Politiški oddelek.
Volitve v peti kuriji.
Volitve volilnih mož v peti kuriji po raznih krono-vinah so pokazale, da je bil popolnoma prazen tisti strah pred socijalisti, ki so ga nekaterniki imeli, ko je bil grof Taaffe predložil vdilno reformo. Mi smo že tedaj izrekli, da je ta strah popolnoma neopravičen. V nekaterih mestih so res zmagali socijalisti, v nekaterih severnih industri-jalnih deželah so tudi zmagali z volilnimi možmi v nekaterih kmetskih občinah. Za skoro vse te zmage se imajo socijalisti zahvaliti temu, da so ljudje, ki imajo volilno pravico v drugih kurijah, volitve udeležili niso in se je ves volilni boj moral izvojevati mej delavci samimi.
Vse manj uspeha bi pa socijalisti bili dosegli, da so se direktne volitve upeljale v kuriji kmetskih občin in mestni kuriji. Tedaj bi bili prišli na volišče kmetje in meščani in socijalni kandidatje bi bili ostali v ogromni manjšini.
Sicer pa peta kurija ne dosega namena, katerega jej je dala zakonodaja. Pokazati bi imela pravo mišljenje prebivalstva, a je pokazala le mišljenje delavcev, sem-tertja malo pomešano z drugimi elementi. Letošnje volitve so dobro pokazale, kako nezadostna je Badenijeva volilna reforma. Treba bode v kratkem misliti na novo volilno preosnovo.
Tu sta pa le dve pametni poti mogoči. Naj se le odpravijo stare kurije in tako upelje občna volilna pravica, ali naj se pa odpravi nova kurija in v kmetski in mestni kuriji upeljejo cbčne volitve, kakor je želel grof Taaffe. Tako bode zbornica imela pravi izraz ljudskega mišljenja.
Nekateri teoretiki se ogrevajo za to, da se upelje zastopstvo po stanovih. S tem bi se le poostrilo nasprotje mej stanovi. Taki poslanci bi tudi bili slabi državni in narodni zastopniki, ker bi se smatrali le za zastopnika
jednega stanu. Ta stanovski čut bi se v njih tako utrdil da bi na vse drugo pozabili. Pokazala bi se tako nasprotja, da bi nikdo s takim parlamentom vladati ne mogel. Sploh je pa veliko vprašanje, kako bi se številc poslancev razdelilo na posamične stanove. Če bi se dale nekaterim stanovom razmerno več poslancev, kakoi drugim, ker so važnejši, bi to pri drugih stanovih vzbudilo silno nevoljo. Rekli bi, da so jih za volilno pravice goljufali. Če bi pa po številu odločevali poslance, pridejo v državni zbor največ raznovrstni delavci, ki bi najbrž ne bili sposobni za poslanstvo. Omikani stanovi bi bili nenavadno slabo zastopani. Tako bi vsi avstrijski duhovniki imeli samo jednega zastopnika, ko vendar sedaj samo na Kranjskem pojdeta dva duhovnika na Dunaj, na vse avstrijske odvetnike in notarje, bi skupno ne prišel niti jeden poslanec. Noben resno misleč človek seveda za tako volilno reformo biti ne more. O tacih načrtih se da pač govoriti po shodih, kjer se zbirajo ljudje, ki političnih razmer ne poznajo, v državnem zboru bi pa tako tak predlog mogel vzbujati jedino smeh.
Mi mislimo, da so letošnje volitve pri vseh razsodnih ljudeh in pri vseh tistih, kateri strašenja s soci-jalizmom ne potrebujejo v lastne politične namene, popolnoma pregnati strah pred socijalizmom. Posebno je ta strah od več, če se upeljejo še tajne volitve, da organi-zovani socijalistični delavci ne bodo mogli s silo na druge volilce uplivati. Sedaj, ko vidimo, da je strah pred socijalizmom bil prazen, je v Avstriji mogoče preiti h najširši volilni pravici, ne da bi bilo treba se bati kake nevarnosti za državo, družbeni red in mirni napredek. Zdrav razum prebivalstva se bode vedno upiral utopi-stičnim socialističnim idejam.