Ljubljana, nedelja, 2. marca 1947 PoStnina plačana v gotovini Leto Vlil., štev. 52 — Posamezna številka 2 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA) LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. f TELEFON 55-22 DO 55-26 ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA (NSBBATN1 ODDIHI LJUBLJANA. TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08 OGLASI PO C EN I K D MESEČNA NAROČNINA 45 DIN ir O L A SILO OSVOBODILNE FBONTE SLOVENIJE ★ DELO ANKETNE KOMISIJE V GRČIJI Predstavnik Jugoslavije zahteva preiskavo o ubojih jugoslovanskih državljanov v Solunu Stališče Jugoslavije glede gospodarske ureditve tržaškega ozemlja Izjava šefa jugoslovanske delegacije dr. Milana Bartoša pri komisiji Sveta zunanjih ministrov za proučitev gospodarskega položaja Trsta Solun. 1. marca (Tanjug). Predstavnik FLRJ Josip Djerdja je dostavil anketoi komisiji Varnostnega sveta zahtevo, da prouči veliko število izsi-' vani. umorov in preganja.ni držav-anov FLRJ, ki so jih zagrešile mo-arhofašistične oblasti v Solunu. »Zaiti tega nasilja in da bi si rešili . vi jen.je, je nad tisoč Jugoslovanov ■begnllo iz Soluna v Jugoslavijo ter a pustilo svoje obrate in svojo imovi- 0. plod dolgoletnega truda,« poudarja rdja v svoji spomenici. V nadalj- •:i obrazložitvi navaja, da so takoj ■ > umiku nemške vojske iz Grčije k*obra in novembra 1044 začele gr-.:e kolaboracionistično policijske ob-'i ubijati in ropati jugoslovanske 1. žavljane ter sploh vse Slovane, in ilnniokra-te. Oktobra 1944 je policija ubila 9 Jugoslovanov, njihovo imovino Da izropala. Agenti policije so z noži razsekali v njegovi lastni hiši v Solunu otroka jugoslovanskega državljana ‘V rija Paunoviča, in sicer 12-letnega v na in 17-letno hčerko. Na ulici v urnu so ubili 80-Ietnega Krsto Ta- V ča. jugoslovanski državljan Ka-•ža Ciprovič je pa ušc-1 smrti samo ifo. ker je plačal policiji S50 napo-o-ndorov. V svoji spomenici navaja Josip Djer-ua 10 primerov izsiljevanja jugosio- mskih državljanov s strani kolabora-onistične policije. Splošnemu ropati. ki ga izvaja ta policija, je pod-r/ena tuni državna imovina FLRJ v ituau, kot so generalni konzulat, svo-oitna cona v pristanišču, šola in cer- V. škoda znaša 30 milijonov din. Te in še druge metode,« pravi • rdja, : uporabl jajo grške oblasti H še danes proti jugoslovanskim /.ovijanom. Skoro vsem jugoslovan-;:n državljanom je odvzeto dovolje-e za delo. čeprav uživajo grški dr-. i jarci v Jugoslaviji enake pravice tkor jugoslovanski.« Jugoslovanski državljani v Solunu, kjer jih je še danes 400, zaradi preganjanja nimajo niti pravice, da bi se v osebnih zadevah obrnili na konzulat FLRJ. Policija je začela zapirati celo že obiskovalce konzulota, zaradi česar je jugoslovanski konzul v Solunu že protestiral pri generalnem guvernerju. Josip Djerdja navaja nadalje, da je bilo 70 jugoslovanskih državljanov izgnanih iz Soluna brez vsakega razloga. Olga Djurovič in Doksim Ra-fajlovič sta pregnana na otoke, toda grške oblasti nočejo dati nikakega pojasnila zaradi takega ravnanja z jugoslovanskimi državljani Primer Djordja Sofronijeviča, jugoslovanskega državljana, starega SO let, dokazuje, da so grška sodišča šovinistično razpoložena in da so samo izvršilni želja teroristične mnnarhofa-šistične klike. Ta starček je bi! aretiran ob koncu 1945 im izpuščen zaradi pomanjkanja dokazov. Takoj zatem je bil ponovno aretiran in odpeljan na otok Tasos. Ko je bil interniran na otoku Tasos. se je pričel v Solunu proti njemu nov proces in je bil v od--citnosti obsojen na tri leta zapora, ker se n.i javil sodišču, česar seveda ni mogel storiti, ker je bil v pregnanstvu. Ko se je generalni konzul zanimal za ta primer, so grške oblasti •Sofromijeviča izpustile in ga z vso družino izgnale v Jugoslavijo. Ob koncu svoje spomenice pravi Djerdja: Iz vsega tega je razvidno, da so grške oblasti od osvoboditve pa vse do danes ravnale z jugoslovanskimi državljani v nasprotju z mednarodnimi zakoni in nasprotno pravici. Poudariti je treba, da opravičujejo grške oblasti svoje ravnanje s tem. da obtožujejo jugoslovanske državljane, da so ali sodelovali z okupatorjem, ali pa da so komunisti, a vse samo zato. da bi jim onemogočile bivanje in delo v Grčiji, zaradi česar so gospodarsko popolnoma uničeni. Zasliševanje prič gršMe vlade Glavne priče grške monarhafašistične vlade so potrdiie pri zaslišanju, da so njihove izjave lažne Solun, 28. febr. (Tanjug.) Snoči je anketna komisija Varnostnega sveta zaključila zasliševanje treh glavnih prič grške monarhofašistične vlade. Izjave teh treh prič — Anibasa, Go-tiosa in Valtadorosa — sestavljajo osnovo za knjigo »dokazov«, ki jo je grška vlada predložila anketni komisiji v začetku njenega dela v Atenah. Vse ostale izjave, navedene v knjigi, so samo dopolnitev in obdelava izjav teh treh prič. Med predvčerajšnjim, zlasti pa med včerajšnjim zasliševanjem so te ■ riče priznale, da so izjave, ki so jih »dale pred grškimi oblastmi pod isego in ki so natisnjene v knjigi iške vlade, popolnoma lažne. S tem bila že v začetku dokaznega jio-upka potrjena resničnost obtožb vedstavnika FLKJ pri anketni komi-ji Josipa Djerdje, da so dokazi, ki i je grška vlada predložila anketni »misiji, navadne potvorbe. S temi »tvorbami je monarhofašistična vla-i poizkušala obrekovati svoje sever-sosede in pripisovati njim krivdo a državljansko vojno v Grčiji, ki je — kakor tudi napeti odnošaji z balkanskimi demokratičnimi republikami — posledica nasilja sedanje grške vlade nad grškim ljudstvom in njene ipadaiue zunanje politike, ki jo izvaja ob podpori in pomoči angleških okupacijskih oblastev. Na včerašnji dopoldanski seji anketne komisije je bilo zaključeno zapisovanje Georgija Gatiosa, na popol- - unski seji pa je bilo končano zasli-»vanje Valtadorosa. Oba sta že takoj • začetku zaslišanja podala nove iz-. v ve, za katere je bistveno naslednje: 1. Te izjave so bile v popolnem na-»»rotju z njunimi izjavami, podanimi v grški knjigi »dokazov«, kakor tudi • Caldarisovo spomenico, v kateri obožuje sosede Grčije pred Organizacijo Združenih narodov. 2. Te izjave so popolnoma v skladu nedavnimi izjavami grškega predstavnika v anketni komisiji Kyroua, ...» je poizkušal načeti novo neosnovano, tezo — da Jugoslavija organizira is: podpira z orožjem ne samo državljansko vojno v Grčiji, ampak tudi ribanje za osvoboditev Egejske Mačvi« nije in njena priključitev v FLR •j ugoslaviji. Priča Gotics je v svoji izjavi, navedeni v knjigi »dokazov«, dejal, da viu ni ničesar znanega niti o kakš-i.em vežbanju, niti o kaki vojaški -i. za grške begunce v Bulkešu., Na-. protno pa je bila vsa njegova izpovedba pred komisijo posvečena temu vprašanju. Druga priča Valtadoros ni v svojih Izjavah v knjigi grške vlade niti z besedo omenil Makedonije in nekakega oboroženega gibanja za priključitev Makedonije v FLRJ. Nasprotno pa je v svoji včerajšnji izjavi celo Uia in pol govoril samo o tem. Z zasliševanjem, zlasti teh dveh prič, je bilo ugotovljeno, da so pripravili te svoje izjave v februarju, ko je anketna komisija že začela svoje delo in je grška vlada v zvezi s tem izpre-luenila jedro svoje obtožbe. Prav tako je bilo ugotovljeno, da sta bali ti dve priči v zadnjih dneh pod vplivom mo-ir » rhofašis1 ionih oblastev in da sta dajali svoje aove izjave po njihovih navodilih. Za najvažnejšo pričo grške vlade — Valtadorosa — je bilo ugotovljeno, da so ga grška oblastva skupno s še 4 ljudmi že oktobra ali novembra 1046 obsodila na smrt. Toda, dočim so bili ostali štirje ustreljeni, je Val-tadoros ostal živ, ker je nekaj dni po izrečeni smrtni obsodbi pristal na to, da poda novo, za grško vlado ugodno izjavo. Tako je nova garnitura potvorb in lažnih pričevanj menarhofašistične vlade doživela že na svojem prvem koraku hud poraz. Prva je bila Cal-darisova spomenica Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov, druga pa knjiga »dokazov«. To je še bolj prepričljivo potrdilo izjave predstavnika FLKJ, da temeljijo obtožbe monarhofašistične vlade proti sosedom Grčije na potvorbah. že od prvega vprašanja dalje je pričel Gotios razkrivati lažnost pričevanj grške vlade. Na vprašanje predstavnika FLRJ Josipa Djerdje, katera izmed njegovih treh izjav, ki jih je podal pod prisego — cd katerih sta dve natisnjeni kot »dokaz« v knjigi grške vlade — je resnična, je priča odgovoril, da so izjave, ki so natisnjene v knjigi, lažne, medtem ko sedaj »pred anketno komisijo govori resnico«. Grški predstavnik Kyr-ou je .nato izjavil, da Gotios dejansko ni priča, ampak obtoženec. Sovjetski predstavnik Lavriščev je vprašal pričo, ali mar pobija izjave, ki jih je dal v knjigi grške vlade o šoli v Bulkešu, ker so te izjave v nasprotju z njegovimi sedanjimi izjavami. Priča Gotios je odgovoril, da se je šele nekaj dni predno je prišel pred anketno komisijo, odločil »povedati resnico« o tako imenovani vojaški šoli v Bulkešu. Priznal je, da so ga v februarju grške oblasti ponovno zaslišale, ko je anketna komisija že začela z delom. Takoj nato je pripomnil, da je novembra 1946 pred inozemskimi novinarji govoril o tej »šoli«. Predstavnik Jugoslavije je anketno komisijo opozoril, da grška vlada te izjave ni vključila v svojo knjigo, čeprav jo je dala priča poldrug mesec prej, predno je bila knjiga tiskana. Neka izjava Gotiosa je pred koncem zasliševanja izzvala v dvorani vihar smeha. Ko ga je namreč predstavnik vprašal, ali je priča na svobodi, je Gotios najprej pogledal pred-stavnika Grčije Kyroua, nato pa dejal, da je svoboden in da se sprehaja po Solunu. Svoje Izjave pa še ni dokončal, ko so ga spet obkolili orožniki in odpeljali v zapor. Dogodek je izzval med delega/ti anketne komisije komentarje o pomenu »svobode« v današnji Grčiji Briča Valtadoros je izjavil, da je tudi on na aviobodi, nato ga je na poziv grškega predstavnika Kyroua podal dolgo izjavo o nekakih zvezah in organiziranju »partijskih odredov« v Grčiji s strani posebne organizacije v Skoplju. Valtadoros je govoril, ket da bi se svoj govor naučil na pamet iz kake knjige. Točno na minuto »se je spominjal«, da je prispel njegov vlak pred enim letom in pol, s kom, kedaj in kje je pred enim letom obedoval itd. Njegova izpovedba je trajala uro in pol m je bila polna podrobnosti. Svojo izjavo je zaključil šele na popoldanski seji. V začetku popoldanske seje je predstavnik Grčije Kyrou sporočil, da je Valtadoros napačno izjavil, da je »svoboden«. Na ponovno vprašanje je Valtadoros priznal, da ni svoboden, am-pak v zaporu. Ko so postavljali priči Valtadorosu vprašanja v zvezi z njegovo izpovedbo, so se pokazala v njegovih izjavah protislovja. Tako je n. pr. dejal, da je potoval iz Bitolja do Graišnice z avtomobilom celih 5 ur. Nasprotno pa je bilo pred anketno komisijo dokazano, da znaša ta razdalja samo 13 km. Dalje je trdil, da je novembra 1945. videl v Beogradu Grka Dzima-sa, pokazalo pa se je, da je bil Dzi-mas od maja 1945 dalje v Grčiji. Tudi Valtadoros je priznal, da je do sedaj dal tri izjave, od katerih sta bili dve natisnjeni v grški knjigi »dokazov«. Njegova današnja izjava je bila v popolnem nasprotju s temi izjavami. Na neposredno vprašanje sovjetskega predstavnika Lavriščeva je Valtadoros izjavil, «la so izjave v knjigi grške vlade »popolnoma fantastične«. Po nadaljnjem zasliševanju je bilo ugotovljeno, da so Valtadorosa grška oblastva pred meseci obsodila na smrt, vendar se ni mogel spomniti, ali je bil obsojen na smrt meseca oktobra ali novembra leta 1946, čeprav se je v svoji ostali izpovedbi »spominjal«, da je njegov vlaJc pred enim letom in pol prispel točno ob 16.25. Valtadoros prav tako ni mogel pojasniti, zakaj smrtna kazen ni* bila izvršena tudi nad njim, ket je bila nad ostalimi štirimi obsojenci. Po drugi strani grški predstavnik Kyru ni mogel raztolmačiti, zakaj ta Valtadorosova izjava pred sodiščem ni bila vključena v grško knjigo »dokazov«. Valtadoros je dalje izjavil, da je nekaj dni po smrtni obsodbi sklenil, da bo podal novo izjavo, kajti tedaj se je »v njem prebudila njegova grška zavest«. Iz vsega tega je bilo očitno, da je Valtadoros človek, ki je bil obsojen iia smrt in da so ga grške mcnaiho-fašističnie oblasti šele potem pridobile za to, da je pričal tako, kot so hotele one v zadnjih dveh tednih.« Sumljiva amnestija Atene. 1. marca (Tanjug). Po več zaporednih sejah je parlamentarna komisija odobrila vladni amn«stijski odlok, kj obljublja amnestijo partizanom, k,- se bodo predalj oblastem do 15- marca. Levičarski tisk jn tisk centra pišeta zelo kritično o teh vladnih ukrepih. »V;ma« pravi, da je amnestajski dekret sestavljen nejasno, verjetno z namenom, da bi se vladi omogočilo njegovo vsebino razlagati na različne načine. Amnestija predvideva samo sodelovanje pri partizanskih oddelkih, vsi ostali postopki, kj so v zvez, s tem, pa ne spadajo pod amnestijo- »Eiefterfa« poudarja v uvodniku, da jemlje imenovanja Napoleona Zervasa za ministra za javno varnost partizanom zaupanje do vlade. Epon razpuščen Atene, 1. marca (Tanjug). Pred dvema mesecema je monarhofašistič-n»i režim postavil demokratično mladinsko organizacijo EPON pred sodišče z namenom, da bj s sodnim sklepom prepreči njeno delovanje. Po prihodu anketne komisije v državo je atensko sodišče ustavilo sodni postopek. Danes je atensko sodišče izdalo sklep, s katero razpušča organizacijo EPON na podlagi pred dnevi sprejetega zakona, kj določa, da se morajo »uničiti vse organizacije, ki nasilno posegajo v državno oblast«- Razpust enotne grške mladinske organizacije pomen,- nov velik zločin današnjega režima nad grškim ljudstvom i-n mladino- Pritisk na slovanski živelj, da bi lažno pričali Solun. 28. febr. (Tanjug) »Agonistis* objatja dopis iz Gumendže, ki opisuje preganjanje Makedoncev v tamkajšnjih krajih in poizkuse monarhofašističnih oblastev, da bi prebivalce prisilili k lažnemu pričevanju pred anketno komisijo. V dopisu je med drugim rečeno: »Prebivalci vasi Griva, Kastanea, Kapri in Omado, blizu Gumendže, opisujejo v svojem pismu nezaslišana preganjanja, ki jih izvajajo grška oblastva. Dne 25. novembra nam je bilo ukazano, da morajo vsi moški od 18. do 45. leta zapustiti vasi in oditi v Guanendžo. V Gumendži smo se-naßta- nili v hišah svojih prijateljev, ker se oblastva niso prav nič brigala za naše vzdrževanje in nastanitev. 