LJUBLJANA, 10. MARCA 1965 URADNI VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA LETO XII., ŠT. 10 OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 55. Na podlagi 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 37/209-64), 119. ki 122. člena statuta občine Ljublja-na-Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1965 sprejela in tega odloka ter predpisih, ki bodo izdani na njihovi podlagi. 2. člen Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov (osebni dohodek), davki pa iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskih pravic in na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo ter dohodke, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih. 3. člen S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti in je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. ODLOK 0 Prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Bcžigrad I. SPLOŠNE ODLOČBE 1. člen II. PRISPEVKI 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 6,8 °/o od bruto osebnih dohodkov. Na območju občine Ljubljana-Be-zigrad se prispevki in davki obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega in republiškega zakona o Prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ št. 32 64 in SRS St. 37/64) 5. člen Po 43. členu republiškega zakona se določajo pavšalne osnove za plačevanje prispevka od delovnega razmerja za naslednje kategorije zavezancev: . , din L od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov 35.000 % od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih 'v zasebnem sektorju 20.000 3- od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 25.000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5. v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadr. in organizacijah 30.000 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 30.000 Na te pavšalne osnove se uporabi stopnja 6,8 °/e. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 6. člen Osnova za prispevek od kmetij-iz ’ k* odpade na osebni dohodek gozda, je vrednost posekanega le-, m se določa po vrednostnih raz-edih od 1 ms takole: vred. razred L II. III. IV. v. Vi. VII. Vili. iglavci ABC din listavci ABC din C din 3.700 2.000 1.000 3.300 1.700 800 2.900 1.400 600 2.500 1.100 400 2.100 800 200 1.700 500 — 1.300 200 — 900 — — Sčim ^ne razrede določi skup-tero • ^‘ne s posebno odločbo, kapri rnf Posarnezniki lahko ogledajo čanio°leratu za gozdarstvo. Za dolo-rabl in iVr<^nostn* 1* razredov se upo-odmr.r° isti Predpisi, po katerih se Ja Prispevek v gozdni sklad. Prvi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Brinje, Črnuče, Kapucinsko predmestje, Peter I, Sp. Šiška in Stožice. Drugi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Nadgo-rica, Podgorica, Beričevo. Tretji proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Kleče, Podgora, Dol. Proizvodni okoliši se bodo spremenili, kolikor se že določene meje ne dajo očrtati v mapnih listih geodetske uprave in se bodo spremembe naknadno izvršile. 9. člen Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in različne po posameznih proizvodnih okoliših. Navedene stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti znašajo: Proizvodni okoliš I. II. III. 22 “/o 19 °/o 5 »/o 7. člen hodoicP^a prisPcvka na osebni c spovek 8ozda znaša 20 ®/o. Ta p PrlsotLl6 Plača v istih rokih, 1 P ok od sečnje lesa iz gozdi 8. člen naslodn!ojG °,bfine ic razdeljeno ednje proizvodne okoliše: 10. člen 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja ipd.) morajo plačevati prispevek od obrtnih dejavnosti, če ta dohodek presega letno 120.000 din na kmetijsko gospodarstvo. Ta prispevek se plačuje iz 11. čl. tega odloka. 11. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi so progresivne in naslednje: Osnova Letni bruto OD Stopnja do 900-.000 8 «/o do 1,100.000 9»/o do 1,300.000 10 °/o do 1,500.000 12 ”/o do 1.800.000 14 «/o preko 1,800.000 17 «/o Po tej lestvici plačujejo prispevek naslednji zavezanci: a) podkovski kovači, brusači rezil, popravila dvokoles, urarji, polnjenje akumulatorjev, rafinerji kovin, vezilje, krojači, šivilje, izdelovanje perila, klobučarji, krpanje tekstilnih predmetov, plesiranje tkanin, čevljarji, krznarji, mlinarji, kisanje zelja in repe, popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov, umetno krpanje tkanin, popravljanje nogavic, popravljanje dežnikov, pre-oblačevanje gumbov, kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje. tkanin in oblek, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, moško žensko frizerstvo, kozmetika obraza in telesa, pedikura, fotografiranje, dimnikarstvo, vozno ličarstvo, polili-ranje pohištva in drugih lesenih predmetov, uglaševanje glasbil, popravljanje športnih predmetov, čiščenje in mazanje vozil, aranžerji, prepisovanje in razmnoževanje, sna-ženje oken, žaganje drv, prevažanje z vprego in gostilne;. b) steklarji, ključavničarji, kleparji, mehaniki (avtomehaniki, elek-tromehaniki, radiomehaniki), avto-električarji, elektroinstalaterji, mizarji, tapetniki, krznarji, zlatarji, graverji, vodovodni inštalaterji, zidarji, krovci, soboslikarji in pleskarji, pečarji, črkoslikarji. Zavezanci pod a) plačujejo prispevek po tej lestvici, zavezanci pod b) plačujejo po isti lestvici le v primeru, če ustvarjen celoten dohodek presega 50 % za individualnega naročnika — občana in hišne svete. 12. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku so progresivne in so nasled- nje: Prispevna osnova Stopnje do 900.000 17,5 7« nad 900.000 do 1,100.000 20 % nad 1,100.000 do 1,300.000 23 % nad 1,300.000 do 1,500.000 26 % nad 1,500.000 do 1,700.000 29 % nad 1,700.000 do 1,900.000 32 % nad 1,900.000 do 2,100.000 35 % nad 2,100.000 40 % Po tej lestvici plačujejo prispevek vsi zavezanci, ki se bavijo s proizvodnjo ali ne izpolnjujejo pogojev, navedenih v členu 11. pod b). 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša: 1. avtomehanika, vozno ličarstvo, avtokleparstvo, precizna mehanika 40.000 2. zidarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elek-troinstalaterstvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo 30.000 3. snažilci obutve, postreščki in perice 8.000 4. ostali 5,000 5. za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost v manjšem obsegu 10.000 6. zavezanci prispevkov od obrtnih dejavnosti iz 14. člena tega odloka in dosežejo v tekočem letu manj kot 50.000 dinarjev osebnega dohodka, so oproščeni plačevanja prispevkov od obrtne dejavnosti. 14. člen a) da je starejši od 60 let in ne Stoje se, da opravlja obrtne in yP°rabli.a dopolnilnega dela drugih druge gospodarske dejavnosti v manj- mt,\ vajcncev*’ šem obsegu zavezanec- b) zavezanec, čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve. 15. člen Stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), ki se plača ob vsakem izplačilu, znašajo: 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni na- povedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija po stopnji 106/o 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, po stopnji 15 ”/e 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 15 ”/o 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, po stopnji 15 °/j 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 15 ®/e 6. od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, \ družbene in druge organizacije, državne organe in zavo- de, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku, po stopnji 15% 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji 20% 8. od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 10°/o 9. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, po stopnji 20% 10. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev, po stopnji 20% 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev (umskih in fizičnih) za državne organe in zavode, za gospodarske, zadružne in družbene organizacije ali za hiše v družbeni upravi, če so po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje m če se ne plačuje prispevkov v pavšalnem znesku, po stopnji 15% 16. člen Stopnje ekonomske amortizacije (4. točka 77. člena) se določajo v naslednji višini: 1. za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, od njihove vrednosti 3 %, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb, 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, 10 % od njihove vrednosti, 3. za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporabljajo pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12 °/o od njihove vrednosti. Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost oziroma cenilna vrednost, ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem izvedencu. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 17. člen Stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 17,5 %. 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 15 %. V primeru, da nastane dvom, ali gre za delo iz področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od katerih imenuje po enega člana svet za prosveto in kulturo, svet za obrt in svet za družbeni plan in finance. III. DAVKI 1. Davek na dohodke od stavb 19. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oz. uživalec sam, aii pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven okoliša mesta. Izven okoliša mesta se nahajajo naslednja naselja: Beričevo, Brinje, Dol, Ježa, Kleče, Nadgorica, Podgorica, Podgora, Sv. Jakob, Videm, Zaboršt, Za jelše. 