Št. 78 (16.115) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" r- ' ori Idriji, do 7. maja 1945 pa v osv-\ . v ie izšla zadnja številka. Bi, -Klini • . ■ NFVNIK v za- su/njemEvio,. TRST Montecc •i č-„333382 - ‘ori 28-_ 0432/731190 -^NMAPAČANAVGuiv ■e m |P% 34132 TRST Up iT 1| Ul. del Lavatoio 4 TMKVsVs . ™:K2rco, FINE CHEMICALS Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA PETEK, 3. APRILA 1998 Nelepih strani ni mogoče zbrisati Vojmir Tavčar Francoski sodniki ! $e izrekli. Maurice P. Pon je soodgovoren i zločine proti človeštvu. Razsodba je zadnje p Slavje afere, ki se je vi ki a dolgo vrsto let in < kateri se je francosko j vno mnenje razdvojil Nekateri bi na nelepa p Slavja francoske zgodoA jie najraje pozabili i izpostavljali predvse lepe in spodbudne strar drugi so prepričani, da treba z lastno preteki stjo obračunati, soočiti, )e treba tudi z nelepir stranmi zgodovine, i bežati pred svojimi odg vornostmi. Med sledn sodi tudi porota Bordeauxa. Sodniki sic Biso sprejeli v celoti te: tožilca, ki je zahtev strogo obsodbo, ker je P pona dolžil tudi sodel yanja v umorih, saj naj lasno vedel, da je bi končna postaja konvoji židovskih deportiranci taborišče smrti. Sodni so menili, da tega Papc Biorda ni vedel - in za Biso sprejeli tene sodel vanja pri umoru- ve"'1 Pa so prepričani, da s — • »emu, na je stroj n: JB smrti tekel pošt Brezhibno in je zato dgovoren za zločine t-lovestvu. Kot vse sodbe j zločincem druge s tBie vojne ima tudi BBS proti Mauriceu I Bu predvsem mor PBBien. Mladim pov sy državi, ki zahtev Bjih nemoralna dej Morajo upreti, tiste, ^oralne nuje ne Ci 0Pozarja, da bodo a*i slej klicani na c v°rnost. veiiKO uoij Zi leB, ko procesa pr Pbbu ne bi bilo, ke proces dokazuje Bizma vichyskeg i19, ampak tudi bistev, ki jih je i vojska veliko j?16)6 povzročila v B Tudi zaradi 1 Proces v Bordeau JBBmben, in ne st faricijo. Skoraj s; vea ysiliuie pb , z ttahjo m z il 0 debato o polp Rodovini, k pc bnT - Toda Hal L?"0 vec ujetnil i. Bsti in bodo spi Bacionalni pt nr°’ c.e se bodo : tp^Pricano sooči z Bimi platm vf/ovine. Vendi Italif’ne Velja,s Jane, ampak: SPETER / 9. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI Benečija je prvič pozdravila slaviste iz Slovenije in zamejstva Prvi dan o jezikovnih značilnostih slovenskega jezika na obmejnih področjih SPETER - Slaviste, ki so prišli včeraj v Špeter, je pozdravilo deževno vreme, potem ko se je Benečija malodane vso zimo kopala v soncu. Vendar to ni bistveno vplivalo na potek 9. primorskih slovenističnih dnevov, ki so v dvorani občinskega sveta v Spetru stekli po napovedanem scenariju. Številni razpravljalci so spregovorili o najrazličnejših jezikovnih značilnostih slovenskega jezika na obmejnih področjih. Precej govora pa je bilo tudi o meji, ki lahko združuje ali pa ločuje, in o jezikovnih problemih etnično mešanega področja. Na 3. strani FRANCIJA / MILA RAZSODBA Papona obsodili na 10 let BORDEAUK - Sodišče v Bordeauxu je včeraj obsodilo na deset let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in sodelovanja v holokavstu Mauricea Papona (na sliki AP) , nedkanjega visokega uradnika kolaboracionistične vichyjske vlade. Paponov zagovornikov Marcel Rouxel je že napovedal, da se bo Maurice Papon zoper razsodbo pritožil na vrhovno sodišče. Maurice Papon je bil obsojen zločinov proti človeštvu zaradi vloge v deportaciji kakih 1500 Židov iz pokrajine okrog Bordeauxa v letih med 1942 in 1944, ko je vodil urad za židovska vprašanja v tej pokrajini pod nemško zasedbo. Sodniki pa ga niso spoznali za krivega umorov deportiranih Zidov, kar pojasnjuje, zakaj so ga obsodili na deset let in ne na dvajset let, kot je to zahteval javni tožilec. Kljub zaporni kazni bo Maurice Papon lahko ostal na prostosti, tako kot ves čas sojenja. Postopek na prizivnem vrhovnem sodišču, na katerega se namerava pritožiti, lahko traja leto dni. Na 9. strani POLITIKA / POSLANSKA ZBORNICA Zavrnili zahtevo po odstopu Burlanda Odstop je zahtevala opozicija - Premier Prodi je zagovarjal delo svojega ministra RIM - Minister za prevoze Claudio Burlando ostaja na svojem mestu. Poslanska zbornica je včeraj s 304 glasovi proti 251 zavrnila tri resolucije, s katerimi je opozicija zahtevala ministrov odstop. Ministrov stolček so zamajale številne železniške nesreče, ki so si v zadnjih tednih sledile kot na tekočem traku. V svojem zagovoru pa je Burlando poudaril, da gre vzroke za tolikšno število nesreč iskati prvenstveno v dotrajanih železniških strukturah. Svojega ministra je z gospodsko gesto branil tudi sam predsednik vlade Romano Prodi. Dejal je, da bi ne bilo pravično kriviti za dogodke, ki izvirajo iz zamud pri prenovi železniških prog, človeka, ki je doslej opravljal svoje delo zelo odgovorno. Na 2. strani Na pogrebu anarhista napad na novinarje TURIN - Na pogrebu anarhista Edoarda Mas-sarija, ki je napravil samomor v zaporu v Turinu, je prišlo tudi do incidentov, ko je skupina somišljenikov umrlega napadla prisotne novinarje in snemalce, ki so skušali priti v cerkev, kjer je bil pogrebni obred. Med njimi je bil najhuje poškodovan dopisnik Anse iz Turina, ki ima zlomljeno eno od vretenc. Minister za notranje zadeve Giorgio Napolitano je izrazil napadenim novinarjem vso sohdamost in zagotovil, da bodo preverili, če za napad nosijo del odgovornosti tudi sile javne varnosti. T „ . Vallee d’Aoste in Sudtirol v novi ustavi RIM - V novi italijanski ustavi bosta imeli deželi Doline Aoste in Tridentinskega - Gornjega Poadižja poleg italijanskega še francoski, oziroma nemški naziv: Vallee d’Aoste in Sudtirol. Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino odobrila ustrezna amandmaja, ki sta ju predstavila poslanec Forza Italia Marco Taradash in poslanec SVP Carl Zeller. Proti so glasovali le poslanci Nacionalnega zavezništva. Na 2. strani Italijanski prevod romana 8. Pahorja TRST - V knjigarni Minerva so sinoči predstavili italijanski prevod romana Borisa Pahorja »Nekropola«. Prevod in avtorja je predstavil Manlio Cecovini, zelo obiskano predstavitev pa je priredila Skupina ’85. Nekdanji tržaški župan je obravnaval odnose med italijansko in slovensko kulturo, ki sta si vzporedni in zlasti enakovredni. Na S.strani Loterijska sreča poljubila Gorico Utegnila bi biti tudi prvoaprilska šala. Dejstvo je, da je neznanec včeraj dostavil fotokopijo loterijskega listka vrste ”Gratta e vinci”z milijardnim dobitkom. Listek naj bi prodali v baru na avtoportu in serijska številka naj bi odgovarjala. Na 10. strani DESPAR SERVICE “DAVID” SUROVI PRŠUT PARMA (suh) 2.850 lir/10 dkg TREBČE 232 - Tel. 040/212134 st ŽENSKA OjPRICCI VABIMO VAS v Ulico delle Torri 1 v Trstu, kjer boste spoznale modne novosti za ženske Plus v merah Plus. Pri nas bogate obline naravno zaživijo z izbiro oblek in modnih dodatkov assgff nad mero 46 m CdPRICCI Ul. Torri 1 2 Petek, 3. aprila 1998 z ~r~ PREVOZI / GLASOVANJE ' h | PARMA / SREČANJE INDUSTRIJCEV IZ EMILIJE h Minister Burlando v zbornici ni iztiril Opozicija je zaman zahtevala njegov odstop RIM - Minister za prevoze Claudio Burlando ni »iztiril«. Poslanska zbornica je včeraj zavrnila tri resolucije z zahtevo po njegovem odstopu, ki so jih predstavili Nacionalno zavezništvo, Severna liga in UDR. Za odstop je glasovalo 251 poslancev opozicije, proti 304, eden (minister Burlando, na sliki) pa se je vzdržal. Opozicija je zahtevala ministrov odstop po številnih železniških nesrečah, ki so se zgodile v zadnjem obdobju in so omajale zaupanje državljanov v državne železnice. Burlando je v odgovoru na kritike poudaril, da ni mogoče prezreti zgodovinske zamude, ki pesti italijanske železnice. V zadnjih petdesetih letih so v Italiji zgradili eno samo novo železniško progo, in sicer Fi-rence-Rim. Železniška mreža je zasičena, strukture so zastarele, zato ni nič čudnega, da prihaja Cesto do nesreč. Ministrstvo si prizadeva, da bi posodobilo omrežje, kar pa ni mogoče storiti kar čez noč. Po Burlandovem posegu je nepričakovano posegel v razpravo tudi sam predsednik vlade Romano Prodi v vlogi zagovornika svojega ministra. Poudaril je, da ni pravično naprtiti krivde za zadnje železniške nesreče tistemu, ki si prizadeva za premostitev krize v železniškem sektorju. Burlando ne more biti odgovoren za dejanja, ki so posledica brezbrižnosti drugih vlad. Minister je spodbudil globoko prenovo v prevoznem sistemu, kar že daje prve sadove. Med temi je tudi načrt o varnosti na železnicah. Vlada želi vsekakor posvetiti prevoznemu sektorju vso pozornost, da bi nadoknadili zaostanek, ki ga je povzročilo nekaj desetletij popolne brezbrižnosti, je zaključil svoj zagovorniški govor predsednik italijanske vlade Romano Prodi. Prodi želi sedem let stalne rasti Za predsednika vlade brez usklajevanja ni mogoče vladati - O 35-urnem delovniku PARMA - »Italijo je možno upravljati samo z usklajevanjem različnih stališč. Morda v Angliji in Franciji to ni potrebno, toda brez socialnega sporazuma ne more obstati nobena italijanska vlada. V sredo se je tako obnovil dialog v zvezi z usklajevanjem s predsednikom industrij-cev Fosso, ki se je pred dnevi prekinil.« To so bile besede ministrskega predsednika Prodija, ki je s pomočjo videokonference spregovoril indu-strijcem iz Emilije, ki so se včeraj zbrali v Parmi. Glede dialoga s Con-findustrio je Prodi priznal, da obstajajo še razhajanja v zvezi s 35-urnim delovnim tednom, »toda glede potrebe po usklajevanju ni razhajanj.« Ministrski predsednik je tudi skušal pomiriti razburkane vode v vrstah industrij cev in poudaril, da je treba do uvedbe 35-urnega delovnega tedna priti na tak na čin, ki ne bi zmanjšal konkurenčnosti italijanskih podjetij. Prodi je tudi prepričan, da zakonski osnutek ponuja odgovo- re na vse pripombe industrijcev. Ob tem pa je Prodi tudi spregovoril o načrtih. »Želim si, da bi Italija doživela sedem zaporednih let gospodarske rasti, kot se je to zgodilo v ZDA. Pri tem ne mislim, da se to zgodi pod mojo vlado, temveč pod vladami, ki bodo prišle za mano.« Zanj je ta cilj povsem uresničljiv in že za letos računa na za pol odstotne točke višjo rast, kot je bilo predvideno. Pogoji za to po njegovem mnenju obstajajo, višja rast pa naj bi privedla tudi do zmanjšanja davčnega pritiska, kar so od njega zahtevali tudi podjetniki. »Toda drastičnega zmanjšanja davčnega pritiska zaradi velikega javnega dolga kljub temu še ni mogoče pričakovati. Vsi skupaj vlagamo izredno velike napore, da bi naše gospodarstvo povsem ozdravelo, kar bi omogočilo tudi znižanje davkov,« je še dejal Prodi, ki je tudi pozval podjetnike naj vlagajo na jug, kjer so velike priložnosti, investicije pa so cenejše kot drugod. NOVICE PRAVOSODJE / UMOR LUGIJA CALABRES1JA REFORME Karabinjerji »rešili« 24 slik, ki so jih ukradli v letih od 1977 do 1997 RIM - Karabinjerji so na lovu za ukradenimi umetninami na rimskem boljšjem trgu Porta Portese odkrili tudi neko platno iz osemnajstega stoletja, ki so ga leta 1996 ukradli iz urada nekega advokata. Gre pa samo za eno od 24 umetnin, ki so jih včeraj pokazali na komandi za zaščito umetnostnega premoženja. Preiskava se je začela pred petimi meseci v Rimu, nato pa se je razširila še drugod po Italiji in tudi v Avstrijo in na Nizozemsko. Sodnim oblastem so prijavili šestnajst oseb, ki jih dolžijo kraj, goljufije in prikrivanja. Poleg slik so odkrili tudi precej ukradenih starih knjih, antičnega pohištva in drugih zgodovinskih predmetov. Umetnine so iz obdobij od 1400 do 1900, skupna vrednost pa je ocenjena na približno 2 milijardi lir. Toda vrednost je gotovo precej višja, saj gre za zelo previdno oceno, ki se nanaša na vrednost predmetov v času, ko so bili ukradeni. Za »magično« šestico v soboto 13 milijard lir RIM - Italijani so dobesedno ponoreli za »supe-renalottom«. V sredo ni nihče zadel šestice, tako da bo nagradni sklad za jurišnjo igro znašal od 13 do 14 milijard lir. Dosedanji rekordni dobitek pri tej igri je znašal skoraj 13 milijard, to pa je tudi prispevalo k temu, da se je v pičlih štirih mesecih, od kar je na sporedu, število igranih kombinacij na superenalottu povečalo za 1500 odstotkov. V sredo šestice ni bilo, to pa »strokovnjaki« pripisujejo tudi dejstvu, da sta bili izžrebani dve zaporedni številki (42 in 43), kar ni povsem običajno. Štirinajst tisoč stvanih mest po vsej Italiji bo odprtih še danes in jutri do 18.30. Za mesto inženirja na občini ni bilo kandidatov ASCOLI PIČENO - V Italiji je stopnja brezposelnosti zelo visoka, kar še posebej velja za jug države. Pa vendar se lahko zgodi, da za kako delovno mesto ni nobenega zanimanja in to vsem polemikam navkjlub in govorjenju o fiksnem delovnem mestu. Pa tu ni šlo za kako nezanesljivo ali težko delovno mesto. Občina Cupra Marittima (Ascoli Pičeno) je namreč iskala vodjo inženirske službe, toda na pogovor se ni javil nihče, čeprav se je na razpis prijavilo deset kandidatov. Župan in drugi člani komisije skoraj niso mogli verjed, da se to lahko zgodi in so zato preverili, če so bili vsi kandidati pravilno obveščeni. Potem so tudi telefonirali kandidatom - ti so bili iz okolice in tudi drugih krajev z juga Italije - in tako odkrili, da nekaterih to delo ne zanima, drugi imajo drugačne obveznosti, nekateri pa se sploh niso želeli pogovarjati. Razočarani župan je na koncu pred razpustom samo kratko dejal, naj mu nihče več ne govori, da primanjkuje dela, dokler bodo kandidati odklanjali celo dobro plačano mesto v državni službi. ||1| Sofri vložil priziv na kasacijsko sodišče Nekdanji pristaši Lotta continua zahtevajo popolno revizijo sodne obravnave BOLOGNA - Adriano Sofri, Ovidio Bompressi in Giorgio Pietrostefani, ki so bili svojčas obsojeni zaradi umora policijskega komisarja Luigija Calabre-sija, so spet zahtevali revizijo sodne obravnave. Njihov odvetnik je namreč včeraj po pričakovanju vložil priziv proti razsodbi milanskega porotnega sodišča, ki je 18.marca zavrnilo zahtevo po novem procesu. Zadnjo besedo bo imelo sedaj kasacijsko sodišče. Odvetnik Alessandro Gambe-rini je prepričan, da porotno sodišče ni vzelo resno v pretres novih pričevanj v zvezi s procesom, ki so po mnenju obrambe zelo pomembna, če že ne odločilna. Gre zlasti za pričevanja Luciana Gnappija in Roberta Torreja, ki se nanašajo na navzočnost Bompressija v nekem baru v Piši in to prav na dan umora Calabresija v Milanu. Obramba tudi zavrača nekatere izjave skesanca Leonarda Marina, ki je, kot znano, s svojimi pričevanji in izjavami bistveno pripomogel k obsodbi trojice njekdanjih voditeljev gibanja »Lotta continua«. Sofri, Bompressi in Pietrostefani so bili na milanskem procesu obsojeni na 22 let zapora, obsojen pa je bil tudi Marino, ki pa je kot skesanec na prostosti. Sofri, Bompressi in Pietrostefani so zaprti v zaporu v Piši. Po nekaterih nepotrjenih vesteh naj bi v kratkem začeli gladovno stavko, za to pa verjetno čakajo na razsodbo kasacije. Zdravniki so vsekakor zelo zaskrbljeni nad zdravstvenim stanjem Bompressija, ki je že dalj časa hudo bolan. Trije nekdanji voditelji »Lotta continua« doslej niso hoteli zaprositi predsednika republike Oscarja L.Scalfara za pomilostitev, saj bi s tem - tako menijo - v bistvu posredno priznali odgovornost za umor Calabresija. Od vsega začetka se namreč borijo za revizijo procesa, od tod njihov priziv na kasacijo, ki bo za odločitev gotovo porabila nekaj mesecev. Sofri, Pietrostefani in Bompressi imajo za sabo podporo dela javnega mnenja in solidarnostnih odborov, ki so nastali povsod po državi in tudi v tujini. RIM / POTRDIL JE NAMERO FOGGIA / PO DOLGI PREISKAVI Profesor Di Bella vse bolj zagrenjen namerava v tujino Njegov sin na sodišču v Turinu Zaradi