5. januarja sta vojska iin orožništvo obkolila vas Grivo, zbrala prebivalstvo na trgu in ukazala, da prebivalstvo v 2 urah odide v Gumendžo. Ko so prebivalci to odklonili, je komandant orožništva ukazal, da je treba kmete pretepsti. Ko jih je končno s streljanjem in pretepanjem prisilil, da so odšli v Gumendžo, jih je zbral in jim predložil prazen papir z zahtevo, da se nanj podpišejo. Ker so kmetje to odklonili, so ponovno zapeli udarci, nakar so kmete nasilno odgnali iz vasi. Pozneje se je zvedelo, da je bil ta papir izpolnjen z izjavami, da je prebivalstvo zapustilo svoje domove iz strahu pred partizani. V Gumendži so obdržati samo kmete »nacionaliste«, da bi jih lahko uporabili za lažna pričevanja. Enako množično izseljevanje je bilo izvedeno tudi v vasi Omalo, Kapri in Kataneri. Komandant orožništva in poslanec Pipsos. predvčerajšnjim pa tudi generalni guverner severne Grčije Rodo-pulcs, so nam pripovedovali, da nismo Slovani-Makedonci, ampak Grki. da se moramo odreči partizanom in '.ažno pričevati za one, ki so naredili iz nas brezdomce. Člani bivših nemških »varnostnih bataljonov« križarijo oboroženi po Gumendži skupno z orožmištvom. Interniranih je bilo 60 žena in mož. Datnes je v zaporu kakih 40 političnih jetnikov. Demokratičnega tiska ni. Življenje vsakega, ki poizkuša razkrinkati brezmejna mučenja, je v nevarnosti.« Uspešni boji partizanov Atene, 28. febr. (Tanjug) Današnji atenski časopisi poročajo o novih borbah med demokratično armado in m onarho fašista Snimi vladnimi silami. Že od preteklega ponedeljka se bijejo ogorčene borbe na področju Farsa le. Sile demokratične armade štejejo preko tisoč mož in so pod poveljstvom Ermisa, Lefterisa in drugih komandantov napadle vojaško posadko v vasi Katoseterli, kjer so glavna in manjša skladišča fašističnega razbojnika Surlasa. Orožniki so s pomočjo oboroženih pripadnikov Surlasovih terorističnih tolp v začetku nudili velik odpor, vendar so se morali zaradi silnih napadov partizanov umakniti iz vasi, ki so jo potem zasedli partizani. Pozneje so monarhofašistične sile napadle partizane s topniškim ognjem ob podpori močnega odreda pehote, ki je štel 200 fašistov pod osebnim Surlasovim vodstvom, kakor tudi s pomočjo garnizije, ki se je umaknila, ter nekaterih oboroženih monarhističnih kmetov. Bitka je trajala 7 ur. Po manjši prekinitvi so se borbe nadaljevale pri vasi Anoseterli. V boju je sodelovalo tudi letalstvo. Borbe se nadaljujejo. Iz Larise poročajo, da je prišlo danes na področju Farsala—Sofades do spopada med vojaškimi enotami s tanki in partizanskimi enotami, M so štele 150 mož Popoldne se je bojev udeležilo tudi troje letal, ki so s strojnicami obstreljevala partizane. V noči med torkom in sredo so enote demokratične armade, kakih 500 mož po številu, napadle Sperhiado. Prišlo je do hude borbe med partizani in vladnimi silami . pod poveljstvom majorja Kradiasa. Šele, ko so vladne čete dobile ojačenja v pehoti in topništvu, so se partizani umaknili, pri čemer so zadali vladnim silam velike izgube. Partizani so razstrelili most pri Paleovrainih im posekali brzojavne drogove med Agiosom, Georgiosom in Makrakomo-m. Pri 76. kilometru na cesti Solun—Armeja je naletelo 5 orožnikov na majhno partizansko zasedo. Po krajši borbi je samo 3 orožnikom uspelo pobegniti. Skupina partizanov pod poveljstvom Ipsilantisa in Skuba-sa je napadla kolono avtomobilov in železniško kompozicijo med Agro in Armiso. Pri tem je razstrelila del železniške proge in položila mine na glavni cesti. Med partizani in monarh («fašističnimi vladnimi silami se bijejo ogorčene borbe tudi na področju Dramatikona, severno od Nause. Sinoči so partizani vdrli v predmestje Volosa in zažgali hišo fašista Karavasa. Druga skupina je prišla v drugo predmestje Volosa, v Neapolis ter odvedla s seboj fašista Kaladziha. Zaradi velikega števila porušenih mostov je bil pred 4 dnevi prekinjen železniški promet med Volosom in Trikalo. Grško ministrstvo za javno varnost v svojem biltenu navaja, da je partizanski odred streljal na tri vojaške kamijone na 21. kilometru na hesti Kozana—Si crista in . jih poškodoval. Istega dne so partizani na tej cesti posekali 60 brzojavnih drogov in spustili v zrak en most. Belgijska vlada prepovedala parado bivših bojevnikov Bruselj, 28. febr. Associated Press poroča, da je belgijska vlada prepovedala parado bivših bojevnikov, ki bi morala biti prihodnji teden. Trst, 28. febr. Šef jugoslovanske gospodarske delegacije pri komisiji Sveta ministrov za zunanje zadeve za proučevanje finančnih in gospodarskih vprašanj Svobodnega tržaškega dr. Milan Bartoš je ob zaključitvi dela te komisije podal predstavnikom tržaškega in jugoslovanskega tiska v Trstu izjavo, v kateri je poudaril, da ima delo komisije pomen ugotoviti, ali bi bil Trst lahko gospodarsko neodvisen. V zvezi s tem je morala komisija rešiti tri vprašanja. Prvo jc notranji proračun, drugo zunanjo plačilne bilance Svobodnega ozemlja Trsta. tretje pa uvedba nove valute. V prvem vprašanju je Jugoslavija zastopala stališče, ki ga je že prej vedno zagovarjala, da je namreč notranji proračun Svobodnega tržaškega ozemlja izključno zadeva prebivalstva tega ozemlja in nikogar drugega. V tem smislu je podala Jugoslavija tudi sedaj svoje mnenje. Dr. Bartoš je nato poudaril, da so resna zadeva tržaškega proračuna železnice. Če bo imelo Svobodno tržaško ozemlje samostojno železniško upravo, bo moralo imeti tudi ves upravni in tehnični aparat v istem obsegu, kakor ga ima katera koli večja država, to pa hi bilo v precejšnjo škodo proračunu. Zaradi tega je že v mirovni pogodbi določemo. da se mora uprava železniškega omrežja razdeliti na tri dele. Jugoslavija naj bi prevzela upravo in izkoriščanje železnic, ki vodijo v smeri od Jugoslavije proti Trstu. Železnice, ki gredo proti Italiji ali iz Italija, naj prevzame Italija, proge, ki služijo tako Italiji kakor tudi Jugoslaviji in Trstu, pa naj bi upravljala koordinacijska uprava vseh treh držav. Ugotovljeno je. da hi odpadlo na Jugoslavijo približno 76 km železniške proge, na Italijo okrog 8 km. na skupno upravo pa okrog 14 km. Razen tega imamo še 56 km železniškega pristaniškega omrežja. To omrežje so doslej upravljala javna skladišča »Magazzini Generali« in bi še naprej ostalo pod to upravo. Govoreč o zunanji bilanci Svobodnega tržaškega ozemlja, je dr. Bartoš rekel: »Po jugoslovanskem prttdlogu naj bi se vprašanje tržaškega gospodarstva uredilo tako. da hi se vrnil Trst k svoji naravni funkciji, zaradi katere je tudi dejansko nastal, namreč da bi služil svojemu zaledju. Jugoslavija nima nikakih namenov, preprečiti tudi drugim državam sodelovanje pri tej izmenjavi in je glede tega že v Parizu in Londonu privolila v prost tranzit blaga iz Trsta preko svojega ozemlja za države tržaškega zaledja. Po analizi, ki jo je podala jugoslovanska delegacija, bi bila tržaška plačilna bilanca aktivna.« Glede na tretji valutni problem je dr. Bartoš poudaril, da bi se po jugoslovanskem mnenju moral čim hitreje izvesti sklep mirovne pogodbe o lastni valuti Trsta. Prav tako je Jugoslavija na stališču, da mora imeti Trst svojo emisijsko banko. Ta bi morala hiti državna, ne pa delniška družba, kakor je to v večini držav na svetu. Ne moremo si misliti, da bi imel inozemski ali domači zasebni kapital monopol nad emisijsko banko, ker bi to pomenilo gospodarsko odvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja od zasebnega kapitala. Prihod jugoslovanske komisije za določitev začasne meje z Italijo v Trst Trst, 1. marca. Včeraj je prispela v Trst jugoslovanska komisija za določitev začasne meje med Italijo in Jugoslavijo, ki se bo s; riala z enako italijansko komisijo. Na čelu komisije je polkovnik JA Mile Kili-barda s svetnikom komisije Pirjevcem Dušanom, delegatom ministrstva za zunanje zadeve. V komisiji so poleg njiju podpolkovnik Milan Lah, major Branko Kernj.aja, major An-djelko Valter, major Jure Hržsnjak, major Milenko Jokokovič, major Romano Glažar in kapetan Majer AL tarac. čiščenje v Italiji je navadna burka, amnestija pa sama v korist fašistov Rim, 1. marca. (Tass) Ustavodajna skupščina je končala razpravljanje o deklaraciji nove de Gasperijeve vlade. Za Togliattijem, čigar govor je izzvali veliko pozornost javnosti, je generalni sekretar republikanske stranke Randolfo Pacardi hudo napadal dosedanjo politiko vlade in ji očital, da je poizkušala sestaviti začasni republikanski režim na osnovi prejšnjih monarhističnih zakonov. Zakjadni minister — je pristavil Pacardi — še nadalje izplačuje plače članom senata, ki je že odpravljen, upravni ukrepi vlade se še nadalje registrirajo pri glavni kontroli in državnem svetu, to je pri monarhističnih ustanovah, kjer še nadalje gospodarijo orni, ki so služili savojski dinastiji. Kraljevo premoženje je še vedno v rokah pristašev savojske hiše, ki ga razprodajajo brez kakršnega koli reda, čeprav določa načrt nove ustave zaplembo celotne imovine dinastije. V ministrstvu za notranje zadeve ni bila izvedena izprememba osebja, v ministrstvu za vojsko se občuti republika samo v pisarnah ministra in njegovega namestnika. Na čelu carinskega osebja je še vedno general Olivia, bivši svetovalec hrvatskega fašista Paveliča. Poveljnik karabinjerjev je prepričan monarhist, v ministrstvu za prosveto pa gospodari prof. Gonella, čigar metode so morda primerne za vzgojo cerkvenega osebja in cerkvenih pevcev, nikakor pa ne za vzgojo državljanov republike. Izdatki za vzdrževanje birokratskega aparata znašajo 120 milijard lir letno, kar presega vse tekoče dohodke državne blagajne. Tako imenovano čiščenje je navadna burka, amnestija pa samo v korist fašistov. Predsednik vlade de Gaspari je v svojem zaključnem govoru opravičeval politiko krščansko demokratske stranke, trdeč, da je ostala zvesta svojemu programu. Sklicujoč se na vse mogoče »tehnične težave«, je navajal razloge, ki so ovirali izvedbo obljubljenih ukrepov, posebno zamenjave papirnatega denarja. Svojo zadnjo ostavko in krizo ie de Gasp eri pojasnil »z nujno potrebo po zavarovanju sporazuma«. Po de Gaspeirijevem govoru je koa-1 icija krščanskih demokratov, komunistov in socialistov predlagala zaupnica vladi, ki je bila sprejeta z 292 glasovi. Proti resoluciji je glasovalo 107 poslancev raznih strank in skupin, ki so izven vladne koalicije. Klici po agrarni reformi in izboljšanju življenja Rim, 1. marca. (Tanjug) Kmečke množice v Italiji so proslavile praznik »Dneva italijanskih kmetov« z množičnimi demonstracijami na sedežih okrožij in središčih pokrajin po vsej deželi. Demonstranti so zahtevali izvedbo agrarne reforme in poboljšanje življenjskih pogojev. Te njihove zahteve podpira tudi italijanski delavski razred. V demonstracijah je sodelovalo mnogo desettisoč kmetov in kmetic. Demonstracije so se končale povsod brez incidentov, razen v Rimu. kjer so razni fašistični izzivalci poskušali ovirati zborovanja kmetov v raznih delih mesta. Policija je blokirala s tanki in strojnicami dohode k predsedstvu vlade in onemogočila kmečkim množicam, da bi imele zborovanje v središču mesta. Napredne sile v Združenih državah za poljske meje na Odrl in Nisi Washington, 28. febr. (Tass). Clan ameriškega predstavniškega doma, demokrat Sadowski jz države Michigan. je izročil članu ameriške delegacije na moskovski konferenci Sveta ministrov za zunanje zadeve Coenu zahtevo, da naj delegacija ZDA podpre današnje poljsko-nemške meje, ki so bile določene s potsdamskim sporazumom. Kot predstavnik okrožja, kjer živi veliko Amerikancev poljskega rodu, je Sadovvskj izrazil vznemirjenje v zvezi s predlogom, da naj bj se Nemčiji vrnila poljska ozemlja. Sadowsk, je izjavil, da je potsdamski sklep glede vprašanja poljskih meja pravilen do zadnje podrobnosti. Vsako odstopanje od te politike bi povzročilo nepopravljivo škodo stvar; mednarodnega miru. Ameriško ljudstvo si v prvi vrsti želi; trdnega miru, varnosti bq sigurnega življenja. Sadowski izraža upanje, da bo ameriška delegacija na moskovski konferenc; priznala te želje in izkazala podporo programu ki naj zagotovi mednarodni mdr- Ena izmed točk tega programa je ohranitev sedanjih poijski-h meja- Varšava. 28. febr. Varšavski radio poroča, da je bilo na pobudo delavskih organizacij v Mehiki zbono-vanje v proslavo zmage bloka demokratičnih strank pri volitvah na Poljskem. Predsednik konfederacije delovnega ljudstva Južne Amerike Lombardo Toledano je na zborovanju izjavil, da delavci Južne Amerike pozdravljajo demokratično Poljsko n da morajo »po mišljenju naprednih sfl Jušne Amerike ostati zapadne meje Poljske nedotaknjene zaradi ohranitve miru na vsem svetu.