Št. 28. V Gorici, dne 7. marca 1901. Iah»Ja trikrat na teden r Jestlh isdanjlh, in sioer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Oorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 - pol leta.....-."V^^6^.4Q ^,. .,J-30 četrt leta.......3 , 10;„ t t T7 vpili po maščevanju božjem. Ligija je Čimdalje močneje objemala apostolove noge, kakor bi pri njem iskala zavetja in vsaj nekoliko sočutja. Apostol, poslušavši vse do konca, se je sklonil ter položil svojo na njeno glavo, na kar je pogledal starega duhovnika ter dejal: »Krispin, mar nisi slišal, da je naš ljubljeni Učenik bil v Kani na ženitovanju in da je blagoslovil ljubezen med možem in ženo ?« Krispinu omahneta roki. Začudeno pogleda govornika ter ne more spregovoriti ni besedico. Apostol, pomolčavši za trenutek, ga vpraša znovič: i Krispin, ali si mar misliš, da bi se Kristus, ki; je dovolil Mariji Magdaleni počivati pri njegovih nogah: in kateri je odpustil očitni grešnici, odvrnil od tega j deteta, čistega tako, kakor je čista lilija na polju?« j Ligija se jokaje Še bolj stisne k Petrovim nogam,) ker je spoznala, da ni iskala pri njem zaman tolažbe. Toda apostol dvigne njeno objokano lice ter jej reče: »Dokler oči onega, katerega ljubiš, ne zagledajo luči resnice, dotlej se ga ogibaj, da te ne zapelje v greh, pač pa moli zanj ter vedi, da nisi ti kriva, da ga ljubiš. To pa, da hočeš sama ubežati skušnjavi, bode ti le prišteto v zaslugo. Ne muči se, ne jokaj, kajti pravim ti, da te milost našega Odrešenika ni zapustila, da bodo uslišane tvoje molitve in da po žalosti pridejo dnevi veselja.« Po teh besedah položi obe roki na njene lase ter, dvignivši oči, jo blagoslovi. Z lica mu je sijala nadzemeljska dobrota. Osramočen Krispin so jame pokorno opravičevati: »Pregrešil sem se proti usmiljenju,t pravi, »toda mislil sem si, da je, odprši srce pozemeljski ljubezni, zatajila Kristusa.« A Peter mu odgovori: »Jaz sem ga trikrat zatajil, a vendar mi je odpustil ter mi zapovedal, pasti Njegove ovce.* »A zato,« nadaljuje Krispin, »ker Vinicij je i Augustijanec...« »Kristus je premagal še trša srca,« odvrne Peter, i Pavel iz Tarse, ki je doslej molčal, položi sedaj roko na srce ter reče: »Jaz sem proganjal in smrti izročeval služabnike Kristusove. V času kamenovanja Štefana sem Čuval obleko onih, ki so ga kamenjali. Jaz sem hotel ugonobiti resnico na vsej zemlji, kjer prebivajo ljudje, a vendar me je Gospod izbral, da naj jo oglašam po vsej zemlji. In oznanjeval sem jo po Judeji, v Grški, na otokih in v tem brezbožnem mestu, ko sem prvič bival tukaj kot jetnik. A sedaj, ko me je poklical Peter, moj poglavar, sem dospel v to hišo, da pri-pognem h Kristusovim nogam to ponosno glavo ter da zasejem seme vere v ta kamenita tla, da obrodi obilen sad.« „ . . Po teh besedah vstane. Knspmu se je zdelo, da je ta majhen, sključen človek izpovedal o sebi to, kar je bil v resnici, namreč velikan, ki do temelja razruši svet ter nadvlada ljudi in zemljo. Petroriij Viniciju: »Bodi usmiljen, predragi, ter ne posnemaj v svojih pismih ni Lacedemonca, niti Julija Cezarja. Ko bi vsaj tako kakor on mogel napisati: veni, vidi, vici! Še bi razumel ta lakonizem. Toda tvoje pismo znači: veni, vidi, fugi *)• Ker pa je to poslednje povsem nasprotno tvoji naravi, ker si konečno doživel nadnaravne dogodke, za to potrebuje tvoje pismo pojasnila. Očem nisem verjel, ko sem čital, da je oni Lig tako lahko zadavil Krotona, kakor kaledonski pes zadavi volka v hibernijskem klancu. Ta človek je vreden toliko zlata, kolikor sam tehta, ter je odvisno zgolj od njega samega, če hoče nemara postati ljubljenec cesarjev. Ko se vrnem v mesto, moram se ž njim bliže sezna- *) Prišel som, videl ter zbežal. 8. Za preložitev državne ceste od Kobarida proti Trnovemu, od kilcm. 1108 do 115-2 - 5. obrok.......K 60.000 Lani je bilo dovoljenih 4C.000 K, leta 1899. tudi 40.000 K, torej doslej vsega neporabljenega denarja 140.000 K. —To cesto izdeluje znani podjetnik g. Loncarič; letos bo dogotovljen šele prvi del! Vsa cesta pa bo izdelana šele v več letih 1 — Avstrijski polž se imenitno sponaša tudi tukaj, namesto da bi tako delo izgotovili zaporedoma, ker bi bilo za vse bolje I 9. Poprava državne ceste od Ušnika na koroški cesti Cez Sv. Lucijo in 2elin po Idrijski dolini do Zgornje Idrije na Kranjskem —9. obrok ,» . , » T . ._ ,K 20,000 Lani je bil dovoljen enak znesek, pa tudi za leto 1899., torej ne še porabljenega denarja— 60.000 K, 10. Prispevek za dograditev baške ceste od Hudejužne Cez Podbrdo do kranjske meje 12,-obrok....... .K 60.000 Lani je bilo dovoljenih 36.000 K in enako v letu 1899., torej je tu denarja za porabo 131.000 K. — Koliko potrebnega dela in zaslužka, pa nič ne gre od rok! 11. Prispevek iz 1. 1900. za most čez Idrijo pri Dolenjah . .......K 4000. 12. Enako prispevek iz 1.19C*. za most pri Mirniku — 2. obrok .... K 4000. 13. Prispevek iz 1. 1900. za most Cez Sušico na cesti od Škofljega v Bazovico na Krasu — 2. obrok........K 8000. 14. Prispevek iz 1. 1900. za cesto ob levem bregu Soče od-Kanala do Vogerščeka — 5. obrok . .......• . K 20.000. Za isto cesto je bilo dovoljeno: 1.1897., 1898. in 1899. po 20.000 K, kar ni še porabljeno. 15. Prispevek iz I. 1900. za skladovno cesto od Soče do Baumbachove koče v Trenti — 5. obrok..........K 6000. To je pač lepa svota denarja, ki čaka, da ga porabijo v korist našega prebivalstva. Vzrok pa, da vsa dela tako strašno zaostajajo, je v glavnem ta, ker v deželi nimamo dovolj tehniških močij, t. j. inženirjev. Domačih sinov ni, da bi se iz ljubezni posvetili domači deželi, tujci pa dobivajo drugod boljše in ložje službe 1 — O tem se je pač že mnogo pisalo! In bo treba še! Gori smo povedali, koliko svot je neporabljenih še iz prejšnjih let; letošnja predloga finančnega zakona jih hoče obvarovati zastaranja in jih zopet podaljšuje. — Poleg gori naštetih svot so pa še te-Ie: 1. Za občinske ceste občine RoCinj in za cesto na Kambreško.....K 10.000. 2. Za cesto Rihemberg-Komen K 8000. 