spolnega nasilja nad fanti zaprli priletnega duhovnika Duhovnik je služboval v kraju, kjer sta pred 3 tedni dekleti umorili prijateljico RIM - Profesor Luigi Di Bella je vse bolj razočaran in zagrenjen, izjavil je celo, da ga je sram, da je Italijan. Potrdil je tudi namero, da se odseli v kakšno drugo državo, kjer bo nadaljeval študije, vendar ni hotel povedati, kam bo odšel. Na vsak način ne verjame več v eksperimentiranje, »usojeno je na propad«, češ da so ga dali v roke tistim, ki ne verjamejo v njegovo metodo. Se bolj zagrenjena pa je Anna Massone, ena od njegovih najbolj vnetih zagovornic. Izjavila je, da so priletnega profesorja na obisku v Argentini spremljali sinova, odvetnik in tiskovni glasnik, čeprav jih nihče ni povabil, in da so obisk skušali manipulirati v svojo korist. Po njenem mnenju tudi nočejo, da bi eksperimentiranje v Italiji napredovalo: če bi metodo uporabljali v bolnišnicah, ne bi od nje imeli nobene koristi, pri čemer se Luigi Di Bella ne zaveda, kaj se okrog njega pravzaprav dogaja. Eden od njegovih sinov, Giuseppe Di Bella, je bil včeraj na sodišču v Turinu, kjer se je srečal s pravdnikom Raffaelejem Guariniellom. Giuseppe ni hotel nič povedati, o čem sta govorila, dejal je le, da je šlo za prijazen in koristen klepet. Srečanje je verjetno v zvezi s preiskavo, ki jo je Guariniello začel pred nekaj tedni in se nanaša na razne vidike zdravljenja raka. CASTELLUCCIO DEI SAURI (FOGGIA) - Preiskava je trajala precej časa, naposled so se odločili, da 61-letnega duhovnika Giorgia Mazzoccata aretirajo, ker so se bali, da bi svoja dejanja ponovil. Mazzoccato je obtožen spolnega nasilja, nad mladoletniki naj bi se izživljal v zakristiji in celo v spovednici, zvabljal naj bi jih v svoje stanovanje ali pa izkoriščal izlete, ki so jih organizirali v poletnih mesecih. Nasilna dejanja naj bi se dogajala v daljšem obdobju, od leta 1989 do 1996, vpletenih pa naj bi bilo okrog deset fantov, nekateri so tedaj imeli manj kot 14 let, drugi pa so že bili polnoletni. Po mnenju agentov so njihove izjave verodostojne, saj je v pripovedih ve- liko analogij. Duhovnika so zaprli v Foggii, ob aretaciji pa ni nič rekel in je zgledal precej veder. Kraj Castelluccio dei Sauri, ki je okrog 30 km od Foggie, je šele pred tremi tedni pretresel umor 19-letne Nadie Rocca, ki sta jo zadavili prijateljici, Anna Maria Botticelli in Maria Filomena Sica. Dekleti sta umor priznali, vendar so razlogi zanj še nejasni. Botticellijeva in Sicova sta vztrajali in še vztrajata, da so ju »nahv-dihovale« sanje: oče Marie Filomene, ki je umrl, ko je hči imela manj kot leto dni, naj bi se Anni Marii prikazal v snu in ji naročil, naj ubijeta prijateljico. Policija je preverila razne hipoteze, vendar so vse kaj malo verodostojne. V novi ustavi tudi Sudtirol in Vallee d’Aoste RIM - Nemška in francoska jezikovna manjšina v Italiji sta zabeležih včeraj v poslanski zbornici pomembno zmago v razpravi o ustavnih reformah. Zbornica je namreč z veliko večino odločila, da bodo v novo ustavo poleg italijanskih vključili tudi nemško oziroma francosko ime pokrajine oziroma dežele, v katerih živita-Tako bo ob italijanskem imenu Alto Adige zapisano Sudtirol, ob Dolini Aosta pa še francoski naziv Valee d’Aoste. Ustrezna amandmaja sta predložila predstavnik Forza Baha Marco Taradash in poslanec nemške stranke SVP Carl Zel-ler. Proti njima so se izrekli le poslanci Nacionalnega zavez- ništva. Zbornica pa nl odobrila drugega amandmaja predstavnika SVP o delitvi dežele Tridentinsko- GomjePoadižjevdve samostojni deželi-Tridentinsko lD Gornje Poadižje-Juž' na Tirolska. Med sinočnjo razpravo je predsedn zbornice Lucian Violante dal odstram-ti iz dvorane parlamentarko in sinoma listko iz Pomigha*3 cTArco Maro Mala venda zaradi rije. Večkrat je hu-m zahtevala prekm ^ razprave, da bi P slancem dovolili ou mor. Po nekaj op0 nih jo je dal Violan izgnati iz dvorane- Primorski slovenistični dnevi v Špetru stekli po načrtovanem scenariju Dvorana občinskrga sveta v Špetru je bila prvi dan 9. Primorskih slovenističnih dnevov precej polna SPETER - Slaviste, ki so prišli vCeraj v Speter, je najprej pozdravilo kislo deževno vreme, potem ko se je Benečija malodane vso zimo kopala v enkratnem soncu. Vendar to ni bistveno vplivalo na Potek 9. primorskih slovenističnih dnevov, ki so v dvorani občinskega sveta v Špetru stekli po napovedanem scenariju. Jutranji del seminarja je povezovala Živa Gruden, v otvoritvenem delu pa so spregovorili predsednica Slavističnega društva v naši deželi Majda Kaučič -Baša, odbornik gorske skupnosti za kulturo Gorske skupnosti Ne-diških dolin Beppino Krizetič, predstavnica Vodstva IRRSAE Nadja Debenjak in predstojnik Zavoda za šolstvo iz l^ove Gorice Milan Co-jar. Pomen podude pa je s svojo prisotnostjo Podčrtal tudi tajnik IRRSAE Marino Pre-donzani. Prvi referat je predstavil Koprčan Edel-Uian Jurinčič, ki je go-vpril o meji, oziroma življenju ob njej, kar jahko združuje ali ločuje. Združevanje se P° Jurinčičevem raz-tnišljanju zrcali v procesih nenehnega lskanja, soočanja in spoznavanja in opredeljevanja zgodovinskih ter življenjskih resnic. Ločevanje pa ko- renini v večnih dilemah, sredi katerih živita ob meji posameznik in skupnost. Jurinčič je navedel vidne književnike, ki so z umetniško besedo vprašanju ločevanja in združevanja ob meji namenili veliko spoznanj in izkušenj. Marko Jesenšek iz Maribora je obravnaval jezikovne značilnosti katekizma za Slovence videmske pokrajine. V referatu je prikazal poskus župnika Petra Podreke, da bi se slovenski knjižni jezik uveljavil med Slovenci iz videmske škofije. Podrekov katekizem je iz leta 1869, jezikovno pa ga je izboljšal Ivan Trinko leta 1928. Podrekov katekizem je bil v rabi vse do leta 1933, ko so fašistične oblasti prepovedale rabo slovenščine tudi v verskem življenju. Sledila je Liliana Spinozzi Monai z zelo strokovnim referatom, s katerim je analizirala kratek vsakdanji rezijanski stavek in ga primerjala z drugimi jezikovnimi sitemi (sosednjimi slovenskimi narečji, furlanščino in ruščino). Danila Zuljan TRST / KONFERENCA PREDSEDNIKOV DEŽELNIH SVETOV FJK uvaja nova gledanja na Vzhodno in ostalo Evropo Pozornost tudi razvoju inštitucionalnih reform TRST - V osrednji dvorani sedeža deželnega odbora FJK na Tr-8U Unita v Trstu se je včeraj popoldne začela vsedržavna konferenca predsednikov deželnih sve-tov, za katero je dala pobudo tukajšnja deželna zakonodajna skupščina. Po uvodnem nagovoru predsednik deželnega sveta F-JK Roberta Antonioneja je v imenu deželnega odbora zbrane pozdravil predsednik Giancarlo Cruder. Poudaril je pomen izbire Trsta za tovrstno konferenco, saj gre za prestolnico dežele, ki s sibolič-nim rušenjem mejnih prehodov uvaja nova gledanja na Vzhod in Evropo. V nadaljevanju je predsednik konference Giancarlo Morandi sporočil, da je predsednik evropskega parlamenta Jose Maria Jil-Robles pokazal vso pripravljenost za spodbujanje pretoka informacij med deželami in Brusljem. Konferenca deželnih predsednikov zelo pozorno sledi razvoju italijanskih inštitucionalnih reform. V tem smislu je Morandi poudaril pomen ustanovitve posebnega foruma v palači Monteci-torio v Rimu, kjer bo zbral predstavnike Občin, Pokrajin in Dežel z namenom, da se nakažejo osnovni inštrumenti, ki bi izvoljenim organom zagotovili hitrost in učinkovitost njhovih odločitev. V sodelovanju z rimskim parlamentom se bo tudi letos odvijala pobuda »Mladi v zbornici«, ko se bo v Mantecitoriu zbralo 515 študentov iz vseh italijanskih pokrajin na posebni »samoupravljani« parlamentarni seji. Tržaško pokrajino bodo zastopali trije študenti z italijanskih in dva s slovenskih višjih srednih šol, medtem ko bo Bočen zastopala delegacija, ki jo bodo sestavljali trije študentje nemške narodnosti, trije italijanske in eden ladinske. Prvi dan konference se je zaključil z razpravo, v zvezi ustanovitvijo Urada državljanovega branilca, ki ga zakon predvideva za vsako deželo. Jutri bo med drugim tekla razprava o pomenu informacije in o odnosih z RAI-em. Kumar iz Nove Gorice je predstavila referat o skladenjskih značilnostih briškega narečja, ki vsebuje tudi skladenjske interference iz italijanščine in furlanšči-ne. Prispevek Jerice Snoj iz Ljubljane pa je obravnaval v splošne slovarje vključene besede, ki pripadajo skupini narečij na teritoriju zahodno od osrednjih (gorenjsko, dolenjsko), in ki na vzhodu vključujejo tudi narečja kot so tolminsko, cerkljansko, črnovrško in notranjsko. Dr. Zinka Zorko iz Pedagoške fakultete v Mariboru je predstavila referat z naslovom »Med narečjem in knjižnim jezikom v Porabju na Madžarskem«, v okviru katerega je bil še zlasti zanimiv opis funkcije časopisa Porabje in njegove uredniške politike v primerjavi z Novim Matajurjem. Koroško univerzo v Celovcu pa je zastopala Herta Maurer - Lausegger z ilustracijo raziskovalnega dela Hana Steenvvijka o rezijanščini. Rezijo je zatem obravnavala tudi Tržačanka Rada Košuta, ki je predstavila delo Roberta Dapita o rezijanski toponomastiki. Jutranji del zasedanja je nato sklenila Marija Jež, iz inštituta za slovenski jezik Ramovš (SAZU Ljubljana) z razpravo o toponomiji z obeh strani meje. Popoldanski del se je nadaljeval s prispevkom Tržačana Petra Rustje, ki je nakazal vlogo tržaškega magistrata pri prizadevanjih tržaških Slovencev za uvedbo slovenskega šolstva, uradovanja in javnih napisov. Leda Dobrinja je zatem prispevala pričevanje o tem, kako se v zadnjem času v Istri opaža iz-rinjanje avtohtone slovenske kulture. O Istri je bil govor tudi v referatu Vesne Gomizel Mikolič, ki je podala pregled odnosov med večinskim in manjšinskim prebivalstvom v luči političnih, kulturnih, šolskih in drugih organizacij v slovenski Istri. Vladica Vodopivec je povedala zanimivo in hkrati bolečo avtentično »Zgodbo o rabi slovenščine v Miljah«, Zal kar verodostojen primer grotesknih človeških okoliščin, ki nastajajo v družinah kot posledica asimilacije. Nato pa je Aldo Rupel govoril o gibalno jezikovni vzgoji, pri katerih sta ti dve, na videz ločeni področji, med seboj tesno povezani in soodvisni. Sledilo je predavanje defektologinje Martine Ozbič, ki se je osredotočila na primerjalno analizo samoglasniške-ga sistema matičnih Slovencev in Slovencev iz Trsta. Elen Slavec in Barbara Baloh sta podali vzorec govornega vedenja pri dijakih na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru, kjer se vsakodnevno srečujeta in prepletata dva jezika. Kot zadnja je včeraj predavala Majda Kaučič-Baša, ki je predstavila raziskovalni projekt o slovenskem jeziku na etnično mešanem območju, ki ga je odobrilo slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo. Trajal bo več let in omogočil bo tudi redno terminsko zaposlitev nekaterim mladim raziskovalcem na univerzi v Ljubljani. Udeleženci seminarja so se nato po razpravi zbrali v znani restavraciji »Pri Škofu« v Podbonescu, kjer so jim beneške organizacije pripravile kulturni program, v katerem so sodelovali Martina Černetič, Luciano Chiabu-dini, Bruna Chiuch, David Klodič, Loreda-Drecogna, Miha na Obit in Trušnjak. (du) T ereza v Nadiške Doline v petek, 3., soboto, 4. in nedeljo, 5. aprila vas pričakujejo gostinski obrati združenja »Invito« (Vabilo). Brezplačna pokušnja gubance. Petek, 3. aprila 1998 M N EN JA, ALPE JADRAN 4 ŽARIŠČE Sprava zahteva čas, a tudi konkretna dejanja Nadja Maganja Dan pred srečanjem Violante - Fini se je pri nas mudila skupina Študentov Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane, katerim sem pred spomenikom bazoviških junakov na kratko govorila o zgodovini Primorske. Povedala sem jim, da je prav v slovenskih krajih fašizem pokazal svoj najbolj napadalni in kruti obraz in si zastavil kot politični cilj iztrebljenje slovenskega življa. Naletel je paC na plodna tla italijanskega nacionalizma in iredentizma, ki je že v prejšnjem stoletju videl v slovanstvu svojega največjega sovražnika. Zato sem izrazila mnenje, da pri omizju Violante - Fini manjka glavni sogovornik: predstavnik Slovencev. Njemu bi morala oba politika izreci obžalovanje za prizadeto gorje v preteklosti in to pokazati tudi s simboličnim dejanjem sprave. Tak simbol naj bi bil za nas priznanje spomenika bazoviških junakov za državni spomenik, kot sta to Rižarna in fojbe. Tako dejanje bi bistveno prispevalo k izboljšanju odnosov med tukaj živečima narodoma. Ne vemo, Ce bo srečanje Violante - Fini obrodilo kak sad, vendar sem mnenja, da je vsako dejanje, ki lahko prispeva k spravi in pomiritvi, dobrodošlo in pozitivno. Ker se zadnje Čase toliko govori o spravi med večino in manjši- no, bi rada poudarila misel, da moramo najprej razčistiti odnose, ki vladajo v manjšini. Mi sami se moramo najprej spraviti med seboj, da lahko postanemo enakopraven in zanimiv sogovornik za naše sosede. Sprta in konfliktna manjšina ne more biti kos raznim izzivom, pred katere je postavljena vsak dan. Tudi ne moremo postati tolikokrat opevani most med dvema kulturama in svetovoma. Predvsem moramo gojiti pozitivno kritiko, kar ne pomeni obtoževanja, obrekovanja. Ce je po eni strani zaznati pomanjkanje kritičnosti, je po drugi prisotna nezmožnost soočati se z najmanjšim ugovorom, ker so tu takoj zamere. 50 let so odločitve v manjšini prihajale od zgoraj. Navadni smrtniki niso imeli možnosti vplivati nanje. Zdaj pa je napočil čas, da se vsi skupaj soočimo s problemi in skupaj iščemo tudi rešitve. Zato je vloga predstavnikov civilne družbe bistvene važnosti. Podobno bi lahko trdili tudi za razmere v matici. »V Sloveniji moCno čutimo narodno razklanost iz preteklosti, ko gre konfliktnost, ki je sicer nujna in zdrava, čez konstruktivne meje in pravila. Se vedno se pojavljajo težnje, da drugega ne bi priznali kot sogovornika ali legitimnega konkurenta in da bi ga diskvalificirali«, trdi psihiater Pavel Fonda v izredno zanimivem intervjuju za Naše razglede. Ti konflikti, ki izvirajo iz preteklosti, so gotovo eden izmed glavnih problemov, ki tarejo danes Slovenijo. Vsako govoričenje, da je treba pozabiti na pretekle dogodke in gledati naprej, je le odlaganje kočljivih vprašanj na poznejši čas, kar ima lahko hude posledice. Za državo, ki se je komaj konstituirala, je utrjevanje državnotvor-ne miselnosti na vseh področjih: na političnem, gospodarskem, kulturnem, zgodovinskem, a tudi pri ljudeh, bistvene važnosti. Zato bi morali vsi, ki jim je država Slovenija pri srcu, delati za spravo. Z začudenjem sem prebrala pred Časom intervju v Primorskih novicah z zgodovinarjem Brankom Marušičem, ki trdi, da ne verjame v spravo. Sprava gotovo ni ne spomenica ne dokument, pod katerim bi se lahko podpisali vsi politiki ali zgodovinarji. Sprava je predvsem poroces, ki zahteva Cas, a tudi konkretna dejanja. Je predvsem odstranjevanje krivic, ki so bile storjene v preteklosti. Kako si Slovenija domišlja, da je pripravljena stopili v Evropsko zvezo, Ce na primer ni sposobna urediti odnosov z domačo Cerkvijo, ki je deležna takih napadov kot v času najhujšega stalinizma? »Sprava je po mojem mnenju za slovenski narod bistvenega pomena«, pravi bivši državnik Janez Stanovnik v neki januarski sobotni prilogi Dela. »Nič ni pomembnejše v današnji in bodoči Sloveniji od sprave. Vedeti moramo, kdo smo in kaj hočemo. Dokler namreč ne dosežemo visoke stopnje nacionalne identitete. Brez nje pa ni mogoče definirati nacionalnega interesa. To pomeni, kolikor dolgo bomo razdeljeni na partizane in domobrance, ne bomo sposobni formulirati lastnih ciljev in izdelati narodne strategije. In dokler ne bomo zmožni sprave, ne bomo zaživeli kot nacija.