« Koroški Slovenci so si z krvjo priborili pravico do združitve z Jugoslavijo Kakor v dneh velike borbe y oboroženem spopadu med fašizmom in demokracijo, tako je Slovenska Koroška tudi danes vsa v boju za dokončno zmago demokratičnih idej in za dosego pravic, za katere so se borili koroški Slovenci stoletja na braniku skrajne severno zapadne meje slovanstva. Koroški Glovenci se dobro zavedajo, da borba, ki so jo prisiljeni voditi tudi še po porazu fašizma, ni samo borba za pravično razmejitev v duhu demokratičnih načel Atlantske listine, marveč del splošne borbe, ki jo vodijo napredne demokratične sile roper sile reakcije po vsem svetu. Zato tudi dobro vedo, da v tej borbi niso osamljeni, kakor so bili po prvi imperialistični svetovni vojni, in da niso na njihovi strani samo vsi narodi Jugoslavije, ne samo slovanske, države, marveč vsa napredna demokratična javnost sveta z veliko in mogočno za-ščitnico vseh zatiranih narodov. Sovjetsko zvezo na čelu. In prav zato dokazujejo vsak dan znova, da jih v tej borbi me more ničesar omajati, ničesar obrezhrabriti in ničesar več spraviti s poti. na katero so krenili leta 1941, ko so se kot edini v vsem tedanjem nemškem rajhu z orožjem uprli fašističnim nasilnikom, da bi si na strani demokratičnih zaveznikov v tesni povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi priborili osvoboditev izpod tujega jarma ter si zagotovili srečnejše življenje v skupni svobodni domovini. Toda kakor drugod po svetu, je tudi tu reakcija napela vse sile. da bi preprečila učvrstitev resnične ljudske demokracije. ki ne dopušča ne izkoriščanja človeka po človeku, pa tudi ne naroda po narodu. Posrečilo se ji je ustaliti v Avstriji režim, ki je pohlevno orožje v rokah mednarodne reakcije. Z lažjo in prevaro poskuša ta režim preslepiti nepoučeno javnost in ogoljufati slovensko ljudstvo na Koroškem za njegove pravice. To se je pokazalo tudi na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu. Toda koroški Slovenci, trdno povezani v Osvobodilni fronti, sproti razkrinkavajo reakcionarne laži in potvorbe ter na vsakem koraku vedno znova javno manifestirajo svojo voljo in sTojo odločnost, da ne bodo prenehali svoje borbe prej, preden ne bo izpolnjena njihova pravična in upravičena zahteva, da se Slovenska Koroška kot strnjeno slovensko ozemlje priključi Jugoslaviji. Avstrijski režim, zlasti pa nacistično navdahnjene deželne oblasti na Koroškem. si na vse načine prizadevajo, da bi te manifestacije slovenske zavesti zatrle in preprečile. V ta namen se ne poslužujejo samo vseh mogočih zlorab in kršitev veljavnih zakonov, marveč organizirajo iz bivših nacistov celo posebne razbijaške tolpe in docela po zgledu Hitlerjevih tolp napadajo slovenske prireditve. Prav te dni, ko je avstrijski zunanji minister v Londonu govoričil o »popolni enakopravnosti« koroških Slovencev, so nacistični učitelji v šolah prepovedali otrokom govoriti slovensko! Uradi in oblasti dosledno odklanjajo slovenske vloge in sodišča razpravljajo samo v nemškem jeziku, ker bi hoteli na ta fašistični način izbrisati slovensko obeležje dežele. Največja ironija avstrijske »demokracije« pa je to. da so posestva, ki so bila pod nacističnim režimom zaplenjena Slovencem, še danes v rokah nacističnih roparjev. Slovenske hranilnice v Dohrli vesi. Pliberku. Železni Kapli in drugih krajih še vedno niso vrnjene, v Velikovcu pa razpolaga s slovenskim premoženjem še vedno nositelj zlatega znaka nacistične stranke in bivši nacistični komisar Trsta Werner Eberle! Toda vse to nasilje, vse to potvarjanje in vse to izigravanje ne more ustaviti, še manj pa zatreti odločne borbe koroških Slovencev. Posebno mladina, ki je prva prijela za puško in se postavila po robu nemškemu fašizmu je tudi danes v prvih vrstah borcev za pravice slovenskega ljudstva. V tekmovalnem poletu zastavlja vse svoje sile za zmago resnice in pravice. Tako na političnem kakor na prosvetnem področju je mladina najbolj delavna ter daje zgled požrtvovalnosti in vztrajnosti. Čvrsto povezano koraka z njo tudi delavsko in kmečko ljudstvo. N'a konferenci v Londonu bodočnost Slovenske Koroške ni bila rešena. 0 tem bo moral odločiti Svet zunanjih ministrov, ki se bo sestal 10. marca v Moskvi. Toda slovensko ljudstvo Koroške je na svojih neštetih zborovanjih odločno odklonilo tako tolmačenje sklepov moskovske konference, kakor so ga podali na londonski konferenci predstavniki zapadnih velesil. Koroški Slovenci slej ko prej enodušno zahtevajo. naj veliki zavezniki pri sklepanju mirovne pogodbe z Avstrijo upoštevajo njihov prispevek v borbi za zmago demokracije proti fašizmu ter priznajo koroškim Slovencem to, kar jim po vsej pravici gre. svobodo v združeni domovini Jugoslaviji. Od te svoje zahteve ne bodo popustili niti za las, kajti tn pravico so si priborili s svojo lastno krvjo! Rspar in požigalec slovenskih vasi mirno uživa svoj plen v Celovcu Meseca oktobra 1944 sp posebno hudo divjale nacistične tolpe, sestavljene jz SS-oddelkov in domačih izdajalcev, po gornji Savinjsk' dolini ter ropale -in požigale slovenske domove. Takrat so požgali Solčavo in številne kmečke domove v Logarskj dolini. Izropal; so vse, tako da so ostali le ožgani zidovi. Te roparske tolpe je vodji vođ'itelj celovških S A-oddelkov inž. Peter Ho-l#ta, kj je divjali tudi na Koroškem in hodil vsak teden na lov za partizan; ter spotoma ropal kmečke domove na Slovenskem Koroškem. S svojih pohodov se je vselej vračal z visoko naloženimi tovomjmi avtomobilih Najboljše naropane stvari je ob- držal zase, drugo pa je razdelil med člane svoje tolpe- Inž. Peter Hodita je brit eden glavnih preganjalcev koroških Slovencev. Vsak teden sta prihajala k njemu na posvet vojna zločinca Banko jn Serja. Po vsakem takem »posvetu« je §lediil pohod na Slovence, ki so jih z avtomobil; dovažali v Celovec in nato izročalj gestapu. Po porazu nacizma je bdi ta zločinec nekaj časa interniran, toda po dobrih zvezah, ki jih ima s sedanjimi oblastniki na Koroškem, jp bil kmalu zopet na svobodi in danes sedi mirno v svoji vib v Celovcu ter nemoteno uživa plen. ki sj ga je naropal pri Slovencih. Pr; njem stanuje celo neki angleški oficir. Tudi cerkev še vedno podpira germanizacijo koroških Slovencev Celovec, 1. marca. V mnogih slovenskih župnijah na Koroškem so še vedno nemški duhovniki, ki so bili p-.slani tja pod fašistično Avstrijo in nacistično Nemčijo, da bi s pomočjo cerkve germanizirali koroške Slovence. Nemški duhovniki, ki ne znajo slovenskega jezika ali se ga ne poslužujejo, so v župnijah: Hrčanje, Sv. Jurij na Vinogradih, Slovenji Šmihel, Timenčca, št. Tomaž, Pokrče, Grabštajn, žrelec, Sv. Jakob na Cesti, Vetrinj, Otck, Domačale, Podklo-šter. Vrata, Št. Pavel, Kozje in mnogih drugih. Nasprotno pa se slovenski duhovniki, ki so bili pred vojno in med vojno pregnani iz Slovenske Koroške po avstrijskih fašističnih in nemških nacističnih oblastvih, še danes ne morejo vrniti v svoje župnije. V teh župnijah uporabljajo nemški duhovniki vsa sredstva za germansziranje slovenskega prebivalstva. Po mnogih župnijah je v cerkvah in v šolah ostalo isto stanje kakor v času nacizma. Slovenski narodni duhovniki so že večkrat protestirali zaradi tega pri škofijskem ordinarijatu in pri civilnih in okupacijskih oblasteh v Celovcu, vendar zaman. V vseh slovenskih župnijah, kjer ni razen orožnikov nobenega Nemca, pridigajo nemški župniki v nemškem jeziku in uče otroke v šolah verouk v nemškem jeziku. Tako je cerkev tudi še naprej ostala sredstvo za germanizi-ranje koroških Slovencev. Politika Domovinske fronte je edino pravilna Bolgarski zunanji minister Georgijev o mirovni pogodbi in zunanji politiki Domovinske fronte Sofija, 28. febr. (Tanjug) Po vrnitvi iz Pariza je podal minister za zunanje zadeve Kimon Georgijev predstavnikom tiska naslednjo izjavo: »Bolgarija je podpisala mirovno pogodbo z dvojnimi čustvi: s čustvi države, ki je šla do 9. septembra 1944 po napačni poti, za kar nosi odgovornost, istočasno pa tudi z zavestjo, da je storila vse, kar ji je bilo mogoče, da bi olajšala težke posledice politike, ki so jo vodile nekdanje fašistične vlade. Sicer razumemo, da mora pogodba v veliki meri nositi sledove te napačne in škodljive politike, toda hkrati čutimo in smo prepričani, da te posledice niso one, ki bi bile lahko, če bolgarsko ljudstvo 9. septembra 1944 ne bi vzelo usode v svoje roke, če ne bi začelo nove dobe obnove in demokratizacije dežele. O stališču bolgarske vlade do mirovne pogodbe svetovno javno mnenje ni bilo obveščeno zaradi sklepa Sveta štirih, da se ne dovolijo niti pismene, niti ustmene deklaracije ob podpisu mirovnih pogodb. Delegacija je kljub temu pripravila svojo pismeno deklaracijo, ki ie bila objavljena 11. februarja na konferenci s predstavniki tiska. Vlada jc s svoje strani pred podpisom pogodbe v svojih pismih mini- strom za zunanje zadeve Sveta štirih pojasnila stališče Bolgarije do mirovne pogodbe, ki naj bi jo podpisala. Da bi pravilno ocenili značaj mirovne pogodbe, zadostuje, če opozorimo na razliko med mirovno pogodbo, ki io je Bolgarija sklenila v preteklosti, in sedanjo pogodbo. Ni mogoče zanikati, da je to prvi primer, da je Bolgarija izšla iz vojne z neokrnjenim ozemljem. Se več — s pariško mirovno pogodbo je dobila Bolgarija potrditev svoje stare zahteve po Dobrudži. Še druga primerjava zahteva našo pozornost. Po balkanski in prvi evropski vojni je bila Bolgarija obkrožena z ozračjem sovražnosti. Danes, po podpisu pariške pogodbe, je položaj naše države povsem drugačen. Bolgarija ima sedaj dovolj prijateljev in med njimi tudi močne prijatelje. Vzpostavila je dobre odnošajc z vsemi državami, predvsem pa s slovanskimi narodi, s katerimi je povezana z iskrenim in prisrčnim prijateljstvom. Že ta razlika sama nam nudi, če primerjamo sedanje stanje s preteklim, dovoli dokazov o pravilnosti zunanje politike, ki jo vodi Domovinska fronta od 9. septembra naprej. Velik pomen pripisujemo dejstvu, da se s podpisom mirovne pogodbe urejajo odnosi Bolgarije do zavezniških sil in da se na ta način nudijo možnosti za politično in ekonomsko sodelovanje z vsemi — malimi in velikimi državami. To nam bo omogočilo, da bomo tudi še nadalje ustvarjali veliko boljše pogoje in z najbd-trejšimi koraki napredovali pri obnovi dežele.« Sofija bo dala 15.000 mladincev za delovne brigade Sofija, 28. febr. (Tanjug) Včeraj je bila na pobudo Mestnega komiteja Domovinske fronte za Sofijo konferenca z mestnim komitejem demokratične mladine in vodstvi vseh političnih in množičnih organizacij v Sofiji. Na konferenci so med drugim sklenili, da bodo v Sofiji sestavljene delovne brigade, ki bodo šteie okrog 15.000 mladincev in bodo delale na novi železniški progi Volujak—Bernik —Sofija, pri prekopih »Rosica« in »Koprinka« in pri vodovodu »Kurilo« v Sofiji. Ena mladinska brigada bo delala vse leto v rudniku Peraik, druga pa na nekaterih gradnjah v Sofiji in okolici. Nadalje bodo kopali kanale. pogozdovali mestno okolico, ure-iali parke, igrišča itd. Bevinov ekspoze o zunasip politiki v britanski spodnji zbornici Lomlon, 28. febr. Reuter poroča, da so včeraj popoldne pričeli razpravljati v Spodnjem domu o zunanji politiki. Razpravo je začel minister za zunanje zadeve Ernest Be. vin, ki je v svojem ekspozeju poudaril, da pomenijo mirovne pogodbe z Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Finsko in Italijo konec formalnega vojnega stanja. Ko bodo ratificirane vse pogodbe, bo Velika Britanija umaknila svoje čete, ki jih ima n. pr. v Julijski krajini in ki štejejo 45.000 mož. Tako bo Velika Britanija nadaljevala demobilizacijo. Bevin je poudaril važnost reparacij in omenil, da je treba upoštevati Po tej vojni čustva dežel, ki jih je zadela sovražna invazija. Pristavil je: čeprav smo m-orali prenašati letalske napade in bombardiranje, nas na srečo ni zadela invazija in tudi ne škoda, ki jo je povzročila invazija drugim deželam. Porušenih je bilo na tisoče mest, vasi in velikih podjetij. Ker so vojske satelitskih držav in Italije pomagale Nemčiji v vojni, popolnoma razumemo čustva Sovjetske zveze glede tega. Tudi Jugoslavija je imela strahovito izgube — je nadaljeval Bevin. če bi videli, koliko je izgubila Jugoslavia ljudi in materiala v tem boju, potem bi razumeli razloge za stališče, ki ga zavzemajo narodi Jugoslavije glede reparacij. Nato je govoril Bevin o teritorialnih vprašanjih v zvezi z mirovnimi pogodbami. Nikoli nisem dvomil, je izjavil, da bo imela mirovna pogodba iz leta 1919, v kolikor se tiče Italije, prej ali slej neizogibne posledice. Po mojem mnenju so dobili Italijani s tajno pogodbo iz leta 1915 preveč, to pa samo zato, da bi vstopili v vojno. Ko je prišlo do izpolnjevanja obljub, mislim, da je bila storjena velika krivica, ker je prišlo tako mnogo slovanskega prebivalstva pod italijansko oblast. Bevin misli, da je poizkus glede določitve pravičnih mej sedaj v glavnem uspel. Zanikal je domnevo, da hoče izkoristiti Velika Britanija Trst nekega dne kot strateško oporišče. Tako ravnanje ne bi bilo pametno. Glede reparacij, ki naj bi jih dala Italija, je Bevin rekel, da je Velika Britanija določila svoje pravice, da pa je stvar vs3ike vlade, kako bo te pravice izkoristila. Izrazil je obžalovanje, ker Velika Britanija ne more dati zaradi svojega ekonomskega položaja tega, kar bi želela, pristavil pa je, da je pripravljen pričeti trgovinska pogajanja z vsemi sredozemskimi državami, ki trpijo zaradi posledic vojne. Glede problema- Donave, ki je povzročal precejšnjo skrb, je Bevin poudaril: Dovolj se je govorilo o tem, da je razdeljena Evropa na dva dela; najboljši odgovor na take trditve je sporazum glede Donave, ki ga imajo v načrtu mirovne pogodbe in po katerem je določena 6 mesecev po ratifikaciji mirovnih pogodb konferenca obrežnih držav in štirih velesil za ureditev tega vprašanja. Bevin je omenil, da glavno delo vendarle še ni opravljeno, (tokata še mirovni pogodbi z Nemčijo in Japonsko. Misliti moramo na varnost Evrope — je rekel Bevin v zvezi s tem. Niti po dveh vojnah in dveh porazih Neimčij-e še nisem gotov, če Nemci resnično priznavajo posledice poraza in nesmiselnost vojne, ki naj bi bila sredstvo politike. Izrazil je bojazen, da bi lahko povzročil nesporazum med velesilami vstajenje napadalne Nemčije. Zato tudi nočem govoriti o vsem, kar se je govorilo o naši slabosti. Vidimo stvari, ki se še celo sedaj dogajajo v Nemčiji in ki nam narekujejo posebno previdnost, da bi mogli preprečiti vstajenje nacizma. Pretekli teden smo dobili o tem dokaze. Bevin je nato rekel, da bi bilo zelo važno, če bi prišlo do sporazuma med štirimi velesilami glede vzpostavitve Nemčije kot ekonomske baze, pripomnil pa je, da je treboi Nemčijo po mnenju britanske vlade decentralizirati. Glede nemških mej je dejal, da je zahtevala Francija Posaarje in da se britanska vlada temu ni protivila, pač pa bo sprožila po njegovem mišljenju vzhodna meja Nemčije »zelo mučna vprašanja«. Ljubljana, 1. marca. Snoči je bilo v veliki dvorani Sindikalnega doma na Miklošičevi cesti zborovanje italijanskih delavcev, na katerem so določili pravila in izvolili odbor svojega kulturnega krožka »Paolo Morgan«. Tako se imenuje po padlem italijanskem partizanu iz Trsta. Zborovanja se je udeležilo več sto italijanskih delavcev. Dvorana je bila okrašna z delavsko, jugoslovansko in italijansko zastavo s peterokrako zvezdo, nad odrom pa velik napis: »Proletari di tutti i paesi, uni-tevi!