20. člen Višina stroškov upravljanja in vzdrževanja stavb znaša 50 % od stanarine ali najemnine oziroma od sta-narinske ali najemninske vrednosti. 21. člen Stopnja davka na dohodke od sfavb je proporcionalna In znaša 50 % od davčne osnove. 2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 22. člen Stopnja davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je naslednja: Davčna osnova Stopnja do 200.000 20 % nad 200.000 do 400.000 25 % nad 400.000 do 600.000 30 °/o nad 600.000 do 800.000 35 % nad 800.000 do 1,000.000 40 % nad 1,000.000 50 % Dohodek od oddajanja opremljenih sob ne podlega plačilu davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic. 3. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto 23. člen Ker na območju občine občani nimajo velikih mehaničnih priprav za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo se ta davek ne uvaja. 4. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek na tujo delovno silo) 24. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. Ta odstotek se za dejavnosti, od katerih se plačujejo prispevki po dejanskem osebnem dohodku, določa takole: Gospodarska dejavnost Odstotek predelovanje nekovin 20 predelovanje kovin 35 izdelovanje električnih aparatov in pribora 35 izdelovanje kemičnih izdelkov 35 predelovanje lesa 25 predelovanje papirja 10 izdelovanje tekstilnih izdelkov 10 predelovanje usnja 15 izdelovanje gumijastih izdelkov 20 izdelovanje živil 10 tiskarne in knjigoveznice 15 izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 20 stavbna obrt 20 obrtne osebne in druge storitve 10 od ugotovljene davčne osnove se plačuje davek na tujo delovno silo po stopnji, kot sledi: če zaposluje enega delavca 20 % če zaposluje dva delavca 25 % če zaposluje tri delavce 30 % če zaposluje štiri delavce 40 % če zaposluje pet delavcev 50 % 25. člen Za zavezance, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih se določa z& vsakega zaposlenega delavca pavšalni letni znesek davka na tujo delovno silo in znaša: Pavšalni Gospodarska dejavnost znesek preoeiovunje nekovin 15.000 predelovanje kovin 40.000 izdelovanje električnih aparatov in pribora 40.000 izdelovanje kemičnih izdelkov 35.000 predelovanje lesa 25.000 predelovanje papirja 20.000 izdelovanje tekstilnih izdelkov 10.000 predelovanje usnja 15.000 izdelovanje gumijastih izdelkov 15.000 izdelovanje živil 10.000 tiskarne in knjigoveznice 10.000 izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 15.000 stavbna obrt 20.000 obrtne, osebne in druge storitve 10.000 avtoprevozništvo 40.000 gostinstvo 30.000 Davek na dobitke, dosežene z igro na srečo 26. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji 10 %. Davek po tej stopnji se plačuje od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in športnih napovedi ter od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo. 6. Krajevni samoprispevek 27. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede po posebnem postopku in na način, kot ga določa republiški zakon v XIV. razdelku. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 28. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za 10 let, 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi, za 10 let, 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, za 10 let, 4., ki se pogozdijo po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa, za 20 let. 29. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemeljskih parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se katastrski dohodek zmanjša za dejansko škodo po posamezni parceli. Olajšava se prizna, če znaša dejanska škoda več kot 30 % K D od posamezne parcele. Razlika med odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, ki je zmanjšan na tej podlagi, se odpiše. 30. člen V smislu 58. člena republiškega zakona sc pri odmeri prispevkov priznajo naslednje olajšave: 1. prispevni zavezanci, katerih dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega člana; 2. prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 120.000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmoi' nega člana; 3. prispevnim zavezancem, ki ® imeli v letu, za katero se odmerji prispevek, večje izdatke za zdravijo nje ali za pogreb družinskih članov se prispevek ob odmeri ustrez* zniža. Kot večji izdatek se smatraj6 stroški, ki presegajo 20.000 dinarjev Za mladoletne otroke se šteje)6 otroci pod 15 let starosti. Za odrasle dela nezmožne člane se štejejo vOj jaški vojni invalidi z nad 50 % inv*' lidnostjo, osebe s telesnimi hibami i® pomanjkljivostmi, katerih delazmoi' nost je manjšana več kot za 50 V. slepi, moški nad 60 let, ženske na® 55 let, bolniki, ki so bili pretežni dej leta nezmožni za delo in kdor je 06 članov