« Se več drugih misli je Janez Stanovnik razčlenil v tem intervjuju, a jih zaradi prostorske stiske ne bom navajala. Veliko beremo o nevarnosti nacionalizma v Sloveniji. V luči zgornjih razmišljanj se mi zdi tako pisanje neodgovorno, če ne celo smešno. Vse prej kot kak nacionalizem pesti Slovenijo danes nevarnost razkroja. Državo, na katero smo Čakali 1.400 let, lahko Cez noč izgubimo. Vse preveC je partikularizmov, pro-vincializmov, občutkov manjvrednosti, nejasnosti v gospodarstvu, v politiki, da prihaja spontano na dan vprašanje, če bo taka država lahko kos vsem pritiskom, pogojevanjem, zakonom, ki jih zahteva vstop v Evropsko zvezo. ČEDAD / RAZSTAVA V ARHEOLOŠKEM MUZEJU Zanimivi primerki iz bronaste dobe Gre za predmete, ki so jih odkrili lani na vzpetini »Čelo« v občini Podbonesec ČEDAD - Ob priliki tedna, ki je po vsej državi namenjen pozornosti do kulturnih dobrin in okolja, je možno do 5. aprila obiskati vse državne muzeje brez vstopnice. Arheološki muzej iz Čedada je priložnost izkoristil za razstavo novih eksponatov iz bronaste dobe, ki so ne le vsedržavnega, temveč po mnenju strokovnjakov celo evropskega pomena. Gre za predmete, ki so biti izkopani v gozdiču na vzpetini z imenom »Celo«, med Sčiglo in Lazami v občini Podbonesec. Ležišče je lani odkril ljubitelj izkopanin Gino Monai v neposredni bližini kraja, kjer so lani odkriti tudi verjetne sledove starorimskega mostu čez Ne-dižo, o katerem je v svojih delih pisal langobardski zgodovinar Pavel Diakon. V mesecu maju lani se je Cedajski muzej lotil izkopavanja, pri čemer je bilo strogo upoštevano preučevanje posameznih plasti. Arheologi so iz »luknje« s premerom 47 centimetrov (globoka je bila samo 29 centimetrov, prvi predmeti pa so bili komaj 5 centimetrov pod površjem) izkopali 43 bronastih in bakrenih predmetov, med katerimi je več sekir, rezil, srpov in kosov bakra, vsega skupaj za 35 kilogramov materiala. Ležišče so arheologi imenovati »il ripostiglio di Celo«, saj gre za nekakšno shrambo, za katero obstaja več možnih razlag. Eni pripisujejo shrambi bronastih izdelkov verski pomen, druga razlaga pa se nagiba k temu, da gre za neke vrste »skladišče«, kjer je bilo shranjeno bronasto orožje in orodje, namenjeno prekupčevanju. Tu je namreč že pred tisoči let potekala komunikacija med območjem Idrijske in Tolminske ter Furlansko nižino. Kakorkoli že, gre za arheološko najdbo izrednega pomena, predmeti pa so sedaj razstavljeni v arheološkem muzeju v Čedadu. Razstava je opremljena tudi s fotografijami izkopavanja in časopisno kroniko, ki je bila tedaj objavljena. Eksponate je predstavil deželni intendant Bocchieri, ravnateljica muzeja Lopreato pa ob tem ni hotela potrditi vesti, da so pred kratkim v bližini Čedada odkrili bojevnika iz pozne langobardske dobe, ki je bil pokopan s svojim konjem in dragocenim nakitom. O tem odkritju že nekaj časa vztrajno krožijo vesti, kot vse kaže pa bodo še ostale zavite v tančico skrivnosti. (D. U.) _ Na slikah: zgoraj zgornja plast najdišča v Čelu, spodaj levo eden od bronastih srpov, desno pa sekira. r TRST / PORAZDELITEV SREDSTEV ZA JUBILEJ Naši deželi namenili skoraj 60 milijard lir Največ bo prejel Oglej - Za obnovo infrastruktur na Višarjah in za župnijo na Trbižu 3,5 milijarde lir TRST - Po povratku iz Rima, kjer se Trst bo za vzdrževalna in obnovitve- je udeležil zasedanja z ministrom za javna dela Paolom Costo, ki predseduje medministrski komisiji za porazdelitev sredstev ob jubileju, je bil deželni dobornik za turizem Roberto Tanfani zadovoljen, saj so naši deželi namenili 58 milijard lir, torej nad pričakovanji (načrt, ki ne zaobjema Lacija, predvideva 1828 milijard). Osnutek, ki ga je odobril minister Costa, s katerim se je poleg Tanfanija sestal tudi deželni ravnatelj za šolstvo in kulturo Giuliano Abate, mora pred dokončno potrditvijo proučiti še konferenca država - dežele (8. aprila). Od skupnih 58 milijard bodo 44 potrošiti za javne načrte, 14 pa za načrte, ki so jih predstavili zasebniki. Največ denarja se bo steklo v Oglej, skoraj 15 milijard, in sicer 11 milijard za prav toliko načrtov in 4 milijarde 470 milijonov za arheološki muzej. Dve milijardi bodo potrošiti v Vidmu (parkirišče ob železniški postaji in ustrezne storitve). na dela dobil 7 milijard (1, 8 milijarde za občinske depandanse za romarje), 1, 7 milijarde za umetniške poti v FJK, 500 milijonov za obnovitve pri Sv. Ju-stu, 1, 5 milijarde za sprejemne struk-ture in okrepčevalnice na Vejni. Odobren je bil tudi načrt za deželno tele-matsko informatizacijo, ki sta ga predlagali Dežela in Insiel in ki bo namenjen romarjem. Nadalje so predvideti 1, 112 milijarde za Staro goro, a Humin bo prejel nekaj več kot 300 milijonov. Obnoviti bodo tudi strukture na Višarjah in v župnišču na Trbižu (3, 5 milijarde lir). Nadaljnjih 311 milijonov pa bo za razne službe za romarje potrošil avtomobilski klub Aci s Trbiža. Nekaj milijard po prejel tudi Pordenon (za informacijski center in razne dejavnosti'v krajih, kjer bodo potekale slovesnosti, porde-nonski pokrajinski svet pa je odobril 6 programskih sporazumov, ki jih mora podpisati Dežela in ki predvidevajo vrsto javnih del za skupnih 9 milijard tir. KOROŠKA Zeleni za deželni zakon o dvojezičnih otroških vrtcih CELOVEC/DUNAJ - Državna poslanka Zelenih v dunajskem parlamentu in govornica stranke za manjšine Terezija Stojsič v tiskovni izjavi zahteva deželni zakon, ki bi urejeval vprašanje javnih dvojezičnih otroških vrtcev na Koroškem. Povod za zahtevo poslanke Zelenih, ki se ujema z zahtevo obeh osrednjih političnih organizaciji koroških Slovencev in tudi sosveta za Slovence pri uradu zveznega kanclerja, je bil škandalozen sklep občinskega sveta v Dobr-li vasi, s katerim je bil odklonjen nakup opreme za prostor v javnem občinskem vtrcu, v katerem naj bi od jeseni letos delovala dvojezična skupina. StojsiCeva je koroškim politikom svetovala, naj si vzamejo za vzgled ureditev predšolske vzgoje na Gradiščanskem, kjer deželni zakon zagotavlja dvojezično vzgojo (hrvaško-nemško, madžarško-nemško) v otroških vrtcih, kjer je najmanj šest prijav. (I.L.) SVET FIZIKE / PO TV KOPER Niz dokumentarnih oddaj »Vesolje je...« o raznih novostih, raziskavah in praktičnih primerih KOPER - TV Koper-Capodistria bo v oddaji »Vesolje je...« predstavila 6 kratkih dokumentarnih oddaj o fiziki. Prva bo na sporedu v nedeljo, 5. 4. ob 20. uri. Program je nastal v sodelovanju z »II Laboratorio Immagi-nario Scientifico« iz Trsta, Mednarodnim centrom za fiziko iz Trsta in skupino znanstvenikov. Pri oddaji pa pri didaktižno-znanstvenem delu^so-delujeta še profesorja Paolo Budinic in Giuliana Cavaggioni. Naslov prve oddaje je »Barva neba«, sledile pa ji bodo rubrike, ki se bodo dotaknile še drugih področij in bodo na sporedu pod naslovi SonCni žarki, Mavrica, Optična vlakna in telefonija, Laser - leča, kako izboljšati vid?. V oddajah bodo predstavljene novosti, raziskave in praktični primeri. Gledalci bodo lahko spoznali, da je svet fizike včasih tudi enostaven. Oddajo »Vesolje je...« je uredila redaktorica Vesna Hočevar in bo na sporedu vsako nedeljo ob 20. uri po TV Koper-Capodistria. PISMO UREDNIŠTVU Razstavo pripravilo SKD Igo Gruden Zahvaljujem se Vam za pozornost, ki ste jo namenili naši proslavi ob dnevu slovenske kulture, ki je p°' tekala 29. 3. 1998 in o kateri ste p°' ročali v sredo, 1- 4-1998. Zal pa se je v članek vrinila napaka, ki bi jo želeli popraviti. Razstavo fotografij Maria Magajne je organiziralo SKD Igo Gruden, material, se pravi slike in dida-skalije na panojin pa nam je odstopil odsek za zgodovino pri NSK, za kar se mu javno zahvaljujemo. Primorskemu dnevniku 6 enkrat lepa hva a in pozdrav. F Predsednik SKD Igo Gruden Niko Pertot ŽELEZNICA / POBUDA LEVIH DEMOKRATOV KNJIŽEVNOST / PAHORJEV ROMAN V ITALIJANŠČINI Na Opčinah zaprto za tovore iz tujine Italijanske železnice odklanjajo dodatne tovorne vlake iz Slovenije in Hrvaške Prevod »Nekropole« ruši stare predsodke Književnika in njegovo delo je predstavil Cecovini Iz Slovenije v Italijo vozi danes prek OpCin dnevno devet tovornih vlakov, zaradi tehničnih in organizacijskih težav pa so italijanske železnice odklonile še enkrat toliko kompozicij, ki jih ponujajo slovenske železnice. Italijani so s prvim aprilom ponoči celo zaprli opensko mednarodno tranzitno postajo, ki sedaj obratuje le podnevi, kar bo verjetno prisililo Slovenijo in Hrvaško, da del tovornih vlakov preusmerita v Avstrijo. V Času premo-SCanja mej in odpravljanja mejnih formalnosti je to res pravi paradoks! Na te hude težave je na včerajšnji novinarski konferenci Levih demokratov opozoril Igor Dolenc, ki v stranki odgovarja za gospodarska vprašanja. Dejal je, da so v Furlaniji-Julijski krajini železnice prisiljene ukinjati tovorne vlake z negativnimi posledicami za krajevno gospodarsko stvarnost, Se posebno pa za tržaško luko. Vse to povzroča veliko škodo, Se posebno v trenutku pozitivnih ekonomskih trendov, saj je lani tovorni promet na železnici v naši deželi doživel porast v višini 16 odst. Za težave so krive zastarele proge (predvsem tista med Benetkami in Trstom), ki so zasičene s Potniškimi in tovornimi vlaki, del krivd pa nosi tudi uprava železnic. Italija npr. ne more sprejemati novih vlakov iz tujine, ker enostavno ni-Uia zadostnega števila lokomotiv in tudi ne strojevodij, ki bi jih Upravljali. Levi demo- Igor Dolenc krati pa postavljajo na zatožno klop v prvi vrsti vodstvo železnic za severovzhodno Italijo, ki ima sedež v Mestrah in ki ni kdovekako občutljivo za potrebe naše dežele. Upati je, da bo v prihodnosti boljše, zlasti potem, ko bo lokalni (potniški in tovorni promet) prešel pod okrilje deželne uprave, kar se bo zgodilo sredi prihodnjega leta. Levi demokrati (srečanja z novinarji sta se udeležila tudi pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in Luigi Bianchi) so mnenja, da morajo državne železnice Cimprej korenito spremeniti svojo dosedanjo politiko v Furlaniji-Julijski krajini, ki očitno trenutno ni kos naraščajočim potrebam. Mnogo si obetajo od novega tovornega postajališča v Cervignanu (prav danes ga bo uradno odprl minister za prevoze Claudio Burlando), zahtevajo pa tudi konkretne politične signale s strani Prodijeve vlade. Gre predvsem za tako imenovani »evropski koridor št.5« (Barcello-na-Trst-Kijev) in za posodobitev proge Trst-Be-netke, posebno na relaciji Trst-Ronke. Manlio Cecovini je edinstvena in po svoje protislovna osebnost. Kot župan in politik je bil izraz nacional-liberal-nega Trsta, ki je do Slovencev imel zelo malo spoštljiv, Ce že ne zaničevalen odnos, kot kulturnik pa je razmišljal in razmišlja drugače. Pred nekaj dnevi je na neki tržaški (italijanski) višji šoli, vehementno pozval dijake, naj se, poleg angleščine, učijo tudi slovenščino, ki je jezik njihovih someščanov. To svojo odprtost do slovenskega jezika in kulture je potrdil tudi na sinočnji zelo dobro obiskani predstavitvi italijanskega prevoda romana Borisa Pahorja »Nekropola« v knjigarni Minerva. Kar je bilo še pred leti nemogoče, je danes na sreCo skoraj normalno. Pahorjev roman (izšel je leta 1967) je v italijanščino prevedel Ezio Martin, prevod pa je izdal Konzorcij občin s tržiške-ga in laškega območja, ki je od vedno zelo pozoren do slovenske kulture in življenja. Da bo nadaljeval po tej poti je sinoči v Minervi potrdil tudi založniški direktor Lucio Fabi, medtem ko je predstavitev v imenu organizatorja »Skupine ’85« uvedla njena predsednica Patrizia Vascotto. Cecovini, ki je govoril celih petdeset minut, je dejal, da bi se moral italijanski Trst enostavno sramovati, da je italijanska »Nekropola« zagledala luC šele trideset let po prvi slovenski izdaji. In morda res ni naključje, da je Pahor bolj poznan v Franciji, kot v Ita- liji, ter da knjiga ni izšla v pisateljevem rojstnem mestu, ampak v sosednjem TržiCu. Dejal je, da sta si italijanska in slovenska kultura v tukajšnjem prostoru vzporedni in enakovredni kulturi, ki pa se še nista iznebili ločitvenih predsodkov. Pahorja je, podobno kot Alojza Rebulo, označil kot enega najbolj eminentnih tržaških in slovenskih pisateljev na sploh, »Nekropolo« pa, bolj kot roman, globoko književno in človeško pričevanje o tragedijah v nacističnih uničevalnih taboriščih. Pri tem je večkrat omenil grozote Rižarne in pomen protifašističnega ter protinacisti-Cnega upora. Omenil je tržaškega škofa Pietra Bonoma, ki je pridigal v italijanščini, slovenščini in v nemščini, stalno pa se je vračal na mešanost in na dvojnost tržaške stvarnosti. V Trstu - je poudaril - smo vsi mešanci, brez tržaške (italijanske) kulture bi bila Italija vsesbansko osiromašena, kar velja tudi za Slovenijo brez tržaškega (slovenskega) kulturnega doprinosa. Cecovini si je o tem očitno razčistil vse dvome in njegova kulturna duša je verjetno dokončno prevladala nad politično. In prav zaradi tega ga njegovi somišljeniki in (bivši?) politični sopotniki danes popolnoma ignorirajo, nekateri pa najbrž tudi zaničujejo.Cecovini, ki je prav vCeraj zmagal literarno nagrado »Leone di Muggia«, je glede človeške narave ostal na splošno zelo pesimist, skupno s Pahorjem pa se uvršCa v kategorijo večnih skeptikov. Nekdanji župan je pri- krajšal za argumente (in za Cas) Paola Privitero, kateremu je vsekakor uspelo prebrati nekaj krajših, a pomenljivih odlomkov iz »Nekropole« in izpovedati tudi nekaj mnenj o knjigi in njenem avtorju. Tudi Pahor ni imel veliko za dodati. 2e samo Cecovinijevo sodelovanje na predstavitvi je ocenil kot izreden dogodek in kot dokaz dejstva, da se na Tržaškem razmere na sreCo spreminjajo, o čemer imamo veC otipljivih dokazov, vštevši s sinočnjo predstavitvijo. Pregrade med italijansko večino in slovensko manjšino se počasi, a konkretno rušijo, Trst pa bo polno zaživel le takrat, ko bo vzpostavil tvorne in normalne odnose s svojim zaledjem. Pahor je prepričan, da je na pravi poti. S.T. Zaskrbljenost sindikatov Tudi sindikalne organizacije so zelo zaskrbljene nad krizno situacijo v železniškem sektorju. Potem ko so zaprli postajo v Tablji in okrnili tovorni postaji v Vidmu in v Gorici, so sedaj na vrsti Opčine, načrtujejo pa tudi okrnitev pri Sv.Andreju v Trstu, v Centi in v Tricesimu v Furlaniji. To se dogaja - podčrtujejo sindikati - v Času ko v FJK narašča povpraševanje po tovornem prometu. Sindikalne zveze železničarjev CGIL, CISL in UIL menijo, da tako ni mogoCe vec naprej. Ce bo uprava državnih železnic (danes delniška družba) nadaljevala na poti krčenja uslug in servisov, bodo uslužbenci prisiljeni stavkati. Problemi se kopičijo in zaostrujejo in sindikati se med drugim sprašujejo, kako bo npr. železnica kos povečanemu prometu v tržaški luki, zlasti potem ko bo sedmi pomol (manipulacija kontejnerjev) začel poslovati v nizozemski režiji. TRST / ŽMAUC GOST SSO, SKGZ, ZSŠDI PRIJELI ŠTEVILNE TUJCE Pred veliko nočjo prve hi dvanajstine prispevka Včeraj popoldne je bil na vljudnostnem obisku v Tr-r. 