« V imenu slovenskega delavstva je italijanske tovariše pozdravil tov. Tone Dolinšek, predsednik Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije, ki je poudaril bratska čustva, ki jih goji do italijanskih tovarišev slovensko delovno ljudstvo Za njim je pozdravil italijanske delavce zastopnik LMS, ki jim je govo- Glede izmenjave poslanic z gene-ralisimom Stalinom je Bevin rekel, da je treba amglo-sovjetsko pogodbo revidirati. Strinjamo se s tem, da je treba odstraniti zastarele določbe te pogodbe, ki je nastala pred ustanovitvijo OZN. Pristavil je, da bo britanska vlada predložila o tem kmalu svoje predloge sovjetski vladi. Bevin je nadalje izrazil upanje, da bodo angleško - francoska pogajanja o zvezi kmalu uspešno končana. ZDA in Sovjetska zveza so bile o teh namenih že obveščene. Bevin je pristavil, da želi britanska vlada pakt med štirimi silami — ZDA, Sovjetsko zvezo, Francijo in Veliko Britanijo zaradi preprečenja ponovnega napada v Evropi, kakor je predlagal svoječasno Byrnes. Izrazil je obžalovanje, ker Egipt ni sklenil pogodbe in ker je egiptska vlada prekinila pogajanja z Veliko Britanijo. Glede organizacije Združenih narodov je Bevin poudaril, da je razorožitev osnovno vprašanje, a temelj vsakega razorožitvenega načrta je zgraditev trdne kolektivne varnosti. Glede Kitajske je Bevin ugotovil, da se je tam ekonomski in finančni položaj resno poslabšal, kar je po njegovem mnenju v glavnem posle, dioa državljanske vojne. Na koncu je Bevin omenil bližnjo konferenco v Moskvi in dejal: Upam, da ne pričakuje ta država preveč od nas. čakajo nas strahovite težave. Nikoli ni bil položaj tako vsestransko zapleten m bi šlo za usodo skoro vse zemeljske oble, saj so spremljali to vojno vsekakor največji ekonomski pretresljaji, ki jih je svet kdaj koli doživel. ril o delu jugoslovanske mladine, o mladinskih progah in o naperili, s katerimi ustvarja srečno bodočnost ne samo lastnemu ljudstvu, ampak hoče prispevati s tem k sreči vseh svobodoljubnih narodov na svetu. Kakor se je slovenska mladina ramo ob rami borila z bratskimi garibaldinskimi partizanskimi oddelki proti okupatorju, tako dela sedaj skupno z italijanskimi tovariši pri izvrševanju petletnega plana, in je vesela, ker jih ima med seboj in jim lahko pokaže, kaj čuti do poštene italijanske mladine. Oba govora je tolmač sproti prevajal v italijanščino. Zatem je spregovoril član italijanske mladinske delegacije, ki je prispela včeraj v Ljubljano. Dejal je, da je prišel s svojimi tovariši v Jugoslavijo zato, da spozna hrabro jugoslovansko ljudstvo, ki se je tako požrtvovalno borilo v minuli vojni za Zborovanje Italijanskih delavcev v Ljubljani Načrt o „Veliki Siriji“ Tisk dežel Srednjega vzhoda, pa tudi svetovno časopisje je v zadnjih mesecih posvečalo veliko pažnjo dogodkom na -Srednjem vzhodu. Pozornost svetovnega javnega mnenja je zbujala predvsem petrolejska politika ZDA na tem ozemlju in s tem v z-vezi sklenjena anglo-ameriška pogodba, s katero je ameriški kapital znatno razširil svoj vpliv na Srednjem vzhodu in si pridobil — kakor piše londonska »Tribune«, novo strateško postojanko. (O tej pogodbi, o njenem pomenu in o odmevih, ki jih je ia pogodba imela v Angliji, in o protestih, ki jih je -povzročila v Franciji, smo v nedeljo 9. februarja objavili članek Andre Simona: Petrolej in politika na Srednjem vzhodu.) Drug dogodek na Srednjem vzhodu, o krterem ,se je minogo pisalo, pa je obisk transjordanskega kralja Abdule I. v Turčiji v prvi polovici januarja. Emir Abdula ,ki je lani 22. marca postal -kralj Transjordanije po milosti Angležev in proti volji svojega naroda, sanja namreč ,po navodilih in z odobritvi,jo svojih gospodarjev, (ki imajo, mimogrede rečeno, v njegovi kraljevilni na -vsaka dva prebivalca po enega svojega vojaka), o razširitvi pv-ojega kraljestva in o ustanovitvi »Velike Sirije«, ki bi obsegala Trnns-k>Ha-ai-;o. Palestino. I-rak. Sirijo in Libanon morda tudi Saudovo Arabijo im Afganistan. Načrtu transitardan«kega kralja, ki je tesno povezam z načrti angleških imperialističnih krogov in z njihovo politiko gospodarskega, m političnega zasužinjevapja držav Srednjega vzhoda, pa opIav. i so v Bosni zelo pogoste. Vprašanje egulacije rek v Bosni in Hercegovini posebno vprašanje. Mladina bo mo-- ia za svojo progo zgradili dolg most •eko široke Save in zmagati nevar-os-ti pred razdejanjem poplav, gor-rkih polokov in rek. V Bosanskem Brodu je stara Jugo-iavija zgradila postajo v mavrskem ogu. ki naj bi menda bila znanilka rienta onstran Save. Kose pelješ proti arajevu, ne opaziš ničesar, kar bi te -ominjalo na orienialsko pokrajino. Le tu in tam sredi blatnih hiš z lesenimi strešniki moli v zrak vitek naret muslimanske džamije. Tej dromašeno-sti in zaostalosti je pojavila stara Jugoslavija veličasten spomenik. Danes je drugače. Bombe so razru-ie postajo. Toda delovno in juna-ko ljudstvo je odstranilo ruševine. sfJ.OOO domov so doslej z državno pomočjo obnovili v Bosni in Hereego-ni. V deželi četrte in pete sovraž-kove ofenzive proti Narodno osvo-odilni vojski so izbrisani sledovi vojnega razdejanja. Dežela se obnavlja n kulturno dviga. Do maja se je naučilo abecede 180.000 ljudi, kajti v Bosni in Hercegovini je 87% nepismenih prebivalcev. Rešeno je nacionalno vprašanje. 70.090 kmetov je dolilo od agrarne reforme zemljo. Ob progi južno od Doboja se prično vrstiti nove barake. V Zavidovieih srečaš med skladovnicami lesa mla-T.ce — tečajnike teh nično-politične -lužbe na mladinski progi. Gradbeni, mehanični, zidarski, tesarski in drugi tečaji se vrše v Zenici, kjer je med dvanajsterimi visokimi dimniki železarne in premogovnika v delavskem domu štab mladinskih brigad. Industrijsko središče je nekako simbol lepe prihodnjosti dežele. V Vrandu-ku. v vasici na goli skali tik nad penečo se reko Bosno rijejo ljudje v goro. da pomagajo mladini pri pripravljalnih delih za tunel. Ob progi proti Sarajevu leže železniški tramovi. čez mesec bo tukaj mnogo bolj živahno. Prišli bedo na delo tisoči mladincev. Po sarajevskih ulicah Že zunanjost Sarajeva kaže zgodovinski razvoj Bosne in Hercegovine. Ob kolodvoru je niz nekdanjjih av-stro-ogrskih kasam. V središču me- no in upravno središče dežele. Tu je vlada Ljudske republike Bosne in Hercegovine z vsemi svojimi ustanovami. V Sarajevu so obnovili gimnazije in odprli nove. Z naglico preurejajo parke in ceste. Sarajevo je ustanovilo medicinsko in pravno fakulteto. Odprli so na desetine tečajev: zidarske, tesarske, cestarske, fizkul-lurniške, brigadirske, analfabetske itd. V letošnji 6ezoni so dajali v gledališču prvo opero z domačimi umetniki. Književna in slikarska delavnost je precejšnja. V tovarni preprog V bosamsko-hercegovskih vezeninah in ročnih delih se odraža bogata ljudska poezija in orientalska fantastič-nost. V ročna dela vnaša preprosto ljudstvo svoje veselje, svoje trpljenje, hrepenenje, ljubezen in sovraštvo. Pestri in bogati so bosanski ornamenti, Hercegovci pa spletajo in izrezujejo iz orehovega lesa rože, listje in ptice... V tovarni pletenin v Sarajevu izdeluje stotine delavk perzijske in bosanske preproge. Ko sem vstopil v prostorno delavnico, sem nagovoril prvo delavko za velikimi lesenimi statvami. Povedala mi je. da se piše Asija Kadrovič. Njena soseda je pripomnila. da je udarnica. »Hodim v analfabetski tečaj.« je rekla,, »Naučila sem se že pisati in brati. Nikakor ne morem povedati, kako sem srečna. Hotela bi še več narediti.« V tovarni preprog se je letos naučilo pisanja in branja nad 20 ljudi Ti sedaj obiskujejo čitalniške ure. Oslali nepismeni delavci do 45. leta se še uče pisati, kajti vlada Ljudske republike Bosne in Hercegovine je izdala zakon, da morajo vsi državljani do 45. leta obiskovati analfa-betske tečaje. Poleg tega ima vsak oddelek svoje kulturno-prosvotne skupine, ki tekmujejo med seboj. Skupno obiskujejo kino. Asija Kadrovič mi je rekla: »Zadnjič sem bila prvič v kinu. Videla sem, kako so gradili v Rusiji.« Tudi druge delavke so mi pravile o nepozabnih vtisih sovjetskega filma »Prisega«. Vendar tovarna preprog in pletenin ne zaposluje samo stoline delavcev in delavk v svojih prostorih. V Bosni in kože. Kljub temu so dogradili hidrocentralo z vsemi potrebnimi poslopji pred določenim rokom. Prav tako je pričel >Bosna rad< z velikanskimi deli za novo elektrarno v bližini Jablanice. Skrajšati hočejo vijugaste pot deroče Neretve, speljati vodno strugo v globoko kotanjo, s čimer bodo dobili močan vodni pritisk. Med večje uspehe prišteva » Bosna -rad« mostove iz armiranega betona preko reke in železnice pri IlidžL Čez reko Neretvo so v Konjicu zgradili 90 m dolg betonirani most. a pri Jablanici preko reke Doljamke most z enim samim lokom preko 58 m širokega prepada. Tu so leta 1945. že zgradili železniški most. To so vsekakor edinstveni uspehi, če upoštevamo, da Bosna in Hercegovina nimata strokovnega kadra. V Sarajevu so obnovili gimnazijo, dograjujejo nebotičnik, a v rudarskem nasel ju Banoviči so- zgradili 22 velikih poslopij za novo mesto. Ostala gradbena |>odjetja so opravila mnogo več manjših dol. Voda — največji prijatelj in sovražnik Bosna je dežela neukročenih rek in gorskih potokov. V Hercegovini pa na mnogih mestih zaradi kraških tal primanjkuje vode. Velika elektrarna v Bogatičih ne porabi niti procenta vodnih s:3. V Bosni in Hercegovini človek ne zmaguje nad divjanjem vode: v Posavju ob izlivih rek so skoraj vsako leto poplave, v Hercegovini pa celi predeli trpe zaradi suše. Na Bivanjskem polju so se lani vžigal« kupi krme. Po osvoboditvi so kmetje ob Savi nametali na savske bregove nad 400.000 kub. metrov zemlje. Vendar Sava tudi letos grozeče narašča. Nasipe grade ponoči in podnevi. Melioracija polj in regulacija rek spada med osnovne naloge pasivne Bosne in Hercegovine. Stara Jugoslavija je pričela reševati to življenjsko vprašanje tako, da so sarajevski bankirji za visoke obresti dajali kmetom posojila za regulacijo. Vendar takšno nenačrtno in izžemalsko delo ni moglo niti malo zajeziti letnih povodni. Leta 1932. je v Posavini voda narasla tako visoko, da so se namesto vasi videli le dimniki hiš. Po osvoboditvi pa je ljudska oblast vložila milijone v melioracijska in regulacijska dela. Mogoče nobena delovni a akcija ne pritegne tolikšno število ljudi kot skupen strah pred poplavo. Voda lahko poslane človeku zagrizen sovražnik. Boriti se moraš proti njej z rokami in inštrumenti, to je z razpredeno hidrometereološko službo. Osnovna naloga je, da se ugotovi količina vode. Zaradi tega so najprej obnovili vodomerne in metereoioške postaje. Pod turško okupacijo so hidromete-reolcško vprašanje puščali ob strani, razširjajoč fatalizem Orienta, da so poplave »božja volja«. Avstrijo pa je naraščanje rek oviralo pri izkoriščanju prirodnih bogastev, zato je organizirala hidrometereološko slufebo. V stari Jugoslaviji ni bilo v Bosni in Hercegovini nič zgrajenega. V aprilu Most preko reke Bol Janške v bližini Jablanice, k] ga Je sezidalo državno gradbeno podjetje »Bosnarad«« v lanskem leta Vhodna stran odvodnega kanala za kraško polje v Hercegovini leta 1941. je bilo 124 metereoloških in 130 vodomernih postaj. Po štiriletni vojni je ostalo le 9 vodomernih in 2 metereološki postaji. Do danes so obnovili 68 metereoloških in 35 vodomernih postaj. Prav tako so znova sezidali observatorij na Bjelasici, ki je najvišji observatorij na Balkanu (2067 m). S pomočjo države, mladinskih delovnih brigad in vodnih zadrug — v katerih so organizirani lastniki zemljišč za skupno izsuševanje — je uspelo izvršiti velikanska dola. Melioracijska dela »Bjelinske vodne zadruge« obsegajo 19.000 ha zemlje. To delo bi lahko opravili s 165 milijoni dinarjev, če ne prištejemo k tej vsoti izdatkov za gradnio črpalk, ču-varskih hišic, telefonskih napeljav itd. Dosedanje delo nam pove, koliko je že izvršenega: 120 mladincev je zvozilo 32.000 kub. metrov zemlje na nasip, a država je iizvedla dela v vrednosti 66,342.444 din. Med Brčkim in Bosanskim Samcem je 16.256 ha plodne zemlje izpostavljene vsakoletnim poplavam. Te poplave lahko trajajo po 6 tednov. Po tem terenu bo speljana nova mladinska proga. V preteklih letih je tudi tukaj 800 mladincev zasadilo lopato in zmetalo na nasip 46.000 kub. metrov zemlje. Domačini so opravili 12 tisoč brezplačnih dni s 4000 konjskimi vpregami. Na področju vodne zadruge »Novi Grad« je mladina dvignila nasip za 3900 kub. metrov zemlje. Opravljeno je veliko delo, a ni še dokončano. Inž. Kač pravi: »Zdi se mi, da smo z organiziranim delom — čeprav s primitivnimi sredstvi — ukrotili v tem rodovitnem svetu oblastno divjanje bosanskih rek. Ko zgradimo nasip na Savi, moramo pristopiti k regulaciji gorskih potokov.« Borba s krasom V Hercegovini raste najboljši tobak. Pripovedovanje o pragozdovih v Bosni in Hercegovini pa je danes le še pravljica. Res je, da so tu obširni gozdovi, kii jih danes ne morejo iz-sekavati zaradi nepristopnosti. To je vse. Gore v Hercegovini pa so puste, apnenčaste, v dolinah pa so kraška polja s svojimi pojavi. Zgodaj v jeseni narastejo reke, ki spremene polja v jezera. V spomladi vode prepočasi odtekajo, da bi bilo dovolj časa za setev in žetev. Nižinska polja so preplavljena od oktobra do maja ali junija, višinskim primanjkuje vode. Poplave prinašajo mnogo rodovitne zemlie, zaradi tega so pravi blagoslov za kraška polja. Voda pozimi obvaruje tanko plast prsti pred burjo. V lem je sreča, v nesreči. Vendar ie prepočasno odtekanje večja nesreča. Zaradi tega so začeli z velikimi melioracijskimi delL Uspeh je velik. tečaj za tečajem. Ko sem vstopil v železarno, je pismonoša prinesel šop »BorV«. Vsi delavci, ki so se naučili citati, so se naročili na dnevnik. Ko sem pozneje obiskal analfabetski tečaj, sem se zelo začudil: tečaj ie vodil delavec iz tovarne. V Bosni ni dovolj učiteljev. Ljudje si pomagajo sami. V tovarnah poučujejo delavci. na vasi kmetje. Letos se je v Varešu naučilo pisati že 120 ljudi, do maja jih bo znalo v železarni čitati in pisati 860. Dvakratni udarnik Kazimir Zobkov je sedaj na oddihu na Martuljku. Njegovi tovariši so mi pravili, da je prekoračil normo za 100%. Gotovo ste že videli železne peči z napisom na vratcih — Vareš. Te peči dokončuje dvakratni udarnik Kazimir Zobkov. Norma zahteva poldrugo peč, Zobkov izgotovi tri peči. V železarni opaziš svetel merilec na parnem stroju. Kazalec se nestrpno premika. Merilec je naredil nova-tor Slefanicki Peter. 0 svojem delu pravi: »Kolesce sem pilil z roko. Nekateri so se mi smejali, češ da bom dobil za delo le 200 din. Jaz pa nisem delal za denar. To napravo za merjenje pare v plavžu so naročali pred vojno v Švici. Za male stroje ie nismo mogli dobiti. Do sedaj smo ei pomagali z uro, ki pa ne more biti zadostna kontrola. Aparat bi lahko naredil že v stari Jugoslaviji, če bi le hoteL Danes pa sem delal podnevi in ponoči zaradi tega, ker moje delo koristi delavskemu razredu.