Leto 1887.
145
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 1. marcija 1887.
ftl
Postava od 16. februvarja 1887,
s katero se daje oblast ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zborn, skleniti z ministerstvom dežel ogerske krone dogovor o vzajemni obrani začetnikov ali avtorjev slovstvenih ali umetnostnih del in njihovih pravonaslednikov.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Ministerstvu kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru daje se oblast, z ministerstvom dežel ogerske krone v vzajemno obrano začetnikom (tvorcem, avtorjem), slovstvenih ali umetnostnih del in pravonaslednikom rečenih začetnikov dogovor naslednje vsebine skleniti in narediti, da se ta dogovor istodobno razglasi ter dobode moč zakona v obojem državnem ozemlji:
Ölen I.
Začetniki slovstvenih ali umetnostnih del in njihovi pravonasledniki sè založniki vred naj bodo v obojem državnem ozemlji vzajemno deležni onih koristi, ki so ali bodo ondukaj zakonito dodeljene v obrano del slovstva ali umetnosti.
Torej bodo začetniki slovstvenih ali umetnostnih del in njihovi pravonasledniki, kadar se ta dela na svetlo dadö v enem državnem ozemlji, v drugem ozemlji uživali isto obrano in isto pomoč zoper vsako prikrato svojih pravic, kakor ako bi se ta prikrata storila proti začetniku slovstvenega ali umetnostnega dela izdanega v tem drugem ozemlji ali proti njegovemu pravonasledniku, isto tako bodo začetniki slovstvenih ali umetnostnih del in njihovi pravonasledniki, če so te osobe pripadniki enega državnega ozemlja ali če stanujejo v njem, v drugem
(Slorenisch.)
27
državnem ozemlji uživali isto obrano in isto pomoč zoper vsako prikrato svojih pravic, kakor ako bi se ta prikrata storila proti začetniku ali njegovemu pravo-nasledniku, ki je pripadnik tega drugega ozemlja, ali ki stanuje v njem.
Ali te koristi naj se v drugem ozemlji začetnikom in njihovim pravonasled-nikom dodeljujejo samo tedaj, kadar dotično delo stoji tudi v izvirnem ozemlji pod obrano, ter naj v drugem ozemlji ne trajajo čez oni rok, kateri je v izvirnem ozemlji zakonito pritegnen začetnikom in njihovim pravonaslodnikom.
Izraz: „slovstvena ali umetnostna dela“ obseza knjige, brošure ali druga pisateljska dela, dramatična dela, glasbene (muzikalne) skladbe, dramatično-muzikalna dela; dela risarska, slikarska, kiparska; reze (lesoreze i dr.), kameno-pise (litografije), ilustracije, zemljeslovne in zemljepisne zemljevide, zemljepisne, mestopisne, prirodoznanstvene, merstvene, (geometrijske), arhitektonske in druge tehnične zriske, črteže, začrtke in predočbe plastičnega značaja, kakor tudi sploh vsak proizvod iz okroga znanstvenega, slovstvenega ali umetnostnega.
Člen II.
Kolikor je po ogerskem členu zakonskem XVI od leta 1884 o avtorski pravici v zavarovanje posamičnih avtorskih pravic potreba vpisa v javen vpisnik (register), moči je te vpise, kadar jih zahtevajo začetniki ali njihovi pravonasled-niki, katerih pravice se morejo ščititi samo po pričujoči pogodbi, opraviti na Dunaji pri c. kr. trgovinskem ministerstvu, pri katerem naj se za tega delj piše poseben vpisnik.
Vpise v ta vpisnik, kar se jih zvrši, treba je na konci vsakega meseca na znanje dati kralj, ogerskemu ministerstvu za poljedelstvo, obrtnost in trgovino v Budim-Pešti, da jih dâ razglasiti.
Tanje propise o tem naj ukazoma izdâ vlada kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru.
Člen III.
Določila tega dogovora bode uporabljati tudi na slovstvena ali umetnostna dela, ki so bila užo izdana, predno je isti stopil v moč.
