, lepo*. — Nato je namestnik predstavil uradnistvo, duhovščino in župane, katere je milostno ogovoril. Ko je vstopil v vlak, so zavihrale zopet zastavice, in krepki »živio* se je razlegal po sinjem Krasu. V vozu je pa Njegovo Veličanstvo z veselim in radostnim licem odzdrav-. ljalo, dokler se ni zgubil vlak vzradoščeni mladini in odraslim izpred očij. Vtis impo-zanten! irsLdUs Roman. Poljaki spisal Henrik Sienkievicz. - • Dalje.) Poslovenil Podravski. Toda on so za to ni zmenil, marveč se samo nasmehnil Viniciju ter mu začel narekovati Senekovo sodbo o ženskah: »Animal impudens... itd.« Na to ga je objel ter odpeljal v triclir.ium. II. Po jedi, ki se je imenovala zajutrek, h kateri sta naša dva znanca prisedla takrat, ko so se navadni umrje*! ljudje ?« davno naobedovali, svetuje Petronij, naj nekoliko zadrcmljeta. Po njegovem mnenju je bilo se prezgodaj za posete. Nahajajo se sicer ljudje, ki na7a"no OD*skujejo svoje znance takoj po solnčnem vshodu ter smatrajo ta običaj za stari, rimljanski. Toda on, Petronij, ga smatra za barbarski. Najprimernejše za to so popoldanske ure, vsekako pa še le one, ko solnce že zaide na drugo stran tempelja Jupiterja ka-pitolmske^a ter jame poševno zreti na Forum. Vroče je še, in ljudje kaj radi spe" po obedu. Ob tem času je kaj prijetno poslušati Sum vodometa v atriju ter po kratkem sprehodu dremati v rudeekasti svetlobi, 3e prodirala skozi cembe na pol spuščenega velarija. Vinicij mu pritrdi, na kar se jameta sprehajati m razgovarjati o tem, kar je bilo slišati novega na Palatinu in v mestu, ter nekoliko modrovati o življenju. | Na to so poda Petronij v cubicul, toda spal ni dolgo. Gez pol ure je prišel zopet na dan, ter podrgnivši si! roke in senci z duhtečim oljem, je dejal: »Sodaj sem gotov.* Kosilnica je že dolgo čakala ; zattf sta so vsedla in se dala odnesti na Vicus Patricus k Aulijevi hiši. Petronijevo stanovanje se je nahajalo na južni strani Palatina, poleg tako imenovano Oarinae; najkrajša pot tjekaj je držala čez Forum, toda Petronij se Je hotel ob enem pomuditi nekoliko pri dragotinarju Idomenu; zato je naročil, naj ju sužnji ponesd čez Vieus Apollinis in Forum proti Vicusu Sceleratusu, na čigar voglu je bilo polno raziičnih krčem. Orjaški zamorci so dvignili nosilnice ter se podali na pot; pred njimi so šli sužnji, imenovani pediseque. Petronij je molčal nekaj časa, držeč si duhteče roke pred nos. Zdelo se ti je, da nekaj premišljuje; čez nekaj časa pa je dejal: »Dozdeva se mi, da bi tvoja izvoljenka, ako ni sužnjica, smela zapustiti Plaucijev dom ter se preseliti v tvojo hišo. Obdal bi jo z ljubeznijo, obsipal z bogastvom, kakor jaz svojo oboževano Ohrizotemido, katere pa sem, med nama rečeno, tako sit, kakor ona mene.« Marko otrese glavo. »Mari ne?« vpraša Petronij. »V najhujšem slučaju bi našel pokroviteljstvo pri cesarju, ker smeš biti zagotovljen, da bi bil po mojem vplivu naš Rudeče-bradec na tvoji strani.« »Ti no poznaš Ligije«, odvrne Vinicij. »Toda, dovoli mi, da te vprašam, ali jo ti poznaš drugače nego samo na videz ? Ali si govoril ž njj ? Ali si jej priznal svojo ljubezen ?« »Videl sem jo najpoprej pri vodometu in potem sem jo še dvakrat srečal. Vedi, da sem stanoval ob Času svoje nezgode v Aulovi hiši v stranski vili, določeni za goste, in da radi izpahnene roke nisem mogel sep*i k skupni mizi. Še le zvečer onega dn6, ki sem ga * odločil za odhod, sem srečal Ligijo pri večerji, toda nisem mogel spregovoriti ž njo ni besedice. Moral sem poslušati Aula, ki je pripovedoval o svojih zmagah, katere je dosegel v Britaniji, a potem o propadu malih gospodarstev v Italiji, kateremu je še Licinij Stolo hotel opomoči. Sploh ne vem, ali zna Aulo govoriti o čem drugem, ter ne pričakujem, da začujem od njega kaj drugega, k večjemu, ako le hočeš, o popačenosti sedanjega sveta. Oni rede* fazane v kurnikih, pa jih ne jed<5, ker si mislijo, da se za vsakim snedenim fazanom približuje konec rimske moči. Vdrugič sem jo srečal pri vodnjaku na vrtu, držečo v roki rogozo, katero je namakala v vodo ter škropila ž njo okrog stoječe irise. Poglej moja kolena! Herakleia pozivam za pričo, da se niso tresla, ko so šli naši oddelki proti množici Partov, toda trepetala so ohdi pri vodnjaku. Ves zbegan, kakor kak dečko, ki še nosi bullo na: vratu, sem jo prosil samo z očmi, naj mi prizanese in dlje časa nisem mogel spregovoriti niti besedice,« Petronij ga pogleda nekako zavistno. »Srečen človek!* mu reče. »Ako bi svet in življenje bila tudi najslabši, jedno ostane v njima vedno dobro — mladost!« Čez nekaj časa ga vpraša: »Ali res nisi spregovoril ž njo?« »Seveda. Ko nekoliko pomislim, sem ji rekel, da se vračam iz Azije, da sem si pa ondi pred mestom izpahnil roko ter dokaj trpel radi tega, toda v tem trenutku, ko moram zapustiti to gostoljubno hišo, vidim, le Brd, dne 26. septembra. — (S h o d »Sloge* v Bfljank) — BneSk t. m. je bil zopet sklical Gregorčič zaupni shod, ko-jega so se smeli udeležiti le povabljeni, in sicer tacaš v Biijani. Med zborovanjem se je pridružil zborovanju tudi g. učitelj iz Višnje-vik3. Po dovršenem govoru g. poslanca se je omenjeni g. učitelj priglasil za besedo ter govoril v dostojnem tonu nekako tako-le: Goriški Slovenci imamo v državnem zboru 21/« zastopnika (Gregorčič Coronini in Don Zaneti) a, žali Bog, edini gosp. dr. Gregorčič je slovenskega jezika zmožen, da lahko podaja ljudstvu sporočila o delovanju v državnem zboru; zato je pač obžalovanja vredno, da gosp, doktor prireja le zaupne shode in je vstop dovoljen le vabljencem. Tudi ue-vabljenci imajo svoje potrebe in pritožbe in zato prosi, da se to obžalovanje zabilježi v zapisnik. (Hrup! Ven ž njim! Dajte mu!) Sicer pa se je bila razvila žt;ahna zahrbtna agitacija proti omenjenemu gosp. učitelju takoj, ko se je prikazal na vratih. Ko se hrup poleže in mu je bilo dovoljeno govoriti, je govoril dalje o zapuščenih Bricih, kako malo se na nje ozirajo poslanci, in pripomnil, da ako se tudi do Gregorčiča obrnejo, odgovora ne udobijo. — Med