« Čez noč 6em ostal pri rudarskih družinah. Mlada Anica se namerava poročiti z muslimanom. Mati ji brani. Deklica je fantu postavila pet vprašanj, na katera je moral pismeno odgovoriti. Med dragim je bilo tudi vprašanje, kje leži Istra in Trst in zakaj niso meje pravične. Nato mi zašepeče na uho, da ji je bolje odgovoril kot učiteljica. Iz Vareša vozijo železno rado in je bila jasna in topla. V Živitnicah so na separaciji čistili premog iz radnika Banoviči in ga nalagali na vagone širokotirne železnice Banoviči—Brčko. Tu mladinska proga že opravlja svojo nalogo. Vlak za' vlakom drvi s premogom proti Vinkovcem. Zgodaj zjutraj so se odpeljali radarji v rudnik Banoviči. Bila je nedelja. Rudarji so napovedali vsem premogovnikom Jugoslavije enodnevno tekmovanje v počastitev dneva Sovjetske armade. Z radarji so se peljali vojaki in vaščani, da bi nakopali čim več premoga. 60 mladincev je ostalo v Živinicah na separaciji. Pot proti Banovičem se vedno vzpenja. Na obeh straneh še stoje barake, kjer so lani stanovale mladinske delovne brigade. Širokotbma železnica teče samo do nove separaci je Premogovni bazen v Banovičilh je neizmerno bogat. Samo 40 cm zemlje leži na 20 metrski plasti črnega premoga. V premogovniku imajo samo rov, ostali radarji delajo na vnanjem kopu. Začudile so me velike rdeče zastavice. Pred najboljšo delovno skupino sp postavili visok mlaj, na katerem je vihrala zastavica. Tudi ogromni buldožer »Zmagovalec« nosi na svojem kljunu zastavo. Najboljši strojnik in kurjač sta obesila pohvalno zastavico na lokomotivo. Delo poteka v neprestanem tekmovanju, v neprestani borbi za premogom. Ta dan so prekoračili načrt za 87%. V gozdovih rastejo nova mesta Število delavcev v Titovem bazenu ie naraslo. Nekateri radarji hodijo po štiri ure daleč na delo. Stanovanjsko vprašanje je osredno vprašanje pri dvigu produkcije. Zaradi tega gradijo novo rudarsko naselje Banoviči. Doslej so spravili pod streho že 18 stanovanjskih poslopij z 81 stanovanji. Vsako stanovanje ima 2 sobi, kuhinjo, kopalnico in druge pritikline. Strehe Lani na spomlad jo bilo v vasi Litva nekaj lesenih hišic, danes so sezidali 28 stanovanjskih poslopij za rudarsko naselje Banoviči Kjer je nekoč rasel ječmen — tam uspeva danes bombaž. Lani so regulirali reko Jasenico, v katero se bo iztekala voda iz Mostarskega blata. Izkopali so več kot 40.000 kub. metrov zemlje, izsekali reki novo korito v dolžini 6 km. Iz Mostarskega blata so zgradili 3200 m dolg tunel. Letos bodo nadaljevali z deli. Zaradi izsuševanja Imotskega kanala je bilo treba regulirati Mlade. Opravljeno delo cenijo na 8,000.000 din. Na Dobairskem polju so zgradili 2200 m dolg kanal s kapaciteto 52 kub. metrov na sekundo. Na Trebinj-akem polju so izkopali kanal za vodo iz Trebi Šujice, katerega premer meri 4 m. Ko so hektar te zemlje posejali s koruzo, je znašal donos 7000 din, ko ga bodo posejali s papriko, bo donos 300.000 din. Vendar v Hercegovini ni edino vprašanje izsuševanje, ampak tudi namakanje. Za to pa je premalo črpalk. Pričeli so že z umetnim namakanjem Stolačkega polja in so zgradili 3 km dolg dovodni kanal, a vodno mrežo so za polovico že razširili. Samo za melioracijska dela v Hercegovini je bilo doslej porabljenih 45 milijonov dinarjev. Mali kombinat Vareš-Zenica Nekaj hiš delavske kolonije in stara železarna se stiskajo v ozki kotlini: Vareš. če se ozreš na desno stran, vidiš visoko na hribu ljudi. To so rudarji, ki na vnanjem kopu nalagajo na vagone železno rudo. Ravnatelj železnarne je rudar Gla-onič Mirko — partizan iz leta 1941. Kodi] se je v teh krajih, zato pozna potrebe revnega prebivalstva in je rudarjem pravi oče. Razkošno stanovanje bivšega direktorja je preuredil za dom vajencev, sam pa stanuje v rudarski hišici na bregu. Med drugim pravi: »Kraj je pust in reven. Ljudje bi morali zapustiti to nerodovitno kotlino. če v gorah ne bi bilo železa. Sedaj pa je tukaj doma 69 udarnikov in 9 novatorjev.« Vareš je bij zapuščen predel Bosne. Malo je bilo tu pismenih prebivalcev. Sedaj se v tovarni in v rudniku viši surovo železo v Zenico in v Jesenice. Ko bo stekla širokotima mladinska proga Šamac—Sarajevo, bo tudi v tej kotlini odhajalo več domačinov nakladat železno rudo — edino bogastva tega kraja. Ravnatelj Glaonič pa pravi: »Do sedaj pri nas še niso delale žene, prihodnji mesec bomo sprejeli 10 mladink 6 Kozare planine. S tem bo ženai svobodnejša.« V zenlški tovarni so se obvezali delavci, da bodo v okviru prvomajskega tekmovanja izdelovali tračnice za mladinsko progo. Surovo železo iz vare-ških plavžev se v zeniških martin-kah spreminja v lito železo. Od tu nosijo veliki žerjavi žareče železne kepe v stiskalne stroje, ki oblikujejo tračnice. S tem doprinašajo k izpolnitvi mladinskih obvez tudi delavci mailega kombinata Vareš—Zenica. V Titovem premogovnem bazenu Nova mladinska proga Šamac—Sarajevo bo vezala dva velika premogovnika, Kakanj in Zenico. Pri staro-oavnem Doboju se odcepi ozkotirna proga proti Tuzli. Ta proga križa v Bukin ju mladinsko progo Brčko — Banoviči. so pokrite s salonitom. Na pomlad bodo delo nadaljevali. V mestu bodo zgradili 48 večdru-žinskih hiš. šest poslopij za samce, osnovno šolo, gimnazijo, nova poslopja za upravo radnikai. novo železniško postajo, vajeniški dom, dom kulture, bolnišnico, zadružni dom. kopalnice, mehanične delavnice, vodovod itd, Kier je bil še lani gozd, bo čez pet let moderno mesto. Po mladinski progi Brčko—Banoviči Potniški promet na novi progi še ni vpeljan. Ponoči in podnevi vozijo premog. Ko smo se peljali na tovornem vagonu, je pripovedoval rudar Selim Mujo: »Lani so nekateri raznašali vesti, da mladinci proge ne bodo zgradili. Ko je privozil prvi vlak, gr ti ljudje modrovali, da drugi ne bo nikoli. Ko se danes vlaki vrste drug za drugim, govore: brzovlak pa le še ni privozil iz Brčkega!« Vsi smo se smejali. Podobne govorice razširjajo isti ljudje proti gradnji nove mladinske proge Šamac— Sarajevo. Jaz pa verjamem, da čez leta ne bo vozil brzovlak samo do Sarajeva, ampak do morja. Franček Bohanec V te kraje sem prispel ponoči. Noč Gradnja nasipov v Posavini na področju »Bjelinske vodne zadruge«. Okrog 400.000 m3 zemlje so lani navozili na bregove Save, Bosne, Drine in drugih rek Delovno tekmovanje tudi na vas! KULTURNI PREGLED Jugoslovanska kronika Z delovnim tekmovanjem smo pri nas dosegli že velike uspehe. Vseh težav in zaprek v obnovi ne bi mogli tako hitro in uspešno premagati, če n« bi naše ljudstvo, zlasti naše delavstvo napelo vseh svojih sil, če se ne bi v splošnem tekmovalnem poletu lotili dela na vseh področjih. Lahko rečemo, da se imamo v največji meri zahvaliti prav temu tekmovalnemu poletu, da lahko že danes prihajamo v plansko gospodarstvo. Toda bitka za našo obnovo, ki smo jo v glavnem uspešno končali, pomeni komaj začetek velike borbe za uresničenje našega petletnega gospodarskega plana. Ta borba bo terjala še mnogo več naporov in žrtev od slehernega posameznika in od vse naše skupnosti, še več bo treba tekmovanja, načrtnega in vsestranskega na vseh področjih, da bomo plan dosegli in presegli. Petletni plan postavlja pred velike in odgovorne naloge tudi našega kmeta. Slabo bi izvajali plan, če bi ga izvajali samo v industriji, v gradbah itd., ob strani bi pa ostalo kmetijstvo, ki nas hrani, daje industriji mnoge potrebne sirovine, se pravi ob strani bi ostal gospodarski sektor, brez katerega si uspešnega izpolnjevanja plana sploh ni mogoče predstavljati. Vkljueenja našega kmetijstva v plan pa ne narekujejo samo potrebe celote, potrebe vsega našega načrtnega gospodarstva, to narekujejo tudi potrebe samega kmeta, kajti plan pomeni tudi zanj pot iz kriz ter slabega in negotovega življenja v sigurno in boljšo bodočnost. Prav zato bo tudi v našem kmetijstvu treba novih naporov, treba bo tekmovanja ne samo v tem, da bo vsa zemlja obdelana, ampak predvsem v tem. da bedo naši kmetje začeli z novimi, naprednimi in gospodarskimi načini obdelave, da bodo iz zemlje dobili več in boljšega pridelka in da bodo sejali in sadili predvsem tisto, kar je za skupnost najpotrebnejše in kar tudi plan predvideva. Prav lepe primere zavestnega in borbenega tekmovanja na deželi imamo iz časov osvobodilne borbe, ko so kmetje na našem osvobojenem in polosvobojenem ozemlju tekmovali, kdo bo več posejal in posadil, da bo več lahko dal svoji vojski, ki je nosila najtežje breme. Zlasti so se tedaj izkazale naše kmečke žene in mladina, ki so še s posebno ljubeznijo skrbeli za vojsko. Tedaj so spomladi po va- Iseb na skupnih sestankih pod vodstvom svojih odborov vaščani delali tekmovalne načrte za spomladansko obdelavo, posamezniki so tekmovali med seboj vas z vasjo. In ko je že ljudem samim primanjkovalo živeža, so prav tako tekmovali in so si pri-trgovali od ust. da so lahko dali vojski in ranjencem. Takrat je bilo našemu kmečkemu ljudstvu to samo ob sebi umevno, ker ie videlo in na lastni koži občutilo divjanje fašistov, ki so mu pretili z uničenjem. Danes pa ie treba našemu kmečkemu ljudstvu prikazati, da je vprašanje izvedbe plana vprašanje nove zmage, in sicer zmage na gospodarskem področju, ki bo tudi našega kmeta gospodarsko osvobodila, da ne bo več odvisen od gospodarskih kriz, ne od špekulantov. Ce se bo naš kmet zavedal te resnice in jo bo prav pojmoval, bo delovno tekmovanje za izvedbo plana v našem kmetijstvu nedvomno imelo na deželi enak odziv, kot ga ie imelo tekmovanje v času osvobodilne borbe. Naši odbori Osvobodilne fronte na vasi morajo dati pobudo za tekmovanje pri vseh nalogah in načrtih, ki iih pripravljajo in izvajajo ljudski odbori, kajti vse te naloge se danes tičejo izvedbe plana. Tako je s tekmovanjem treba pričeti pri pomladanski setvi. Vasi naj med seboj tekmujejo, katera bo bolje in hitreje izvedla pomladansko obdelavo in setev, katera bo zasejala več novih kultur, ki jih predvideva plan. kje bodo izrabili za obdelavo več strojev, kje bodo prej sklenili pogodbe za obdelavo zemlje s traktorji in pogodbe s trgovskimi in industrijskimi podjetji za odkup industrijskih rastlin in ostalih pridelkov. Tekmovanje je treba uvesti tudi glede vseh ostalih nalog, ki so danes pred našimi ljudskimi odbori v zvezi z vključevanjem naših kmečkih množic v načrtno gospodarstvo. Odbori Osvobodilne fronte morajo te naloge ljudstvu tolmačiti in prikazovati koristi. ki jih bo imelo, če bo te naloge izpolnjevalo. Tekmujejo naj posamezni krajevni odbori, posamezne vasi, tekmovanje naj se prenese na slehernega posameznika, tekmujejo naj med seboj vse množične organizacije, zlasti žene in mladina, tekmujejo naj zadruge. S tekmovanjem se bo ojačal smisel za skupnost med našim kmečkim ljudstvom. Veliko manj bo ozkega lokalnega gledanja na gospodarske probleme, ojačila se bo delovna za- I vest posameznikov. Zaradi množičnega sodelovanja bo tudi v veliko večji meri zmanjšana možnost birokratskega in centralističnega vodenja poslov in izvrševanje nalog, ki je v naših ljudskih odborih še močno zasidran in ki duši iniciativo množic. Tekmovanje pa bo ponovno prisililo, da bodo prišli s svojo pravo barvo na dan tisti vaški mogotci in špekulanti, ki jim ni za interese skupnosti in za gospodarski napredek vasi, ker se zavedajo. da bodo s splošnim napredkom v našem kmetijstvu, s katerim si bosta gospodarsko opomogla mali in srednji kmet, izgubili poslednji vpliv na vasi in I>odo onemogočeni v svojih špekulacijah. Našim kmetom je treba prikazati, da bodo s tekmovanjem prav tako kot delavci po tovarnah, dosegli lahko večje koristi v svojem gospodarstvu. Za delavce, ki z novimi načini in s svojo iniciativo dvigajo proizvodnjo, bo stimulacija ali vzpodbuda v obliki udeležbe na dobičku podjetja, ki se steka v sklad vodstva. Predsednik vlade tovariš Miha Marinko je v svojem zadnjem govoru na plenumu OF dejal, da pri nas prav tako kakor v industriji tudi v poljedelstvu uveljavljamo načelo stimulacije. Dopušča se svobodna prodaja za nadplanske presežke tistemu, ki je državi že oddal svoj dolžni pridelek, posebne ugodnosti sc bodo nudile tistim pridelovalcem, ki se bodo ravnali po priporočilih načrtnih komisij, kaj je treba v prvi vrsti sejati in saditi, ugodnosti se bodo dajale pridelovalcem, ki bodo sklepali pogodbe s strojnimi postajami, z industrijskimi in trgovskimi podjetji za oddajo pridelkov itd. Čimbolj se bo v tej smeri razvijalo tekmovanje, tem večja bo stimulacija in korist, ki jo bodo posamezni pridelovalci ali obdelovalne zadruge dosegli s svojim delom. Nedvomno je to nadvse važno za tekmovanje in njegov uspeh na vasi. Tudi v tem smislu je treba ljudstvu tolmačiti pomen tekmovanja. Če bodo naši odbori OF na Tasi šli na delo, če bodo ljudstvu znali pravilno prikazati pomen tekmovanja, če bodo ljudstvo zainteresirali za vse naloge, katere morajo reševati naši ljudski odbori, v zvezi z gospodarskim planom, bo nedvomno naš plan tudi v kmetijstvu uspešno izpolnjen v korist naše skupnosti in v korist našega kmečkega ljudstva. Nove gradnje v Zadru Za zgraditev in popravilo stanovanjskih ter industrijskih zgradb so v preteklem letu investirali v Zadru 55,000.000 dinarjev. V tem letu so odobreni novi kre. diti. Za gradnjo stanovanjskih poslopij je odobren kredit 11,000.000 dinarjev. V tem letu bodo nadaljevali gradnjo »Materinskega doma«, zgradili bodo »Dečji dom«, paviljon za tuberkulozo, industrijsko šolo in tovarno testenin. Vsoto 500.000 din bodo uporabili za, preureditev kopališča in parkov. Obvestilo vlagateljem na hranilne knjižice in tekoče račune pri Državni investicijski banki (prej Državni hipotekarni banki) Vlagatelje na hranilne knjižice in tekoče račune pri Državni investicijski banki obveščamo, da bodo njihova dobroimetja prenesena na sedeže Narodne banke FLRJ. Zaradi tega- bodo od 1. marca 1947 dalje vsa vplačila in izplačila po navedenih vlogah vršile poslovalnice Narodne banke FLRJ v vseh onih mestih, v katerih so se te vloge dosedaj vodile pri Državni investicijski banki, in sicer: v Ljudski republiki Srbiji v Beogradu, Valjevu, Zrenjaninu, Kosovski Mitroviči, Kragujevcu, Nišu in Novem Sadu; v Ljudski republiki Hrvatski v Zagrebu, Osijeku in Splitu; v