'u odgovoren .za finance pri Uradu za Slovence v za-•®ejstvu in po svetu Jure Žmauc. Vladni funkcionar, ki TJ je spremljal konzul v Trstu Zorko Pelikan, se je naj-P1®) srečal s predstavništvom SSO, nakar se je udeležil ge)e deželnega tajništva SKGZ in v večernih urah sreCal z deželnim vodstvom ZSSDI. Kar zadeva zamude slo-riške vlade pri izplačevanju finančnih prispevkov za-ejstvu je Žmauc zagotovil, da bodo pred Veliko nočjo Plačane prve tri dvanajstine predvidenega letnega pri-()rU,V' ’ naVar bo treba počakati, da slovenski parlament Sj 6ri letošnji državni proračun. Finančna postavka za 0vence izven matice naj bi znašala 1.3 milijarde tola-v >. ’ pd katerih bo 51 odstotkov namenjenih Slovencem Se/abji. medtem ko si bo Urad pridržal 20-odstotni Za finansiranje izrednih projekti zne- tov. Kljub kontroli se ilegalni prehodi meje nadaljujejo Proti bosanskima državljanoma, ki sta v Italiji živela ilegalno, so pred Časom že izdali ukrep o izgonu, vendar se nanj očitno nista preveč ozirala. Ukvarjala sta se tudi s poslom, ki trenutno precej cvete, tujcem sta pomagala preko meje. Tokrat pa se jima raCun ni iztekel in sta se znašla v koronejskih zaporih. Zasačili so ju finančni stražniki iz Milj, ki so na podlagi zbranih podatkov ugotovili, da pripadata kriminalni organizaciji, ki se ukvarja z mladimi ženskami: omogoča jim prihod v Italijo, kjer se običajno znajdejo v krogu prostitucije. Bosanca sta ob aretaciji spremljala Ukrajinki, kateri so stražniki zatem odpeljali do mejnega prehoda pri Ra-bojezu in izgnali. S tujci so imeli opravka tudi agenti finančne straže iz Prebenega, ki so ustavili tri Makedonce: v Italijo so prišli po goz- dnatem področju pri Ra-bojezu. Po običajni kontroli je tujce čakal izgon. Na Krasu pa so sreCo poskušali štirje Romuni, vendar se je tudi zanje pot proti Zahodu žalostno končala, prijeli so jih finančni stražniki 2. kompanije z OpCin. Najprej so pri Fernetičih prijeli dva tujca, nedaleč od ceste ju je opazil agent. Vedla sta se sumljivo, tako da so ju odpeljali na poveljstvo, kjer je prišlo na dan, da sta se preko meje pripeljala skrita v vozilu z romunsko registrsko tablico. Za prevoz sta plačala po 500 ameriških dolarjev. Naslednjega dne so v gozdu blizu mejnega prehoda pri Fernetičih odkrili še dva njuna rojaka. Šofer nekega tovornjaka ju je proti plačilu pripeljal do Sežane, po prihodu v Italijo pa bi jima moral priskočiti na pomoč neki rojak, ki bi ju odpeljal v notranjost Italije. Popoldne podelitev Flajbanovih nagrad Slovensko dobrodelno društvo bo danes podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore slovenskim študentom za akademsko leto 1997-98. Prireditev povezana z nagrajevanjem bo ob 18. uri na sedežu društva v Ul. Mazzini štev. 46.. S podeljevanjem nagrad in študijskih podpor je začelo društvo v spomin na pokojnega Mihaela Flajbana, znanega tržaškega Slovenca, gospodarstvenika, pa tudi dobrotnika, ki je želel pomagati študirajoči mladini, predvsem pa najbolj potrebnim. Letos bo podeljevanje še posebej slovesna, saj slavi Dobrodelno društvo 50 let delovanja (NL) NA OBALNI CESTI Neapeljčan huje ranjen v silovitem čelnem trčenju Na Obalni cesti, v višini Tende Rosse, se je vCeraj okrog 11, ure huje poškodoval 27-letni Salvatore Comu-ne iz Neaplja, ki so ga sprejeli na oddelek za oživljanje v glavni bolnišnici. Med drugim so mu ugotovili vrsto zlomov, na medenici in na nogah. Fant je bil za volanom avtomobila nissanin je zapeljal na levo stran cestišča. To je bil baje vzrok silovitega Čelnega trčenja v dostavno vozilo volkswagen, v katerem sta bila zakonca Luciano Stefani (letnik 1925) in Nives Toscan (1936) iz Ul. Costalunga 396. Stefani in Toscanova sta imela več sreCe kot NeapeljCan, okrevala bosta v 25 dneh. Izvide je opravila cestna policija, poleg osebja službe 118 so posegli tudi gasilci. Petek, 3. aprila 1998 TRST RIŽARNA / SPOMINSKA RAZSTAVA Židje, ki so preživeli nacistična taborišča Rižarno mora biti kraj spomina in razmisleka Rižarna mora biti kraj spomina in razmisleka. To je glavna misel, ki izhaja z včerajšnjega ponovnega odprtja muzeja, na katerem so tudi predstavili fotografsko razstavo Španke Cristine Nunez »V pekel in nazaj«, posvečeno Zidom, ki so preživeli nacistična taborišča. Kot je ob prisotnosti podžupana Damianija povedal direktor Mestnih muzejev Adriano Dugu-lin, so se vzdrževalna dela uspešno zaključila, tako da so Rižarno spet odprli ob priliki tedna kulturnih dobrin. Poleg tehničnih posegov so obnovili tudi »Kip Auschvvitzu« Marcella Mascherinija (odstranili so med drugim »napise običajnih bedakov«) in prenovili zgodovinsko razstavo, za kar je poskrbel prof. Elio Apih. Spremna besedila so prevedli v šest jezikov razta-va in bo v kratkem postala potujoča. Okoli Rižarne vlada torej veliko zanimanje, je dejal Dugulin, ki si pričakuje ponoven stik s publiko. Poskrbeli so tudi za informativni center, ki bo na razpolago do 15. maja, in za didaktične storitve, ob vsem tem pa je bilo zelo važno sodelovanje združenj voluntariata. Na prireditvi, kjer je bil prisoten tudi avstrijski konzul, so njihovi predstavniki ter Damiani poudarili, da grozote, ki so jih utrpele žrtve taborišč, ne smejo v pozabo. »Delala bom vedno za to, da ljudje ohranijo zgodovinski spomin!« Tako je dejala Cristina Nunez, ki je zelo vesela, da so Novinarska konferenca v Rižarni (foto KROMA) ŠOLSTVO / DANES PRIHOD Irski dijaki gostje svetoivanske šole Sodelovanje v okviru načrta Comenius Maja bodo naši dijaki gostovali na Irskem Na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je že vse pripravljeno za sprejem irskih učencev, učiteljev, ravnateljice in staršev tamkajšnje šole Chronain iz Rath Cuila pri Dublinu. Danes bodo namreč gostje iz Irske prileteli z letalom na ronsko letališče, od koder se bodo z avtobusom ob 21. uri pripeljali na trg pred svetoivansko cerkvijo. Tu jih bodo pričakali gostitelji: ravnatelj, profesorji in družine dijakov svetoivanske nižje srednje šole in katinarskega oddelka. Po dobrodošlici bodo goste porazdelili med družine, ki jih bodo gostile do srede, 8. aprila, ko bo napočil čas vrnitve na Irsko. Gostovanje 38 dijakov, šolnikov in spremljevalcev spada v okvir evropskega načrta Comenius, pri katerem sodelujeta ob svetoivanski in irski šoli še slovenska osnovna šola Petra Bu-tkoviča-Domna iz Sovodenj in šola iz Severnega Walesa. Sole sodelujejo pri vzgojnem načrtu z naslovom Jezik, kultura, stil življenja, v sklopu so se šolniki in ravnatelji srečali že na številnih sestankih. Tokrat bodo pri udejanjanju načrta na vrsti tudi dijaki in učenci. Svetoi-vanska in sovodenjska šola sta pripravili gostom res pester program, da bi čim bolje spoznali ne le naš šolski svet temveč tudi okolje, v katerem šoli delujeta. Tako bodo irski gostje jutri sledili pouku na šoli pri Sv. Ivanu, popoldne pa si bodo ogledali mesto. Nedeljo bodo preživeli v družinskem krogu s slovenskimi sovrstniki, v ponedeljek pa se bodo tako gostje kot domači učenci udeležili izleta v Slovenijo. Zvečer (ob 18. uri) se bodo popeljali do Sovodenj, kjer bo na osnovni šoli Petra Butkovi-ča-Domna posebno praznovanje Comenius day. Naslednji dan, v torek, 7. aprila, bodo odšli irski gostje v Sovo-dnje, popoldne pa si bodo ogledali še Oglej in Gradež. V sredo, 8. aprila, bo na šoli slovo od gostov, ki bodo, pred vrnitvijo na Irsko, odpotovali še v Benetke na ogled mesta v laguni. Irski in naši dijaki pa se bodo kmalu spet srečali, saj bodo slovenski šolarji maja obiskali Irsko. njeno razstavo organizirali na tako simboličnem mestu. V Rižarni je izobešenih več barvnih slik preživelih, katerim je avtorica približala črnobele fotografije iz taborišč. Ob njih visijo večje panoramske slike, ki ponazarjajo pot deportirancev, in fotografije kupov čevljev, pepela in grobov, ki predstavljajo trpljenje preživelih. Kar je razobešeno, je brez besed oz. didaskalij, ker hoče sporočilo seči neposredno v srce oseb, je povedala Nunezova. Razstavo, ki so jo priredili pod pokroviteljstvom Tržaške občine in Mestnih muzejev, je mogoče obiskati vsak dan, razen ponedeljkov, od 9. do 18. ure (tudi 25. 4. in 1. 5.), ob praznikih od 9. do 13. ure, vstop je prost. Aljoša Gašperlin Sica(KGS) v novem vodstvu Konzorcija za znanstveni park Včeraj se je na prvi seji sestal novi upravni svet Konzorcija za raziskovalno območje, ki je bil pred nekaj dnevi imenovan z ministrskim odlokom. Njen član je tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca. Mandat upravnega sveta traja štiri leta. Raziskovalno območje je zabeležilo v zadnjih letih velik gospodarski porast in zaposluje sedaj že več kot tisoč uslužbencev. ŠOLSTVO / OBISK VESNE GUŠTIN Učenci iz Zgonika so zamesili pince Avtorica knjige Je več dnevovku klobas je otroke seznanila z velikonočnimi običaji Stari običaji so rdeča nit, ki v letošnjem šolskem letu povezuje delovanje na celodnevni osnovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku. Decembra so povabili na šolo Angelo Škrk, 80-le-tno gospo iz Saleža, ki je učencemJipripovedo-vala o starih božičnih običajih. Ob Dnevu žena je bila na šoli v gosteh gospa Marta Košuta, ki je šolarjem, njihovim mamicam in učiteljicam z diapozitivi prikazala stare slovenske noše. V tednu pred veliko nočjo pa so na šolo povabili gospo Vesno Guštin, avtorico kulinarične knjige o tipičnih kraških jedilih Je več dnevnov ku klobas. Nekaj dni pred srečanjem so se učenci pod vodstvom učiteljic pripravili na obisk. Tisto jutro so prinesli v šolo mamine predpasnike, ki so si jih za to priložnost tudi privezali. Šolski hodnik je bil pisan kot še nikoli. Na stenah so viseli tipični simboli tega praznika: barvani pirhi, košarice, ki so jih izdelali sami učenci, nato še pomladansko cvetje, risbe, oljčne vejice. Sredi hodnika je bila pripravljena miza s prtom, ob njej pa velika košara pisanega cvetja in vse zanimivosti, ki jih je prinesla gospa Vesna: ragljo ali drdračke, ki so jih nekdaj imeli otroci, koromačevo cvetje, hren, vinski kamen, pirhe in velik jerbas. Učenci so sedeli in z veliko radovednostjo čakali, kaj vse jim bo gospa Vesna povedala in pokazala. Najprej jim je razložila, kako so živeli nekdaj ob dnevih pred praznikom. Po pripovedovanju pa je iz jerbasa vzela in podrobno opisala pinco, titole NOVICE Razstava o reviji »Oualestoria« V dvorani državne knjižnice v Ul.del Rosario je na ogled razstava z naslovom »Razmišljanje o preteklosti«, ki je posvečena 25-letnici revije Qualestoria, ki jo izdaja Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja. Razstava je odprta do torka, 4.aprila, na ogled je vsak delavnik med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18.30. Jutri bo lO.uri bo vodeni obisk za občinske, pokrajinske in deželne svetovalce. Navzoč bo predsednik Deželnega inštituta Giampaolo Valdevit. Kazen so mu znižali Prizivno sodišče je nekoliko znižalo kazen 30-le-tnemu Gianfrancu Areni: obsodilo ga je na poldrugo leto zapora, torej dva meseca manj, kot je določala obsodba z 29. septembra lani. Arena je star znanec agentov in sodišč, trenutno je v hišnem priporu, ker čaka na sojenje zaradi drugih prekrškov. »Zaslovel« je predvsem zaradi velike »ljubezni« do tuje lastnine. Zadnja obsodba se nanaša na sicer spodleteli rop v veleblagovnici na Opčinah. Skrivaj se je vtihotapil v veleblagovnico, nameraval je ukrasti inkaso. Prav v trenutku, ko je brskal po predalih, pa ga je zasačila lastnica in ga skušala zadržati. Arena pa se ni dal kar tako, zlomil ji je prst na roki in zbežal. DSL drevi o šempolajskem nadvozu Danes zvečer se bo v prostorih bivšega otroškega vrtca v Sempolaju ob 20. uri odvijala javna skupščina z naslovom »Neskončna zgodba o nadvozu za Sempolaj«, ki jo prirejata občinska in pokrajinska svetovalska skpina DSL. Na drevišnjo skupščino so bili med drugimi povabljeni tudi predstavniki italijanskih železnic in pokrajinske uprave. DEVIN-NABREŽINA / PO BONIFIKACIJI Izviri reke Timave so spet varni V treh tednih so pirotehniki odstranili več dva tisoč nabojev raznih kalibrov !||;' Vode ob izvirih Timave so zopet varne. De-vinsko-nabrežinsko županstvo je sporočilo, da se je v sredo popoldne zaključila bonifikacija izvirov, ki jo je vodil pirotehnični polk 5. divizije vojaškega inženirskega oddelka iz Padove. Kot smo obširno poročali, je župan Vocci že konec januarja podpisal odredbo prepovedi potapljanja v štivanske izvire, v katerih se je vse od povojnega časa skrival pravi arzenal najrazličnejšega razstreliva iz prve in druge svetovne vojne. Bonifikacija se je začela pred tremi tedni in v tem času je bilo spravljenih na površje več kot dva tisoč primerkov municije vseh vrst in velikosti. Poseben preplah je povzročila novica o najdbi zažigal-nih bomb naproženih z nevarnim fosforjevim prahom. Kot pa so nam zagotovili izvedenci, se fosforjev prah v vodi ne topi, to pa pomeni, da lahko onesnaži vodne vire le v izjemnih primerih. Težave nastanejo, ko ga potegnejo iz vode, saj-se, ko je posušen, v hipu vname,.. Celotna operacija, ki jo je ob sodelovanju po- licije, karabinjerjev in občinske civilne zaščite vodil podpolkovnik Por-rino se je končala v največjem redu in varnosti, najdeno razstrelivo pa so pirotehniki onesposobili v vojaškem poligonu v javah pri Selcah. Po zaključeni »operaciji Timava« se vsekakor že šušlja, da izviri skrivnostne reke vendarle niso bili edino povojno vojaško odlagališče: Zavezniška vojaška uprava je namreč veliko podobnega materiala raztovorila tudi v kanalu Liserta, dobro obveščeni krogi pa govorijo tudi o municiji, ki naj bi bila potopljena ob vznožju strmih skal pod Devinskim gradom. Kakor koli že, pa je vsaj območje izvirov Timave, z vsem svojim zgodovinski in naravoslovni čarom končno le povrnjeno javnosti. Na fotografiji (KROMA) del najdenega streliva. ali menihe, gnezda, ptičke, oljčno vejico in s čebulo barvana jajca. Prvemu etnografskemu delu je sledil praktični del. Na mizi je bilo vse pripravljeno za izdelavo pince: moka, kvas, jajca, sladkor, maslo, sol, mleko, vanilij3 in riban limonin olupek. Otroci so se približali in gospa Vesna )e pričela z delom. Sproti je opisovala delo in njene spretne roke so v zelo kratkem času zmesil® testo. Nato je to pokrila, da bi testo »vstalo«, šolski kuhinji so se medtem kuhala jajca v čebuli. . Kuharice so prižgat6 peč in prav kmalu je za dišalo kot v pekarni-/A malici je učence Čaka najbolj pričakovani dm mesenje vstalega te® pince in njegovo vanje v menihe, gneZ . in ptičke. Najprej ji111.) gospa Vesna pokaza > nato pa so majhne, nespretne ročice zrn65 le in izoblikovale peC vo. Pod potrpežljivim prijaznim vodenjem g , spe Vesne so se tu učiteljice lotile dela. Mali slaščičarji so vnemo hiteli, da bi Otroški ostalih Kal prej končali izdelke v peč živ žav in klepet sta bila prijetna, kmalu so bili n1,6111^ gnezda in ptički konč ni. Pekači so bili že p pravljeni. Glavni de je zaključil. Učenci se veselili in bili P0., sni na izdelane tj1611! a. titole, saj so sladice . sno uspele. Se nal navdušene so bile u , . Ijice in gospa Vesna je v enem jutru s Pra, irn didaktično-kuhars ^ nastopom »izuč0ila< g novih slaščičarje • tem je bil tudi dose smoter učnih ur. . is Mirjam^ ' kitarist MARKO FERI a GLASBENA MATICA TRST/TRIESTE rewAftowt Fesrm zame Na sporedu Merku, Rebotnjak, Tancman, Kumar, Dyens, De Falla, Vrhunc, Llobet, Villa-Lobos, Piazzolla danes, 3. aprila ob 20. uri DVORANA KC S. KOSOVELA - SEŽANA Informacije na tel. 0038/67/32531 (od 9. do 12. ure) VCERAJ-DANES Danes", PETEK, 3. aprila 1998 RIHARD Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.52 - Luna vzide ob 11.33 in zatone ob 1.52 Jutri, SOBOTA, 4. aprila 1998 VELJENICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,1 stopinje, zraCni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 6 km na uro sever, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, ttorje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se: Gianluca Liut in Antonella Rajič. Umrli so: 79-letna Ervina Komar, 86-letni Valentino Zeriali, 85-letna Celestina Soban, 89-letna Lucia Benedetti, 79-letni Bruno Candusio, 93-letna Maria Haipel, 54-letni Livio laut, 74-letni Nilo Reni, 76-letna Alma Sisgoreo, 72-letna Guerrina Lange, 75-letni Bruno Prešel, 46-letni Roberto Černe, 55-letni Gian-oarlo Norbedo, 89-letni Leonardo Ganeva, 92-letna Ida Antonelli, 85-letni Mario Rupilli, 69-letni Renato Bosset. ENCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La maschera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Je-remy Irons, Gerard Depar-dieu, John Malkovich, Gabriel Byrne. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un topolino sotto sfratto«, r. Števen Spielberg; otroški film. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.55, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Anastasia«, risani film. MIGNON - 16.00 - 20.30 »Peccati di gola«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 22.15 »L. A. Confiden-tial«, i. Kirn Basinger. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Will Hunting«, i. Robin Willi-mas. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »U Turn «, r. Oliver Stone, i. Nick Nol-te, Jennifer Lopez. il prireditve Q_ LEKARNE Od ponedeljka, 30. marca do sobote, 4. aprila 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od l6-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. ®47020), L argo Osoppo 1 Bel. 410515). Boljunec (tel. 228124) -s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-ceptom. Lekarne odprte od l9'30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Lar-8o Osoppo 1, Ul. Cavana Boljunec (tel. 228124) -® Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-Ceptom. Lekarna 2°-30 do 8.30 Ul. Cava: 3°2303). Za dostavljanje zdravil a dom tel. 350505 -TELEVITA t-^Urad za informacije ZE-USL - tel. 573012. j. Urad za informacije j E deluje od ponedeljka Petka od 8. do 13. ure. -te ' 3730i2. sj(jUežurna zdravstvena UoCna služba od 20. do tUcnl6’ j®1' 118> predpraz-na od 14. do 20. ure in ^mznicna od 8. do 20. ure. "itra pomoč tel. 118. tOtž/efonska centrala ^E-USL: 399-1111. 8. KINO 18 n^IST0N • 16.00, dun ’ 2°15’ 22.30 »Kun-pLJ -Martin Scorsese. -16 4^ELSI°R AZZURRA »An;5, 18-30, 20.15, 22.00 Allastasia«, risanka. PD MACKOLJE vabi jutri, 4. aprila na ogled Mo-lierove komedije SKOPUH v izvedbi dramske skupine PD Standrež ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni! ZCPZ TRST, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZSKD, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Cerkvenim pevskim zborom in Marijinim domom pri Sv. Ivanu v Trstu vabijo na PRIMORSKO POJE, jutri, 4. aprila ob 20.30 v Marijinem domu, Ul. Brandesia 27 v Trstu. OPENSKA GLASBENA SREČANJA - V nedeljo, 5. aprila, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopila Srednja glasbena in baletna šola iz Maribora: bariton Aleš MarCiC (na sporedu Scar-latti, Hayden, Kozina in Mozart); Borut Zagoranski - harmonika (na sporedu Zolotarjev in Timošenko); Kvartet pozavn (na sporedu Grieg, Dvorak, Ribic in Žitnik); Ansambel tolkal (na sporedu Mancini, Ro-sauro in Firth). GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju z gledališčem Rossetti vabi na koncert Harmonikarskega kvinteta GM (mentor Lore-dana Coceani), v torek, 7. aprila, ob 18. uri v foyer gledališča Rossetti. Vstop prost. Vabljeni! H3 OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo danes, v petek, 3. marca, z začetkom ob 19. uri na sedežu Konzorcija DOC v Repnu predavanje o varstvu trte. Predavanje je organizirala Pokrajinska zveza kmetijskih zadrug iz Ronk (APCA) v sodelovanju s Kmečko zvezo in Zvezo neposrednih obdelovalcev SKD FRANCE PREŠEREN- BOLJUNEC danes, 3. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih ČAS, KO SO GCNCRAll ROŽLJALI S SABLJAMI IN SO POKAL« BOMB« Vabljeni iz Trsta. Glede na važnost obravnavane tematike so vinogradniki vabljeni, da se srečanja udeležijo. ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi danes, 3. aprila ob 20. uri v župnijsko cerkev na postno srečanje. Na začetku bo BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA KIPA FATIMSKE MATERE BOŽJE, kratka liturgija s petjem. Nato bodo župnik iz Pirana, g. Bojan Ravbar in zakonca Tom in Mirjam Holzene-ger predstavili DUHOVNO GIBANJE MARIJINO DELO. Poudarek bo na družinski duhovnosti. Vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore za akademsko leto 1997-98 danes, 3. aprila t. 1. ob 18. uri na sedežu društva v Ul. Mazzini št. 46, I. nadstropje. DRUŠTVO ZVEZDA vabi jutri 4. aprila ob 20. uri v Ljudski dom v Pod-lonjer, Ul. Masaccio, na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder Po deželi večnih romarjev. SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo jutri, 4. aprila drugo srečanje TEČAJA USTVARJALNEGA PISANJA, ki ga vodi mag. Milena Blažič, asistentka za didaktike v književnosti in ustvarjalno pisanje na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Delavnice potekajo enkrat mesečno, ob sobotah popoldne od 15. do 18.30 V^poslopju na-brežinske nižje srednje Sole Igo Gruden. Informacije in vpisovanje na tel št. 200620 ob delavnikih od 12.30 do 14. in od 19. do 20.30. ODBOR JUSA REPEN vabi elane na nadaljevanje akcije za ureditev okolice ob kalu Draga. Dobimo se jutri, 4. aprila ob 14. uri. SKD VIGRED vabi v društvene prostore v Sem-polaju na ogled razstave vezenin (slikanih izdelkov) in velikonočnih pirhov, jutri 4., v nedeljo 5. in v ponedeljek 6. aprila od 17. do 20. ure. V nedeljo bo razstava odprta tudi od 10. do 12. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 4. aprila na debatni večer z naslovom MLADI IN NJIHOV ODNOS DO VERE IN DO CERKVE. Začetek ob 19. uri. SKUPINA BABVLO-NIA igra jutri, 4. aprila v, Mixer baru v Devinu. VZPI-ANPI, VZED-ANED vabita v nedeljo, 5. aprila ob 15. uri na opensko strelišče, na SPOMINSKO SVEČANOST ob 54-letnici smrti 71 talcev. Govorila bosta občinski svetovalec Igor Dolenc in prof. Licia Chersovani, predsedovala bo Tjaša Kocman, sodeloval bo-MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge. ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA - smučarski odsek naproša elane, da potrdijo nakup društvenih smučarskih kompletov najkasneje do 6. aprila. Obenem obvešča ostale zainteresirane elane, da se javijo do istega dne na tel. St. 220820 ali 220718. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 6. aprila v Peterlinovo dvorano na predvelikonoCno srečanje s tržaškim škofom msgr. Evgenom Ravignanijem. Srečanje bo ob 20.30. SLOVENSKI KLUB - V torek, 7. aprila 1998, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20) -Po srečanju Violante-Fini: Zakaj se zgodovinarji ne strinjajo z javno pobudo o narodni pomiritvi? Svoja razmišljanja in stališča bodo pojasnili zgodovinarji Marta Verginella, Boris Gombač in Sandi Volk. UCENCI IN UČITELJI COS Sempolaj sporočamo vaščanom, da bo v sredo, 8. aprila 1998 ob 11. uri turnir šicanja pirhov na šolskem dvorišču. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah in salezijanska skupnost prirejata v sredo, 8. aprila ob 20.30 SPOKORNO BOGOSLUŽJE IN SPOVEDOVANJE MLADINE IN MLADIH DRUŽIN. Po uvodni misli prof. Ivana Florjanca bo župnijska cerkev odprta, dokler se bodo udeleženci želeli pogovarjati z duhovniki. Za spoved in pogovor bodo na razpolago duhovniki Ivan Florjane, Tone Be-dencic, Franc Pohajac in Zvone Strubelj. AEROBIKA V BAZOVICI vsako sredo in petek, od 18. do 19. ure do začetka junija. Vabljeni novi elani! Tel. št. 226659 ali 226580. AEROBIKA na Konto-velu. Vsako sredo in petek, ob 20.50, do začetka junija. Vabljeni novi elani. KRUT prireja 7-dnevne počitnice na otoku Kreta od 26. 6. do 3. 7. 1998. Vpisovanje in informacije do 9. aprila t. 1. na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicero-ne 8, tel. št. 360072 - vsaki dan razen sobot. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane elane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in V SREDO, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, razno. VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, krizi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili Cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-let-nici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. KMEČKA ZVEZA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. NateCaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 -34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. Čeprav ona tega ne želi, vam povemo mi, da med nami nekdo jih petdeset slavi. VoSCimo ji mi vsi Ikinč, Alhok, Tark E3 ČESTITKE Naši dragi mami, noni in pranoni IVANKI AN-DOLSEK voščimo za njen 83. rojstni dan mnogo zdravja in zadovoljstva. Vsi njeni domači. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. B_______________IZLETI SKD FRANCE PREŠE-REN iz Boljunca prireja v soboto, 25. aprila izlet na Gorenjsko za vse tiste, ki so pomagali pri prirejanju pustnih plesov. Vabljeni pa so tudi vsi tisti, ki jim je pri srcu vesela družba. Vpisovanje še danes, 3. aprila od 19.30 do 20.30 v gledališču France Prešeren. OB SOČI, KORITNICI IN ZILJICI, tako je poimenovan enodnevni izlet, ki ga prireja dne, 22. aprila t.l. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Vpisovanje in informacije od 6. do 10. aprila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360072. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.), v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRA- TISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.), v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROLLING SONESOV (SOU, 28. 5.). Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). KRIŠKA SEKCIJA VSE-DRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE organizira 30. in 31. maja dvodnevni izlet v Iseo in Lumezzane. Za vpis se lahko javite Zo-fici Sirk (tel. št. 220251), najpozneje do 15. aprila. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEM veliko peč na drva VVarmmorning ali Argo. Tel. št. 040/943388. ŠTIRIČLANSKA slovenska družina išCe-kupi udobno stanovanje, po možnosti v dvo, tri ali štiri stanovanjski hiši z kletjo in garažo, izven centra ali v okoliških vaseh. Ponudbe na tel. št. 417489. SPOSOBNO in dinamično kuharico/ja iščemo. Tel. št. 327120. FRIZERSKI SALON išCe vajenko s prakso. Tel. na št. 229435 ob urah obedov. PRODAM domače vino, belo in Črno po ugodni ceni. Tel. 225115 (DevinšCi-na). PRODAM Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica. Tel. št. 00386-67-89311. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155. V REPNU, na poti z njive sem izgubila oCala za vid. Najditelja lepo prosim, da me klice na tel. št. 327240. GINEKOLOGINJA dr. Sonja Jazbec sporoča, da sprejema v ambulanti na Opčinah, v Proseški ulici 39/A, tel. št. 214161. URADNICA z večletno prakso import-export, odličnim znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika, dobro angleškega, vešča uporabe PC, nujno išče resno zaposlitev. Tel.: 0481/530676 - Nadja. PRODAM OPEL ASTRA 1600 SW letnik ’92, Črne barve, s premično streho in klimatizacijo. Tel.: 040/251150, po 20. uri. DOBRO VPELJANI ko-mercialisticni studio išče sodelavca/ko. Potrebna diploma iz ekonomije ali političnih ved. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Komercialist«. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE iz Trsta išCe sposobno in resno osebo za delo v operativnem sektorju. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Operativec«. ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA na Krasu išče gospo za 2-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. dopoldne od ponedeljka do petka na št. 3188211 ali vsak dan na št. 0335-482900 v večernih urah. KUHARJA ali pomočnika kuharja išCe Euro Ri-storante. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Ita-lia 63, 34170 Gorica. PRODAM obnovljeno stanovanje v Gorici. Miren predel v bližini mestnega središča, v dvodružinski hiši. Pritličje, tri spalnice, udobna kuhinja s teraso in verando, dnevna soba, kopalnica, klet, garaža, vrt in samostojno ogrevanje. Cena 220 milj ono v lir. Tel. na št. 0481-32374 v večernih urah. PRODAM klavir, harmoniko, midi, solton, MS 40 in mixer z ojacevalno opremo. Tel. št. (0481) 884107. PRODAM motor Ya-maha XT 600, letnik ’87, cena 3.500.000 lir. Tel. št. (0481) 884107. OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoča cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorih na Opčinah, v Proseški ulici št. 39 (nasproti cerkve), tel. št. 214161. DERMATOLOG Dr. Erika BrišCik sporoča, da odslej sprejema tudi v novi ambulanti na Opčinah, v Proseški ul. št. 39, tel. 214161 (od 15. -19. ure). PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000,- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica). PRIVATNI ZBIRALEC išče stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na št. 040-634941 od 18. do 20. ure. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. AGRITURIZEM pri Kovačevih, za cerkvijo v Doberdobu,' je ponovno odprt. Tel. 0481-78125. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stu-belj v Šempolaju. OSMICO je odprl Edvard Tul, Mačkolje - Križ-pot. OSMICO sta odprla v Samatorci St. 17 Mario in Ondina Gruden. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO sta odprla v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan) Točita belo in Črno vino. OSMICO so odprli Sancinov! v Puljah pri Domju. PRISPEVKI Ob 23. obletnici smrti (3. aprila) drage mame in none Frančiške Tretjak daruje Pierina in družina Sossi 50.000 lir za spomenik padlim NOB v Križu. V spomin na dragega očeta Ivana Kuzmiča darujeta sin Giordano in hči Livia 100.000 lir za KD Jože Rapotec. Namesto cvetja na grob Ivana Kuzmiča darujeta Ernesta in Dorjan 50.000 lir za KD Jože Rapotec. t Mimo je zaspala Celestina Soban vd. Batagelj Pogreb bo jutri, 4. aprila, ob 13.20, v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo sin Francesco in hci Celestina z družinama Trst, 3. aprila 1998 (Pogrebno podjetje-Ul. Torrebianca 34) Ob izgubi dragega Zdrava Žerjala izreka Marku in Liviji občuteno sožalje SKD F. Prešeren Petek, 3. aprila 1998 KULTURA 8 GLEDALIŠKA PREPLETANJA V MIELI Barbara Della Polla in njeno opazovanje gibljivega morja V dvorani Miela na tržaškem nabrežju se Gledališka prepletanja, ki jih drugo leto zapored prirejata gledališče La Contra-da in Zadruga Bona-vventura, nadaljujejo s predstavo Valigie - Un mare in movimento (Kovčki - Gibljivo morje) Barbare Della Polla (na sliki) . S svojim zadnjim delom se igralka in v tem primeru tudi avtorica navezuje na lanski recital Valigie (Kovčki), ki je bil, kot je takrat sama zapisala, nekakšna beležnica za letošnjo predstavo o iskanju identitete in o potovanju, pa naj potovanje pojmujemo kot začetek izgubljanja identitete ali kot potovanje v notranjost lastne identitete. No, od te beležnice so ostali le redki zapisi, pa še ti so postavljeni v povsem drugačen kontekst. Medtem ko je bil lan- svetlimi Čeveljčki in be- goCe najprej videti. A ski recital, v katerem je lim klobučkom, njene opazovalkina duša je pre-poleg Barbare nastopala stvari so najbrž vse zbra- mila za strah in sovra-še Simona Arrighi, bolj ne v torbici, ki visi na se- žnost; ko do zadnjega ko-konvencionalno zasta- dežu, iz njenih ust pretr- tička napolnjeni ladji gro-vljen, se letos igralka gano vrejo besede absur- zi brodolom, stopi v vodo predstavlja sama v za gle- dne otroške pesmice - vse na pomoC. dališCe nenavadnem oko- skupaj daje misliti na ju- Predstava Barbare Del-Iju: v dvoranici, ki ima na nake Samuela Becketta, la Polla je zasnovana ta-sredi bazenček poln vo- Vzdušje se potem spre- ko, da si jo vsakič lahko de, sredi bazenčka visoko meni, absurdna pesmica ogleda le zelo omejeno nad vodo je stol, na kakr- se naveže na spomine iz število gledalcev, zato Snem bi lahko sedel, de- otroštva, ko je pomagala ima bližina med izvajalko nimo, kopališki mojster, premagovati strah - strah in občinstvom poseben Na njem sedi, osamljena, danes vzbujajo tujci, ki se učinek. Na sporedu bo še