govorom hrup, kakor prej, a dvomljivi življi so se grupirali za govornikovim hrbtom. Ko je Klavžar odgovarjal, kaj je vse že izvršeno »od 30 let sem« (češ to je delo Gregorčiča in Coronini-jevo), on je završil, da mi ne pustimo naših poslancev žaliti, »da war der Teufel los". Gosp. učitelj se poda k predsedništvu in dr. Gregorčiču ter zahteva, da jamčijo za varnost njegove osebe, on da bode odgovarjal g. Klavžarju. Ker mu niso tega zagotovili,, se je izrazil, da smatra ta zbor za .nekak surov« — Butni Prvi je skočil izmed ospredja proti njemu dr. Gregorčič. »Vi ste surov!" je zarjovel vanj. Gregorčič je tako zazjal, da bi Gahej lahko smuknil v njegova široko odprta usta! Ozadje se je vzdignilo in suvali so ga iz dvorane in še na dvorišču ga je držalo kakih n do 14 rok. To je bil slavni pojav! Česa in čegar? Sodite! Sploh so se značaji pokazali v svoji jasnosti. Ta »manifestacija4 je odkrila mnogo, kar se je poprej skrivalo pod haveloki, častnimi naslovi in različnimi suknjami. Dnute in razne novice. Cesar Frane Jožef I. ˇ Gorici. — Zadnjič že smo poročili na kratko, kak je bil vsprejem cesarja v soboto, danes pa hočemo podali točnejšo sliko bivanja Njeg. Veličanstva v Gorici. Cesar se je pripeljal v Gorico v soboto zjutraj ob 9. uri, kar so naznanjali streli iz lopov na gradu. Na peronu kolodvora so stali samo častniki in jedna kompanija vojakov. Skozi njihovo sredo je šel cesar v Čakalnico, kjer ga je čakal deželni glavar dr. Pajer, župan dr. Venuti in dva podžupana Bombig in dr. Fratnich, zastopniki političnih oblastev in visoki vojaški dostojanstveniki. Najprvo ga je pozdravil deželni glavar dr. Pajer v imenu dežele, potem pa goriški župan v imenu mesta. Oba sta govorila italijansko, in cesar je na ogovor Župana odgovoril, oziroma čital, italijansko. Ko se je prikazal izven kolodvora, je zasvi-rala mestna godba cesarsko himno, zbrano ljudstvo ga je pozdravljalo z »živio*- in ,evviva*-kiici, in cesar se je odpeljal v mesto po tistem vsporedu, kakor je bit naveden v »Soči«. Ustavil se je potem pri odru tik gimnazijskega poslopja, raz kateri so ga pozdravljale dame z robci že od daleč, ko so ga zagledale. Zupanova hčer mu je podala šopek -cvetlic, za kar se je zahvalil italijansko; šopek je držal nekaj časa v roki, potem ga je izročil svojemu adjutantu. Od tam se je peljal po Šolski ulici v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer ga je pričakoval kardinal dr. Missia z dohovništvom. Po izvršeni cerkveni slav-nosti s »Tedeumom* je bilo na vrsti pregledovanje in defilovanje vojaštva, zbranega na Travnika, to je domobranci in tukajšnji 47. pešpolk; navzoči so bili tudi veterani tik studenca. Ko je stopil cesar lahkih korakov iz cerkve, je šel ob vrstah postavljenih vojakov, in sicer čilo in čvrsto. Ko je skončal pregledovanje, je dal znamenje za defilovanje, in isto se je izvršilo, kakor običajno z godbo na čelu. Na to je šel cesar v poslopje okrajnega glavarstva do tje, kjer so bile zbrane zopet one g.čne in gospe, ki so ga pozdravile z odra tik Ribjega trga. Ko je vstopil v palačo, so zadoneli topovi z gradu. Za njim so šli v pahčo župani, deželni glavar že naprej in tudi kardinal. Zbrali so se v vrtu, kjer je bil napravljen prestol. Ko je cesar zasedel prestol, se mu je približal deželni glavar ter mu je izročil v nemškem jeziku spominsko svetinjo. Cesar jo je vzel v roke, ogledal, pokazal svoje zadovoljstvo ter jo oddal adjutantu. Potem se je zahvalil dež. glavarju. Na to so mu bili predstavljeni župani in deželni poslanci ter kardinal. Ljudstvo je tačas zvunaj klicalo »živio« in „evviva\ vsled česar se je približal cesar ter salutiral opetovano. Ob dveh popoludne je bil sprejet v avdijenci kardinal dr. Missia, kapitelj, klerus, dostojanstveniki in zbor častnikov, na to deželni odbor, tržaški župan dr. Sandrinelli, deputacija istrskega deželnega odbora, depu-taeija plemstva, župan goriški, načelniki ob-lastnij v Primorju itd. Ob 3.35 se je odpeljal cesar iz svoje rezidence proti deželnemu odboru, kjer so odkrili spominsko ploščo. Ko je prispel cesar na lice mesta, je bila na dano glavarjevo znamenje odkrita plošča, katero si je cesar ogledal, izstopivši iz voza, potem pa se je podal na bližnji trg ogledat si razstavo sadja. Od tam je šel v sirotišnico koncem ulice Dreossr, odkoder je šel, si ogledat vojašnico domobrancev in topničarjev. Ob 6. zvečer je bil obed, katerega so se udežili raznoteri višji dostojanstveniki. Ob 8. je pričela splošna razsvetljava, na kar je bilo konec slavnostnega sporeda za soboto. V nedeljo v jutro ob 7. uri se je peljal cesar v Št. Peter v Gorici, kjer je obiskal grob svojega vzgojitelja grjfa Coroninija. Ko se je vrnil v Gorico, se je peljal na Koren v Altemsovo palačo, pogledat deželni muzej, od tam se je peljal nazaj po Gosposki skozi Semeniško ulico v vjjaško bolnišnico. V bolnišnici je govoril z bolniki, pokusil košček pečenke v kuhinji ter se izrazil prav pohvalno o bolnišnici. Ko si je ogledal tam še depozite Ru-dečega križa, se je odpeljal nazaj v glavarstveno poslopje na Travniku, kjer so pričele avdijence. Ob 1 .je bil cesarski obed, katerega se je udeležila druga polovica deželnih poslancev, dočim je bila povabljena prva polovica prejšnji dan, in prav malo drugih dostojanstvenikov. Ob 3*/» se je dvignil cesar, ki je bil v obleki majorja svojega 1. pešpolka, ter se je podal na kolodvor, spremljan od nebrojno,živio" in »evviva"-klicev F Na kolodvoru v čakalnici so bili deželni glavar, vsi deželni poslanci, kardinal itd. Župan ga je pozdravil v imenu mesta, cesar se je zahvalil kratko istemu kakor dr. Pajerju za sprejem. Ob jednem je rekel, da želi, da bi deželni poslanci obračali svojo delavnost na interese dežele. Navzoča sta bila na kolodvoru tudi Franc grof Coronini in baron Calice, poslanik iz Carigrada, katerima je podal cesar roko. Edino ta dva sta bita tako odlikovana. Ko se je začel premikati vlak, je zaklical grof Franc Coronini trikrat »hoch« m navzoči za njim. Vlak je potem oddrdral