Ljudski republiki Sloveniji v Ljubljani; v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini v Sarajevu n Banja Luki; v Ljudski republiki Makedoniji v Skoplju; v Ljudski republiki Črni gori na Cetinju. Sedeži Narodne banke FLRJ bodo začasno nadaljevat iposlovanje z vlogami na knjižice proti predložitvi obstoječih hranilnih knjižic Državne investicijske banke oziroma Državne hipotekarne banke po dosedanjih po. go j ih. Lastniki vlog po tekočih računih bodo neposredno in vsak posebej obveščeni o prenosu salda. Umetniki vseh vrst so se začeli pripravljati za obisk nove mladinske proge šamac — Sarajevo, ki jo bo naša mladina začela graditi s prvim aprilom. Tako imajo člani beograjskega gledališča namen, obiskati graditelje proge, kjer bodo nastopili z bogatim glasbenim in dramskim programom. Tudi podmladek zagrebškega gledališča že študira Kočiče-vega »Jazbeca pred sodiščem« in še nekaj krajših del kakor tudi baletne točke, s katerimi bodo nastopili v Bosni. Novo progo bodo obiskali tud; književniki iz posameznih republik. Društvo književnikov Hrvatske je že razpisalo nagradni natečaj za tekste pesmi za novo mladinsko progo. Tudi likovn,- umetniki Srbije so že sklenili da polnoštevilno obiščejo našo mladino, kj bo gradila novo progo. Prav tako bo aktivno sodeloval pri gradnji nove proge tudi filmski komite, ki ima namen, posneti s proge nov umetniški film, Za katerega že sestavlja scenarij književnik Jovan Popovič še z dvema časnikarjema. Omenjam, da je dogotovljen film z lanskoletne mladinske proge Brčko — Banoviči, ki je dolg 1400 m in k; ga bodo v najkrajšem času izvajali v vseh večjih mestih Jugoslavije. Beograjska založba »Prosveta«, ki je že v lanskem letu pokazala veliko aktivnost’ je te dni razglasila svoj program za letošnje leto. Obljublja nič manj kakor 325 novih knjig v 4,500.000 izvodih. Omenjam samo najpomembnejša dela, ki so vzeta v program. Letos bo založba začela izdajati novo zbirko z naslovom »Starejši jugoslovanski pisatelji«, za katero so namenjena dela Marka Miljanova, Vjenceslava Novaka, Dositeja Obradoviča in dve knjigi Cankarjevih del. Založba namerava v nekaj letih natisniti v sr-bohrvatskem prevodu celotnega Cankarja. V že upeljani zbirki »Srbski realisti« izide v nekaj dneh »Vaška učiteljica« Svetolika Rankoviča, kasneje pa pesni} Djure Jakšiča, Branka Radičeviča in nekatera dela Bore Stankoviča, ćipika, Domamoviča in Glišiča. V zbirk} sodobnih jugoslovanskih pisateljev izidejo dela Branimira čosiča, Miroslava Krleže, znanega hrvatskega humorista Slavka Kolarja, Veljka Petroviča in nekaterih mlajših srbskih in hrvatskih književnikov. Slovence bodo častno zastopali Oton Župančič, Prežihov Voramc (»Samorastniki«) in Miško Kranjec (»Os življenja«), S področja narodne književnosti izidejo tri antologije (proza, epske in lirske pesmi). Dalje so na programu Vukovi spisai, Vukova pisma, »Memoari« Matije Nenadoviča in knjiga »Stari Beograd«. Izmed del s področja knji. ževne kritike in zgodovine književnosti omenjam tretjo knjigo »Starih in novih« Milana Bogdanoviča, Ma. toševe članke o srbskih pisateljih in študijo S rete na Mariča o Daumieru. Za glasbeno zbirko je pripravljenih 25 knjig. Dr. Moskovljevič je pripravil dva pomembna slovarja, ru-sko-srbski in srbsko-ruski. Izideta tudi angleško-srbski in francosko-srbski slovar. Prav tako pripravljajo v prevodu »Teorijo literature« Tirno, fejeva in »Rusko književnost« Zer-čaninova. ded prevodnimi deli so Bistvena sprememba našega družbenoekonomskega ustroja je prinesla s seboj kot logično posledico tudi novo vsebino proizvajalnih odnosov, s tem pa prav tako delovnih odnosov med ljudmi, saj je bistvo vsake proizvodnje človeško delo. Ta nova vsebina delovnih odnosov, nova funkcija in pomen dela kot osnovnega proizvajalnega činitelja je našla svoje pravne utrditve in posvetitve v naši novi zvezni ustavi ter v ustreznih določbah vseh republiških ustav. Iz dneva v dan se bolj zaokroža tudi slika podrobnih zakonskih predpisov, ki urejajo delovne odnose z vsemi iz dela izvirajočimi posledicami, kakor n. pr. zaščita dela, socialno zavarovanje itd. Iz dneva v dan pa rasle — vzporedno z naraščajočim številom delovnopravnih in socialnih predpisov — tudi potreba seznanjanja delovnega ljudstva, zlasti delavcev, nameščencev in uslužbencev, z vsemi predpisi, ki urejajo njihovo delo, njihove pravice in dolžnosti, izvirajoče iz dela kot častne dolžnosti vsakega državljana. Ko je zvezno ministrstvo za delo pri- na programu: Gladkovljev »Cement«, »Zadnji iz Udege« Fadjejeva Antologija sovjetskega pesništva, obsežen roman »Prah in pepel« žeromskega, roman I. Vazova »Pod jarmom«, »Nezorano polje« Slovaka Jilemnie-kega, »Rudarska balada« Marije Ma. jerove, antologija albanske novelLsti-ke, pa- tudi izbrane tragedije Eshi-love, Sofoklejeve in Evripidove. Bogata bo tudi mladinska zbirka. V gledališki zbirki bodo v prvi vrsti zastopana dela, ki so določena za letošnji repertoar beograjskega narodnega gledališča. Predsedstvo vlade NR Hrvatske je pred kratkim razpisalo nagrade za književnost, likovno umetnost, glasbo, gledališko umetnost in film. V poštev pridejo deda, ki so nastala do konca leta 1946. Vseh nagrad je za 380.000 din. Znašajo od 10.000 do 30.000 din. V nedeljo 23. februarja je bil v Zagrebu občni zbor Društva hrvatskih književnikov, ki ga je obiskal tudi predsednik Društva književnikov Jugoslavije Ivo Andrič. Za novega predsednika je izvoljen Slavko Kolar. Društvo likovnih umetnikov Srbije je te dni organizirajo v mali razstavni dvorani umetniškega paviljona na Kalimegdanu stalno umetniško prodarjno razstavo. V Beogradu je z uspehom gostoval tržaški kvartet, v torek 25. februarja pa je ljubljanski moški zbor »Matija Verdnik« nastopil s koroškimi pesmimi. Tudi jugoslovanski glasbeniki imajo namen, da se enotno organizirajo. Zato se v Beogradu že vrše priprave za prvi kongres jugoslovanskih skladateljev. Istočasno bo v prestolnici prirejen tudi pomemben festival jugoslovanske glasbe. Na kongres bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov. Prosvetno ministrstvo NR Makedonije je podelilo dve nagradi za novelo, ki sta ju prejela Blagoje Ko-rubinov in Jovan Bostovski, tretjo pa je prejel Jane Sapožnik. Nagrade za pesmi so prejeli Aco šopov, Blaž Koneski, Slavko Jamevski fin Gogo Ivanovski. Komite za kulturo in umetnost v Beogradu pripravlja razstavo karikatur, ki bo odprta v Beogradu v marcu. Zastopani bodo karikaturisti iz vse države. Kasneje bi bila razstava prenesena v vsa republiška glavna mesta. Zagrebško gledališče je uprizorilo Molierovo komedijo »L’ ecole des mariš« pod naslovom »Nauk od mu. žova«, ki jo je prevajalec Marin Tuduzič lokalizirat y Dubrovnik. Matica Hivatska je te dni izdala »Hrvatsko kolo« s književno-znan-stvenimi prispevki na 376 straneh. Med slikarji je zastopana tudi naša slikarica Kobilca. V isti založbi je izšlo tudi Multatulijevo delo »Maks Havelaar ili Nizozemska trgovačka kompanija prodaje na dražbi kavu« in »Zemljo krzna« Julesa Veme-a. »Svijetlost« v Sarajevu je izdala čez 400 strani obsegajoči roman Dušana Djurovića »Pre oluje« (Pred nevihto). Pri »Kulturi« je izšla četrta in zadnja knjiga znanega romana Šolohova »Tihi Don« v srbo-hrvatskem prevodu . T. P. čelo v lanskem maju izdajati svoje glasilo »Vesnik rada«, je imelo pred očmi prav to nalogo: nuditi namreč delovnim ljudem revijo, kjer bodo našli obrazložena vsa vprašanja delovnega prava in kjer se bodo mogli seznaniti z novimi predpisi naše bogate socialne zakonodaje. Poleg tega naj bi nas ta revija predstavljala tudi pred inozemstvom in seznanjala ves svet z našo napredno, moderno socialno zakonodajo. V ta namen je uredništvo uvedlo prakso, da doda vsakemu važnejšemu članku kratek resume v francoščini, s čimer ije postala vsebina teh člankov pristopna tudi nepoznavalcem našega jezika. Izven d voma je potreba po takšni reviji in danes — ob zaključku prvega letnika — moremo reči, da je dobro izpolnila svoj zgoraj začrtani namen. Kot je razvidno iz pestre vsebine, ki je nakopičena v osmih številkah prvega letnika, se je »Vesnik rada« uspelo izognil obema skrajnostima, v katere rade zapadejo podobne revije: na eni strani pretirana znanstvenost, s čimer se revija odtuji širokim množicam, na drugi strani prevelika poljudnost, kar vede spet do prekomernega znižanja kvalitete. »Vesnik rada« je tu izbral srednjo pot in se z vsako številko potrudi biti v vseh pogledih aktualen in držati korak z nenavadno hitrim razvejem naše družbene in ekonomske stvarnosti. Kolikor tu vedno ne uspeva, ie pripisati to bolj objektivnim tež-kočam in oviram, ki — kakor na splošno vsem našim revijam — tudi tej reviji ne dopuščajo zaenkrat rednega vsakomesečnega izhajanja in tudi sicer zavlačujejo tiskanje in s tem izhajanja revije. Kljub tem tehničnim težkočam je uspel »Vesnik rada« v svojem prvem letniku dodobra zajeti — deloma s članki, deloma z zakonskimi teksti — obširno problematiko, ki jo očituje naše delovno pravo v prvi dobi svojega razvoja. Sistematika, ki jo je uvedlo uredništvo v revijo, je sledeča: na čelu so članki splošnega značaja, nato slede članki s področja socialnega zavarovanja, delovnih odnosov, zaščite dela. kadrovske problematike, izseijeništva, delovne statistike in sindikalnega gibanja. Vsakega teh sektorjev spremljajo poročila o inozemskih, prvenstveno sovjetskih delih, ki obravnavajo vsa ta vprašanja. V drugem delu najdemo dopise iz vrst naročnikov, uradna obvestila, odgovore na vprašanja itd., dočlm prinaša tretji, uradni de! sproti vse pozitivne predpise iz sektorja delovnega prava in socialne zakonodaje sploh. Posebna priloga šte vilki 4—5 je bil francoski prevod najvažnejše pridobitve delavskega razreda na polju delovnih odnosov — zakona o socialnem zavarovanju. Želeti je le, da bi »Vesnik rada« zbral okoli sebe sodelavce iz vse države, saj ,je danes edina naša revija, ki se bavi izključno z vprašanji delovnega prava in delovnih odnose (»Socialna zakonodaja«, pravna prilog» našega sindikalnega glasila »Delavske Enotnosti«, je šele zarodek bodoče samostojne revije). Žal najdemo ,v vsem prvem letniku »Vesnika rada« :le dvoje člankov v slovenščini, in sicer »Organizacijske smernice statistike dela« Katje Vodopivčeve in »O bistvu naše ga novega prava o dein« Leva Svetka Na dlani je, da bo morala Ljudsk« republika Slovenija v tem osrednjem glasilu zavzeti tisto mesto, ki ji gr' z ozirom na njeno politično, gospodarsko in kulturno vlogo v naši skupu domovini. Dr. L. S Poljski zapiski Vratislava kulturno središče. I nekdanje Brasiau v Šleziji nasrtaj:. novo poljsko kulturno središče. Tv je 22 društev in organizacij ki imaj politično socialno kulturno in znanstveno nalogo. Tu je pet visokih šel. in sicer: univerza, tehnika, Visok« trgovinska šola in Glasbena akademija. Dalje je tu 22 srednjih, 32 osnovnih m pet strokovnih šol. Založniških podjetij je 8, knjigarn 1> Tu izhajata 2 dnevnika in 4 tednik» Astronomski observatorij gradijo v mestu Torunju, rojstnem kraj«; zvezdoslovca Nikolaja Kopernika« Podpore umetnosti in znanosti, Prezidiij Akademije znanosti in urn«« nosti je razdelil milijon zlotov, deloma kot subvencijo Kulturno-umetni-škemu institutu, deloma kot umetniške nagrade in štipendije za znanstveno delo. Univerzitetna knjižnica v Varšavi, ki je dobila vrnjeno iz Nemčije veliko svojega bogastva, šteje danes čez milijon katalogiziranih številk in prekaša s tem stanje ,kot je bilo pred vojno. Nagrade. Najatgilnejša poljska založba Czytelnik je razdelila literarne nagrade za dela, ki imajo za vsebino boje za Leningrad, Varšavo, Berlin, Draždane ali Kolobrzeg. Prvo nagrado (4000 zlotov) je dobil Jerry Pytlakowskj za novelo Bratje, dingo nagrado si delita Irena Wirowska in Lucjan Wolanowski za noveli Drugi breg oziroma Spomni se, tretjo nagrado pa dobita Edmund Gore za novelo Na pohodu in Lojzy Stroga za novelo Na poti je stal Kolobrzeg. Razstava o boju židovskega proletariata na Poljskem je prirejeni v Vratislavi. Razstavljeni so dokumenti, plakati, fotografije, ilegalne publikacije, radijska poročila -z lodzskega ghetta, publikacije poljskih socialistov, fragmenti iz skupnega boja proletariata pretj reakciji itd. Ministrstvo za prosveto je dalo sedem milijonov zlotov kat subvencijo akademskim domovom ,da se bodo ti opremili in da se zniža v njih vzdrževalnina za dijake. Razkdükajüia saboterje naše preskrbe Danes slišimo skoraj na vsakem koraku o važnosti preskrbe in naj-vestnejšega ravnanja z živili. Kljub temu pa nekateri tega ne razumejo in ali brezvestno ravnajo s posameznimi živili ali pa skušajo na račun pomanjkanja tega ali onega živila kovati svoje verižniške koristi. Značilen primer brezvestnega ravnanja z živili se je pred kratkim dogodil v Loški dolini. Člani živinorejske zadruge v Starem trgu so namesto mleka oddajali maslo, ki ga je zbirala živinorejska zadruga in nato oddajala »Mlekoprometu«. Ko ga je zbrala že okoli 300 kg je sporočila »Mlekoprometu'1 naj to maslo prevzame. Na prevzem so morali čakati cele tri meseca Če pomislimo, da zadruga nima primernih shranjeval-nih prostorov, je razumljivo, da bi se to maslo kaj lahko pokvarilo in bi bila s tem zaradi brezvestnosti nameščencev Mlekoprometa, pooblaščenih za zbiranje masla, naši preskrbovalni službi povzročena težka škoda. Le vestnosti nameščencev Na-proze v Starem trgu, ki so dali na razpolago skladišče, se je treba zahvaliti, da se maslo ni pokvarilo. Sličen primer se je dogodil v Grahovem pri Cerknici. Kakor v Starem trgu, je tudi v Grahovem zbirala zadruga maslo, ki so ga oddajali kmetovalci namesto mleka. Lansko leto avgusta je zadruga obvestila «Mleko-promet«, naj to maslo prevzame. Ker se to po več tednih ni zgodilo, je ponovno opozorila »Mlekopromet«, da se bo maslo v neprimernem zadružnem shranjevališču pokvarilo, če ga ne bodo takoj prevzeli. Toda vsa ta opozorila niso mogla prepričati brezvestnih nameščencev «Mlekoprometa«. Januarja 1947 pa se je »Miekopro-met' le spomnil, da bi bilo treba to maslo prevzeti, toda bilo je prepozno, maslo se je pokvarilo. Za tak brezvesten odnos do vprašanja naše prehrane se bodo morali za prevzem masla pooblaščeni nameščenci zagovarjati pred sodiščem. Seveda pa tudi zadruga v Grahovem ni storila vsega, da bi bila maslo