Ali primerki (izvodi), katere narejati doslej ni bilo prepovedano, smejo se, kolikor je izgotovljenih prodno je prišel v moč ta dogovor, tudi dalje razširjati. Isto tako smejo se, kar je priprav za razmnoževanje takrat, kadar obveljâ ta dogovor, kakor: stereotipi, lesoreznice in vsakovrstne vrezne ploče, in tako tudi kamenopisni kameni, če doslej ni bilo prepovedano narejati jih, rabiti še štiri leta od časa, ko ta dogovor v moč pride.
A take primerke razširjati in omenjene priprave še dalje rabiti bode samo tedaj dopuščeno, če je vsled prošnje, ki jo udeležena stranka ima vpo-dati v treh mesecih od časa, ko ta dogovor v moč pride, po dotični vladi bil popis omenjenih primerkov in priprav narejen ter na-nje poseben kolek udarjen.
Dramatična dela, muzikalne skladbe in dramatično-muzikalna dela, ki so pred obveljavo pričujočega dogovora bila pravnoredno igrana, smejo se tudi na dalje igrati.
Ölen IV.
Pričujoči dogovor naj po tem, ko ga odobrita obojostranski zakonodavstvi, istodobno v obojem državnem ozemlji v življenje stopi. Cas, kdaj ima stopiti v moč, naj obojostranski vladi sporazumno ustanovita.
Pričujoči dogovor naj počenši od časa, ko pride v moč, deset let veljâ, ter se bode, če se ne odpové, po izteku toga časa smatralo, da je na dve nadaljšnji leti iu tako dalje od dveh do dveh let molčč podaljšan.
Odpovedati se mora dogovor leto dni predno poteče rok, do katerega veljâ.
§. 2.
Ta postava pride v moč onega dne, katerega bode razglašena.
Na Dunaji, dne 16. februvarja 1887.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	Ziemialkowski s. r.	Falken hay n s. r.
■‘ražak s. r.	'IVelsersheimh s. r.	Dimajewski s. r.
Gautsch s. r.	Bacquehem s. r.
15.
Razglas ministerstva za trgovino od 1. marcija 1887,
da se izdaje II. dodatek k redu o dajanji znamenj za železnice s pravilno vršbo po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zborn, ki je bil na znanje dan z razglasom ministerstva za trgovino od 10. februvarja 1877 (Drž. zak. št. 10)
K redu o dajanji znamenj (signalov) za železnice s pravilno vršbo po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, ki je vsled razglasa trgovinskega ministerstva od 10. februvarja 1877 (Drž. zak. št. 10) v moč prišel dne 1. julija 1877, izdaje se II. dodatek.
S tem dodatkom izrekuje se, da bodo v redu o dajanji znamenj obsežena ne zapovedana znamenja z dozdanjimi številkami 51—55, dalje 58—61, — izpre-minjaje znamenje dajano z rta (prednjega konca) vlaka, — na onem kosu dveh vzporednih železnic, ki veljâ za drugo progo, po zdaj zapovedana (obligatna). Vrhu tega obseza dodatek znamenja za ogibnice in znamenje — dajalne naprave, ki zavisé ena od druge, v zavarovanje vlakov, ki v postajo vhajajo ali iz postaje iphajajo, iu v zavarovanje vlakov, kateri sč železnice na planem v kako panogo zrestopajo, dalje za vožnjo v prostorni razdalji.
Ta dodatek pride v moč dne 1. julija 1887.
S pričujočim dodatkom razkreplja se doklada k redu o dajanji znamenj za železnice s pravilno vršbo po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru in dodatek I k temu redu, oglasen z razglasom trgovinskega ministerstva od 19. februvarja 1880 (Drž. zak. št. 20).
Kralj, ogerski minister za javna dela in občila ukrene ob enem enakšen ukaz za dežele ogerske krone.
Primerki tega II. dodatka so na prodaji v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji.
Baequehem s. r.