z nenavadno hitrostjo. Razsvečava v soboto zvečer je bila prav impozantna. Vse hiše so blestele v razsvečavi ob mnogobrojnih vihrajočih zastavah, na ulicah pa je bilo ljudstva, da se je kar trlo, zlasti še na Travniku, kjer so svi-rale godbe, ki so poprej šle tudi okoli mesta ob ogromnih »živio«- in „evviva"-klicih ter spremljane z lampijončki. Grad je bil kaj veličastno razsvetljen; rudeči in višnjevi ogenj mu je dajal nekaj impozantnega. Krasen je bil na primer tudi studenec na Travniku ob neštetih vrelcih z mično svetlobo. Tudi v okolici so bile razsvečave, sv. Gora pa je bila prjveč v temi, da se ni videla razsvečava tako, kakor drugače. Varnostne odredbe, ko se je peljal cesar v Gorico, so bile tudi v Ljubljani velikanske. Po bližnjem hribovju, zlasti po Golovcu in po Tivoliju so lovili sumljive osebe. Vsa železniška proga, kar je iste ob mestju, je bila zastražena z redarji, na kolodvoru pa so stali orožniki. Slično je bilo na celi črti od Ljubljane dalje, kjerkoli se je bližal vlak naseljenim krajem. — Varnostne odredbe v Gorici od sobote jutra dalje so bile velikanske. Vse redarstvo, par stotin, je bilo na nogah. Cez Travnik se ni smelo še ob 7 V,. Po ulicah, koder je šel cesar, so bili postavljeni rezervisti-vojaki, največ iz okolice, ki so delali špalir ter pazili na red. Druge ožje ulice kakor Raštel, Gosposka utica itd., so bile zastražene in zaprte, kadar se je peljal cesar po njih. Tačas so morali zapreti krčme in vse veže, v prav malih distancah drug od drugega pa so stali redarji, strogo pazeč na okna; na ulici ni bilo nobenega človeka. Ko se je cesar odpeljal, so skrbeli za varnost istotako kakor pri prihodu. Ob železniški progi pa je bilo vse v službi. Čuvaji, njihove žene, zanesljivi kmetje, orožniki itd., vse je stražito in pazilo, da se kaj ne pripeti. Dvorni vlak je vozil nenavadno hitro, tako zlasti pri prihodu v Gorico in pri odhodu iz mesta. Odredbe so bile pač tako velike, da je bilo skoro izključeno, da bi se moglo kaj pripetiti. Cesar na Nabrežlnf. — Dohod cesarskega vlaka je bil napovedan še le za 4 uro in 56 min. popoludne, ali trla se je že ob 3. uri kakih 3000 oseb broječa množica pred kolodvorom. Vstop na peron so začeli dovoljevati ob 37*i in sicer najprej društvom. Na desni strani glavnega vhoda so stali pevsko društvo »Nabrežina" s svojo krasno zastavo in veteranska društva. Tudi nekaj patrijotiških tržaških društev se je udeležilo cesarjevega sprejema. Dvorni vlak je prispel ob napovedani uri in zagrmeli so topiči, godba je svirala in tisoč in tisoč grl je navdušeno klicalo »živio*. Med burnimi »živio*-klici so se zgubljali »evviva« tržaških društev, kakor posamezen krik med vrvenjem nevihte in vzburkanega morja. Cesar je vidno ganjen stopil iz voza, ter se podal na desno krilo, kjer so stale deputacije, ter si dal predstaviti predsednike društev. V sredini je stal tudi g. Ivan vitez Nabergoj, katerega je cesar odgovoril in izrazil upanje, da se vidita zopet na Dunaju. Ko si je cesar dal predstaviti predsednike laških društev, je nastala naenkrat tišina in zadonela je v mogočnih akordih cesarska himni, izvajana po pevcih »Nabrežine* in »Skale" iz Sv. Križa. Takoj se je cesar podal k pevcem in poslušal krasno izvajano himno. Po dovršenem petju si je cesar dal predstaviti predsednika društva »Nabrežina" g. Caharijo in ga milostno odgovoril. G. Caharija je po slovenski odgovoril, konCavši z besedami: »Kličem Vašemu Veličanstvu dobro došlico na naših slovenskih tleh." Zahvalivši se namestniku za pojave udanosli, je cesar stopil v vlak, ki se je pomikal s postaje, spremljan po burnih ovacijah množice. Cesar je stal pri oknu in se zahvaljeval množici, ki je vsklikala, dokler ni vlak izginil v daljavi. Nagovor župana na kolodvora. — Župan dr. Venuti je nagovoril cesarja ob prihodu na kolodvoru tako-le: »Posvečeno Veličanstvo! S prekipečim srcem spolnujem prečastečo me nalogo, ko v imenu prebivalstva te zveste Gorice pokladam Vašemu Veličanstvu najudaneji in najiskreneji pozdrav. S tem pozdravom spajam izraz najtopleje hvaležnosti za to, da ste blagovolili, Vaše Veličanstvo, skazati nam milost, da je naše mesto deležno Najvišjega obiska. Neizbrisno so v spominu tega zvestega prebivalstva letnice 1857., 1862., 1875. in 1882., ki združene z najdražjimi spomini in najslavnejšimi sporočili, prehajajo od očeta na sina. Tem se gotovo pridruži današnji osrečujoči in vroče zaželjeni dan, ko nam bo dano ob navzočnosti Vašega Veličanstva obnoviti sveto vez, ki nas Že 400 let druži z Najvišjo slavno hišo. Blagovolite, Vaše Velič., vsprejeli iz srca tega zvestega prebivalstva izvirajoče pojave radosti In globoke udanosli. Blagovolite tudi to mesto, ki je ponosno in presrečno, da more med svojimi zidovi ohraniti Vaše Velič., in ki od milega in slavnega vladanja Vašega Velič. pričakuje rast in procvit, osrečiti z milostnim pogledom in mu podeliti Najvišje varstvo !• Cesar je čital odgovor po italijanski: »Odkrilo me je razveselilo, da sem mogel o tem pomembnem povodu po daljšem času priti v to lepo glavno mesto, od čegar prebivalstva sem vedno dobival mnoge dokaze zveste ljubezni in udanosti. Prepričan sem, da tudi to pot najdem ista lojalna eutslva, v katerih se je mesto Goriško vsikdar čutilo jedno z vso deželo, in se hočem torej rad pomu liti med Vami in se veseliti na kultu-relnih napredkih tega mesta, kateremu ostane vsikdar naklonjena moja vladarska skrb." Fotograf gosp. Jerkld je napravil o obisku cesarja jako lepe razglednice in slike, ki predstavljajo 18 momentov z najrazličnejših krajev, kjer je bil cesar. Slike in razglednice so jako lepe in ukusne, zato priporočljive toli občinstvu, kolikor posebno onim, ki so se udeležili slavnosti, zlasti županom. Slike in razglednice se prodajajo po primerni ceni. »Živio* — prepovedmi. — Med tistimi damami, ki so pozdravile cesarja ter bile potem v glavarstveni .palači na Travniku, je bilo tudi nekaj Slovenk, ki so klicale seveda »živio«! To pa laškim damarn ni bilo všeč, in v