očuvala. Njena dolžnost bi bila, da bi takoj, čim je opazila brezvesten odnos nameščencev »Mlekoprometa’, to javila nadrejenim organom, ki bi že pokrenili vse potrebno, da bi odpravili tako, že pa saboterstvo meječo brezvestnost Drug tale zanimiv primer, ki nam dokazuje, kako bi radi nekateri ve-rižili s posameznimi življenskimi potrebščinami, je primer Petkovška Franca iz Lipja pri Pianini. Petkovšek bi moral oddati za našo vojsko 10.000 kg sena. Oddajo je dolgo časa zavlačeval in se skušal na vse načine izmikati. Iskal je ugodne prilike, ki bi jo lahko po svoji verižniški navadi izkoristil. Z neko vojaško edinico se je zmenil, da ji bo dal seno, in sicer 2000 kg, a ne za denar, temveč za 1000 kg koruze. Koruze seveda ni prijavil in jo je hotel po svoji veriž-niski praksi vnovčiti. Toda zato so zvedeli kontrolni organi in mu prekrižali račune. Petkovška so predali Javnemu tožilstvu in mu bo sodišče odmerilo pravično kazen. I Kako važno in potrebno je množično sodelovanje pri kontroli dela nam prikazuje primer v podjetju »Maraf« v Starem trgu. Za to podjetje so vozali les okoliški posestniki. Čeprav i so ti bili sami trdni kmetje, ki so pri-; delali doma dovolj žita za lastno preskrbo, jim je sindikalna podružnica »Marala« brez nadaljnjega izdajala potrdila za »TD« živilske nakaznice. Med tistimi, ki so tako neupravičeno prejemali težke živilske nakaznice je je bil celo član krajevnega ljudskega odbora Stari trg Strle Matija. Podružnica »Marafa“ je ta potrdila izdajala dali časa. kar pa bi bilo goto-, vo nemogoče, če bi vsi tisti, ki so zato vedeli, razkrinkali nepravilno postopanje sindikalne podružnice. Vsi ti primeri nam dokazujejo, kako potrebno je sodelovanje vsega ljudstva pri razkrinkavanju različnih špekulantov in verižni ko v. Ni dovolj, da razkrinkajo take špekulante in ve-rižnike oblastveni organi, pri tem mora sodelovati vse naše ljudstvo!. Oh prvem letniku „Vesnika rada“ \Naša «ena6* V „Tednu žene“ se dostojno pripravimo za letošnji 8. marec Osmi marec je od leta 1910 dalje mednarodni dan naprednih žena. V stari Jugoslaviji so ga pri nas poznali le tisti možje in žene, ki so se že takrat borili za pravice delovnega ljudstva. V času narodno osvobodilnega boja pa je začela pri nas praznovati 8. marec slednja vasica, slednji kraj naše domovine, vsak zaveden delovni človek. Iz let upora proti okupatorju se torej slavi v naši domovini 8. marec kot splošno praznovan mednarodni ženski dan. Približuje se nam 8. marec v letu 1947. Borbena preteklost tega dne nas obvezuje, da se tudi letošnje leto nanj resno pripravimo. V ta namen je AFŽ Slovenite Sklenila v tednu pred 8. marcem povečati svojo delavnost v tistih nalogah, ki so danes najbolj pereče. V »tednu žene« ie torej potrebno razvita delavnost posebno za tiste velike naloge in dolžnosti, ki čakajo vse naše narode v sedanjem in bližnjem času. Živimo v dneh. ko se vsepovsod govori o petletnem planu in se pripravljamo nanj na v s» kom koraku. Pred durmi so nam dnevi, ko bo ta plan objavljen kot zakon, ki ga bomo morali izpolniti. Ne zato. ker bo zakon, marveč zato, ker brez izvedbe plana ni za nikogar izmed nas boljšega življenja, ne obilnejšega in lažje prislu-ženega kruha. Delo za gospodarski dvig in procrit naše dežele je torej naša temeljna naloga v prihodnjih dneh. To je naloga vseh državljanov in državljank- Uresničenje plana bo ženam in materam še posebej pri srcu, ker bomo z njim našim otrokom izboljšali življenje, ker bo uresničeni plan utrdil naš novi družbeni red, ki je prvi in edini priznal enakovrednost žene in zato tudi njeno enakopravnost. V »tednu žene« naj bo tisti dan, ki ie posvečen našemu planskemu gospodarstvu, najbolj viden, najbolj pripravljen ie najbolje izveden! Ta dan bodi središče vsega našega dela v »tednu žene«, bodi osrednja naloga, s katero bomo proslavljali letošnji 8. marec! Predvsem naj nas letošnji 8. marec vzpodbudi za delo v produkciji. Ne mislimo, da nas more k delu za plan vzpodbuditi le beseda, govorjena po dobrem predavatelju ali brana iz primernega članka. Res je, to je veliko in kjer je le mogoče, preskrbimo predavatelja, ki bo govoril o pomenu in ciljih petletnega plana. Kjer predavatelja ne bomo mogle dobiti, si same poiščimo kak primeren članek o planskem gospodarstvu (priročnik »Osmi marec« pri založbi »Naše žene«, članki tov. Borisa Kidriča, Mihe Marinka itd.). Ne pozabimo, da je treba dan gospodarstva izpolniti z delom samim. S tistim, ki že terja našega sodelovanja. Tako je med prvimi nalogami plana, pri kateri bo delež žena, predvsem ■mater, močno potreben, priprava mladine za odhod na gradnjo proge Šamac—Sarajevo. V zvezi s to nalogo se borimo že proti tistim predsodkom nekaterih naših mater, ki se morda še vedno boje poslati svoje otroke na progo. Razen tega pa nosi bo naša skrb. da bodo žene tej naši najboljši mladini. ki pojde prva v boi za izvedbo piana, v vsem in vselej pomagale. Zelo lepo so se na to nalogo pripravile žene Vzhodno-primorskega okrožja. Sklenile so, da bodo oblekle in obule vse mladince, ki pojdejo iz njihovih krajev na progo Šamac—Sarajevo. Žene ostale Slovenije naj slede vzgledu žena Julijske krajine in naj pomagajo opremiti mladinske brigade, ki bodo odšle na delo. Potem pa tudi ne pozabimo na velike naloge, ki čakajo naše kmetice s prihodom letošnje pomladi. Zemljo bo treba letos zelo smotrno obdelati. Bodimo kmečke gospodinje tiste, ki bomo dale zgled, kako se da zemlja z vzajemno pomočjo dobro obdelati! Ne pozabimo na tiste akcije, ki ijih bo treba začeti v zvezi z gospodarskimi del našega okraja in domačega kraja. Ne pozabimo na vrsto manjših prostovoljnih delovnih akcij, ki bodo velikega praktičnega pomena. Poiščimo si v domačem kraju tisto delo, ki najbolj kliče pridnih rok (obdelava vrta v domu za otroke, čiščenje ceste, pospravljanje šole, pomoč pri gradnji kakršne koli javne ustanove in podobno). Delavke po tovarnah delajmo hitreje in bolje! Predvsem pa, in to je treba najbolj naglasiti, mora letošnji 8. marec v žetimi vzbuditi pripravljenost za zaposlitev izven doma. Brez nove delovne sile namreč plana ne bo mogoče uresničiti. Res je, da niso žene edini vir, od koder bomo črpali novo delovno silo. vendar drži, da je še mnogo žena, ki bi se še lahko vključile v produkcijo, kljub temu. da jih je danes zaposlenih v produkciji mnogo več kakor pa nekoč. Seveda pa bo treba te žene. predvsem pa matere, razbremeniti težkih gospodinjskih skrbi z množico najrazličnejših menz in pralnic, — matere pa bo treba s številnimi domovi za otroke vseh starosti rešiti težkih skrbi za oitroke v času, ko so zaposlene v tovarni ali kakršni koli ustanovi. Zato v »tednu žene« ne pozabimo na dam, posvečen zaščiti delovne matere in njenega otroka. Vemo za primere, ko so žene skupaj z ostalimi merodajnimi organi pripravile vse potrebno, da bo prav S. marca odprt kakršen koli dom za zaščito in varstvo otrok. V Celju bo pri tovarni Westen odprt »Dom igre in dela«, kjer bodo našli zavetje vsi tisti otroci, katerih matere so zaposlene v tovarni in nimajo preko dne kje pustiti svoje otroke. Sedai iih bodisi zapirajo v stanovanje, v večnem strahu, da se jim kaj hudega ne pripeti ali pa jih puščajo pri tujih ljudeh. V drugih krajih bodo odprle žene več materinskih posvetovalnic, tako na primer na Jesenicah kar dve, na Rakeku tri, v Radgoni eno itd. Vse pohvale in posnemanja vredni so ti primeri. Ne smemo in ne moremo pa se zadovoljiti s število-m domov, ki jih že imamo ali jih bomo odprli ob letošnjem 8. marcu 1 Delo za ustanovitev novih domov in za pravilno poslovanje že obstoječih, predvsem pa za kar najboljšo opremo domov in preskrbo otrok v njih je stalna, nenehna naloga vseh nas, še posebej pa žena in mater. Kdo naj se vendar zanima za dom. v katerem žive naši otroci, če ne žene in matere? Kjer se pokaže potreba, to je povsod tam, kjer je veliko žena zaposlenih v tovarnah in različnih podjetjih, kjer so matere obvezane za delo v obdelovalni zadrugi, — pokrenimo vse potrebno za ustanovitev takega doma. Važni so nam danes predvsem »Domovi igre in dela,« kjer bodo otroci lahko ob dobri oskrbi in vestni in pravilni vzgoji prebili čas, ko bodo njihove matere na delu izven doma. potem pa se bodo vračali domov. Povsod pa, kjer domovi že obstajajo, jim posvečajmo žene in matere vso pozornost, vso skrb. Otroški domovi naj bodo zrcalo žena in mater vsakega kraja. Kakršne so žene in matere, takšen bo dom za otroke! Med osnovnimi nalogami, ki si jih je AFŽ ob letošnjem 8. marcu postavila, ie okrepitev in povezava organizacije AFŽ. Tei nalogi je treba posvetiti veliko pozornost. Dolgoletno delo med ženami nam je pokazalo, da je pri vsakem delu važna organizacija. Predvsem dobra in živa. krepka organizacija v najmanjši edinici, na vasi, v kraju, v četrti. Razen tega pa povezava teh osnovnih odborov z okrajnimi odbori, kot pomočniki in usmerjevalci vsega dela. Brez dobre in trdne organizacije bomo le težko vodili žene pri raznih delih, še težje pa pri delu za načrtno gospodarsko izgradnjo naše dežele. Zato v »tednu žene« preglejmo predvsem vse naše vaške odbore AFŽ, okrepimo jih, kjer je to potrebno, vzbudimo-jih zopet k delu, kjer so za- DNEVNE VESTI KOLEDAR Nedelja. 2. marca: Slmplidj, Milena. Ponedeljek, 3. marca: Kunlgimda. Torek, 4. marca: Kazimir. SPOMINSKI DNEVI 3. m. 1918. — Mir v Brest-Irtovsku. 3. m. 1861, — Odirava tlačanstva v Rusiji. DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Tmkrczy, Mestni trg 4, lekarna Bohinc, R:mska cesta 31. Jutri: Lekarna Bahovec, Kongresni trg št. 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 73. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. T a J n š e k Vinko, MikloŠLčeva cesta 13 n. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju :ma dir., ponedeljka do 8. zjutraj dr. Bitenc Maks, Trubarjeva 3 (nasproti protestantske cerkve). Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Mariboru ima do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Pihlar Janko, Prešernova ulica 2. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama Nedelja. 2.. ob 15: šestakov-Smasek: Ve-1ÜW po‘xvanje. Predstava za otroke. Izven. Znižane cene. Ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Izven. Torek. 4., ob 20: Cankar: Kralj na Betajnovi. Red K Opera Nedelja. 2. marca eto 15. uri Rossini: Sevi 1 j sk-j bri vec. Izven. Zaradi mnogih primerov obolenj v opernem solističnem ansamblu sP v zadnjem času pogosteje ponavljajo spremembe v opernem repertoarju in zasedbi \lrg. — Domala vse operne predstave so možne edinole s sodelovanjem gostov. Zato tudi nj mogoče vnaprej določiti predstav. Torkova operna predstava bo iz tega razloga objavljena v dnevnem časopisju šele v torek zjutraj. LUTKOVNO GLEDALIŠČE v Narodnem domu Danes ob 15. uri »Vesele lutke« ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 2. marca ob 19.20: I. Vašte: »Visoka pesem. SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE JESENICE V soboto, 1. marca 19.30: Llnhard: »Matiček se ženi«. Premiera. V r edel j o. 2. marca ob 19.30: Llnhard: »Matiček se ženi«. Ponovitev LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Dvorana kina Metropol. Nedelja. 2. marca, ob 20. uri: Skr ar k in: »Tuje dete«, komedija. Režija Ježe Hu-mer. Gostovanje Prosvetnega aktiva OF Iz Slov. Konjic. Vstopnice od 20 din navzdol pri Putniku. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja. 2. marca ob 14.30: Gorinšek: »Rdeča kapica« Izven; ob 19 30: Žižek: »Miklova Zala« Izven SPOREDI DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA UNION: Sovjetski: barvni l:Lm »Mladost naše domovine«. Obzornik november Danes predstave ob 14.30. 16.. 17.30, 19. \n 20.30. — MATICA: Francv'ki film Pesem pregnanca . tednik. Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. url. — SLOGA: S:vjet-ki dokumentu^ ri : film - Signal * n\ ugasnil*, tednik. Freds ave ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. — KODELJEVO: Ameriški film »Premiera lubc-zni«. tednik. Predstav« ob 14.30, 16.30 13.30 'n 20.30. MARIBOR ESPLANADE: Sovjetski bnrv-r •; film »Parada 1. maja«. »Mladina gradi«. — GRAJSKI: Sovjetska f.lmska epareta »Silva — kneginja čardaša«, tedivk Predstave ob 14.30. 16.30, 13.30 in 20.30 CEL J P METROPOL: Sovjetski film »Dr. Kaljužnij«. tednik. — DOM: Francoski f Im Oče G-iriot«. tednik. KRANJ: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«, tednik. PTUJ: Francrski film »Prekletstvo dija-mantov«, tedr.ik. Dekanat pravne fakultete sporoča, da bo imel redni univerzitetni profesor dr. Lado Vavpetič v četrtek, dne 6. marca 1947 ob 11. uri v Zbornični dvorani univerze nastopno predavanje. Tema predavanja: »O neodrejenih pojmih v pravni1- normah?. 448-n Obvezno predavanje za vse bolničarje bo v četrtek 6. t. m ob IS.15 uri v bakteriološkem institutu splošne bolnice. Pri lite t -čno ob določenem času. Dr. Orel. zdravnik ima novo telefonsko štev 53-81. 491-n I)r- Janez Schrott, Gosposvetska cesta 2. ordinira privatno od 1. marea dalje od 12 do 13.30. 