3. Za most čez sotesko Tominske in dalje za cesto do Čadraga .... K 8000. Toliko naj zadošča za danes o vladni predlogi finančnega zakona za 1. 1901. Denarja je dovolj, naj bi se le kmalu tudi porabil ! — Zdaj bi radi videli edino še to, da bi »Gorica« in »Prim. List" rekla: »glejte, kaj vse nam je pridobil vitez Gredolčič!" To bi bilo poleg vse resnosti stvari in postnega časa nekaj — za pusti Dopisi. Iz Brd, koncem febravarija 1901. -~ Večini častitih bralcev v Brdih je gotovo dobro znana oseba, katero hočemo samo nekoliko popisati. Ista oseba je moškega spola, majhne, prigrbljene ter več krevljaste kot ravne postave. Navadno samo na eni nogi stoji, dočim drugo daleč proč na stran drži ter ima vedno cigareto v ustih. Ako si imenovano osebo prav ogledamo, je nemoremo smatrati za celega moža, torej jo bodemo imenovali v svojem dopisu za »možiceljna*. Čeprav je to majhna, prigrbljena oseba, vendar mora vsaki priznati, kateri je imel bodisi kakoršnokoli opravilo s tem moži-celjnom, da isti ima hudobij v sebi za vsakega krepkega moža. Imenovani možicelj ima jako lepo življenje, ker za delo mu ni mar, in ako se ga tudi poprime, mu skonča narobe. Glavno, s čemur se najrajši bavi, mu je vohanje pri ljudeh; on hodi od enega do drugega, voha, kaj se govori, draži jednega proti drugemu tako dolgo, da nastane prepir, potem je pa hitro pripravljen, da sestavi tožbo, in to brezplačno. On se zadovoli s tem, da temu ali onemu samo kake nevšečnosti pro-vzroči. Ako je možicelj s katerimkoli v kakem pričkanju, hitro pokliče skrivej kake svoje prijatelje, da jih postavi kot priče, ako bi nasprotniku kaka beseda utekla v pričkanju, za katero bi ga mogel tožiti. Največa radost mu je, kadar kake tožbe sestavlja bodisi v katerikoli zadevi. Ako je kdo ponesrečen, bodisi na kakoršnikoli način, isto izve on prvi, potem leta okoli pravit vsakemu posebej ter nekako pomiluje ponesrečenega, a na obrazu mu lahko bereš nekako ginljivo radost, spoznaš ga hitro za velikega hinavca, kateri se veseli nesreče svojega bližnjega. Naš možicelj je tudi izvrsten »resnicoljub" in prekosi v govoru vsakega govornika, Ako pa hočeš se ž njim v resnih in vlžnih stvareh kaj pomeniti, to pa toliko razume, kakor osel na boben! Z eno besedo: naš »možicelj" je pravi intrigant v vsaki zadevi. Imenovani »možicelj" ima ženo in otrc>*j, za katere se malo briga, doma je malokdaj, le v Gorici ga vidiš pogostoma. Domov pri-rogovili po noči ob vseh urah, in da možicelj pri hladu prikrevsa domov, je to za njega jako praktično, sicer bi utegnili alkoholični duhovi pri solnčnih žarkih kako eksplozijo provzročiti, in ko pozno domov prikrevsa, počne navadno rogoviliti po hiši tako, da večkrat mora vsa družina iz postelj vstati. Večkrat se je prigodilo, da med takim rogovilenjem je bil njegov stari oče prisiljen, ga nekoliko nabiti, na kar je rogovilež hitro tekel k orožnikom ter je hotel »starega* pustiti aretirati, a orožniki so se pijanemu ro-goviležu samo smejali, ker oni poznajo njegovega očeta, da je poštenjak. Vsled tako izvrstnih lastnostij pravijo nekateri, da je ta možicelj brez pameti, drugi pravijo, da je le sama hudobija, jaz pa sem mnenja, da je jedno in drugo. Vidite, to sem Vam povedal, da morete uvideti,kaki so klerikalni junaki po naših Brdih! Potem se ne moreš čuditi, da nad takimi ljudmi lahko gospodujejo klerikalci, kateri sami tudi iščejo le zdražbe in svojega upliva. Vi pa, pravi in zavedni Brici, obrnite jim hrbet, da bodo taki »eksempeljni" osamljeni! Iz Kozane, dne 3. marca 1901. — Prav vse zamolčati, je tudi greh! Spoznavši, da ni vse zlato, kar se sveti, sem primoran se smrtnega greha ogibati s tem, da par kapljic čiste vode v strugo preljubljene »Soče" nevstraSeno kanem, nujno proseč, blagovoljno jih sprejeti. Že z dnevom prihoda tukajšnjega gosp. vikarja pokazala se nam je ljulika »jecljanja". Odmevi so bili tu pa tam: „Oh, kaj bo iz tega*! In res vedno slabše. Podjarmljeni smo, seveda kot priprosti kmetje, v marsičem od njegove strani češ, »ego sum dominus* ! Ali bi pa imel ta »dominus* vsaj desetino zaveznikov po svojem pisku, nastane občno vprašanje. On sam sicer dobro uči, da dvema gospodoma ni mogoče vstrezati, a vendar je stregel o volitvah, letaje od koče do koče, od naj&labšega, nič vedočega voltlca do boljšega ter hujskal pa blodil NB. brez daru jezika. Resno pa prav vestno rečemo, da cel6 v cerkvi se mu spodtika, in sicer reklo bi se smelo z neusahljivim po-mišljajem: bm ha hm ha... pri vsaki propovedi. No, pa jecljanja še ni konec. Zakaj pa ne? Zato, ker je morda zamaknjen v račune sedmerih katastralnih občin, koje je hotel slastno prevzeti v povikšanje »congrue". Seveda za ogromno družino dvojcev treba dosti cvenka! — V gla.lkeji tek njegovega jezika torej bi se mu svetovalo služiti, edino le enemu gospodu; ta bi bila izvrstna »me« dežina" proti jecljanju, ter opustiti besedičenje po cestah in priprostih hišah, kar se je tudi dne 1. t. m. pripetilo, in sicer, da je na vratih tobakarne kakor besen nad celo družino kričal, rekši med drugim: »To je smrtni greh, da edino le vi in učitelj prebirata »Sočo* pa »Primorca": toda vedite, da ako zbo-lite, ne pridem vas spovedovat in tudi odveze ne dobite". Ko mu je bilo pa od neke — ravnokar v tobakarno došle osebe — še več »Sočinih" pa »Pri-morcevih* listov predočenih, jo je kar kot kača v grm—pobrisal z besedami : »Z vami se pa ne pečam*. No, smrten greh je vendarle odpuščen! Iz Gorjanskegft, zadnje dni februvarija 1901. — Naš gosp. nune je bil naznanil na prižnici, da naj se vpišejo v družbo sv. Mohorja. Šla sta dva moža v farovž, da se vpišeta. Ko zagleda prvega moža, ki je napred-njak, neusmiljena Ančika, zavpije nad njim: Turna turne! Ali naš mož se ne vstraši, marveč vpraša, ali je doma g. nune. Ko izve, da je doma, potrka in na povabilo vstopi ter pove, da je prinesel denar, da se vpiše v družbo sv. Mohorja. Ali glejte ga nunca! Zarohni nad možem ter mu veli: Neste ga v Mavhinje! Mož: Tje sem nesel že večkrat, ali sedaj ne ponesem. Tudi drugemu možu se ni godilo nič