glavaratveni palači jim je vzrascl greben, da so zahtevale, da se ne sme klicali »živio", marveč le »evviva", k večjemu - „lioch*. — Tako duše slovenstvo povsodi, in mi naj bi to vse mirno in- potrpežljivo gledali ?! Ne in ne I V Ljubljano! — Tržačanje pojdejo v nedeljo na umetniško razstavo v Ljubljano. Zvečer bo slavnostna predstava v gledišču (Opera »Nikola Zrinjski", v kateri je oni sloveči zbor »U boj!") — Nekaj Goričanov pojde že na predvečer, nekaj pa z brzovla-kom in poštnim isto jutro. Kdor more, naj gre, da nas bo več zastopnikov goriških Slovencev ! Barona Loeatelllja zadela kap. — V petek zjutraj se je peljal po Corm znani veleposestnik in laški deželni poslanec baron Locatelli iz Kormina. V bližini kavarne »Corco" seje kočijaž slučajno ozrl nazaj, in videl, da je gospodar omedlel. IMivil je ttkoj vo*. in barona so nesli v bližnjo Schobertovo vilo. Tamkaj je dobil prvo zdravniško pomoč. Odpeljali so ga potem na njegovo stino-vanje, kamor je došel tudi dr. Fratnich, da mu pomaga. Baron Locatelli je v soboto po noči umrl v vili Teufenbachovr. Poslanec je bil 19 let. Prepeljejo ga v Kortnin. Pokojni Locatelli je bil izmed zmernejših Udijanov in odtujen irredentiškenm gibanju; zato pa ni bil nič prav posebno čislan med drugimi italijanskimi veljaki. Bil je preveč »Avstrijak"! Dr. Turna pred sodnljo. — Citateljem našim so gotovo še v živem spominu dogodki na zadnjem občnem zboru »Goriške da je tukaj trpljenje slajše, nego kje drugje veselje,! ter bolezen dokaj cenejša nego kje drugje zdravje.! Ona je istotako zbegana poslušala moje besede, pobe-sila glavo ter risala nekaj s svojim trsom po žoltem pesku. Na to je dvignila oči, še enkrat pogledala one načrtane znake, še enkrat obrnila pogled va-me, kakor da me je hotela nekaj vprašati, na to pa je zbežala urno kakor plašna srna.« »Ali ima Jepe oči ?« »Kakor morje, in kar vtonil sem v njih, kakor v morju. Verjemi mi, da je Arhipciag manj moder. Čez nekaj časa je pritekel mali Plaucij ter me nekaj vprašal; toda nisem razumel, kaj hoče.« »O Athene!« zakliče Petronij, »snemi temu mla-de:dču raz oči zaveso, katero mu je privezal Eros, ker sicer si razbije glavo ob stolp v svetišču Venere I« Na to se obrne k Viniciju. »O, ti pomladni popek na drevesu življenja, ti prva zelena vejica vinograda. Namesto k Plauciju imel bi te dati odnesti h Gelociju v šolo za neizkušene mladeniče.« »A kaj hočeš prav za prav?« »Kaj je načrtala na pesku? Ali ime Amora, ali srce, prebodeno z njegovo pušico, ali kaj takega, iz česar si mogel spoznati, da so Satiri že šepetali tej vili na ušesa razne tajnosti življenja ? Kako, da nisi pogledal onih znakov?« »Dalje nosim togo, nego si misliš«, odvrne Vinici j, in predno je pritekel mali Aulo, sem one znake skrbno pregledal. Znano nam je, da grška in rimska dekleta rišejo na pesek priznanje, katerega jim usta nočejo izgovoriti... Toda ugani, kaj je narisala ?« »Ako je bilo kaj drugega nego to, kar sem že imenoval, pa ne uganem.« »Ribo!« »Kaj praviš?« »Pravim: ribo. Ali mar naj pomeni to, da se v njenih žilah pretaka hladna kri ? Ne vem i Toda ti, ki si me krstil za pomladni popek na drevesu življenja, veš gotovo pogoditi, kaj pomeni to znamenje ?« »Carissime! obrhi se s tem vprašanjem na Plinija. On ve\ kaj so ribe. Ko bi še živel stari j Apieij, ta bi ti tudi vtegnil kaj povedati, ker je pojedel v svojem Življenju več rib, nego jih more obseči pristan neapolski.« Daljši razgovor jima pretrga trušč na glavnih ulicah, kamor so ju zanesli nosači. Cez Vicus Apollinis so krenili na Forum Romanum, kjer se je zbrala v lepem vremenu pred solnčnim zahodom množica po-hajkujočih ljudi j, ki so se sprehajali med stebričjem, pripovedovali si novice, ali pa jih poslušali, ogledovali nosilnice znamenitih Ijudij ter konečno ocenjevali izložbe zlatarjev, knjigarjev in drugih prodajalcev, katerih je bilo polno v poslopjih, obkoljujočih širni prostor proti Kapitolu. Po jvica Foruma je bila že pogreznena v senco, med «'*n ko so se lesketali vitki stebri više stoječih tempi ' |ev v solnčni svetlobi pod lazurom, me taje dolge sen > na mramornasti tlak. Bilo jih je polno, toliko da se ti, a gubil pogled med njimi kakor v gozdu. Zdelo se ti je, da je vsem tem stavbam in stebričju pretesno v tej skupini. Kopičile so se druga nad drugo, raztezajo se na desno in na levo, a v sredini in na straneh pa se je stekala človeška reka ; množice so se sprehajale pod oboki bazilike Julija Oezara, druge so sedele na stopnjicah Kastora in Poluksa, brnele mimo tempelj a Veste, podobne na tem prostornem mramor- nastem tlaku roju pisanih metuljev aH raznobarvnih kukcev. Od zgoraj so dohajale čez orjaške stopnjice od strani tempelja, posvečenega »Jovi optimo, maximo«, nove tolpe. Ponekje so poslušali govornike, tu pa tam se je začul krič prekupnikov, prodavajočih vino, ali vodo, pomešano s smokvinim sokom, krič mazačev, prodajajočih čudovita zdravila, vražarjev, ki so odkrivali izgubljene reči, in krič onih, ki so razlagali zanje. Semtertje so se mešali s tem truščem in kriki glasovi pljunke, egiptovskih tamburic in grških piščalk Tu pa tam so bolehavi, pobožni, ali s skrbmi obloženi ljudje nesli v tempelj Žrtve, Med množico so se vse-dale na mramornasti tlak tudi tolpe golobov, pobiraje nasuto zrnje, ki so časih truščno kvišku zleteli, spuščaje se zopet drugje na prazen tlak. Včasih pa je stopila množica vsaksebi pred no-silnicami, v katerih so bila videti lica odličnih žen aH pa glave senatorjev in vitezov. Kaznojezična množica je izgovarjala na glas njih imena z dostavki pohvale ali graje. Med temi množicami so se sprehajali s počasnimi koraki oddelki vojakov ali stražnikov, skrbe-čih za poulični red. Grški jezik se je čui povsodi tako pogostoma kakor latinski. Vinicij, M že davno ni bil v mestu, je z veliko radovednostjo opazoval te človeške roje in ta »Forum Romanum«, ki je gospodaril nad celim svetom, in kateri je bil od njega tako obkoljen, da ga je Petronij, ko je pogodil misli svojega tovariša, imenoval »gnezdo Kvirita — brez Kvirita«. Mestni živelj se je izgubljal zares v tej velikanski množici, sestavljeni iz vseh narodov in vseh plemen. (Dajje pride) ljud. posojilnice". Klerikalci so- z nekako samozavestjo in prikrito zlobo pripovedovali v svojih listih »Gorica- in »Primorski List", da bo o teh dogodkih govora še pred sodnijo, in da torej pereče vprašanje o tem našem prvem denarnem zavodu še ni rešeno. Pričakovali so, da jim pojde sodnija na roko, kakor jim je šlo državno pravdništvo. Državno pravdništvo je namreč res napravilo obtožnico* -proti dr. TamrtK-**^ "tožite »o.,§hLS^ zadružnega zakona. Taka obtožba Je v Avstriji prva, odkar imamo zadružni zakon. ReC je kratko ta-le: V ravnateljski seji 520. aprila t. i. je dr. Turna zahteval, da se sprejmejo vsi tisti novi člani, ki so pristopili po 22. februvarju t. L*,ka soJkterikaUii zastopniki sprejeli v ravnateljstvo celo vrsto svojih somišljenikov in menili, da že imajo s tem zagotovljeno večino. Glavni agitator dr. Kos je hotel z obstrukcijo preprečiti glasovanje_in je zapustil _sejo,da so ostali le predsednik, denarničar Kopač in Franjo Fer-fila. Pri glasovanju je" bil proti samo Ferfila in novi člani so bili pravilno sprejeti. Ker je Fr, Ferfila pozneje tajil, da bi bil pravilno glasovat, marveč trdil, da ni hotel glasovati ter sejo zapustiti pred glasovanjem, so napravili dr. Kos, dr. Gregorčič, dr, Franko, prof. Berbuč, dr, Pavlica e tulti quanti, nič manj in nič več, nego kazensko ovadbo, da je dr. Turna falzifikoval zapisnik in s tem zadružni register. Proti tajitvi g. Fr. Ferftle pa so odločno trdili veljavnost seje pred« sednik, denarničar Kopač in uradni vodja Sliikelj, ki so bili jedini pri seji navzoči izven Fr, Ferftle. Državno pravdništvo seveda ni verjelo trditvam teh 3 gospodov, pač pa Ferftli in rta podlagi njegovih trditev podalo obtožnico, kakor smo povedali. Včeraj je bila f3rej glavna razprava in dr. Turna je sedel na zatožni klopi. Tbdit kterikalni spletkarji so dobili bal s to razpravo nepozabno zaušnico, in dr. Turna je dobil sijajno zadoščenje. Po 4 urni razpravi je sodni dvor odklonil obtožbo v polnem obsegu, oprostivši dr. Turno popolnoma in podavši mu z razlogi, ki so razsodbo utemeljili, popolno zadoščenje. Sodni dvor je spoznal, da Fr. Ferfila ne more biti večjega zaupanja vreden, nego vsi 3 ostali gospodje, ki so njegove konfuzne izpovedne pobili z jasnimi odgovori. Več utegnemo spregovorili, kajti imeli smo stcnograf.i, ki je vsi točno zabeležil; danes rečemo samo, da sta se gg, dr. Kos in dr, Franko jako potrudila, da bi dr. Turna bil obsojen. Dr. Kos je celo pod prisego samega sebe postavil na laž v prav bistveni točki, na katero je državni pravdnik polagtl več važnosti, nego na Ferfilovo izpoved. Trdil je namreč, da v seji 20. aprila t I. dr. Turna ni čital imen pristopivših članov (kar se sicer ni nikdar godilo), tako da on niti ni vedet, kdo so ti, ki hočejo pristopiti, in aH so sposobni ter vredni, da bodo člani tako važnega denarnega zavoda. Dr. Kos se je tu sila ujel v svoji gorečnosti. Mi namreč vemo, da je tičal vsaki dan v posojilnici ter iz dnevnika izpisoval pristopivše člane, da je poročal nasprotnikom in delal statistiko glasov obeh strank. Ko je izpovedi že dokonča! in ga je hotel predsednik že odpustiti, je pa g. dr. Kos pozabil na to svojo pregorečo izpoved in je potegnil iz žepa listič, na katerem je imel zapisano natančno Število novih članov, sprejetih v rečeni seji. Imel je seštetih celo natančno število deležev ter koliko bi jih pripadalo naši stranki, koliko njegovi in koliko bi jih bilo dvomljivih. Državni pravdnik pa je celo v svojrm govoru haglašal le prvo izpoved, češ, kako nepravilno je postopal dr. Turna. Taka gorečnost kaže g. dr. Kosa v jako čudni luči, in zato zahtevamo, da se jej da tudi jedino pravi odgovor. (Več pride.) Nemška obtožnica. — Včeraj je bila prečitana proti dr. Turni — nemška obtožnica. In zakaj? — Ko jr preiskovalni sodnik odnesel 28. aprila vse važneje knjige iz posojilnice* je stopil dr. Turna — dasi nepozvan — k njemu, da mu pojasni stvar. Ker se pri g. Mu si ni s slovenščino traii dragi čas, predno se pride do čistega, in lutj; zapisnikarji niso znali slovenščine, je dr. Stranskega. Ne bomo citovali, ker bi navajali to, kar so pisali »Radikalni Lusly*. Skratka: zanimivo je in pa poučno, vedeti to dejstvo, zlasti z ozirom na pisavo naših klerikalnih glasil »Gorice', »hrim. Lista", »Slovenca* itd., ki trobijo, da Krščanski socijalizem napreduje povsod. Krščanski socijalizem se na primer na Češkem niti ne pokaže na dan, na Moravskem se skriva za katoličanslvo, na Nižjeavstrijskern za — anlisemite. In pri nas pa za klerikalce. Samostojno se ne upa nastopiti, ker ni za to! Dr. Pavlica, zapomnite si to!! .Mala kopica razgrajačev zadostuje, da onemogočijo vsak javni shod". Tako je govoril dr. Gregorčič na zaupnem shodu v Biljani. Prav je povedal. »Mala kopica razgrajačev" je bila dosegla v Dol. Vrtojbi, da je bil javni shod pred svojim pravim koncem zaključen, »mala kopica razgrajačev" je prepodila v Dulovljah javen shod, da se je moral vršiti zaupni, in stično lahko povsodi »mala kopica razgrajačev* doseže. Tisto »malo kopico* tvarjajo pri nas duhovniki-razgrajač: ala Roječ et consorles z opitimi nezavedneži. Taki so nastopali doslej tam, kjer se je šlo zato, razgnati javen shod. Zalo priznanje o moči »male kopice razgrajačev* smo dr, Gregorčiču hvaležni, ker le potrjuje naša poročila, da »mala kopica razgrajačev* je nastopila tu in tam ter razgrnila shod, ob jednem pa tudi potrjuje, kako grdo lažnjiva sta »Gorica* in »Prim. List*, ki proslavljata »malo kopico razgrajačev* kot večino shoda ter potem Sažcta v svet, da shod se je po veČini izrekel proti »narodno-napredni stranki*, kar potem prežvekuje ljubljanski .»Slovenec* s posebno slastjo. — »Mala kopica razgrajačev* na sploh pa dela res čast naši klerikalni bandi.... O slavnostl In o rečeh, ki stoje ž njo v zvezi, nismo mogli za danes priobčiti vsega. Zato storimo