družine na rednem šolanj* do 25 let starosti. V. VODENJE POSLOVNIH KNJIGI 31. člen Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od obrtni® dejavnosti, ki se jim odmerja p* spevek po dejanskem osebnem d°' hodku, če so v preteklem letu P1'5' V.V. ou v IVlttcmLIlJ letu t" segli 20 milijonov celotnega dohodi* 2. zavezanci prispevka od in teleti' tualnih storitev, ki za 1 milijon nar jev presegajo minimalno osnovi določeno po 87. členu zakona o prl spevkih in davkih občanov. VI. OSTALE DOLOČBE 32. člen Ta odlok začne veljati osmi daf po objavi v Glasniku, uradnem ves*' niku okraja Ljubljana, uporablja P* se od 1. januarja 1965. Številka: 420-14/65-1. Datum: 3. marca 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad’ Jože Pogačnik !.*• OBČINA VRHNIKA Na podlagi 8., 13., 19., 27., 43., & 49., 54., 56., 58., 65., 74., 77., 81., »V! 95., 107., 108., 113., 127„ 130., * 132., člena zakona o prispevkih * davkih občanov v SRS (Ur. 1. št. 37/64) in 9. člena terheljnega & kona o davku no dobitke od na srečo (Uradni list SFRJ št. 52 ter 169. člena statuta občine Vrh* kn je Skupščina občine Vrhnika /j seji občinskega zbora in na seji ra delovnih skupnosti dne 26. 1 bruarja 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov ** čine Vrhnika. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za uresničevanje z ustavo in j koni določenih pravic in dolzh ■ so v občini Vrhnika predpisani f\j,j spevki in davki po določbah teh* jf) nega zakona o prispevkih in da/* 8 občanov, po določbah republis^, zakona o prispevkih in davkih čanov, po določbah tega odloka . po predpisih, izdanih na podlag1 štetih zakonov in tega odloka: 1. prispevki: ji prispevek iz osebnega dohou* delovnega razmerja; <# prispevek iz osebnega dohoda ; kmetijske dejavnosti; , , prispevek iz osebnega dobo«- tw samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; — prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; — prispevek iz skupnega dohodka občanov. 2. Davki: — davek na dohodke od stavb; — davek na doliodek od premoženja in premoženjskih pravic; — davek na dediščine in darila; — davek na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto; — davek na dohodek dosežen z dopolnilnim delom drugih; — davek na dobitke pri- igrah na srečo. 2. člen Po postopku, ki ga določa zakon, se lahko vpelje krajevni samoprispevek kot oblika lastnega obdavčenja občanov. 3. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto posebej. II PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se obračunava in pobira v višini 6,8 % od s predpisi določenih osnov. 5. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delov-v,, nega razmerja na podlagi pavšalnih ' ,tt osnov, 'se določijo naslednje mesečne bruto pavšalne osnove: 1. Za odvetnike pripravnike 72.000,— 2. Za gospodinjske pomoč- nice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 27.000.— 3. Za hišnike zaposlene v stanovanjskih hišah 36.000.— 4. Za osebe zaposlene v krajevnih skup. 36.000.— 5. Za ribiče in lovce za- poslene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 36.000.—■ 6. Za osebe zaposlene v domovih planinskih društev 36.000.—- 6. člen Prispevek od delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki so navedeni v 44. členu zakona o Prispevkih in davkih občanov v SRS. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA dohodka OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti se odmer - od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku, ki se ugotavlja po zveznem zakonu; od gozdnih zemljišč od vrednosti posekanega lesa. 8. člen Za plačevanje prispevka iz oseb-d<>b°dka od kmetijskega zem-Psca se zemljišča območja občine kor sl d'08 Pro*zvo'^ne okoliše, ka-H- Proizvodni okoliš — zemljišča, ki ležijo v k. o. Vrhnika, St. Vrhnika in Verd; III. Proizvodni okoliš — zemljišča, ki ležijo v k.o. BI. Brezovica Log, Velika Ligojna, Podlipa, Breg, Zabočevo in nižinski predel Borovnice; po meji, ki je označena v posebni skici; IV. Proizvodni okoliš — zemljišča, ki ležijo v k.o. Zaplana št. Jošt vrednostni razred I. II. III. IV. V. VI. 10. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje: — od kmetijskega zemljišča od osnov, ki predstavljajo katastrski dohodek v II. proizvodnem okolišu po stopnji 20 % III. proizvodnem okolišu po stopnji 12 % IV. proizvodnem okolišu po stopnji 0% — od gozdnega zemljišča od osnov, ki predstavljajo vrednost m3 posekanega lesa bruto mase po stopnji 30%. 11. člen Trajno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč, ki so navedena v 53. členu Zakona o prispevkih in davkih občanov v SRS. Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi lastniki zemljišč, kakor je določeno v 3. odstavku 62. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov v SRS. 12. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki; a) na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške ali drugo plemenito sadje — za 8 let; b) na katerih se zasadijo orehi — za 10 let; 3. ki se pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pristojnih organov: a) z nizkim gozdnim drevjem — za 10 let; b) z visokim gozdnim drevjem — za 20 let; 13. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah kmetijskega zemljišča manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih Izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej najprej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša celotno zmanjšanje katastrskega dohodka po prvem odstavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom kmetijskega zemljišča zavezanca več kot 25 %, se zmanjša celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom od katastrskega dohodka in zmanjšanim na tej podlagi sc odpiše. in višinski predel Borovnice, po meji, ki je označena v posebni skici. 9. člen Za odmero prispevka od gozdov se gozdovi razdelijo na iste vrednostne razrede kot so razdeljeni za odmero prispevka v gozdni sklad. Vrednost m3 posekanega lesa — bruto mase se določi: 14. člen Pri odmeri prispevka od kmetijskih zemljišč se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. Zavezancem, katerim katastrski dohodek kmetijskih zemljišč ne presega 80.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo polog dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane po 10 %, od vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana. 2. Zavezancem, katerim katastrski dohodek kmetijskih zemljišč ne presega 120.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov po 20 % za vsakega za delo nezmožnega člana. 3. Zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja zbolelih ali pogrebov umrlih družinskih članov od zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. . Za večje izdatke se Štejejo izdatki nad 10.000 din. Ce je v družini več zavezancev prispevkov, se pravica do olajšave po I. odstavku tega člena presoja po seštevku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov te družine. Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci, z njimi so izenačeni tudi učenci v gospodarstvu, ter dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle dela nezmožne se štejejo tisti, ki jim je to svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let starosti in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 15. člen Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kmetom-borcem NOV, ki se preživljajo izključno od kmetijstva, še naslednje olajšave prispevka iz osebnega dohodka od dohodkov kmetijskih zemljišč, ki je dohodek občine: — kmetom borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju: od leta 1941 in 1942 do osvoboditve 80 % odmerjenega prispevka, od leta 1943 do osvoboditve 50 % odmerjenega prispevka, od leta 1944 do osvoboditve 20 % odmerjenega prispevka. Olajšavo prispevka po 1. odstavku tega člena uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri upravnem organu, pristojnem za finance. Vlogi je treba priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere bo razviden čas sodelovanja v NOV. 16. člen Ce ima kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žganje apna, opeke in podobno), višje dohodke od običajnih tako, da ima tako delo značaj posebne in stalno pri dob it vene dejavnosti, mora plačati prispevek od obrtnih dejavnosti. Višji dohodki od običajnih se smatrajo, ko presežejo 100.000 din v enem letu. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 17. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: — po pavšalni letni osnovi; — v pavšalnem letnem znesku; — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka; — po dejanskem osebnem dohodku. 18. člen Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, se plačuje po stopnji 15 odstotkov. 19. člen Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti se določijo v naslednji višini: din — predelovanje nekovin 20.000 — predelovanje kovin 23.000 — izdelovanje električnih aparatov in pribora 30.000 — izdelovanje kemičnih izdelkov 25.000 — predelovanje lesa 20.000 — predelovanje papirja 15.000 — izdelovanje tekstilnih izdelkov 18.000 — predelovanje usnja 18.000 ,— predelovanje živil 20.000 — izdelovanje in poprav- ljanje raznovrstnih izdelkov 25.000 — stavbna obrt 25.000 — obrtne storitve in druge storitve in to: — vozno ličarstvo in li- čarstvo drugih kovinskih predmetov 30.000 — vse ostale obrtne in druge storitve iz te dejavnosti 5.000 — vse ostale obrti iz gospodarskih dejavnosti, ki niso spredaj navedene 20.000 20. člen Prispevek iz osebnega dohodka v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. Od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športnih napovedih in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija, ter jih imajo osebe, ki niso z njo v delovnem razmerju 10 odstotkov. 