boljše. Povedal je tudi ta, da je prinesel denar za družbo sv. Mohorja. Nune pa mu odgovori: Ne vzamem, ker nimam nobenega dobička pri tem. Zakaj vendar pa je naznanil na prižnici, da naj se vpišejo v družbo, ker bo zadnji čas?I Ali more biti res vsaki stvari dobiček poleg? V nedeljo smo imeli mašo ob 61/« zjutraj. Čudno se je dozdevalo ljudem, da ni čital svetega evangelija ter so se popraševali: aH ne more, ali nima časa, ali. je tako vesel, ker so imeli gorjanski mladenči ples ali pa se je bal, da pride prekasno na Velikidol, da bo župa premehka. — Na pustni torek je imel mašo z biljami po mrtvih. Prejšnji naši nunci pa so imeli na ta dan mašo za trdovratne grešnike. Sedanji nune pa pravi, da niso nas prav učili. On, ki sam nam ne daje dobrih vzgledov, pa trdi vedno, da mi ne bomo videli nebeškega kraljestva. Ali zakaj nam to pravi? Zato, ker ne velja nobena njegova! On bi rad, .da bi mu mi nudili palico, s katero bi nas pretepal. Zato pa se mu je tudi strašno zameril posebno en kos vasi, ga ne more več videti, ker v tem kraju vasi so skoraj sami hapredhjW. Vedno zabavlja tudi časopisom, ali lani pa je le privlekel s seboj na prižnico »Sočo*, da je čital iz nje. Ljudstvo je poslušalo verno, ko se je »opravičeval* nune, potem pa je začelo misliti in misliti in slednjič je prišlo do takega sklepa: Ako stori še enkrat kaj takega, ga pustimo samega v cerkvi. Tam je prostor za sveti evangelij ne pa za politiko, ako se pa hoče »prati* pred nami, pa naj nas povabi na drugi kraj, kjer bi se zmenili prav pošteno I Tako je, prijatelji! Iz ŠebrelJ. — Našega župnika-župana teži še nekaj pri srcu, prodno se preseli v Gorico. Rad bi videl, da bi se izvršile občinske volitve do konca aprila, dasi jim poteče 3-letna doba še le koncem avgusta tega leta. On računa na našo nevednost in ponižnost, a se jako vara. Časi paševanja nad nami so minuli. Župnik-župan, zapomnite si dobro, da bi Vam ne šlo tako gladko z Vašim paše-vanjem nad nami, če bi tudi tu ostali. Če ne izda pritožba na glavarstvo, pojdemo v Trst. — Naša nepotrebna posojilnica bo morala najbrže tudi likvidirati. — Da ne bo mislil svet, da smo Sebreljčani še vedno tako neumni, skuhamo velik kotel luga, da omijemo in obrijerno našega »križanega* župana. Več napredno-mislečih. DomaČe in razne novice. P. ii. gg. pevce .Pevskega In glasbenega društva* opozarjamo, da prično jutri pevske vaje, in sicer v telovadnici »Goriškega Sokola". Pričetek ob 8. uri. P* n. gg. pevci so vabljeni, udeležiti se pevske vaje v polnem številu. »Vstajenje". — Roman v treh delih grofa Leva Tolstega. ~— V »Slovanski knjižnici* je izšel te dni V. zvezek lega slovečega romana, preloženega že v vse moderne jezike. — Izidnjo še 3 zvezki; ves roman bo obsegal okoli 48 tiskanih pol ali 768 stranij. Tako obširno delo dobe naročniki v hišo le za 1 gld. 20 kr., po knjigarnah pa se bo prodajalo po 1 gld. 60 kr. Vsi prevodi v drugih jezikih so dražji. (N. pr. hrvaški okrajšani prevod stane 3 gld) — Marsikateri nazori grofa Tolstega so res čudni, kakor je mož sploh sam na sebi velika posebnost v človeški družbi, ali zopet našteva celo kopo bridkih resnic. »Slovanska knjižnica* ima pripravljenih krasnih prevodov raznih znamenitih slovanskih romanov in novel. Žal, da je slovensko občinstvo prav nič ne podpira in da se najbrže ne bo mogla dalje vzdržati, dasi prekorači prvo stotino snopi-čev. — Cena je celoletno le 1 gld. 80 kr. niti; dam si napraviti njegov kip iz brona. Rudeče-I bradec kar poči od radovednosti, ko mu povem, da| je kip izdelan po naravi. Pravi atleti so postali čim-dalje redkejši v Italiji in Grški; o vzhodu pa niti ne govorim. Germane! so sicer visoki, toda mišice imajo pokrite z maščobo ter so bolj veliki nego krepki. Po-izvej od Liga, ali je on samo izjema, ali pa se nahaja še več njemu podobnih ljudij v njegovi, očetnjavi? In kadar napoči čas, da boš ti ali jaz primoran, prirediti javne igre, pa bo tudi dobro vedeti, kje se dobe* naj-krepkejši ljudje. Med tem pa, hvala bogovom, vshodnim in zahodnim, da si ušel živ iz takih rok. Živ pa si ostal gotovo le radi tega, ker si patricij in sin slovečega Človeka. Toda vse, kar si doživel, me zanima v največji meri; ono pokopališče, na katerem si bil med kri-stijani, oni sami in njihovo ravnanje s teboj, novi Ligijin beg in naposled ona tuga in nemir, ki veje iz tvojega kratkega pisma... Razjasni mi vse, ker mnogo rečij ne razumem; ali da ti povem resnico, rečem odkritosrčno, da ne razumen ni kristijanov, ni tebe, niti Ligije. In ne čudi se, da te jaz, ki se ne brigam za ničesar na svetu, razun za samega sebe, popra-šujem po vsem tem tako natanko. Mene zanima vse, kar se je pripetilo, ker sem vsemu temu jaz prvi pri-četnik. Piši mi urno, ker še zmerom ne vem, kedaj se bova videla. V glavi Rudečebradca se menjaio sklepi, kakor sporaladni vetrovi. Ker smo že v B.aeventu, je izrekel željo, da hoče odpotovati na Grško ter ne vrniti se več v Rim. Tigellin mu prigovarja, naj se vrne vsaj za kratek čes, kajti narod, koprneč po nje* govi osebi (čitaj: po zabavah in kruhu) bi se sicer utegnil vzburiti. Radi tega še ne vem, kako bo. Ako nadvlada Ahaja, utegne se še pripetiti, da odpotujemo celo v Egipet. Najljubše bi mi bilo, ko bi prišel k meni, ker bi tvojemu duševnemu stanju potovanje in zabave zelo koristile, toda utegnilo bi se zgoditi, da bi nas ne našel več tukaj. Pomisli pa vsaj na to, ali bi mar ne bilo bolje, ko bi se odpočil na svojih posestvih v Siciliji, nego da sediš v Rimu? Piši mi obširno o samem sebi. To pot ti ne želim ničesar drugega nego zdravja, ker pri Poluksu ne vem, Česa ti imam želeti.