to v prihodnjih dveh številkah tega tedna. Komur je morda. znan še kak zanimiv slučaj, naj ga blagovoli sporočiti. Popravek. — Na prvi strani v drugem predalu uvodnega članka je Citati v prvi vrsti namesto prve besede »septembra* — oktobra, kar so naši p. n. čilatelji pač že sami uganili. Razgled po svetu. Voditelji nemške štajerske konservativne stranke so izdali volilni oklic, v katerem pravijo, da stranki bo vodnica tudi v prihc inosti vsestranska pravičnost, da bo delala na to, da se ublažijo obstoječa narodna nasprotja, ker ima po njenem mnenju vsa dosedanja gonja le ta namen, da se pripomore cerkvi in ljudstvu sovražnemu liberalizmu zopet do nadvlade. Seveda ostane stranka zvesta svojemu nemškemu programu. Potem že vemo, kje smo, in vemo, da besede o ublaženju nasprotja so le puhla fraza, katero olepšujejo še »cerkev* in »ljudstvo* pa »liberalizem*! Volilno gibanje na Štajerskem. — V Celju v »Narodnem domu" je bil včeraj shod zaupnikov, da se dogovore o programu in o kandidatih za bližnje državnozborske volitve. Kar se tiče volitev v mestni skupini Celje-Brežice, so Nemci v škripcih. Lela 1897. je ostal slovenski kandidat dr. Juro Hrašovcc v manjšini le s 132 glasovi, od katerih pa je sodnija spoznala neveljavnih še 48. Torej so imeli Nemci večine Je 84 gtasov. Razmere v teh krajih so se obrnile na dobro Slovencem v poslednjem Času, in zato so Nemci boje, da zgube ta mandat, kateri je imel dr. Pomrncr. Ali glej, tu se dogaja nekaj, kar vzbuja med Slovenci največjo indignacijo. Višje deželne sodnije predsednik grof Gleis-pach namerava poslati v Celje, da so učč slovenščine, večje število nemških avskultantov, 30 do 40. Ti nemški avskultantje ostanejo za časa volitev v Celju, in ker imajo volilno pravico, bodo glasovali, in sicer gotovo ne za slovenskega kandidata! Na tak lep način bi se pomnožilo število nemških glasov v Celju! Ako se to res zgodi, tedaj bo ločin, ki zasluži tako obsodbo, katere niti zapisali ne smemo! Masarykova stranka (češka ljudska stranka) je sklenila, kakor poročajo iz Prage, da njem pristali v onih krajih, v katerih kandidujejo socijalni demokratje, glasujejo za nje in se tudi deležijo priprav za volitve. NeinSkl krščanski socialisti so izdali svoj volilni oklic, kateri je označen najbolj v besedah: »Gut deutsch, gut christlich, gut čsterreichisch.« Med njimi in nacijonalci je mnogo nasprotstva radi medsebojnega podpiranja posameznih kandidatov. Pred vsem zahtevajo krščanski- socijalisti za se peto kurijo v Gradcu, katero so zadnjič dobili socijalni demokratje le s pomočjo nacijonalcev. Ministerska konferenca v Poznanja. — Kakor smo že poročali, je bila v Poznanju na Pruskem konferenca pruskih ministrov. Sodelovalo je: štirje ministri, osem komisarjev ostalih ministerstev in državni tajnik za notranje posle. Konferenca se je bavila z vprašanjem, kako naj se ojači nemštvo proti Poljakom, kateri vedno napredujejo, zahtevajoč dvojezičnost iztočne pokrajine Pruske. Neki nemški list piše: Nepobitna je resnica, da poljski element napreduje znatno, da doseže dvojezičnost. Nemško posestvo in nemška obrt sta prešla v poljske roke. Dobro bi bilo izvedeti, od kod prihaja tako ogromno denarja za polonizacijo. Zviti ti Nemci I Kar nakrat govori o polonizaciji, ker jim ni moč, ponemčiti Poljake kar čez noči Parobrod se Je potopil. - Neka velika trgovska tvrdka na Reki je dobila brzojavko, katera potrjuje vest, da se je v bližini Capetowna v južni Afriki potopil angleški parobrod »Suffolk«, kateri je vkrcal na Reki 980 konj. Osobje ladje se le rešilo, dočim so konji in parobrod potonili. Parobrod je bil last nekega angleškega društva in je bil letos narejen v Suderlandu, Tajnosti transvaalskega arhiva, ¦¦ Kakor znano, je zahteval nedavno angleški Ust »Times* od angleške vlade, da zapreči, da ne ponese Kroger iz južne Afrike v Evropo državnega arhiva in državnih novcev, Angležem so listine toga arhiva jako na srcu, in čul se je glas, da hoče Anglija ujeti ho-landsko vojno Indijo, v kateri se bo vozil Kruger v Evropo. V tem arhivu se nahajajo baje listine, katere bi mnogo, tudi najvišjih angleških dostojanstvenikov, kompromitovale. Iz Bruselja pišejo, da so v arhivu listine, katere kompromitujejo celo osebe v bližini krone. Državni arhiv dokazuje baje tudi, da je južnoafričanska vojna delo nekaterih visoko stoječih londonskih gospodov, kateri m jo skovali iz zasebnih interesov! Kitajska vojna. — (Poročilo 28. in 29. sept.) Iz Hongkonga javljajo, da so Kitajci in boksarji napadli vasi v okolici mesta Kanton. Požgali in pomirili so vse, kar jim je prišlo pod roko. Katoliško cerkev v Toka-nikangu so razdrli in onečastili so pokopališče tujcev. Kitajski dostojanstveniki, kateri so sedaj na dopustu, baje podpirajo to vstajo. — Iz Šangaja javljajo, da je dosedanji podkralj kantonski odstavljen. Na njegovo mesto je prišel neki Li-hun-lin. Lin-hung-Čang je na potu iz Tientsina v Peking, spremljajo ga ruski in japonski oddelki, kateri ga strogo čuvajo in mu ne puste z nikomur občevati. Govori se, da je dobil Lin-hung-čang od cesarice povelje, naj zbere vse kitajske čete in naj pridobi zopet glavno mesto Peking. — (Poročilo l, in 2. t. m.) Iz Londona javljajo, da je došel vrhovni poveljnik grof Waldersee 25., Lin-hung-čang pa 29. p. m. v Peking. — - Ruski poslanik v Pekingu pl. Giors je baje povabil kitajsko cesarici« v Peking in ji zagotovil, da se ji ničesar ne zgodi. Nemški listi se temu ne ustavljajo ter pravijo, da Nemčija ne misli kaznovati cesarice, ako se odpove zvezi z boksarji in ako kaznuje vse kolovodje boksarske vstaje. Kaka zmešnjava vlada sedaj na Kitajskem in na cesarskem dvoru, dokazujejo kitajski listi sami. Citati je v njih, da je podkralj v Sangaju dobil v jednem tednu štiri cesarske ukaze, s katerimi se mu daje različne visoke nagrade in časti, a zopet druge ukaze, s katerimi se mu naznanja, da je obsojen na smrt. Rusija pošilja še vedno vojakov na Kitajsko; tako pošlje v kratkem v Kvantung jeden regiment topničarjev. Iz