2. Od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju 15 odstotkov. 3. Od provizacij zastopnikov ustanov za varstvo matih avtorskih pravic, ki niso v delovnem razmerju 15 odstotkov. 4. Od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju 15 odstotkov. 5. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, ter uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in vrednost m3 bruto mase posekanega lesa v din iglavci listavci drva vseh vrst 6.000,— 3.000,— 1.000.— 5.000,— 2.500,— 1.000,— 4.500,— 2.250,— 1.000,— 4.000,— 2.000.— 1.000,— 3.500,— 1.750,— 1.000.— 3.000,— 1.500.— 1.000,— podobno, ter od zbiranja oglasov ' in naročil za take: publikacije, če .......ni ustvarjeno delovnp razmerje. 6. Od dohodkov transportnih in obalskih delavcev ih od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči .za gospodarske, družbene in druge gospodarske organizacije, državne organe in zavode; če ne/plačujejo prispevka v pavšalnem znesku in da ni ustvarjeno delovno razmerje 15 odstotkov. 7. Od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge ' organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju, razen od dohodkov čipkaric 15 odstotkov. 8. Od dohodkov delavcev za izdelovanje čipk, ki delajo doma za državne organe, delovne In druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju 10 odstotkov. 9. Od dohodkov delavcev, ki jih imajo od priložnostnega opravljanja drugih storitev za državne organe in zavode, za gospodarske, z užne in družbene organizaciji ali za hiše v družbeni upravi, če se za opravljanje takšnih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku 15 odstotkov. 10. Od dohodkov od prevozništva, kot postranske kmetijske dejavnosti in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, razen prevoza mleka ter prevoza in pluženja snega 30 odstotkov. 11. Od dohodkov od prevozništva mleka 10 odstotkov. 12. Od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 10 odstotkov. 22. člen Maksimalne stopnje amortizacije, po katerih se obračunava letna amortizacija, ki se odbije od bruto dohodkov, so sledeče: — za zgradbe, katere neposredno služijo gospodarski dejavnosti 3 odst. od vrednosti zgradbe; — za prevozna sredstva 10 odst; — za stroje, katere prispevni zavezanec uporablja pri svoji obrtni dejavnosti 10 odst.; — za orodje, katerega prispevni zavezanec uporablja pri svoji obrtni dejavnosti 12 odst.; 23. člen Letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, znaša: din 1. Predelovanje nekovin 1,000.000 2. Predelovanje kovin a) kovaštvo, podkov- sko kovaštvo in mehanika 1,000.000 b) vse ostale obrti iz te dejavnosti 1,200.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora 1,400.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov 1,400.000 5. Predelovanje lesa 1,200.000 6. Predelovanje papirja 1,000.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov 800.000 8. Predelovanje usnja 800.000 9. Predelovanje gumija- stih izdelkov 10. Izdelovanje živil 11. Tiskarne in knjigoveznice 12. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov a) filigranstvo in umetno kovaštvo, zlatarstvo, graverštvo, pečatar-stvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov, izdelovanje in popravljanje nalivnih peres in patentnih svinčnikov b) vse ostale obrti iz te dejavnosti 13. Stavbna obrt 14. Obrtne osebne in druge storitve a) moško frizerstvo, žensko frizerstvo in vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov b) vse ostale obrti iz te dejavnosti 15. Vse ostale nenaštete dejavnosti din PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 1,000.000 800.000 1,100.000 29. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov .in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 17,5 odstotka od določenih osnov. 1,400.000 1,000.000 1,200.000 30. člen V primeru, da nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloča komisija, ki jo imenujeta svet za kulturo, prosveto in šolstvo in svet za industrijo in obrt. Prispevek od avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov, ki so navedeni v 99. členu zakona o prispevkih in davkih občanov v SRS. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 1,000.000 800.000 800.000 32. člen Stroški za vzdrževanje in upravljanje stavb se določijo v višini 50 odstotkov od ugotovljene stanarine, oz. najemne vrednosti stanovanja. Stopnja davka na dohodek od stavb znaša 50 odst. od ugotovljenih osnov. 