Barbara Della Polla v bodo zdaj zdaj množično do nedelje, (bov) IGLEPALIŠCE / PO USPEŠNIH NASTOPIH Z MONOLOGOM IL MILIONE> Marco Paolini pričaral svoj ustvarjalni svet V Benetkah in laguni je iskal navdih za ustvarjalni pristop k monologu Številni ljubitelji gledališča so se udeležih sobotnega srečanja v mestnem teatru med Marcom Paolini-jem in občinstvom. Avtorja, ki je zaslovel z delom. Vajont (televizijski prenos si je ogledalo 3, 5 milijona gledalcev) in je minuli teden na tržaškem odru z monologom H Miltone zaključil dolgo serijo zelo obiskanih nastopov po vsej deželi, je prisotnim predstavil tržaški novinar Paolo Rumiz. Mladi avtor je razkril marsikatero skrivnost svojega umetniškega ustvarjanja. V kolikor nosi omenjeno gledališko delo isti naslov kot knjiga, ki je nastala iz pripovedovanja Marca Pola sotrpinu Rustichellu da Piša, je avtor najprej obrazložil to izbiro. Izvedeli smo, da je bila postavitev odrskega dela v preteklo in današnjo stvarnost Benetk naključna, saj je avtor na začetku nameraval izbrati azijska potovanja na Korčuli rojenega trgovca kot rdeCo nit pripovedovanja. Odločil pa se je za beneško laguno, ko je uvidel, da le v geografskem prostoru, ki mu ni tuj, lahko v celoh razvije ustvarjalno domišljijo. Na dovtipen naCin je spregovoril o odnosu, ki ga je kot mlad fant imel do tega enkratnega svetovnega mesta. Za mladeniča iz Trevisa je to najprej bil kraj, kamor se je hodilo špricat pouk. Nekoliko starejši pa je s sovrstniki tja zahajal na lov za svetlolasimi Severnjakinjami. Tudi v srečanju z občinstvom se ni izneveril svojemu osebnemu pripovednemu slogu. Navedel je nekaj hudomušnih zgodb o raznih beneških likih, s katerimi je prišel v stik, ko je nabiral gradivo za gledališki tekst. Rade volje je govoril v beneškem dialektu ter tako dodatno zmanjšal razdaljo z radovednimi poslušalci v dvorani. Pojasnjeval je, kako si je pridobil potrebno znanje za triurni monolog. Podolgem in počez je namreč prehodil lagunsko mesto, veCje in manjše otoke, Marg-hero, Chioggio in druge kraje. Obiskal je ribiče, poslednjega ladjedel-niCarja, gondoljerje in ostale tamkajšnje ljudi. Odkrivanje lagunskega mikroko-zmosa je postopno: »Najprej ne opaziš ničesar, šele s časom si pridobiš sposobnost opazovanja poetičnih detajlov življenja v beneških cam-pih, poslušanja glasov in odmevov ter razlikovanja ropota motornih Čolnov«. Tovrstno Črpanje znanja iz ljudske kulture ne stane le veliko truda, paC pa predvsem Časa. Avtor se je zaustavil tudi pri pomenski razlagi že v prejšnjem delu prisotnega elementa - vode. V Va-jontu je ta simbol prekletstva. V laguno pa voda, po zakonitostih plime in oseke, priteka in odteka. Morsko vodo, ki pripada državi in torej hkrati vsem in nikomur, Paolini zoperstavlja pojmu zasebne lastnine, ki se je uveljavil na terrafermi. Kot znano, je nekdanjo ruralno podobo dežele Venet o v nekaj desetletjih izmaličilo pravo brstenje delavnic, trgovskih središC ter hišic v hollywoodskem stilu. Avtor je ob tem spomnil, da bi Človek moral upoštevati kratkotrajnost lastnega obstoja ter zato predvsem težiti k Čuvanju in ohranjevanju kulturne dediščine, ki prehaja iz roda v rod. DmgaCe postane lastnik pravi ropar. Če se je tokrat Paolini posvetil spoznavanju lagunskega sveta, namerava z naslednjo predstavo kazati hrbet Jadranskemu morju. Povedal je, da postavitev odrskega dogajanja v geografski prostor, kjer je on odraščal in živi, ni enostavna izbira z ustvarjalnega vidika. S predstavo Bestiario Veneto, v kateri bo obravnaval odnos narečja do stvarnosti, se bo namreč podal k odkrivanju območja onkraj cestnega vozlišča Mester ali kot ga v tekstu imenuje »Maginotove linije komercialnih centrov in industrijskih hal«. Priznal je, da je sicer jezen na okolje, v katerem živi in da bi rad spregovoril o domačem kraju na osebni naCin. V kolikor pa tam »že vsi kričijo«, pa se mora pošteno truditi, da bi besede »ponovno donele«. O marljivem Severovzhodu bi torej rad pripovedoval potiho. Kot začetno gradivo so mu zato v pomoC poezije narečnih pesnikov. Dodal pa je, da mu pri tovrstnem delu manjka ob strani figura takega moža, kot je bil Pierpaolo Pasolini. Ob tem se je spomnil njegovih že pred petindvajsetimi leti napisanih prerokb o televiziji kot mediju, ki vodi v družbeno poplitvitev in o nevarnostih tehnokraticizma, ki so danes vsem na dlani. Ob koncu velja se omeniti, da je Paolini sprejel povabilo poročevalca tržaškega II Piccola, naj eno izmed naslednjih gledaliških del posveti ravno Trstu in vzhodni obali Jadranskega morja. Se preden pa se bo avtor lotil spoznavanja in posredovanja naših krajev širši javnosti, bo komaj uprizorjeni II Miltone v zgodnji jeseni prišel na knjižne police. Matej Caharija V Ljubljani mednarodni simpozij »Josip Ipavec in njegov čas« Znanstvenoraziskovalni center SAZU bo v danes in jutri v Ljubljani pripravil mednarodni simpozij z naslovom Josip Ipavec in njegov C as; in sicer ob 125-letnici skladateljevega rojstva in ob krstni uprizoritvi njegove opere Princesa Vrtoglavka novembra lani v Mariboru. Ipavec je med drugim leta 1901 napisal prvi slovenski balet MožiCek, s samospevi pa se je uveljavil tudi na evropskem glasbenem prizorišču. Na simpoziju, ki ga bo odprla državna sekretarka za kulturo Majda Sirca, bodo s predavanji sodelovali številni slovenski in tuji strokovnjaki. Tako bo Matjaž Kmecl razmišljal o umetnosti in kulturi na prelomu stoletja, Vasilij Melik o habsburški monarhiji na prelomu stoletja, Janez Cvirn pa o Štajerski na prelomu stoletja. Igor Gerdina bo predstavil mladostna leta Josipa Ipavca, Primož Kuret pa Josipa Ipavca v kontekstu razvoja slovenske glasbe. Hartmut Krones z Dunaja bo govoril o razmerju med besedo in tonom v operi Princesa Vrtoglavka, Simon Robinson o izvedbenih težavah pri tej operi, Pavel Mihelčič pa o dramaturgiji omenjene opere. Danilo Pokom bo ob Možicku predstavil začetek slovenske baletne glasbe. Drugi dan simpozija, v soboto, bodo sledili še trije prispevki: Peter Andraschke iz Griessna bo govoril o samospevih Josipa Ipavca, Manica Spen-dal o teh samospevih v mednarodnem kontekstu, Zvona Zupančič Slavec pa o Josipu Ipavcu kot zdravniku. Namen simpozija, ki je zasnovan multidi-sciplinarno, predavanja pa bodo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, je prekiniti nerazumevanje in molk o Ipavčevem ustvarjalnem opusu, saj je bil skladatelj priznan v glavnem le v tujini, slovenska muzikološka znanost pa je njegovo delo obravnavala precej zviška. Josip Ipavec, slovenski skladatelj, sicer pa zdravnik, se je rodil leta 1873 v Šentjurju, umrl pa je leta 1921. (STA) Slovenske galerije ponujajo vrsto zanimivih razstav V veC razstavnih prostorih po Sloveniji so odprli nove razstave; in sicer v Moderni galeriji v Ljubljani pregledno razstavo del slikarja Živka Ire Marušiča, v Poslovnem centru Mercator pa se bo predstavil Zvest Apollonio. V Vili Bled bo razstavljal France Slana, v idrijski galeriji oz. v prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija pa bodo odprli razstavo modne fotografije in oglaševalskih stvaritev italijanskega fotografa Oria Frassetta. V zgornjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani bo torej do 2. junija na ogled pregledna razstava del slikarja Živka Ire Marušiča z naslovom Slika je mrtva - naj živi slika!. MamšiC se je rodil leta 1945 v Colornu v Italiji, najprej študiral v Ljubljani, nato pa v Benetkah. Od začetka je zvest figuralnemu slikarstvu, v zgodnjih 70. je v skladu z duhom Časa sliko skušal raztegniti v ambient, pozneje pa je ostal pri dvodimenzionalnem bistvu slike. V 80. letih ga je Andrej Medved uvrstil med vodilne predstavnike gibanja nove podobe. Sklep slikarstva 80. let zaznamuje sprememba formata slik, ki postanejo dolge in ozke, s poudarjenimi vertikalami. V začetku 90. se mu je pri slikarstvu pridružila hčerka Ira. Pregledna razstava v Moderni galeriji bo predstavila slikarjevo delo v obdobju od leta 1972 do danes. V Vili Bled se 72-letni France Slana, eden prvih povojnih umetnikov, ki so študirali na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti, predstavlja kot portretist, krainar, figuralik ter kot slikar tihožitij in abstraktnih oblikovnih realizacij. Slana je eden najpomembnejših slovenskih akvarelistov. Vendar pa je tehnična dovršenost značilna tudi za druga njegova dela, izvedena v tenikah: tempera, olje, risba, tapiserija, gvaš in keramika. V idrijski galeriji oz. v prostorih Mestne knjižnice in Čitalnice Idrija pa bodo odprli razstavo modne fotografije in oglaševalskih stvaritev sodobnega in uveljavljenega italijanskega fotografa Oria Frassetta. Razstava bo na ogled do 11. aprila. (STA) GLASBA / V NEDELJO NA OPČINAH Nastop mladih poustvarjalcev Prestavila se bo Srednja glasbena in baletna šola iz Maribora V nedeljo, 5. aprila t.m., ob 18. uri se bo v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljeval spomladanski niz Openskih glasbenih srečanj. Po dveh uspešnih in dobro obiskanih nastopih se bo openski publiki tokrat predstavila Srednja glasbena in baletna šola Maribor s petnajstimi gojenci. Najprej bo nastopil Aleš MarCiC, bariton, ki bo zapel nekaj arij iz oper Scarlattija, Haydna, Mozarta ter samospev M. Kozine. Mladi poustvarjalec ima za sabo že veliko nastopov po Sloveniji in tujini, trenutno pa se izpopolnjuje na Dunaju in v Salzburgu. Sledil bo harmonikar Borut Zagoranski s sonato V. Zo-lotarjeva ter skladbo A. Timošenka. Harmonikarja je treba posebej omeniti zaradi številnih prvih nagrad, najbolj odmevne so tiste v Castelfidardu in v Pulju. V drugem delu bo na openski oder stopil kvartet pozavn z deli Griega, Dvoraka, Ribica in Žitnika. Skupin3 )e sicer še mlada, a je že igrala širom Bto veni j e in v tujini. Leta 1995 je prejel3 prvo nagrado na državnem tekmova nju mladih glasbenikov Slovenije. '(e Cer bodo zaključili najmlajši preds 3 vniki mariborske šole, to je an®^®^ tolkal. V dveh različnih sestavih ^ najprej izvedel znan motiv H. Manc^ ni j a Pink Panther, nato Frevo N. R°s3 ura in še Encore in Jazz V. Firtha. Obeta se torej izredno pester ko^ cert, ne samo zaradi števila nastopa) Cih in različnih glasbil, s katerimi ^ bodo poustvarjalci predstavili, amp tudi zaradi programske vsebine, Li ) kar se da Časovno in žanrsko Siro Mladi mariborski glasbeniki pa si že ^ jo, da bi Vas presenetili predvsem^ svojo prepričano in pisano izve j so si kljub svoji mladosti nabra i mmi nastopi- Aljoša Saksida S3J dU 31 JV1J L1U 3VUJ1 la —— obilico izkušenj s številnimi nastopn FRANCIJA / ZARADI ZLOČINOV PROTI ČLOVEŠTVU Maurice Papon obsojen na samo deset let zapora Niso ga namreč spoznali za krivega umora deportiranih Židov BORDEAUX - Sodišče v Bordeauxu je včeraj Mauricea Papona (na posnetku AP), nedkanjega visokega uradnika kola-boracionistične vichyjske vlade, obsodilo na deset let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in sodelovanja v holokavstu. Tako se je končal šestmesečni proces na omenjenem sodišču, ki je Francoze spomnil najtemnejšega obdobja njihove zgodovine. Eden Paponovih zagovornikov, Marcel Rouxel je napovedal, da se bo Maurice Papon zoper razsodbo pritožil na vrhovno sodišče. Maurice Papon, ki je danes star 87 let, je obsojen zločinov proti človeštvu zaradi vloge v deportaciji kakih 1500 Židov iz pokrajine okrog Bordeauxa v letih med 1942 in 1944, ko je vodil urad za židovska vprašanja v tej pokrajini pod nemško zasedbo. Sodniki pa ga niso spoznali za krivega umorov deportiranih Židov, kar pojasnjuje, zakaj so ga obsodili na deset let in ne na dvajset let, kot je to zahteval javni tožilec. Starec, ki ga ves čas procesa, enega najdaljših v povojni zgodovini francoskega sodstva, ni zapustila bojevitost, je razsodbo poslušal sede, brezizrazno. Mauriceu Paponu so za deset let tudi odvzeli državljanske pravice, civilne in družinske. Kljub zaporni kazni, bo Maurice Papon lahko ostal na prostosti, tako kot ves čas sojenja. Postopek na prizivnem vrhovnem sodišču, na katerega se namerava pritožiti, lahko traja leto dni. Razsodbo so brali četrt Ure. Porota in trije sod- niki so se v sredo zgodaj popoldne umaknili na posvet in devetnajst ur odgovarjali na 764 vprašanj o krivdi Mauricea Papona. »Francosko ljudstvo je spregovorilo. Obrnili smo pomembno stran nacionalne zgodovine,« je po razsodbi dejal eden od odvetnikov družin židovskih žrtev Alain Jacobovi-ch. »Ta razsodba je rešila čast Francije«, je poudaril veliki rabin Francije Joseph Sitruk in dadal, da sedaj mladi Francozi vedo, »da se morajo upreti, ko je neka država nemoralna«. Za Simona Wie-senthala, znamenitega lovca na nacistične vojne zločince, pa je bila razsodba »premila«, ker je Papon z deportacijami sokriv tudi umora žrtev. RUSIJA / POLITIČNA KRIZA Pogajanja o Kiiijenku Jelcin nekoliko popustil MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je od parlamenta včeraj zahteval nove predloge za sestavo prihodnje vlade, da bi rešili politično krizo v Rusiji, so sporočili iz Kremlja. To je Jelcin predlagal na srečanju s predsednikoma obeh domov parlamenta Seleznjovom in Strojevem. S tem namenom so za torek sklicali okroglo mizo, na katero so povabljeni predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti. Predsednika dume in sveta federacije je Jelcin sprejel na pogovor o odpravi politične krize v Rusiji po odstavitvi vlade Viktorja Černo-mirdina, potem ko je duma zagrozila, da ne bo potrdila malodane neznanega 35-letnega Sergeja Kirijenka za no- vega premiera. Poslanci dume bodo zdaj razpravo o imenovanju Sergeja Kirijenka za predsednika vlade začeli šele prihodnjo sredo, ko bodo znani rezultati okrogle mize in ne danes, kot je bilo prvotno sklenjeno. V svoji podeželski rezidenci je Jelcin sprejel tudi Igorja Sergejeva, ki opravlja dolžnosti obrambnega ministra. Naročil mu je, naj ministrstvo sodeluje s parlamentom za čim hitrejšo ratifikacijo pogodbe o strateškem zmanjšanju orožja START-2. Jelcin in Sergejev sta sicer govorila o reformi vojske. Jelcinov tiskovni predstavnik Jastržembski je povedal, da je predsednik Sergejeva označil kot enega tistih, ki »jih vidi v novi vladi«. ZDA / AMERIŠKI PREDSEDNIK BILL CLINTON DOBIL PRVO RUNDO Zvezna sodnica VVebber Wright je arhivirala primer Paule Jones Dogodek, ki ga ženska opisuje, za sodnico ni kaznivo dejanje - Neodvisni preiskovalec Kenneth Stan bo nadaljeval preiskavo VVASHINGTON - Zvezna sodnica Susan VVebber VVright iz arkansaškega Little Rocka se je odločila za arhiviranje primera Paula Jones, kar pomeni, da se ameriškemu predsedniku ne bo treba zagovarjati zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja. Civilni proces, ki ga po odločitvi sodnice VVrightove ne bo več, je bil predviden za 27. maja. Sodnica v utemeljitvi ni ovrgla tez Jonesove, da ji je takratni arkansaški guverner predlagal oralni spolni odnos, le navedla je, da dogodek ni kaznivo dejanje in ga ni mogoče uvrstiti med spolna nadlegovanja. Med drugim dogodek ni imel posledic za kariero guvernerjeve uradnice. Predsednik Clinton, ki končuje turnejo po Afriki, je izrazil zadovoljstvo, potem ko v začetku novici sploh ni verjel, saj je mislil, da je prvoaprilska šala. Clintonovi odvetniki so od sodnice nedavno zahtevali, naj zavrne pritožbo Paule Jones, češ da je neutemeljena. Odvetniki Paule Jones so medtem sporočili, da se bodo na odločitev sodnice pritožili, sama Paula Jones je sklep ocenila kot nezaslišan, medtem ko so njeni odvetniki razočarani. Primer Paule Jones je izbruhnil februarja leta 1994, ko je ženska na tiskovni konferenci v VVashingtonu predsednika obtožila, da jo je leta 1991 v Little Rocku spolno nadlegoval. Takrat je ni nihče poslušal, zato je ženska tri mesece kasneje tožila predsednika in zahtevala simbolično odškodnino. S časom se je ta odškodnina zvišala na 700.000 dolarjev. Predsednik Clinton je sedaj dobil prvo rundo, a zmage še nima v žepu. Neodvisni preiskovalec Kenneth Starr je že napovedal, da odločitev arkansaške zvezne sodnice ne bo vplivala na njegovo preiskavo o predsednikovih spolnih škandalih. < Na posnetku (telefoto AP): tožnica Jonesova s svojim možem Stevom Jonesom. ZR JUGOSLAVIJA / DA BI SODU IZBIL DNO Kosovo: Miloševič predlaga referendum BEOGRAD - Medtem ko si državljani Zvezne republike Jugoslavije mrzlično delajo zaloge osnovnih dobrin zaradi sredine 81,8-odstotne devalvacije dinarja, je Slobodan Miloševič včeraj v pismu srbskim institucionalnim oblastem predlagal izvedbo referenduma, na katerem bi se prebivalci izrekli o posredovanju mednarodne skupnosti za rešitev kosovske krize. Kot poroča Tanjug, predlaga Miloševič naslednje referendumsko vprašanje: »Ali sprejemate udeležbo tujih predstavnikov pri reševanju kosovskega vprašanja?