Petrograda javljajo, da prodirajo Rusi v Mandžuriji vedno naprej. Kitajci se jim sicer ustavljajo, a bili so dosedaj vsakikrat tepeni. General Rennenkampf je v Chirinu, general Fleischer pa koraka proti Mundenu. — General VValdersee je imel z angleškim admiralom Scvmourom in amerikanskim generalom Gaselee tajno sejo; kaj se je na nji sklenilo, ni znano. — One vest« katere so Angleži trosili v svet, da so Rusi počenjali različna nasilstva v Mandžuriji, katero vest smo prinesli tudi mi — niso resnične. Raznotero, — V Hamburgu je naslal dne 28. t. m. požar, ki je vpopelil več hiš in zalog lesa. Škode je 1 milijon mark. — Angleški inženir Halford je iznašel baje sistem železnic, ki ne potrebujejo lokomotive. Sadna razstava v Gorici. — Kakor smo že sporočili, je bila otvorjena v nedeljo ob navzočnosti cesarjevi sadna razstava v Gorici, in sicer na pokritem sadnem trgu na Starem trgu, ki je v ta namen prav ukusno prirejen. O tej razstavi bomo obširneje poročali ; kajti udeležilo se je prav odlično število slovenskih sadjarjev in društev. Za danes opozarjamo le naše rojake, naj se le pridno udeležujejo in naj si razstavo skrbno ogle- dajo. Razstava sama šičei-nikakor ne doseže onega vspeha, kakoršnega bi si želeli; kajti pride jo ogledat le neznatno število takih tujcev, ki naročajo sadje iz naših krajev. Ako bi bila ta razstava prirejena kje v Berolinu, na Dunaju ali v Frankfurtu, bi prav gotovo dosegla za našo sadjerejo izdaten vspeh; kajti tam zunaj bi odjemalci videli krasno rtaše sadje in nizke cene, kakoršnih ni nikjer drugod v sadonosnih deželah. Ali razstavica sama utegne imeti za naše ljudstvo veliko vspeha, ako bodo naši rojaki ogledovali to razstavo s pravim smotrom. Videli bodo, da pridelujejo v deželi v resnici krasnega sadja, s kakoršnim bi se ponašala vsaka druga sa-donosna dežela, ali videli bodo tudi, da skoro ves ta pridelek skoro ni za kupčijo na svetovnem trgu, ker je veliko preveč sadnih vrst, od katerih je na razpolago le majhna množina, tako da smo vsi v največji zadregi, ako bi nam prišlo kako naročilo za to ali ono sadno vrsto. V tem pogledu naj omenimo le jeden slučaj, ki je tako kričeč in ob enem tako žalosten za naše razmere, da si žalostnejšega ne moremo misliti, Za dvorno kuhinjo o slavnostnih dneh v Gorici so pripeljali z Dunaja vse najmanjše potrebščine, da celo pitno vodo v sodovih. Le sadja niso nič prinesli, kajti mislili so si: v Gorici je itak sadna razstava in mi na Dunaju sami kupujemo goriško sadje. Ko pa je hotel odposlanec dvorne kuhinje kupiti dve sto kilov boljših jabolk za dvorno mizo, in sicer takih jabolk, kakoršne so bile razstavljene, se je prigodil kričeč slučaj, da ni bilo mogoče do-biti v celi Gorici enakega sadja, in ni bilo upanja, da bi ga toliko mogli dobiti iz okolice. Brzojavno so torej naročili 200 kilov jabolk z Dunaja. To kaže, da imamo v deželi krasno sadje, ali kupčija ž njim je na najnižji stopinji. In to tudi zopet potrjuje že staro trditev in prošnjo do našega ljudstva, naj se sadi malo vrst sadja, ali to v velikih množinah, in le tako, ki pri nas najboljše vspeva. Na sadni razstavi se naši ljudje naučo pa še nečesa, na kar jih mi danes prav nujno opozarjamo. Ogledajo naj razstavo dveh izvoznih trgovskih hiš v Gorici, Tam bodo videli, kako ti izvažajo sadje v lepih Skatljah in lesenih zavojčkih, v katerih so lepe hruško in jabolka skrbno ločene kos od kosa s finim oblanjem ali papirjem, kako so posamezni kosi previdno zaviti v papir, da se ne oglodajo in pridejo tako popolnoma zdravi v velika mesta, kjer tako sadje jako drago prodajajo. Na sadni razstavi bode naše ljudstvo videlo skoro pri vseh slovenskih razstavljanih lake vrste hrušk in jabolk, ki pač zaslužijo najvišje cene na svetovnem trgu, kamor jih pa naše ljudstvo ne zna prodati. Ako se tujcem izplača, da kupujejo naše sadje in ga tako lepo spravljeno pošiljajo V velika mesta, zakaj bi se to ne izplačalo našim ljudem samim. To naj si rojaki ogledajo in naj premišljujejo, kako sila zaostajamo za tujci, in kako svojih krasnih pridelkov ne znamo prodati. (Več pride.) Kale sadje. — Ker se še vedno oglašajo pri »Trgovsko-obrtnem društvu* različne tvrdke, ki hočejo nakupiti naše sadje, po-zivljemo tem potom ponovno vse one, ki imajo na prodaj veliko sadja, da seoglasd v prostorih omenjenega društva v svrho, da se jim naznanijo tvrdke. Društvo je naredilo svojo dolžnost s tem, da je poskrbelo za reklamo sadja — odjemalci bi bili tu; da pa se sadje res proda, za to naj skrbe sedaj prizadeti sami. Trgate?. — V korminskem okraju je trgatev končana. Različne trtne bolezni so povzročile, da letošnja trgatev ni tako obila, kakor prejšnja leta. Kvaliteta grozdja pa je letos izvrstna, tako, da vinorejci nočejo sprejeti ponujane cene, 30 kron za hektoliter. V červinjanskem okraju so tudi vsi s trgatvijo zadovoljni. Vino da bode izvrstno. Hektoliter mošta prodajajo po SO kron. Tako je upati, da letos bo zadosti dobrega vina po celi Goriško-Gradiščanski. Zdravstvene naredbe t trafiki. — Izšla je uradna zdravstvena naredba, po kateri se naroča trafikantom, da morajo kupo-valcem podajati sami cigarete, dalje ne smejo dovoljevati, da bi kupovalci izbirali sami cigarete, potem ne smejo izbirati smodek ljudje, ki imajo kako vidno bolezen, ki stiskajo smodke ter jih tako v slučajih poškodujejo. Napitnina na železnici. — Vodstvo državnih železnic je izdalo na svoje uslužbence okrožnico, po kateri se jim prepoveduje, sprejemati od občinstva napitnino. To marsikomu ne bo prav, in sicer na strani uslužbencev kakor na strani občinstva! O tem predmetu nam pišejo: Te dni je izšel memorandum na sprevodnike državnih železnic, ki prepoveduje vsprejemanje napitnine. Ta memorandum se je najprej priobčil v Galiciji. V njem se pravi: da je železniško ravnateljstvo zvedelo, da sprevodniki osobnih vlakov za razne, popotnikom izkazane ugodnosti, vsprejemajo denarna darila. Ravnateljstvo najstrožje prepoveduje kondukterjem, nadalje tako ravnati. Ce bf se ponavljalo tako