24. člen 21. člen Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo prispevek po dejanskem osebnem dohodku, se plačuje po stopnji 20 odstotkov. Pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti so zavezancem, katerim se odmerjajo prispevki po pavšalni letni osnovi ali po dejanskem osebnem dohodku, prizna poleg olajšav navpdenih v 14. členu tega odloka še naslednje olajšave: — zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti, ki so na novo pričeli z opravljanjem obrtne dejavnosti, se za tisto leto, ko so pričeli z obratovanjem, ne predpiše prispevka iz osebnega dohodka. — zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti, kateri sami opravljajo obrt brez tuje delovne sile, moškim starim nad 60 let in ženskam starim nad 55 let se odpiše 50 odstotkov odmerjenega prispevka. 33. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb izven okoliša mesta Vrhnike, če se ne oddajajo v najem. 34. člen Plačevanja davka od stavb so oproščeni lastniki stavb, ki so navedeni v 110. členu zakona o prispevkih in davkih občanov v SRS. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 35. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnji 20 odstotkov. 25. člen Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so v preteklem letu presegli 15,000.000 din celotnega dohodka. 36. člen Dohodki od oddajanja opremljenih sob, ki se oddajajo preko turističnih organizacij, so oproščeni davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMOHODNO TRTO 26. člen Prispevek iz osebnega dohodka intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 17,5 odst. od določenih oziroma ugotovljenih osnov. 27. člen 37. člen Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, s katerimi opravljajo storitve za druge, plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti. Za lastno uporabo mehaničnih priprav za kmetijstvo in gozdarstvo se davek ne plačuje. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev so dolžni voditi poslovne knjige, če njihovi osebni dohodki presegajo za 1,000.000 din minimalno osnovo. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 28. člen 38. člen Letni kosmati osebni dohodek ustreznega delavca ali uslužbenca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu in na podlagi katerega se določa dejanska osnova za odmero prispevkov od intelektualnih storitev znaša: — za odvetnike 1,900.000 din — vsi ostali 1,140.000 din VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodke, dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih. Osnova za davek po prvem odstavku tega člena ie dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, ki se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah obrtnih delavnosti kakor sledi-— predelovanje nekovin, predelova- nje kovin in izdelovanje električnih aparatov in pribora 40 odstotkov. — izdelovanje kemičnih izdelkov in stavbna obrt 30 odstotkov. — predelovanje lesa, predelovanje usnja, izdelovanje gumijastih izdelkov, izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov 20 odstotkov. — izdelovanje tekstilnih izdelkov, tiskarne in knjigoveznice ter obrtne osebne in druge storitve 15 odstotkov. — predelovanje papirja in izdelovanje živil 10 odstotkov. — vse ostale ne navedene obrtne dejavnosti 20 odstotkov. Stopnja davka pa znaša: za 1 zaposlenega 20 % za 2 zaposlena 25 % za 3 zaposlene 30 % za 4 zaposlene 40 % za 5 zaposlenih 50 % od ugotovljenih osnov po drugem odstavku tega člena. 39. člen Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, plačujejo davek na tujo delovno silo pavšalno od vsakega zaposlenega po vrstah dejavnosti in sicer: din — Predelovanje nekovin, predelovanje kovin in izdelovanje električnih aparatov in pribora 45.000 — Izdelovanje kemičnih izdelkov in stavbna obrt 40.000 — Predelovanje lesa, pre- delovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznih izdelkov 35.000 — Izdelovanje tekstilnih iz- delkov, tiskarne in knjigoveznice ter obrtne osebne in druge storitve 25.000 — Predelovanje papirja in izdelovanje živil 20 000 — Vse ostale ne navedene obrtne dejavnosti 25.000 40. člen Kmetje, ki zaposlujejo tujo delovno silo, so oproščeni plačevanja davka na dohodek z uporabo dopolnilnega dela drugih. DAVEK NA DOBITKE PRI IGRAH NA SREČO 41. člen Od dobitkov pri igrah na srečo so plačuje davek po stopnji 10 %. 42. člen Davek na dobitke pri igrah na srečo se ne plačuje od dobitkov, ki so navedeni v 3. členu Temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo. XII. KONČNE DOLOČBE 43. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka: 4/1-422-05,65. Datum: 26. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Vrhnlk3 Franci Širok 1. r. VSEBINA 55 Odlok o prispevkih In davkih občanov ter njihovih slopnlah, ki *