« Vinicij, sprejevši to pismo, ni imel iz prva volje, odgovoriti nanj. Slutil je nekako, da odgovora ni treba, da odgovor nikomur ne vstreže, ničesar ne pojasni, ničesar ne razvozla. Bil je ves potrt in življenje se mu je zdelo sama nečimurnost. Zdelo se mu je, da ga Petronij nikdar ne bo mogel razumeti in da se je zgodilo nekaj takega, kar ju je oddaljilo drug od drugega. Ni mogel najti v sebi niti ravnotežja. VrnivŠi se iz me^ca, razprostirajočega se na drugi strani Tibere v svojo sijajno ,insulo« (palačo) na Karini, je bil še dovolj slab ter je prve dneve bil prav zadovoljen, da si je mogel počiti v onem izobilju, ki ga je obkolje-valo. Toda ta zadovoljnost je bila zelo kratka. Kmalu je začutil, da mu je življenje povsem pusto, da vsega tega, ker ga je doslej zanimalo, bodisi ni več, ali pa vsaj ne v poprejšnji meri. Isto tako je tudi čutil, kako so v njegovi duši popokale one strune, ki so ga doslej vezale z življenjem, novih pa ni bilo. Ko je pa pomislil, da bi mogel iti v Benevent in potem v Ahajo ter se zaglobiti v morje znorelih zabav, je začutil neko grenkost v svojem srcu. Zakaj in čemu mi ie vse to? To je bilo prvo vprašanje, ki mu je prišlo v glavo. Isto tako si je sedaj prvič domislil, da bi ga odslej dolgočasili Pe- tronijevi razgovori, njegovo bistroumje, njegovo znamenito izraženje mislij m izbira primernih besed za vsako misel. Na drugi strani ga je jela tudi dolgočasiti samota. Vsi njegovi znanci so bili pri cesarju v Beneventu, torej je moral sedeti doma sam, z glavo, polno mislij, s srcem, polnim občutkov, katerih si ni mogel razložiti. Bili so seveda trenutki, v katerih si je mislil, da bi mogel vse bolje pojmiti in razumeti, ako bi imel nekoga, s komur bi se razgovoril. Radi tega je čez nekoliko dnij sklenil vendar-le odgovoriti Petroniju, dasi ni gotov, da mu tudi on odgovori. Pisal mu je naslednje : »Ti želiš, naj ti pišem obširnejše in rad ti izpolnim željo. Ni mi pa znano, ali bom sedaj dovolj razumljiv, ker še meni samemu marsikaj od tega ni jasno. Opisal sem ti svoje bivanje med kristijani in njihovo postopanje s sovražniki, h katerim so z vso pravico smeli prišteti tudi mene in Kilona, kakor tudi to, kako so me oskrbovali in kako je znovič izginila Ligija. Ne, dragi moj, oni mi niso prizanesli radi tega, ker sem sin slovečega moža. Taki obziri nimajo pri njih veljave; saj so tudi odpustili Kilonu, dasi sem jim sam prigovarjal, naj ga pokopljejo na vrtu. To so ljudje, kakoršnih še doslej svet ni videl, to je nauk, kakoršnega §e doslej nismo slišali. Ne morem ti reči drugega, nego to, da kdor jih hoče meriti z našo mero, ta se močno vara, Pravim ti pa, ko bi bil ležal z zlomljeno roko v svoji hiši, ko bi mi bili stregli moji ljudje, da bi bil nemara doživel več ugodnostij, ne pa toliko nežne pozornosti, nego sem, je doživel med njimi. (Dalje pride.) Zakaj ga le nit — Lep čas je že potekel, odkar je bil imenovan župnik Ko košar v Sebreljah župnikom v farni cerkvi sv. Ignacija na Travniku, ali vedno ga še ni v Gorico. Ljudje povprašujejo začudeni, kje tiCi vzrok temu, ali v hudi zimiv v kateri seliti se, je jako nepriiicno, ali kje drugje. Kje tiči pravi vzrok, povemo mi. Župnik Kokošar je ustanovil v Sebreljah malo kmetsko posojil-_________ . nico po tistem alovfftem klej^ajn^vziircu^j^ odtrgali ki živo spominja na kmetsfce oderuhe, ki ne1*---'''*-* "* znajo ne Citati ne pisati, pa imajo vse polno denarja izposojenega, izposojila pa zaznamovana s posebnimi križi po starih koledarjih, pratikah ter po hišnih vratih, ki spominja pa tudi na tistega slovečega konsumarja v povesti .Izgubljeni "Bog*. Prejemati denar, iz-posojevati ga, a ne zabeleževati vsega točno aH pa nič, je tisto, kar označuje naše klerikalne gospodarje po deželi. Pri takem gospodarstvu so računi v neredu, kar ni nič čudno, kajti kjer ni redno vedenih knjig in zabeležk, nastane tak nered, da se ga je mogoče znebiti le z veliko težavo po več letih, ali pa nikoli, Župnik Kokošar je zašel s svojo posojilnico v tak nered, da ne ve ne naprej ne nazaj. Računi so v neredu, bilance ni mogoče sestaviti, odili pa bo treba. Zato pa sedaj dela in dela ter spravlja svojo posojilnico iz nereda v red, kolikor je sploh mogoče nered spremeniti v red pri takem gospodarstvu, in ko skonča, sprejme njegovo »zapuščino* pod svoje okrilje cerkljanska posojilnica in hranilnica. Ali bo to odgovarjalo interesom prizadetih, ostane vprašanje, gotovo pa je, da cerkljanska posojilnica napravi s tem Kokošarju veliko uslugo, da se on oddahne in poreče; Hvala Bogu, dopolnjeno je! Še za tiste kronice mu ne bo žal, katere je moral plačati že parkrat kot globo, ker ni mogel oblastim,, predložiti nikdar nobene bilance. Tako! Sedaj pa veste, zakaj ga še ni v Gorico. Kadar pride, bo to znamenje, da je .skrenil* konečne račune ter izročil Cerk-Ijanom posojilnico. — Tako je klerikalno gospodarstvo, take so posojilnice v rokah gg. nuncev, tako je delovanje polilikujoče klerikalne duhovščine na gospodarskem polju, s katerim se vedno bahajo. Ubogi kmet, ki jim zaupa! Opera r tiorlcl. — V goriškem gledališču je nastopila operna družba, ki je baje le precej dobra. Sicer pa marsikateri Slovenec že od nekdaj sem zaide v to gledališče, dati nas gledališka uprava načelno prezira; noče se sprijazniti z mislijo, da umetnost je mednarodna, zato pa Slovenci precej preziramo vse, kar se godi za zidovi starega go-rilkega gledališča, kar umetnosti sami gotovo ni ? prospeh. Prva opera je sloveča »M i g n o n*; čitamo o njej kaj laskave ocene v laških listih, a nekateri Slovenci, ki so jo že slišali, so drgtčnega mneja. Druga opera bo — »Fedora*, kateri je snov zajeta iz ruskega Življenja. Predelana je v 3. dejanjih po drami V. S a r d o u-a h peresa italijanskega libretfsta Artura C o* lautti; godba je od Umberta Giordano. — Prvo dejanje se godi v Petrogradu, drugo v Parizu, tretje v Švici in kaže kos zanimivega ruskega življenja iz novejše dobe. — Morda bomo govorili o tej zanimivi prikazni v Gorici še kaj več, in ako bo predstava količkaj vredna, jo priporočimo tudi svojim čitateljem. Ciganje. — Dne 16. pr. m. pod večer je prišlo kakih 13 ciganov k nekemu posestniku na Pečinah z zahtevo, da jih mora prenočiti. Posestnik je rekel, da nima prostora za toliko ljudij, a ciganje so poslali le bolj nasilni. Hi bilo drugega, da so morali cigane pehati iz hile. Na to so ciganje začeli groziti gospodarju, eden ga je celo prav krepko oplazil s težko