« Kot je znano, albanska stran zahteva na pogajanjih o statusu Kosova navzočnost predstavnikov mednarodne skupnosti. Doslej so beograjske oblasti zavračale pobudo mednarodne skupnosti o mednarodnem posredovanju v krizi na Kosovu, saj so prepričane, da gre za problem znotraj Srbije. Z včerajšnjo Pobudo hoče torej Miloševič sodu iz- biti dno, ker se bo o dilemi na najbolj »demokratičen« način izrazilo vse srbsko ljudstvo, tako da se bodo morale zahodne sile sprijazniti z rezultatom. Skoraj gotovo je namreč, da Srbi ne bodo pristali na tuje vmešavanje v probleme na Kosovu. Referendum o Kosovu bo obenem vsaj nekoliko odvrnil pozornost javnega mnenja od hude gospodarske krize, ki pretresa Jugoslavijo. Črnogorci so besni, ker jih ni nihče predhodno obvestil o nenadni devalvaciji dinarja, kar bi lahko imelo posledice za trdnost federacije. Precej bolj pozitivne vesti pa so včeraj prihajale s Pal, kjer so pod grožnjo Sforovih oklepnikov razpustili posebne policijske oddelke palskih jastrebov. Sfor je na Pale poslal osemdeset italijanskih in francoskih oklepnih vozil z 200 vojaki in kakih 100 mož in 20 vozil nemške logistične brigade, celotno akcijo pa so varovali italijanski helikopterji. BLIŽNJI VZHOD / PO PONEDELJKOVI ZAGONETNI SMRTI V ozračju izredne napetosti včeraj pokopali vojaškega vodjo Hamasa Hamas obljubil maščevanje, sumi pa tudi v palestinsko tajno službo JERUZALEM - V ozračju izredne napetosti se je včeraj v Al-Birehu pri Ramalahu kakih 10 tisoč Palestincev udeležilo pogreba Muhjedina al-Sarifa (na sliki AP), vodjo Ezedi-na al-kasama, oboroženega krila palestinske funda-mentalistične organizacije Hamas. Ljudje so vzklikali »heroju« in zahtevali maščevanje, ker so po njihovem izraelske tajne službe v ponedeljek ubile Sarifa in nato poskušale prikriti svoj zločin. Sarifa so namreč našli v eksplodiranem avtu, kot da bi prišlo do naključne eksplozije, ko je rokoval s peklenskim strojem. Ker pa so med obdukcijo v njegovem truplu našli tri krogle, sedaj vsi trdijo, da so Sarifa ubi- li izraelski tajni agenti. Resnici na ljubo Hamas sumi tudi v palestinsko tajno službo, ker se ji zdi skoraj neverjetno, da bi Izraelci izsledili Sarifa brez palestinske pomoči. Palestinska avtonomna oblast je včeraj odločno demantirala taka natolcevanja, ki pa so precej logična, saj je Hamas trn v peti Jaserju Arafatu. Sedaj pa se vsi bojijo, da bi Hamasovo maščevanje dokončno pokopalo bližnjevzhodni mirovni - proces. Tega si sicer na tihem želi izraelski premier Netanjahu, ker bi lahko tako s hamasovskimi bombnimi atentati opravičil svoje nasprotovanje ameriškemu načrtu o delnem umiku izraelske vojske z Zahodnega brega. AKTUALNO / ZUPANA AJDOVŠČINE IN CERVINJANA Smotrnost povezovanja goriškega prostora Obe območji želita biti vključeni v proces oblikovanja in razvoja evropske dimenzije Cervinjan želi, da bi bila Gorica pomembnejša, močnejša v odnosu do drugih deželnih središč. Razlogov za tako razmišljanje je več, od zgodovinskih in kulturnih (povezanost v preteklosti) do gospodarskih in zlasti možnosti razvoja ob prometni osi Barcelona -Kijev. Nov izziv in nove možnosti pa izhajajo iz spreminjajoče se politične geografije, kot posledici postopka združevanja v Evropi. Ustvarjajo se pogoji za ponovno oblikovanje goriškega prostora, v katerega Cervinjan vsekakor so- nega mnenja je bil tudi tudi predstavniki skupno-di. Tako je na sinoCnem drugi govorec na sinoCnem s ti, ki na tem teritoriju ži-javnem srečanju, ki ga je v srečanju, ajdovski župan vijo, delajo in ustvarjajo in pokrajinski sejni dvorani Kazimir Bavec, ki je pou- ki torej lahko ponudijo naj-priredil krožek Rizzatti v daril pomembnost, da pri bolj konkreten doprinos, sodelovanju s študijskim razmišljanju in načrtovanju Odgovor na vprašanje krožkom A. Gregorčič, ugo- sodelovanja, ki se bo sicer zakaj sodelovanje med Aj-tavljal Mauro Travanut, žu- v glavnih potezah odvijalo dovščino in Cervinjanom pan v Cervinjanu. Podob- na ravni držav, sodelujejo ter Gorico in Novo Gorici je sila preprost: povezovanje ne more zajeti samo dveh najbolj pomembnih . .. . .... ■ ...» središč, ampak je treba teri- V nedeljo ponod VlVICItld torij obrvnavati kot celoto. V nedeljo 5. aprila bo po goriških ulicah množična Ajdovski župan Bavec je športna in rekreacijska prireditev Vivicitta. Prireja priznal, da nima s sabo rejo združenje UISP in bo potekala sočasno s podob- cepta, vendar pa je sočasno ninai pobudami v 67 mestih. Lani in prejšnja leta je s predstavitvijo svoje obči- prireditev, edina v Evropi, imela mednarodni ne ponudil nekaj uporablji- znaCaj, saj je bila proga speljana med Gorico in No- vl., , 12 ocmc. a vo Gorico Letos bo bal nekoliko dmgaoe. Ude- Jb, leženci bodo startah ob 10.30 v uka Gadoma; pro- fn da sJe mora pobuda na. ga je speljana po mestnih ulicah. Tekmovalci jo bo- daljevati - bo mogoCe raz- do pretekli dvakrat in bodo tako opravili 12 kilo- pravljati že tudi o konkret- metrov poti, pohodniki pa samo enkrat. Mogoča je nih vprašanjih, udeležba (v netekmovalnem delu) kolesarjev, ko- Povedati velja, da je bilo talkarjev, rolkarjev itd. Prijave do jutri, 4. aprila sinoCno srečanje že drugo sprejemajo na sedežu UISP, Verdijev Korzo 109 iz niza, ki so si ga zamislili (telefon in telefaks 535204), v nedeljo pa bodo pri krožku Rizzatti, ki mu prijave sprejemah tudi od 9. do 10.30 na startu. predseduje inž. Nicolo For- nasir, o sodelovanju med Razstava načrtov mesta Gorico in Novo Gorico. Dmvna knjižnica v Gorici je ob 13. tednu kulturnih smcTnju fudf p^edttavil dobrin pripravila zanimivo razstavo. Odprh jo bodo glavna govorca in opozoril danes, ob 18. un v prostorih v Mamehjevi uhci. Do na širok splet vprašanj. 18. aprila bodo razstavljeni stari izrisi mesta Gorica in (Foto Bumbaca - Kazimir neposredne okolice (iz zbirk, ki jih hrani Državna Bavec in Mauro Travanut). knjižnica). Danes bodo predstavih tudi zgoščenko z naslovom Od papirja do CD. Najstarejši izris mesta (gradu) je iz leta 1649. NOVICE GORICA Pregled načrtov posegov v prometu Na sedežu pokrajinske uprave je bilo včeraj dopoldne srečanje o prometnih infrastrukturah na Goriškem. Udeležili so se ga predstavniki Dežele, Pokrajine, Občine, državnega podjetja za ceste, družbe SDAG in raznih drugih ustanov. Na srečanju so pregledali celotno problematiko (nekatera vprašanja so na dnevnem redu že kakšno desetletje) in govorili tudi o nekaterih novih načrtih (n.pr. glede železniškega terminala v Ronkah). Po informacijah, ki so jih posredovali na srečanju z novinarji, je bil tudi zglajen spor glede predstavništva v družbi Interporto. V upravnem organu bo kot predstavnik SDAG-a dr. Gaetano Valenti. VOLITVE Soglasje za skupen nastop na občini V sredo so se sestali predstavniki levosredinskih strank in gibanj, da bi preverili stališča glede priprav na bližnje upravne volitve v Gorici. Srečanje je bilo glede tega uspešno. Vsi prisotni predstavniki strank in gibanj so izrazili voljo in potrebo po skupnem nastopu, kar je pravzaprav izhodišče za nadaljevanje dogovorov, sestavo programa in izbiro kandidatov. V prihodnjih dneh in tednih čaka predstavnike strank vsekakor naporno delo. Prvi korak bo preverjanje stališč s stranko komunistične prenove. Ta korak naj bi naredili že ta teden, najkasneje pa v začetku prihodnjega. PEVMA / V TOREK JAVNO SREČANJE Izbira lokacije za igrišče Uredili naj bi ga pod Šanco ali na prostoru ob župnišču Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver je na torkovi seji sprejel sklep, da bodo o lokaciji športnega igrišča ponovno razpravljali in to na srečanju, ki bo v torek 7. aprila ob 20.30 v prostorih osnovne šole. Vprašanje gradnje, oziroma ureditve športnega igrišča je na dnevnem redu že kakšno desetletje, vendar pa je do danes ostalo vse pri obljubah in načrtih. Ob tem velja zabeležiti tudi ugotovitev, da na na območju Pevme, Oslavja in Stmavra še zmeraj ni niti skromnega igrišča na odprtem. Zgleda, da financiranje izgradnje takega objekta ni najtežji problem. Dvesto milijonov lir naj bi zagotovila Pokrajina, prav takšno vsoto pa je v proračun za leto 1998 vpisala tudi Občina. Do zapleta je, kakor smo SOVODNJE / ZLATI JUBILEJ Pred petdesetimi leti sla se poročita Franjo Tomšič in Darinka Mamšič skupno življenjsko pot. Franjo se je rodil pred 82 leti v Renčah, nevesta pa leta 1924 pri Grabcu, v Mirnu. Naselje je takrat z upravnega vidika sodilo k sovodenjski občini. Franjo je bil dolgo zaposlen v ladjedelnici. Jesen življenja preživljata v Sovodnjah, kjer bo v prihodnjih dneh, tako pravi sin Bruno, velik praznik. Čestitkam sina Brunota in hčere Franke ter vseh sorodnikov in prijateljev se ob lepem jubileju pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Pomembno obletnico slavita danes Darinka Marušič in Franjo Tomšič. Pred petdesetimi leti sta na današnji dan v Gabrjah stopila na AGIMUS: koncert opernih arij Združenje glasbene mladine (AGIMUS) prireja jutri, ob 17.30 koncert opernih arij. Nastopala bosta sopranistka Loredana Pellizzari in basist Eugenio Leggiadri Gallani ob klavirski spremljavi Sabine Arni. Na sporedu odlomki iz Puccinijevih, Donizzettijevih, Rossinijevih, Mozartovih in Gounodovih del. Eugenio Gallani prvič nastopa v Gorici. Procesija z Moša v Prevala Župnija v Mošu prireja danes tradicionalno procesijo - križev pot do cerkvice v Prevali. Procesija bo ob 20. uri iz cerkve v MoSu po uhci 24. maja, preko Blankiža do Prevale. Srečanje mladih v Števerjanu Na pobudo KD Briški grič bo juhi v domu na Bukovju "Srečanje mladih”. Dogajanje se bo pričelo ob 16. uri, ko se bodo udeleženci pomerih v barvanju pirhov in pripravi likovnih izdelkov na isto temo. Ob 19.30 bo v domu tudi razstava pirhov in likovnih izdelkov z zaključno prireditvijo, ko bodo nastopili člani otroškega pevskega zbora ”0. Župančič” iz Standreža in člani mladinske skupine KUD iz Ajdovščine z lutkovno igro Strah. Retrospektiva del J. Šajna Na velikonočni čas ubrano razstavo vabi danes Atelje za opremo prostora na Vojkovi 19 v Solkanu. Ob 18. uri bodo namreč odprh malo retrospektivno razstavo Jožeta Šajna. Poleg slikarja bosta na slovesnosti prisotna likovni kritik Anamarija Stibilj in etnologinja biga Miklavčič Brezigar. Razstava bo odprta do 18. aprila. KRONIKA / V KANALU ISONZATO Gasilci so bili skoraj štiri ure zaposleni z reševanjem vočasno rešil. Voda je na mestu, kjer je potonilo vozilo globoka nad štiri metre. Uspel je splavati na površje in nato Se nekaj metrov do brega. Kljub mrzli vodi se je rešil brez težjih posledic . V pogovoru s sorodniki Frančka Radetiča, ki se je v sredo hudo ponesrečil v Jamljah, smo izvedeli, da je njegovo zdravstveno stanje resno, vendar stabilno. Tržiški gasilci so včeraj zgodaj zjutraj iz kanala Isonzato v kraju Isola Mo-rosini več kakor tri ure reševali avtomobil vrste volsvvagen golf. Na pomoč so poklicali tudi posebno ekipo potapljačev iz Trsta in kolege iz Gorice, opremljene s posebnim premičnim dvigalom. Voznik avtomobila, imena preiskovalci žal niso sporočili, se je iz potapljajočega se vozila pra- Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Kulturni center Lojze Bratuž Gorica v sodelovanju z Glasbeno matico KONCERTNA SEZONA 1997/98 Mešani pevski zbor HRAST Doberdob Hilarij Lavrenčič, dirigent CERKEV SV. IGNACIJA Jutri, 4. aprila 1 998, ob 20.30 SREČA / SALA ALI RESNICA Milijardni zadetek ? Listek naj bi bil kupljen na avtoportu Sreča je, kot se zdi, spet oplazila Goriško, kdo naj bi bil dobitnik milijarde lir državne loterije "Gratta e vinci” pa je težko ugotoviti. In ker se je zadeva dogodila ob prvem aprilu, ni mogoče niti izključiti, da gre za potegavščino, čeprav se nekateri podatki, n.pr. serijska številka srečke, ujemajo. Na uredništvu italijanskega dnevnika II Picco-lo so včeraj dopoldne s pošto prejeli fotokopijo srečke serije Roulette iz katere je mogoče razbrati, da je "srečni” dobitnik zmagal milijardo lir. Listek naj bi kupil prav v sredo, 1. aprila in to v baru na avtoportu. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 Po dosedanjih poizvedovanjih se serijska številka ujema. Listek naj bi bil v paketu srečk, ki je bil dejansko v prodaji na omenjem mestu in kjer se vsak dan oglasi na stotine obiskovalcev, od uslužbencev na avtoportu, do šoferjev najrazličnejših narodnosti. Po pošiljki sodeč pa naj bi bil dobitnik, pravi ali prvoaprilski, iz naših krajev, saj je pismo oddal na pošto, 1. aprila v mestu. (Foto Bumbaca). izvedeli od predsednika rajonskega sveta Primožiča, prišlo glede izbire kraja, kjer naj se igrišče zgradi. V razpravi sta dve možnosti: po prvi naj bi objekt zgradili pod Šanco, na desni strani Potoka, na obmoCju parka; domačini se bolj ogrevajo za drugo možnost, to je, da bi objekt uredili na proštom ob župnišču (lastnik je občina), ker je bliže središču vasi, ker bi lahko uporabljali obstoječe sanitarne in druge naprave in, kar niti ni tako nepomembno, hitreje bi prišlo do uresničitve načrta. Na torkovem srečanju naj bi se občani dokončno izjasnili o lokaciji. Odločitev kje naj se igrišče zgradi mora rajonski svet sprejeti čimprej, saj je to predpogoj za pripravo načrta. □ OBVESTILA OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 6. in 7. aprila anagrafski urad posloval od 7. do 9. ure. KRUT prireja sedemdnevne počitnice na otoku Kreta (od 26.6. do 3. 7.)-Informacije in prijave pri Anamariji- tel. 0481/531644. a PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi na otroško prireditev Pomlad so naše mame, v nedeljo, 5. aprila, ob 17.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30- 21.00»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Dr Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.30- 19.15-21.00-22.30»Anasta- sia«. Risani film. CORSO 17.15-19.45-22.15»La maschera di feI" ro«. L. Di Caprio, J. Irons, J-Malkovich. TRŽIČ COMUNALE 16.00' 18.00-20.00-22.00»The fuh monthy - Squattrinati orgu-nizzati«. Rež. P. Cattaneo. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. v DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU . , AT.T.A SALUTE (Fabris < Ul. Cosulich 117. 