počenjanje, se bo proti njim disciplinarno postopalo. Sprevodniki imajo ta memorandum podpisati v znamenje, da so vsebino njegovo vzeli na znanje. Bilo je že čas, da se je kaj takega začelo, kajti podkupovanje v formi »napitnine" je bilo že preveč razširjeno. Med tem ko so se na primer revni ljudje, delavci in podobni morali v vagonih tiščali drug poleg drugega kot slaniki, so ležali »boljši* v istih razredih komodno na klopeh. Kako vendar to, za isti denar se vondar isto ftooi i je ze res, pa — »a^itmuc ubogi delavec ne dal! Prav je, da se začne že enkrat energično delati proti take vrste korupciji kot je napitnina. Industrijalci proti rladl. — V društvu srrdočeških sladkovarnarjev je bila mi-nuio nedeljo prav ostra debata glede pre-raogovega vprašanja. Kakor doslej še nikoli, se je to pot napadalo vlado. Direktor Karela je najostrejše napadal gospodarsko politiko ministra železnic in trgovine ter pokazoval na način, kako sta ta dva ministra delala mej seboj. Ministerstvo železnic je mirno gledalo, kako je drugo ministerstvo dajalo iz državnih premogovih jam proti svoji obvezi premog v ptujino* od koder se je isti moral za drag denar nazaj kupovati. Nezadovoljnost z vlado je bila mej vsemi prisotniki shoda. Sklenilo se je, da se društvo pridruži vsem korakom, ki jih naredi .Zveza industrijalcev na Dunaju11. Državna konferenca premogarjeT se bo vršila 14., 15. in 16. t. m. na Dunaju. Program se glasi: 1.) Organizacija in taktika; 2.) podpiranje; 3.) premogarske družbe; 4.) Usek; 5.) razno. Ta konferenca je velike važnosti, ker se bo vršila baš po grozni katastrofi v Duchcovu in pa pred državno-zborskimi volitvami. PoŠto pri nas. — Mej one živ-Ijenske potrebe, brez katerih takorekoč uc | moremo biti, so v tekočem stoletju uvrstili pošlo, telegrafe in telefone. To trditev nam dokazuje statistika poštnih uradov in uradnikov. Koliko je poštnih uradov in poštnih uradnikov v obče na svetu, ne bomo navajali, kajti za našo trditev nam že kot dokaz zadostuje število pošt v tostranski polovici avstrijsko-ogerske države. V naši polovici je bilo na koncu i. 1899. 5883 poštnih uradov, od teh pa samo 444 erarnih. Največ erarnih pošt je bilo na Češkem, namreč 124, najmanj pa na Kranjskem, namreč le — pet. V poštnih uradih je bilo uslužbenih 38.664 oseb, od teh 7556 žen, in te večinoma pri neerarnih pošlalu Pisma so se pobirala v §1.380 poštnih pobiralnicah, vozila s 8608 konji na 7573 vozeh in saneh. Dohodki pošte v tostranski polovici so na koncu lanskega leta znašali 96,254.016 kron, stroški pa 84,082.078 kron. Čistega dobička je bilo 12,171.988 kron. Največ čistega dobička je seveda bilo na Češkem, namreč v znesku 7,139.128 kron. Deficit je pa izkazalo centralno dunajsko vodstvo pošte v Dalmaciji in Bukovim. Kazpis služoe. Razpisuje se služba tajnika - orga-nista z letno plačo 1000 K, oziroma tajnika z letno plačo 80;) K. Zahteva se popolna izurjenost v tajništvu in znanje slovenskega jezika. Županstvo Komen. Nova gostilna v ulici Rasauer št. I na voglu ulica Dogana toči izvrstna bela in črna vina. Vdobe se o vsakem dnevnem času jako okusna bodisi mrzla ali gorka Jedila. Cene zmerne. Rojakom v mestu in z dežele se toplo priporoča udani Anton Lasid, gostilničar. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Prave in edine želodčne kapljice, (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ___ popije. Okrepi pc- St. AHton v»daT. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem easu omotiea in živofe* lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor-6, da človek raji je. -» Cona steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Goriei t^arol praščiH, pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. **************** Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 88. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljitbujc točno in hitro postrežbo. **************** jLela 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka } (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itii. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskarno Črk na perilo. (P. «1. Izšel je ravnokar II. zvezek ^Svetovne knjižnice" MARGO VISCONTI zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi. Cena: bron 2-40; po pošti 20 vin. več. Razpošilja A. Gabršček v Corici edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. Na zahtevo pošilja ..Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko. vuua oc v najeli i « v » " « sobo z vsem preskrbljeno. D& se tudi hrano z vso oskrbo. — Sprejme se tudi dva gimnazijca. — Ponudbe je pošiljati na naše upravništvo. I f rraKt t Kant a 14—16-letni deček, bivajoč v Gorici, se sprejme kot učenec v fotografskem ateljeju Au Jerkič v Gorici. Čestitam in na tako radujem dobrem izd piše odličen trgove tf L* ibeeeee^e V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in poselne sobe so no nemškem slogu. Vse pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naroČila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: taolelne mizice, različna ohoSala, preproge za okna i. t. d. Različne stoliee iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobo. Rlazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne lapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedensko ali mesečne. — Fo§ih> se tudi izven Gorice po Železnici in parobrodih. r i m Svetilke iz papirja (Lampioni) se rabijo vsigrdar in povsod pri veselicah na prostem. Dobivajo se po tovarniško tekmovalni ceni, v velikej izberi narodnih in drugih barvali, v tovarniški zalogi papirja in lastni tovarni papirnatih izdelkov Ani Jeretič v Gorici Semeniška ulica 3. - Za velo vojašnico IS. Največja zaloga v Gorici, VSakOVrstnegB papirja za uradna, trgovska in zasebna pisma in tem primerni h zavitkov. Lastna tovarna šolskih zvezkov (pisank, spisovnic, risank itd.) vrečic iz papirja in kartonaž. Bogata Zaloga vseh v papirno stroko spadajočih pisarskih, risarskih in drugih predmetov Vse po najnižje tekmovalnih cenah. i i i i I J