gorjaco po glavi tako, da mu je lubanjo prekrojil. Ko so na to drugi hišni prebivalci nastopili v obrambo gospodarja, je neki cigan že v malho segal po samokres. Se le po dolgem prepiru so zapustili hišo ciganje z grožnjo, da drugič še pridejo. Baš U ciganje so prav isti dan gori nekje na Bukovem nekemu vkradli 26 kron. Lopovi so idaj že pod ključem. Jonr-flxc kolesarskega društva .Gorica", ki se je vršil prošlo soboto pri .Treh Kronah* ni bil tako animiran, kot poprejšnji, ker naznanjeni umetniki radi bolezni nekaterih niso mogli nastopiti. Sedaj pa je zopet vse zdravo in tako danes ponovno javimo, da bode jour-fixe, kateri priredi društvo to soboto, posebno zanimiv. Produciral se bode, kakor smo že naznanili, slavnoznani brzo-slikar Miško Pinzel, fotografska tvrdka ,a la minute* John Jerkis-sohn & Comp iz Čikage pa privleče isti večer k »Trem kronam" cel svoj atelier ter bo fotografirala vsakogar za par grošev s pomočjo magnezijske luči. Za izborno pogojeno fotografijo garantira tvrdka v toliko, da da vsakemu, kdor bi ne bil zadet Čisto natanko, denar nazaj S Na svidenje torej v soboto pri »Treh kronah*. Začetek ob 8. uri. Gostje dobro došli. Nesreča. — Včeraj popoludne okoli 3. ure so šli 3 dijaki na sprehod proti Soči. Ko dospejo do konjederca, zaslišijo od daleč pod seboj kakor v prepadu stok in jok. Radovedni, odkod prihaja ta glas, stopijo na rob brega, kar zagledajo kakih 15 metrov pod seboj v globočmi nekega dečka v krvi. Stečejo mu po stezi naproti in po dolgem trudu, ker so morali rezati grmovje in trnje, pridejo do njega, ga dvignejo in odneso k I vodi, kjer ga operejo ter pregledajo. Bil je neki dijak drugega gimn. razreda, Pitamic po imenu. Eden dijakov steče do Koma po izvožčeka, druga dva s pomočjo treh drugih gospodov pa preneso ponesrečenca na vrh, odkoder ga prepeljejo domov. Poškodovan je najbolj na glavi in na rokah, ali ne baš nevarno. Stal. je na skali ob bregu, skala se JfL. odtrgak in ž njo je zletel tudi deček, navzdol. Pazife torej ob takih nevarnih krajih, ne hodite preblizu na kraje robov! O jerum, Jerum . . . . ~ Poročila o zborovanjih katoliškega društva slovenskih učiteljic na Primorskem se razstezajo po .Gorici" vedno bolj in bolj. Čtivo in petje zanimivo, predseduje in sploh duša tega društva ter angelj varuh prisotnih g.čen je Jožef dr. Pavlica, kateri si špoga na teh zborovanjih med drugimi tudi takevsklike: .Edina tolažba je učitelju Bog in nada v plačilo onstran groba.*. Kaj iščete torej, vi učitelji, na tem svetu ? Zahteve do Vas so velike, nagrada pičla — ali plačani boste onstran groba. Tako nado Vam daje dr. Pavlica. Pustite ta svet, ker je ustvarjen le za nunce, ki so za vsak brez misli izgovorjen očenašek plačani mastno, Vas Čaka plačilo onstran groba in krščanski so-cijalizem je rešitelj vseh težav za ubogega učilelja-trpina, ker isti mu kaže z napol* njenim vampom plačilo onstran groba.., O jerum, miserere nobis, Domine (pa tudi ta mora biti dobro plačan-------) Slovenska trobojnloa tu deželni šolski svet. — Razni listi so prinesli poročila, da deželni šolski svet goriški (F) je odklonil prošnjo učiteljev, naj s« nabavijo za vse šole belo-rnodro-rudeče trobojnice. — Stvar je tako resna, da zahteva v javnosti večjega pojasnila. Spregovorimo prihodnjič. Vspeul naših klerikalnih poslancev, — .Gorenjec*, političen in gospodarski list, ki izhaja v Kranju, piše pod takim zaglavjem med drugim; Ti poslanci ne morejo drugače nastopati, kakor hoče glavno vodstvo avstrijske klerikalne stranke. Ti naši klerikalni poslanci so Se sredstvo v rokah tega vodstva v dosego namenov vse katoliške duhovščine, ki teži po nadvladi v državnih vladah in v drugem življenju. Pametnejši svet se zoperstavlja tej vladi. Hudi boji nastanejo, v katerih se duhovniška stranka ne more brigati za jok in stok take majhne narodnosti, kakor je slovenska. Ker so nemški klerikalci merodajni, je naravno, da so ti ne bodo protivili, če Nemec za svoj narod pridobi več zemlje in več postora. Zaradi Celja se ne bodo skregali z drugimi Nemci, Vsled tega je tudi kranjsko klerikalno vodstvo Celje in menda vso slovensko Slajarsko že naprej označilo kot tujo zemljo. Nemški klerikalci tolažijo naše klerikalne poslance s tem, da pride dan plačila tudi za Slovence in to tedaj, ko dobijo tisti vso vladno moč v svoje roke. Tedaj se bosta cedila po Slovenskem le med in mleko. Slov. poslanci iz Štajerske (Ne vsi! Ur.) se tudi zadovolijo s to politiko. Ti so le po kmetih voljeni in te kmete ima farovž v svoji oblasti. Tako ima potem vlada popolnoma proste roke pri nameščanju uradništva v slovenskih deželah. In posledica je, da jedo Nemci dober kruh uradništva v naših deželah. Ni lahko mislili, da dobi katoliška duhovščina vso vlado v Avstriji v svoje roke. Med Nemci so začeli že razbijati tirolski kmetje. Čehi sploh ne pošljejo več kakor dva klerikalca iz ljudskih strank v državni zbor. Med Poljaki vstajajo tudi demokratične, t. j. protiklerikalne stranke. Na Slovenskem bodo sicer duhovniki zmagovali še dotlej, dokler se ne obrabi agitacija s križanim Jezusom. V večini Cislitvanije se odpor proti klerikalstvti zopet ojači in z osrečevanjem Slovenstva po katoliškem farovžu je še dolga pot. Med tem časom zasedejo Nemci ali Lahi kot uradniki najboljša mesta v slovenski domovini. Lep po* gled v bodočnost je to za mizpd> ki s tolikimi žrtvami spravlja naprej svojo naukom namenjeno mladež. Slovenski klerikalizem, katerega ne moremo primerjati z domoljubnim delovanjem kranjske duhovščine v polpreteklem času, ni vreden piskavega oreha. V prejšnjih stoletjih je pomagal katoliški duhovnik Nemcem in Lahom usesti se v slovenskih deželah in zdaj mirno gleda, ko jemlje sedanje tuje uredništvo domačinom boljše kose kruha. Še ravnateljskega mesta na celjski gimnaziji ali predsedniškega pri okrožnem sodišču ravno-tara niso mogli izvojevati. To je hudo! Na Dunaju bi moralo biti glavno delo slovenskih poslancev to, da strogo pazijo na nameščanja uradništva in da izberačijo ali izsilijo kak denar v povzdigo našega gospodarstva. Visoka politika in ta vera med temi poslanci 1 Narod bo skoro moral reči: Bog me obvaruj pred mojimi prijatelji 1 .Deseti brat*. — Danes teden je bila v slovenskem gledališču v Ljubljani premijera, v soboto pa repriza narodne igre „Deseti brat", katero je dramatizoval po znanem Jurčičevem romanu g. Fran Govekar, Igra je vspela dobro, posamezne hibe pa odpravijo, tako da se igra polagoma opili in napravi iž nje prava narodna igra ki, bo stalno dičila slovenski oder. Pevske točke je priredil znani naš glasbenik g. Lav. Pahor. Gosp. Govekar ju čestitamo ! Posvetovanje tajnikov trgovskih In obrtnih zbornic se bo vršilo te dni na Dunaju. Udeleže se tega posvetovanja tajniki vseh zbornic, izvzemši rovinjsko in dalmatinsko. Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo o številu obrtnij in trgovin no večjih mestih. ' Dober koejjaž dobi takoj ugodno službo. Kje, pove naše upravništvo. Razgled po svetu. D.žavni zbor. (5. marca). — Začetkom seje.je prezident Vetter odklonil interpelacijo dra. Plačeka v zadevi predsed-stvene pisarne višjega sodišča v Pragi ter jo je hotel pisarniškemu ravnatelju odstopiti v cenzuriranje. Nekaj podobnega se je zgodilo v soboto nekemu slovenskemu poslancu. K temu le prišel neki pisar in mu naznanil, da pride njegova interpelacija v tajno sejo, ako ne črta iz nje proti justičnemu ministru naperjenih odstavkov. Čehi so odločno prote-stovali proti predsednikovi izjavi, na kar se je ^ Vetter udal in je pustil Plafiekovo interpelacijo prečita«, Brzorad se je pritožil radi uradniškega gospodarstva v parlamentu, potem, je dobil besedo češki agrarec Zadvorka, ki je govoril »/4 ure. Podpredsednik Prade ga je opominjal, naj konča, na kar mu je Zadvorka rekel: Pokličem vas k redu. Prade mu je vsled tega vzel besedo. Komaj se je to zgodilo, je Fressl skočil k predsedniški tribuni, planil proti Pradeju in mu iztrgal neke papirje iz rok. V tem hipu so priskočili Nemci, ki so Fressla prijeli za vrat, mu dali tri zaušnice, ga obrcali in vrgli ob tla. Čehi se niso ganili, ker so bih Fresslu že prej povedali, da ne sme računati na njihovo pomoč, ako stori kako neumnost. Predsednik Vetter je bil primoran pretrgati sejo. Ko se je seja zopet začela, je Vetter poklical Fressla k redu in dal besedo Hofici kot prvemu govorniku o rekrut-nem zakonu. Toda Kofica ni mogel govoriti, ker se je bil Fressl začel prepirati s Cehi. Fressl je Čehe zmerjal, ker so mirno gledali, kako so ga Nemci tepli, Čehi so mu odgovarjali, da jih je sram takih rojakov kakor je Fressl, in da dela Fressl češkemu narodu sramoto. Mladočeh Udržal se je pritoževal, da se v zbornici še nikoli ni izvrševala pravica proti slovanskim narodom, no izvzemši Poljakov, Ker niso bile težnje češkega naroda še nikoli upoštevane, zaključil je Udržal, glasovala bo madočeška stranka proti zakonskemu načrtu o novincih. Poslanec Biankint je kritiziral najnovejše nespretno poskuse pričetka koloni-jalne politike in je priporočal, naj bi najprej začeli kolonizirati Dalmacijo s tem, da bi jo z železnicami spojili z notranjimi deželami monarhije. S Hrvati v Istri, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini postopa se hujše nego s sužnji. Dalmacija se je v nasprotju z državnim pravom in kljub vsem slovesnim obljubam nezakonito ločila od matere zemlje. Radi vseh navedenih razlogov bo glasoval njegov klub proti vladni predlogi o kontingentu novincev. Zakonski načrt o kontingentu novincev so na to na podlagi opravilnika izročili vojnemu odseku. Včeraj je prišla na dnevni red predloga o žganjarini, katera je bila predložena v zadnjem zasedanju dež. zborom. Klofač je razgrajal nad Mladočehi. Seja je zopet danes. Splnčlč proti Italijanom. — Pri razgovoru o vladni predlogi glede vojaških novincev se je oglasil Malfatti v imenu italijanskega kluba. Povdarjal je glede na primorske dežele stare reči, ki so vedno neopravičene, kajti trdil je celo, da se stovanijo pri nas uradi, cerkve in sodnije, zadri se je tudi v hrvatski gimnazij v Pazinu itd. Odgovoril mu je takoj poslanec Spinčic. Rekel je, ako se čuje Malfattija, bi se moglo misliti, da so Italijani v Primorju res v stran potisnjeni. Baron Malfatti je govoril o ljudskih šolah na tak način, da bi se moglo misliti, da Italijani nimajo v Primorju nobene ljudske šole. (Protest od strani Italijanov.) D. želni odbor in deželni šolski svet istrski vzdržujeta z denarjem deželnega šolskega zaloga privatni italijanski gimnazij v Pazinu. B en n a t i: Pa kaj ? Ta gimnazij vzdržujemo s svojimi denarji. Spinčic: V Trstu ni niti jedne slovenske šole (Italijani: Tudi ni potreba), Čeprav jo Slovenci zahtevajo že 15 let, in v Istri je na tisoče olrok hrvatske in slovenske narodnosti, ki nimajo ljudskih šol. (Italijani protestirajo in se zadirajo v govornika.) Malfatti: Prosim, popravite kaj tistega, kar sem rekel jaz. S p i n C i e: Vi sle rekli, da hrvatski gimnazij v Pazinu nima pravice do obstanka, in vendar ima dva razreda, ki štejeta skupaj 139 učencev. (Hrvatje in Slovenci pritrjujejo.) Bennati: Učenci, ki ne znajo niti citati. Spinčic: V italijanski gimnazij so bili sprejeti tisti učenci, ki na hrvaškem gim-naziju ne morejo napredovati. (Italijani pro-teslujejo glasno.) ^ Bennati: Citajte poročilo c. kr. šolskega nadzornika. Kar pravite Vi, je lažnjivo. Spinčič: Vi ste lažnjivec! Bennati: Nikdar nisem lagal v svojem življenju. Vi — ponavljam, ki govorite laž-njive reči, ste lažnjivec! Spinčic: Gospod, ki me vedno moti, je oni, ki je rekel, da mora ili na Dunaj ali živ ali mrtev. Njegova .izvolitev se je iz- vršila t vsemi mogočimi nezakonitostim! (Italijani protestirajo.) Predloženi vtoki pokažejo., kako je prišel on in poslanec za-padmh kmečkih občin v parlament. (Hrvatje m Slovenci so ploskali, Italijani protestovali.) O namenih -vlade. - .Grazer Tag-blatt" je dobil z Dunaja brzojavko, ki se glasi: Iz posebnega vira se more javiti, da .so* že pri kraju s pripravami za slučaj, ako bi parlament ne hotel delati. Nova ustava je že izdelana. Ustvari