1® ’ 711i^arnavdoberdo- AL LAGO/PRI JEZERU - Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREB! Danes: 10.30, Ahna cora vd. Rivetta iz bolrušm ce sv. Justa v cerkev sv. J in na glavno pokopali -n -r Vrmtana v°' Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / MEDTEM KO BORZA ŽANJE REKORD ZA REKORDOM NOVICE Premier Prodi si želi sedem let rasti kot v ZDA in sploh ni rečeno, da pretirava Zadostovala bi pol odstotka večja rast BDP - Marca skok v porabi elektrike RIM - Medtem ko tehniki zakladništva hitijo s pripravo dokončnega besedila eko-nomsko-finančnega programskega dokumenta, ki ga bo vlada sprejela anticipirano že sredi tega meseca, se nakazuje tudi obseg javnofinančnega manevra za leto 1999. Po zadnjih vesteh iz ministrskih krogov naj bi načrtovane privatizacije omogočile celo nadaljnje znižanje manevrove vrednosti, in sicer od prvotno napovedanih dvanajst do trinajst tisoč milijard na komaj deset tisoč milijard lir. To bi bila glede na precedense resnično peresno lahek varčevalni poseg, kakršnih Italijani že dolgo niso več vajeni. Evropričakovanje je po nemški napovedi, da bo podprla Italijo pri odločanju o skupini držav, ki bodo prve uvedle skupno evropsko valuto, vsak dan večje. To se še najbolj pozna na finančnih trgih in posebno na milanski borzi, ki zadnja dva dni ne pozna zaviranja. Včeraj se je na Piazza Affari spet zlila reka likvidnosti, vlagatelji pa niti ne vedo več, kam bi vlagali. Od marsikaterega opazovalca zato prihajajo opozorila, da so nekatere delnice že krepko precenjene in da ne gre zamenjevati borze z igralnico. Stvari žal nikoli niso tako rožnate, kot bi si želeli in tokrat prihaja nevarnost zapleta okrog zakona o skrajšanju delovnega časa. Potem ko je bil vsaj zasilno zakrpan razdor med vlado in Confindustrio, se je odprla nova fronta o preureditvi pravil usklajevanja med socialnimi partnerji. Sindikati svarijo Confindustrio, naj z izgovorom pričakovanja novih pravil igre nikar ne zavlačuje s pogajanji za obnovitev kolektivnih po- godb. Od tod včerajšnji pomirjevalni nastop premiera Prodija, ki je včeraj spomnil, da je državo, kakršna je Italija, mogoče voditi le na osnovi usklajevanja stališč in dogovarjanja. Koristi te metode so zajamčene, je dodal, hkrati pa bi na tej osnovi lahko postopoma zniževali davčni pritisk, medtem ko bi s pol odstotka višjim bruto domačim proizvodom stopili v obdobje »sedmih let rasti, kot ZDA«. Obeti so dobri in ni rečeno, da je Prodi pretirani optimist. Družba Enel je včeraj objavila podatke o porabi električne energije, iz katerih izhaja, da je prišlo v marcu v primerjavi z enakim mesecem lani do 7,6-odstotnega skoka (februarja +3,5%). Največje povpraševanje je bilo iz industrije, kar potrjujej stopnjevanje krepitve gospodarske rasti. Lani močan porast davčnega priliva in žal tudi pritiska RIM - Za italijansko davkarijo je bilo lansko zares zlato leto. Po podatkih finančnega ministrstva je boj proti utajevanju davkov navrgel v državne blagajne približno 20 tisoč milijard Ib, medtem ko se je število davčnih sporov zmanjšalo za polovico. Skupni znesek lani zbranih davkov je dosegel 584 tisoč milijard, kar je za 10,5% več kot leto 1996, vendar se je hkrati občutno zvišala davčni pritisk, ki je zrasel za 1,5% in dosegel raven 29,1% bruto domačega proizvoda. V zadnjih enajst letih se je davčni pri-stik zvišal za 5,3%, ameriški Wall Street Journal pa je prav včeraj zapisal, da so Italijani najbolj obdavčeno ljudstvo na svetu. Italija namreč vodi v skupini 15 industrijskih držav z najstrožjo davkarijo (druga je Japonska, sledita pa Fisnka in Švedska). Danes v Trstu etapa davčne »dirke po Italiji« TRST - Giro dTtalia fiscale, neke vrste »davčna dirka po Italiji« s 16 etapami, ki jo je organiziral Nacionalni svet univerzitetno izobraženih komercialistov v sodelovanju s finančnim minisb-stvom in se je začela v Milanu, se bo danes ustavila v Trstu. Interesentom bo ponudila priložnost, da spoznajo glavne novosti davčne zakonodaje in še posebej t.im. telematski fisko. Davkoplačevalci, podjetniki in sami davčni operaterji v Furlaniji - Julijski krajini, ki se vsak dan ukvarjajo s številnimi davčnimi obveznostmi, se bodo lahko neposredno seznanili z novostmi, ki jih je uvedla vlada za poenostavitev postopkov. Tržaška etapa »dirke« predvideva posvet, ki se bo začel ob 15. uri v kongresnem centru na Pomorski postaji in na katerem bodo poročali priznani davčni izvedenci. Pozitivna zimska turistična sezona na Koroškem CELOVEC - Koroška zimska turistična sezona se je končala s pozitivnim rezultatom. Deželna tiskovna služba je sporočila podatke za februar 1998, iz katerih izhaja, da se je število nočitev v primerjavi z enakim lanskim mesecem zvišalo za 2,6 odstotka. Februarskih nočitev je bilo 784.458, pri čemer je delež tujih gostov znašal 51 odstotkov, kar je za 9,4 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Nazadoval pa je delež domačinov, ki so ustvarili za 3,6 odstotka manj nočitev. Od novembra 1997 do februarja letos so na Koroškem zabeležili 2.067.134 nočitev s porastom za 3,8 odstotka. (I.L.) SODELOVANJE / V OBČINSKI VOLKSHALLE Trst se je predstavil Dunaju Prireditev s pokušnjo sta organizirali trgovinski zbornici obeh mest DUNAJ - Pod pokroviteljstvom trgovinskih zbornic iz Trsta in Dunaja so včeraj v dunajski občinski Volkshalle organizirali Dneve Trsta, neke vrste predstavitev gospodarskega in prista-niško-pomorskega potenciala Trsta v avstrijski prestolnici. Prireditve sta se med drugimi udeležila tržaški župan Riccardo Illy in dunajski županm Michael Haupl, ki sta navedla, kako današnji tesni stiki izhajajo iz globokih zgodovinskih in kulturnih vezi med obema mestoma. Poudarila sta tudi, da odprava meja s Schen-genskim sporazumom odpira nove Složnosti sodelovanja. Prvi meščan Dunaja je schengensko odpravo meja ocenil kot »zgodovinski dogodek« in kot »simbol projekta miru v Evropi«. Po pozdravnih besedah podpredsednice dunajske trgovinske zbornice Bri-gitte Endelhard je spregovoril predsednik tržaške trgovinske zbornice Adal-»erto Donaggio, ki je podčrtal kako vče-rnjšnja manifestacija dodatno potrjuje ne samo sodelovanje Trsta z Dunajem, temveč tudi z Avstrijo. To sodelovanje ima globoko zgodovinsko tradicijo v °dnosih med poslovneži obeh mest. Donaggio je v svojem nagovoru obenem navedel številne pobude tržaške zbornice na Dunaju, od predstavitve razi- skovalnega parka, industrijske cone in tržaškega pristanišča do tako imenovanega kontaktnega odbora. Tudi Avstrija je bila v Trstu večkrat prisotna, in to po zaslugi tako zvezne kot dunajske trgovinske zbornice. Donaggio je kot primer sodelovanja med obema mestoma navedel tržaški sejem, ki letos praznuje svojo 50. obletnico in ki se ga Avstrija udeležuje vse od nastanka. Dunajske manifestacije se je udeležila tudi delegacija dvajsetih predsednikov in predstavnikov tržaških institucij. Poleg že omenjenega predsednika trgovinske zbornice in tržaškega župana, so bili prisotni tudi predstavniki vladnega komisariata, Občine, Pokrajine, banke CRT, tržaškega sejma, pristanišča in raznih združenj. Navzoči so bili tudi predstavniki raziskovalnega parka, sinhrotrona, Ezita, špediterji in poslovneži. V popoldanskih urah je bil operativni del manifestacije z naslovom Trst za pokušino, na kateri so tržaški razstav-Ijalci prikazali svoj komercialni potencial predstavnikom distributivnih verig, veleblagovnic in trgovin. Specifična srečanja so priredili tudi turistični operaterji, ki so dunajskim gostiteljem prikazali turistične zmogljivosti in zanimivosti Trsta. BANKE / VELIKO KANDIDATOV ZA POROKO S CRGO Goriška hranilnica pod okrilje Padove? Čez mesec odločitev o novem vodstvu GORICA - Veliko je bilo - in je še vedno - pretendentov za »poroko« z goriško hranilnico in kot kaže se je nevesta odločila, da preuči predvsem ponudbo bančne skupine Casse Venete, v kateri igra prvo violino hranilnica iz Padove, v njej pa sta še hranilnici iz Benetk in Ceree. O tem so v torek odločali člani odbora Fundacije goriške hranilnice, ki imajo v lasti 90 odstotkov delnic banke - hranilnice. Preostalih 10 odstotkov ima milanska hranilnica Cariplo. Dolgo časa se je govorilo o tem, da Carigo išče partnerja oziroma da se več večjih bank zanima zanjo. V poštev so prihajali bodisi že omenjena Cariplo, ki ima predpravico dokupa delnic, kot tudi Banca Popolare Vicenti-na, ki širi svoj delokrog v naši dešeli (lani je še kupila tržaško ljudsko banko Banca Popolare di Trieste), sedaj pa kupuje videmsko ljudsko banko BPU. V zadnjem času je bilo veliko govora tudi o možni povezavi med tremi hranilnicami v deželi, tr- žaško CRT, videmsko GRUP in goriško. Prvi dve sta že v holdingu Unicredito, ki ima svojo centralo v Veroni. Kot kaže, so se Goričani odločili za Padovo, ker je od tam menda prišla najboljša ponudba. Z nakupom nekaterih paketov delnic s strani banke v Padovi in nekaterih drugih subjektov, bi sicer goriška fundacija ostala lastnik večinskega paketa, v njeno blagajno pa bi se steklo približno 60 milijard lir. Carigo naj bi ohranila svojo operativno samostojnost. Sedaj je vodilna v goriški pokrajini, v drugih krajih dežele ima že deset podružnic, načrtuje pa odprtje novih. Goriška Carigo ima še iz avstrijskih časov zelo apetibilni lastni hipotekarni zavod, ki se ga poslužujejo tudi druge banke. Ne bo odveč povedati, da se je svojčas hranilnica iz Benetk zanimala tudi za vstop na slovenski banči trg, tako da bi kupila zajeten paket delnic novogoriške banke Vipa, pa je poskus šel po vodi, ker je Banka Slovenije prav tedaj izdala omejevalna pravila o bankah. Goriška hranilnica pa se je pred leti zanimala za nakup paketa delnic takratne Komercialne banke v Novi Gorici, ki pa je bila podržavljena, sanirana in nato vključena v mariborsko Kreditno banko. Ce bodo prišli v Gorico bančniki iz Padove, se bodo brez dvoma zanimali za to, kaj se dogaja na drugi strani meje in kakšne možnosti ponuja tamkajšnji tg. Dodajmo še, da bodo upravitelji fundacije goriške hranilnice čez mesec v svojstvu delničarjev odločali tudi o sestavi upravnega sveta banke. Na čelu banke -hranilnice je že nekaj let Antonio Tripani, ki je bil svojčas eden vodilnih v goriški krščanski demokraciji. V upravnem svetu fundacije pa imajo zdaj večino ljudje desno-sredinske opcije. Ali bodo za naslednja štiri leta pustili Tripanija na njegovem mestu, ali pa ga bodo zamenjali s kom iz svojih vrst je vprašanje, ki je za zdaj še povsem odprto. Marko VVaitritsch 2. APRIL 1998 v Ufi !AH 2 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1815,00 1841,00 m n 3 o nemška marka 978,00 994,00 funt šterling švicarski frank 3027.00 1179.00 3082.00 1204.00 «3 N h g « v> S o) cc 3 h «- belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona 46,78 289.00 253.00 233.00 48,78 299.00 263.00 243.00 švedska krona 222,00 232,00 as tj kanadski dolar 1269,00 1309,00 N -x> Luna vzide ob 11.33 in zatone ob 1.52 MORJE Morje mimo, temperatura morja 11,2 stopinje C. x_ PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najvišje 24 cm, ob 9.05 najnižje -27 cm, ob 16.55 najvišje 9 cm, ob 21.00 najnižje 5 cm. Tutri: ob 2.34 najvišje 14 cm, ob 11.07 najnižje -25 cm, ob 18.18 najvišje 17. [ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije) s/ BIOPROGNOZA 'remenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi je obremenilen. Moteno bo tudi spanje. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 16 2000 m 3 1000 m 11 2500 m 2 1500 m 6 2864 m 0 DANES A GRADEC 6/19 srn~? c3 M. SOBOTA O 4/20 CELOVEC TRBIŽ Ml ° 6/17 ° o 2/13 KRANJSKA GORA Q- TR2IC 5/17 CEDAD^^- U O 9/16 O KRANJ OVIDEM w «/l* UUBUANAt, 8,16 -^N. GORICA 8/16 8/18 >>7 GORICA n V POSTOJNA O S. GRADEC 4/17 MARIBOR O 6/20 o mu CEDE O 7/20 S S .zn* 8/15 ZAGREB 9/20 N. MESTO 8/20 ° O TRST rt ^ 7/15 R > PORTOROŽ O 7/15 KOČEVJE O UMAG ^-N V vzhodnih krajih bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. V slovenskih hribih bodo rahle padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvisje dnevne od 12 do 20 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Vzhodno od nas bo oblačno. V Alpah bodo občasno padavine. JUTRI a GRADEC 8/21 a CELOVEC TRBIŽ O •/'• O 4/15 O KRANJSKA GORA Q ■ ■ rrs mTS OVIDEM 11/18 a 9 GRADEC 7/19 MARIBOR O 7/22 M. SOBOTA o 7/22 PTUJ a CELJE O 8/21 ■^N. GORICA 10/18 GORICA n 10/18 O U LJUBLJANA 10/20 TRST 9/17 PORTOROŽ O 9/ POSTOJNA O 8/17 KOČEVJE N° o„ a a N. MESTO O ZAGREB 11/22 O a UMAG OPATIJA P/ REKA 11/17 V soboto in nedeljo bo pretežno oblaCno z občasnimi padavinami, ki se bodo v nedeljo okrepile in se razširile nad vso Slovenijo. Pihal bo jugozahodnik, ob morju pa jugo. a SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE NEW YORK - Spomladanske modne revije za prihodnjo jesensko-zimsko sezono so se iz Evrope preselile v Združene države Amerike. Po Milanu in Parizu je trenutno prestolnica svetovne mode New York, kjer bo svojo kolekcijo pokazal tudi iz Pariza »pregnani« Giorgio Armani. Na našem posnetku pa sta modela iz kolekcije Anne Sui, ki je prikazala jrfotajoče obleke iz prosojnega Sifona v kombinaciji z žametnimi jaknami in plašči. (TOelefoto AP) Neponaredljiv bankovec BERN - Švica je dala v obtok novi bankovec za tisoč frankov, ki ga krasi portret umetnostnega zgodovinarja Jacoba Burckhardta (1818-1897). To je drugi najvrednejši bankovec na svetu, za ameriškim bankovcem za tisoč dolarjev, v centralni banki pa zagotavljajo, da ga ni mogoče ponarediti. Švica se je lotila zamenjave vseh bankovcev, papir za tisoč frankov pa je predzadnji iz nove serije. Varuje ga šest sofisticiranih varoval in relief, M slepe opozarja na njegovo vrednost. V Švici, kjer se še vedno veliko plačuje z gotovino, bodo bankovci za tisoč frankov odtehtali kar polovico vrednosti vseh bankovcev v obtoku. Detektivi za obolele delavce LONDON - Vedno veC britanskih podjetij najema zasebne detektive za preverjanje zaposlenih, ki vzamejo bolniško. Medtem ko je za delodajalce to le preprosto preverjanje poštenosti delavcev, sindikati obsojajo nezaupanje in poseganje v zasebnost. Ruth Lee iz inštituta direktorjev, znana po svoji železni politiki, je za BBC pojasnila, da morajo biti zaposleni lojalni do delodajalcev; Ce iz tega ali onega razloga izrabijo zaupanje, imajo delodajalci pravico, da za njimi pošljejo detektiva. Po njenih besedah »nekdo, ki se sprehaja po ulici, že ne more biti tako bolan«. Zveza sindikatov Trade Union Congress to navado ostro obsoja in opozaja na vse trše vedenje delodajalcev do bolnih zaposlenih. Stradivarijeva violina do zvezd LONDON - Na dražbi londonske hiše Christie’s Musical Instruments so te dni prodali Stradivarijevo violino (na posnetku AP), ki je bila nekoč last slovitega virtuoza Rudolpha Kreutzerja, kateremu je Ludwig van Beethoven posvetil svojo znamenito Sonato. Glasbilo je kupil nek londonski trgovec za rekordnih 947.500 funtov (približno 2,8 milijarde lir). Zadnji stradivari pred tem je bil prodan pri Christiesu leta 1990, in sicer za 902.000 funtov. Znameniti cremonski izdelovalec gosli Antonio Stradivari je pravkar prodano violino izdelal leta 1727. V preteklosti je bila violina last nekega ameriškega violinista, ki jo je svojCas kupil za 24.000 dolarjev (43,2 milijona takratnih lir). Marsikdo se zdaj sprašuje, ali se je kupec zadovoljil samo z drago, a uspešno investicijo, ali pa bo dragoceno violino dal v rabo kakemu violinistu, ki si ne more privoščiti tako dragega glasbila. Japonci bodo znižali gostoto prebivalstva TOKIO - Japonska vlada je potrdila načrt za zmanjšanje gostote prebivalstva v in med velemestoma Tokio in Osaka. V prestolnici živi 11,8 milijona, v drugem najveCjem mestu na otočju pa 8,8 milijona ljudi. Po novem načrtu mestnega razvoja za 21. stoletje naj bi širjenje preusmerili s koridorja Tokio-Osaka na štiri območja - seve- rovzhod in zahod otočja, obalo Japon skega morja in tihomorsko obalo. Najnovejši, že peti takšen načrt vključuje tudi šest novih avtocest in mostov prek zalivov in morskih ožin ter pre videva oblikovanje novih majhnih in srednjevelikih mest ter vasi, ki naj 1 živele od kmetijstva, ribištva in goZ darstva.