se izvoljen .državni svet* ter-se državni zbor omeji le na 200 članov. Ta zbornica bi imela le nalogo predloge državnega sveta sprejemati ali odklanjati. Torej tribunat! S tem bi bila parlamentarna svoboda do skrajnosti omejena. Seveda bi morala vlada prej sedanji parlament razpustiti ter upeljati začasno absolutizem. — Koliko je na vesti .Grazer Tag-blatta* resnice, ne vemo. Ali verjetno je, da so najvišji krogi spoznali, da so je naš parlament preživel, in da ga ne reši nič več. Poslanica predsednika Združenih drža? amerlSklh. — Povodom svojega uradnega nastopa opozarja Mac Kinlejr v svoji poslanici najprej na potrebo, da se vnanja tržišča še bolj izkoriščajo po razse-žnejših knpčijskih zvezah ter se javlja za sklepanje reciprocitetnih pogodeb v liberalnem smislu. Njegova največa«želja je, da bi se bodoči spori Amerike z drugimi vlaBtmi po-ravnali po mirovnem sodišču in brez strahot vojne, Izid vojne s Špansko — pravi poslanica dalje — je naložil Ameriki obveze in ne bi bilo pošteno, ako bi so hoteli odtezati tem obvezam. Potem oznafia Kinlev kakor obstrukcijonisla vsakega pesimista, ki bi hotel spodkopovati zaupanje v sposobnost araeri-kanskega ljudstva za rešenje nalog, ki mu pripadajo. Narod dokaže, da je sposoben za upravo vsakft nove države, ki bi mu pripadla po okolnostih. V kolikor je bila Amerika udeležena na dogodkih v Kitaju, je bilo v soglasju z duhom Amerike. Glede Kube izjavlja poslanica, da treba tam po ustavi zasnovati vlado, ki bo v stanu voditi dolžnosti samostojnega naroda. Oslo boje nje Kube ni popolno, dokler slobodna Kuba ne postane resnica, Glede Filipin izjavlja predsednik, da se dovoli samostojna vlada, čim bodo prebivalci zdreli za to. Nekaj da se je že zgodilo v tem pogledu, Velika večina prebivalcev pripoznavajo amerikansko nadvladje in teh ne zapusti vlada. Zjedinjene države ne prepuste osode milijonov lojalnih nekoliko tisočem nelojalnih. Italijanščina v Dalmaciji. — Dr. Ferri, c. kr. sodni pristav v Vrgorcu v Dalmaciji, se je predrzni), da je v civilnih in kazenskih stvareh do drugih okrajnih sodišč in do okrožnega sodišča v Splitu rabil hrvaški jezik in ne italijanščine, kakor drugi sodniki. Predsedstvo okrožnega sodišča in deželno višje sodišče sta ga prijeli in opomnili, da mora pisati italijansko. Pritožil se je na pravno ministerstvo in na najvišje sodišče, ki sta ga zavrnili, in bilje tudi disciplinarno premeščen kot kazen za hrvaško uradovanje. Ta zadeva je pa prišla slednjič pred disciplinarni senat c. kr. vrhovnega sodišča na Dunaju, ki je potrdil kazen Ferrijevo. V tej razsodbi pravi senat, da je »notranji jezik* dalmatinskih sodišč italijanski, ,če ne temeljem pozitivnega zakona, pa temeljem izročila in dolgoletne navade*, in da .skoro ni dvoma, da spada tudi občevalni jezik posameznih sodišč v področje notranje službe.* S tem je hrvaščina skoro izključena iz sodišč, in samo še v občevanju s strankami se je more posluževati sodnik. Na Španskem so preprečili klerikalci izvolitev liberalnega ministerstva. Staro ministerstvo je bilo primorano vsled' demonstracij, ki so kazale naravnost na revolucijo, odstopiti. Sedanje ministerstvo Villaverde je konservativno, išče pa že pomoči liberalne stranke v parlamentu. T angleški zbornici so bili 5. t. m. burni prizori. Ednajst nacijonalistov ni hotelo glasovati o predlogu za kredit 17 mil. funt. šterl. Drugi poslanci so sklenili protivnike izključiti iz seje, in res so jih s pomočjo policije vrgli iz zbornice, potem pa so sprejeli predlog. Koliko ljudi jo na svetu? — Pri-bližnji računi kažejo, da je na svetu okoli 1.566,000.000 ljudi, in sicer v Evropi 880 milijonov, v Aziji 860 milijonov, v Afriki 180 milijonov, v Ameriki 140 milijonov in v Avstraliji 6 milijonov oseb. Italijansko delniško društvo v Avstriji. — ,Wr. Zeitg.« javlja: Ministerski predsednik kakor voditelj ministerstva za notranje stvari je italijansko delniško družbo .Soeielš, Veneziana di elettro-chimica" v Benetkah pripustil k obrtnemu izvrševanju po statutih družbe dopustnih kupčij v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru. Društvo bo imelo zalogo in zastopstvo v Trstu. V Južni Afriki, — Iz Kapstadta po-ročajo, da se m nože slučaji kuge, toliko med domačim kakor med tujci. — Buri so zasedli Poarston, malo mestece, kakih 40 milj oddaljeno odOvadoka. Skupne izgube Angležev v mesecu februvariju so: 95 častnikov in 2275 mož (ušteti invalidi, poslani demu). Od začetka vojne je padlo na angleški strani: 664 častnikov, 13.137 mož. Stara pestunja. Poljski spisal M. Balucki. 'Datfe.) Čez jedno uro sta v stanovanju učitelja godbe sedela Hipolit in Ljucinka pri glasovirju. Napevi leže* odprti pred njima, toda ona ne igrata; pozabila sta v tej minuti na godbo, na ves svet. Ona sedita, držeča drug drugega za roke, on plašen in žalosten, smatra je sebe za nevrednega te velike Breče, ki ga je tako nepričakovano doletela, ona pa razburjena, smehljajoča, ozaljšana z občutki ljubezni, ter se pogovarjata o svoji prihodnosti, in stara Kasija, brišoča krožnike v temni kuhinji, ju blaženo gleda ter v razburjenosti večkrat namesto krožnikov si otira z obri-sačo solze. Svatba vendar še ni bila tako kmalu. Eazsodna kakor zmiraj je spoznala Ljucinka za potrebno, naj bi Hipolit začel poprej svojo prakso, sama pa se je trudila, pomnožiti z učenjem svoje imetje, da bi ga bilo dovolj za prve potrebe. Še le čez mesec, v začetku počitnic, imela bi se vršiti svatba. Tudi jaz sem bil povabljen na to slavnost in v določeni uri t. j. ob sedmih zvečer sem dospel v nevestino stanovanje. V prednji sobi, v katero so skozi [ omreženo okno vhajali zlati žarki za- 3 hajajočega solnca, sem zagledal starko, ki je vlekla za seboj velik koš ter si-pala iz njega cvetice po podu, in ne bi bil spoznal Kasije, ko bi me ne bila pozdravila s svojim navadnim »moj najnižji poklon.« Saj tudi oblečena ni bila tako, kakor sem jo videi drugekrati; ni imela svoje kratke jopice, marveč obleko iz svile, katero je dobila v dar po Lju-cinkini materi. Na glavi je imelo veliko tulovo Čepico z zelenimi trakovi, nalašč naročeno za to slavnost. Stara pestunja je naprosila svojo gospodično, naj vse cvetice kupi za njene novce, ker je strastno želela, posuti vso pot k cerkvi s cveticami. Grabila jih je polne pesti ter razsipavala jih po podu, po stopnicah, do najnižjega tlaka. Otroci v prvem nadstropju so se ji smejali, prijemali jo za obleko, ali pobirali so najlepše cvetke in zbežali ž njim.. Toda starka je z dobrodušnim nasmehom prenesla to draženje; danes se ni mogla razsrditi na nikogar. Jaz sem postal nekaj časa, radovaje se starkinega veselja, katero je izražala z vsako besedo, z vsakim pogledom. Ko se je že s praznim košem zopet vrnila, sem jo prijateljski potrkal po rami ter vprašal: »Kaj, Kasija! Vi ste srečni danes?« »O, težko mi je povedati kakd!« In starka se je razsolzila kakor otrok. Nisem je oviral, ker sem čutil, kako jo oblažujejo te solze. Revica si je pomazala vse lice, otiraje oči sedaj s pestjo, sedaj z rokavom, in paradni čepeč ji je zlezel popolnoma na stran. Bila je srečna, a med tem je njena postava namesto smeha, zbudila v meni solze. In nemara bi bil cel6 sam začel jokati, ko bi se starka ne bila, zbo-drivši se, obrnila k meni. »A vi še nimate kitice! Pojdite no v sobo, tam že vsi gostje čakajo« in urno si obrisavši oči je zdirjala kvišku, da bi mi, kakor je dejala, izbrala najlepšo kitico. V obednici, v katero je zahajajoče solnce prodiralo skozi gosto listje fukcij in pelagonij, se je zbrala že dokaj številna družba. Priletne gospe v svilnatih oblekah in v ovojih so se porazsedle po naslonjačih in stolih; mlada dekleta, večinoma nevestine učenke, v modri in rudeči obleki, so se zbrale pri oknu, šepetaje in ogledovaje kavalirje, ki so si natikali rokavice, popravljali si ovratnike, ščipaje radi večje važnosti brkice ter se sprehajali iz jednega kota v drugi, ali ogledovali stare podobe na stenah. (Da^js pride.) Mala oznanila. Konjski hlapec dobi takoj dobro službo. Oglasi naj se pri uprav-ništvu, ider dobi pojasnila in naslov. Dabraloliarica *2 {L!.LL* L upravništvo. ___________ Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.; francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semeuiski ulici 5t. 1 v lastni hiSi, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludtrig Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Anton Obidič, čevljar v Semeniški uliei štev. 4 gl*?*" v Gorici "^H priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro. ^^^^^^g*g^^«g^y* Dunajski zobni atelje v Gorlei, Raštelj št. 21, II. nadstropje. Vlagajo so naravnim potom, pri jedi popolnoma rabljivi umetni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjenja zobnih korenin. gp9^» Zobovja na zračni tlak (Specijaliteta). Popravljanje in prenarejanje obrabljenega zobovja. Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno. Govorne ure s od 9. ure dopoludne do 5. popoludne. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi KuStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Ševljarje. Svetinjiee. — Kožni venci. — Mašite knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih V\aro\ praščiK. pekovski mojster in aladčič-ar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. * Priporoča se slavnemu občinstvu za ranogebrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnina Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja ti. 3 75; srebrna ura Rim. 11.5*80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdfca je odlikovana -j c. kr. orlom; ima 2late in srebrne svetinje iz razstav ter lisofe priznalnih pisem. — Ilusti-ovan cenik zastonj! Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901. Glavni dobitek 60.000 kron v gotovini «20% odbitkom. Srečke invalidne loterije k 1 krono priporočajo: G. Gentilll, V. A, Jona, Mlchelstftdter & Comp, In A. Pinchorlo v Gorici. Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. Ulica Vetturini štev. 11. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. ¦»- Veliko zalogo šivalnih strojev, dvakoles in slamoreznic raznih sistemov prve angrleSke tovarne »Hellcal' ima SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municlpio št 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od HO tfld. naprej. Z nami j« vsaka konkuranea nmageii 1 Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem adaui SAUNIG & DEKLEVA. ^Krojaška zadruga' i|i vpisana zadruga z omajano zavazo v Gorici M aosposka ulioa št. 7. 1 Velika zaloga manufakturnega blaga. 4 Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna suknn, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhot), »l,awn Tcnnis« i. dr. za žensko obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliS v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, Jiiger-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. V^bffi^x°ijf#affi^ffihffi^ m 3 © ffl m m 0 © © © © © ©©©©©©©©©©©©( , Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie & Zgjec (prej G. Darbo) pred nadškofi jo šiv. 5. Podružnica konec Kaštela Stv 2. Zaloge v ulici Morelli št. 12. v Gosposki alici št. 7. v posojilnični hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železno, cinka ste, poclnjene in medene plo-icevine, orodja za razna obrti in pohlsnaga, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavba in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. ®®©®®®®®®©®®®®®®®®©®®< »SLAVIJ A« vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti Četrtletni zavarovalnini K 6'42 zaostalim svojim K 1000*—, plačilno takoj po njeprovi smrti ali pri doživetju 60. lete. Po petletnem plačevanju zmanjšuje sa zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. — Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih je bilo izpisano 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda.........K 716.541-28 Reserve In fondi .......... K 20,579.494-88 Dosedanja Izplačila.........k 62,822.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke JMVME" v Pragi na HavlidkoYem trgu, kakor tudi nje generalni aastop v LJubljani.