4-7-n Na strokovni nad. šoli za brivsko-fri-zerski obrt v Ljubljani bo pouk odslej v 1. razredu ob sredah dopoldne in popoldne ter oh četrkih popoldne, v 2.a razredu ob ponedeljkih dopoldne in popoldne ter ob torkih popoldne (na šoli spaLi, izmenjajmo jih, kjer so se dosedanji pokazali za nesposobne. Postavimo jih povsod tam, kjer jih še sploh nimamo öli jih imamo na področju krajevnih Ljudskih odborov. Preglejmo in okrepimo naše okrajne plenume, naše okrajne odbore! V ta namen skličimo v »tednu žene< seje naših odborov AFŽ in množične sestanke žena! Letošnje leto bomo proslavile 8. marec bol} kot kdaj koli doslej v znamenju borbene povezanosti žena vsetia sveta. Zakaj v letih po zadnji vojni smo se združile v doslej najmočnejši mednarodni ženski organizaciji, v MDFŽ, ki je ni mogoče primerjati z nobenimi predvojnimi mednarodnimi ženskimi organizacijami. MDFŽ je velika in m-oono sila, ki povezuje 81 milijonov naprednih žen sveta, združenih v skupni borbi za ohranitev miru med narodi, v skupni želji po svobodi vseh narodov in ljudi, združenih v skupni ljubezni do bodočih rodov m v skupni skrbi za njihovo srečo. Ob letošnjem 8. marcu bomo žene, zbrane v MDFŽ, pokazale enotnost in množičnost proti-fanistk vsega sveta. Svoj praznik, praznik borbenih protifašističnih žena, torej praznik MDFŽ, bomo proslavljale v znamenju borbe za pravičen mir, proti fašizmu in zasuznjevanju kolonialnih narodov, za popolno osvoboditev vseh žena na svetu. Zato torej ne smerno zakJjučiti >:4edna ženec, ne da bi seznanile naše žene s pomenom in važ- Center), v 2-tj. razredu v torkih popoldne in v četrtkih dopoldne ter popoldne, v 3a razredu v ponedeljkih dopoldne in popoldne ter v sredah popoldne (na šoli Center) in v 3.h razredu v torkih dopoldne in popoldne ter v petkih popoldne. Pričetek p-ouk.a ob 8. in 14. uri. Ljudski oder terena Stari Vodmat uprizori veseloigro »Utopljenca« v nedeljo 2. marca v dvorani pri Poljšaku, Smaröln-ska cesta. Začetek ob 17. uri. Prodaja vstopnic na dan prireditve v dvorani pb LHibljaniol na Grudnovem nabrežiu 17 (Urad za kontrolo meril). Vse imetnike motornih vozi pozivam^, nai prinesejo s se boi tudi; vse dokumente o lastništvu. UVEDBA KAHNIH IN PARNIH KOPELI V DRŽ ZAVODU ZA SOC. ZAVARO- VANJE V LJUBLJANI S 6. m.arc°m 1947 nrične čistilno kopališče podružnice Državnega zavoda za socialno zavarcvanj^ v Ljubljani poleg đo-eđanj'h nršnih tudf. s kodnimi m parnimi kopelmi, in sicer: prsne in kadne kopeli: vsak četrtek oetek. soboto od 8. do 13. *n od 16. do 19 ure ter v nedeljo dopoldne cd 8. do 12. ure. parne kopeli: vsak petek za ženske od 14. do 18. ure. vsako soboto za meške od 14. do 18. ure. Sprejemanj*, kopalcev se zn.kHučl pol ure pred zaključkom, če je le možno, naj vsakdo primes*, potrebno perilo s seboj. Poziv komisiie za podpore MLO Vse svojce ceeb. ki služijo kadrovskri rov v JA poziva komisija za podpore pn MLO. da takoj prilože k vloženim prošnjam podpore še potrdilo, da ni'so bili kaznovani na odvzem političnih in državljanskih pravic. Potrdilo se dobi pri pristojni notranii upravi MLO Prosilci četrti Polje Ježica. Vič ln šiška nai prleg tega predlože še potrdilo delodajalca o brutto zaslužku kadrovca med njegovo zaposlitvijo. V interesu vsakega posameznika Je da čimprej predloži še predpisana potrdila, ker se prosule teh potrdil re more}o in ne smejo reševati. Zaradi hitrejšega poslovanja naj oddajo potrdila direktno: MLO — socialno skrbstvo. Magistrat, soba št. 50. RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 569 m/449 m SPORED ZA NEDELJO 8 Igrajo godbe na pihala; 8.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar; 8.45 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 9.00 Sindikalna ura; 9.20 Koroške narodne in partizanske pesmi pojo moški zbor »Matije Vernik«, dirigira Radovan Gobec; 1000 Koncert za pionirje. Izvaja simfonični orkester Radia Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje pod vodstvom Sama Hubada. Pripoveduje Cirila Škerlj - Medvedova. Sergej Prokofjev: Volk in Peter Smeta- na: Vltavo. Uvod bo podal Dr. Valens Vodušek; 11.Oft Koncert pevskega zbora iz Postojne (Prenos iz Ajdovščine); 12.00 E. Grieg: Sonata v G-molu. Izvajata: čelist Nereo Gašperini in pianist Luci- INFORMACIJE in izvršitev vseh upravnih, gospodarskih, trgovsko-obrtnih, kreditnih, računovodskih, bilančnih, kalkulacijskih, davčnih in pritožbenih zadev vam najsolidneje oskrbi komercijalna pisarna ZAJC, LOJZE, Gledališka 7, tel. 46-14 jan Marija Škerjanc; 12.30 Napoved časa in poročila; 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave; 13.00 Tričetrt ure za naše najmlajše poslušalce: Prelepa Va-siljica — zvočna igra po ruski pravljici; 13.45 Kar si kdo želi; 14 30 Napoved časa in poročila: 14.45 Iz Bellinije-vih oper; 15.00 Radijsko nedeljsko popoldne- Slišali boste: 1. Po Saveljevu: O zgodovini zob, 2. Vet. J. Judnič: Pomen umetnega osemenjevanja pri nas, 3. Ali res dela vsak po svojih močeh?, 4. Katarina Špur: Bliža so pomladan- ska setev, 5. Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko Zveze — 14. lekcija, 6. V. M.: Napori našega zdravstva v borbi proti tuberkolozi, 7. Politični pregled zadnjega tedna, 8. Fr. Ulčar: Naši gozdovi, pravilna vzgoja in sajenje gozdnih sadik, 9. Uvodne besede v redno šahovsko radijsko oddajo, 10. Iz referata tov. Mihe Marinka o nalogah za izvedbo petletnega gospodarskega plana, 11. Tri sovjetske humoreske, bere Franc Milčinski. 12. Katarina Špur: Kako bomo zmanjšali škodo na ozimnih posevkih, vmes ob 15.50 Umetne in narodne poje Vokalni kvintet Radia Ljubljane: 17.00 Slovenske narodne pesmi pojeta Roman Petrovčič in Andrej Jarc. na harmoniki spremlja Avgust Stanko in glasbo s plošč: 18.30 Jacques Ibert: Koncert za saksofon in orkester; 18.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave: 19.00 Prenos tedenskega zunanjepolitičnega pregleda iz Beograda; 19.15 Napoved časa in poročila; 19.30 G. Massenet: Marion — opera v 4 dej. (16 slikali). Izvajajo solisti, zbor in orkester pariške komično opere pod vodstvom E.Cohena: 22.00 Prenos vesti Zvezno postaje iz Beograda; 22.15 Veseli zvoki + V večnost je odšel preč. g. župnik v pok. iin duh. svetnik Vaclav Tiller Njegovo truplo počiva v mrliški kapeli Zavetišča sv. Jožefa. Pokop bo v ponedeljek 3. t. m. z žal, kapela sv. Petra, k Sv. Križu. K. I. P. ŠKOFIJSKI ORDINARIAT + Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni sin, brat, stric in svak Edi Umberger Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek dne 3. marca 1947 ob 15. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Mokronog, dne 1. marca 1947. ŽALUJOČI STARŠI, BRATJE IN OSTALO SORODSTVO + Gospodar življenja in smrti je odpoklical v nebeški vinograd svojega zvestega služabnika Frančiška Krumpestarja župnika in duhovnega svetnika pri Sv. Gregoriju. Zemske ostanke pokojnika bomo položili k večnemu počitku na farno pokopališče dne 3. marca ob 10. uri. Ljubljenega župnika, ki je 49 let deloval v našo srečo in dušni blagor, bomo ohranili v hvaležnem in svetlem spominu. ŽALUJOČI FARANI se tega ne zavedali. Treba je na vsakem koraku misliti, da je človek, ki nima zadostnega znanja, že vnaprej izpostavljen izkoriščanju, da je vnaprej obsojen na neenakopraven položaj. Zato se borimo za znanje! črpajmo ga iz vsakdanjega dela, v veliki meri pa tudi iz knjig. V Mednu žene« posvetimo en dan naši knjigi, naši tiskani besedi. Širimo dobro knjigo med žene, širimo mednje naš dnevni tisk. predvsem pa vse, kar je posebej namenjeno ženam, v prvi vrsti glasbo »Našo ženo«! Prirejajmo skromne razstave dobrih knjig, podarjajmo knjige čitalnicam, ustanavljajmo bralne krožke, zbirajmo nove naročnice za časopise, skrbimo za redno plačevanje tako časopisov kot knjig! Knjiga je naša najboljša prijateljica. Knjige nas vodijo iz teme in zaostalosti. V letih osvobodilnega boja so bile žene prve. ki so skrbele za vojsko kot za rodnega otroka, ki so skrbele za žrtve vojne, ki so se s pozornostjo spominjale padlih in njihovih grobov ter širile slavo njihovih dejanj. Napak bi bilo, če bi v množici velikih in težkih nalog pozabile na vse to. Zato v vsem tednu določimo dan, ko se bomo lahko posvetile tudi našim borcem. Morda ijim izkažimo majhno uslugo, samo majhno pozornost .Na oblike ne bo treba opozarjati, saj so žene v teli stvareh tako zelo iznajdljive. Mogoče imamo pripravljeno majhno prosvetno pri- reditev, pa povabimo k udeležbi vojsko našega kraja. Tudi herojev ne pozabimo m ne junaštev, za katerih ceno lahko živimo danes v miru in svobodi. In ne številnih grobov talcev, borcev in drugih žrtev vojne. Predvsem vdov. in tistih otrok, ki jih je vojna napravila za sirote. To so torej osnovne naloge »tedna žene« Nikjer ni rečeno, da naj bodo v vsaki vasici v enaki meri in z enakim poudarkom vse izpolnjene. Vsak okrajni, še boli pa vaški oziroma četrtni odbor mora biti toliko iznajdljiv in gibljiv, da bo sam poiskal iz množice vseh nalog najvažnejše, tiste, mimo katerih ni mogoče iti in tiste, ki so za njihov kraj najbolj pereče. Predvsem pa je pomembno, da vsak odbor katero koli od nakazanih nalog izpolni tako, kot ie za njihove razmere in prilike primemo. Ne bodimo v akcijah tedna preveč enoličhe m neokretne. Tako so n. pr. žene v Ljubljani pripravile za iste žene tri večere za po-vrstjo predavanja. Samo ob sebi je razumljivo. da takšno delo ne bo rodilo lepih uspehov. Organizacija tedna zahteva od žena in aktivistk veliko iznajdljivosti, veliko delavnosti. Šele tako bo teden dobro uspel in bomo na dan 8. marca lahko z zadovoljstvom in z zavestjo, da smo opravile koristno delo. kar najbolj svečano Ln prisrčno proslavile 8. marec sam. H. P. ► DRUŠTVA ZA ► 1 KULTURNO £ 2 j SODELOVANJE SLOVENIJE S SOVJETSKO ZVEZO fr 2• O ruski azbuki ali abecedi. — Rusi pišejo izključno s cirilico ali cirilsko äzbuko. Cirilica se imenuje po prosvetitelju Cirilu (Konstantinu), ki ga je slavistična znanost dolgo smatrala za sesta-vitelja po njem nazvane abecede, dasi je verjetnejše, da jo je sestavil Klement, učenec solunskih bratov Cirila in Metoda. Cirilsko pismo se je razvilo konec 9. stoletja iz združitve grških velikih (majuskulnih) pismenk in pismenk prvotne glagolske azbuke, ki jo je bil sestavil Ciril. To pismo, ki se je prilagodilo potrebam ruskega, ukrajinskega, beloruskega, bolgarskega in srbskega jezika, se je ohranilo vse do danes. Sedanja oblika ruske cirilice, ki se razlikuje od cerkvenega cirilskega pisma, je bila uvedena leta 1709. kot »graždaniea« (pismo za posvetno rabo) po zaslugi Petra Velikega. Sodobna ruska cirilica ima 33 črk ali znakov (bolgarska jih ima 32, srbska pa 30). V Sovjetski zvezi so tudi nekateri neruski narodi prevzeli cirilski črkopis, ki je jako prikladen za zaznamovanje mnogih glasov v jezikih teh narodov. Ruska azbuka (imenujejo jo tako. ker sta se prvi črki sedanje ruske abecede nazivali v starocerkvenoslovanskcm jeziku »az« in »büki«) je imela po starem pravopisu (ki se danes uporablja le še v znanstvene namene, na pr. pri tiskanju starih književnih spomenikov) pred letom 1917 še štiri znake, ki jih novi pravopis ne pozna. Zdaj obsega ruska abeceda naslednjih 33 črk ali znakov, s katerimi se bomo polagoma seznanili: A a 6 6 Bb r r JU Ee Ee >K >K 33 H H Hh Kk J! ji M M Hh 0 0 nn pp Cc T T yy — bi — b 33 K) K> Ha — — Izmed 33 zgoraj navedenih znakov je 24 znakov srbske cirilice v tisku (ne pa vselej glasovno!) enakih znakom ruskega cirilskega črkopisa. Ti znaki so z ustrezajočimi latinskimi črkami naslednji: A a E 6 B B r r JX ä E e A a B b V V G g D d E e >K >K 3 3 H H K K J1 JI M M 1 Ž z z i i K k L 1 M m H H O 0 n n P P c C T T N n o O p p R r s S T t y y 4> 4> X X IX u H M UI 111 u n F f H h c G Č t Š Š Ruska azbuka ima za iste glasove večinoma drugačne znake kot slovenska abeceda. Vendar imata ruska in srbska cirilica nekatere črke, ki ne le v tisku sliči jo črkam slovenske latinske abecede, marveč jim deloma ustrezajo tudi po glasovni vrednosti: A a E e K M Oo T RUSKI TEČAJ To so torej tiskani veliki in mali A a. veliki in mali E e, veliki K, veliki M, veliki in mali O o ter veliki T. Mali K, mali M in mali 7 so v tiskani cirilici nekoliko drugačni nego v latinici, a so že po svoji zunanjosti popolnoma podobni svojini velikim cirilskim tovarišem. Nekatere ruske cirilske črke so samo po zunanjosti podobne latinskim tiskanim znakom, a zaznamujejo čisto druge glasove: Ruske črke Podobne so latinskim znakom Zaznamujejo pa glasove B B B (b) Vv H H H (h) N n Pp Pp Rr C c Ce Ss y y ipsilon Uu X X iks Hh Izmed zgoraj navedenih cirilskih znakov srečamo prve štiri tudi v slovenski abecedi, čeprav z drugačnim pomenom. Poslednja dva znaka pa sta tuja slovenski abecedi in ju nahajamo le v tujih besedah, zlasti v tujih lastnih imenih. Ruska azbuka ima 8 znakov, ki jih ni ne v srbski cirilici ne v slovenski latinski abecedi; to so: Hh LUm T» bi b £ ) 3 K) K) H H S temi znaki se bomo natančno seznanili na drugem mestu. 1. VAJA. Čitajte na glas spodaj navedene srbskohrvatske besede (vmes so nekatere pogosto rabljene tujke in tuja imena), ki imajo, čeprav z različnim naglašanjem. isti pomen kot v slovenskem jeziku. To še niso ruske besede! Vaja ima le namen, vaditi v čitanju srbskih cirilskih znakov, ki pridejo v poštev pri ruski azbuki. Besede so natisnjene po cirilskem abecednem redu, z velikimi in malimi črkami. AMepHKa, apMafla; Beorpafl, 6op6a; Bapflap, BeBepnija; To-pmja, rnaron; flpaßa, aen; Eßpona, eneKTpwKa; WymeMöspK, me-ne3HMi4a; 3arpeö, 3Be3fla; McTpa, HMOBHHa; Kpac, Kopan; Jleno-rnaBa, noKOMOTHBa; Mapnöop, MaTGuaTHKa; HanoneoH, HanemiHK; Oxpnfl, oflöop; ripara, nonnaBa; Pyc, pyflap; Cona, cnocođHOcr; TpcT, TpnfleceT; Ymia, yenyra; Ornimi, (JjMno30t|j; XpBaTcna, xpafipocT; UpnKBeHMua, uapnHapmma; Hex. sycTBO; lllBe^oca, UlHpHHa. J Medi agJZcai j SLUŽBO CSCEJO ŠOFER za osebni in tovorni avto, išče ustrezajoče nameščen je Naslov: Vilko Arbe.s, Ptuj. Ljutomerska 2. 4226-1 MESTO ZAPOSLITVE iščem. Imam trg. izobrazbo in polletno prakso. — škofic Dragica. »Navod«. Domžale. 4065-1 ČELIST, rout., inteligenten. Išče službo p:lini, cesta II štev. 39. 4368-5 RADIO SIEMENS, petcevmi. zadnji model, nov, z jeklenkami, krasen glas, naprodaj v Gradaški ulici 8, dvorišče levo. 4341-5 RADIJSKI APARAT, petcevni, 3 vale vi, nov. naprodaj v Tovarniški ulici 11 — klet. 4342-5 ZLATO ZAPESTNICO za uro pi*cdam in kupim snežke št. 24—25. Naslov v ogl. oddelku SP 4429-5 KOMISIJSKA' TRGOVINA HINKO PRIV-ŠEK. Sv. Petra nasip 29. pri Zmajskem mostu. tel. 44-43. proda: precizno tehtnico, nosilnost 200 gramov, globok otroški voziček avtcmodel, citre, vrtalni strej, sedlo za kolo, lestenec, čajne mizice pleskane v razmili barvah, kovčeg za železničarje, uro s 'podstavkom, moške kratke suknje s krzneno podli: go, žonske in moške plašč©, ogledalo, kotliček za sneg. štiri- im šest vrstne diatonične harmonike, pisalni stroj namizno petrolejko, igračo medvedka, šah, ročno blagajno, radijski aparat, petcevni. magično oko in priključe^ na gramofon. 4244-5 DVE PISARNIŠKI AMERIK. MIZI s predali, predam. Naslov v oglas, oddelku SP. 4381-5 POLJEDEDLSKI STROJI: 14vrstna sejalnica, Manlicher-Planet št. 8; obračalnik za seno, grablje za seno in izruvaleč za krompir, vse znamke »Lamz«, prodam. Ponudbe pod »Novi stroji« na oglas, oddelek SP. 4377-5 GOJZERJI št. 43 naprodaj v Pleteršni-kovi ulici 32 — klet. 4410-5 LOVSKO PUŠKO, trocevtko (Drilling) in 15 m trofaznega kabla prodam. Naslov v oglas, oddelku SP. 4412-5 ČRNO MOŠKO SUKNJO in par oblek — predvojno blago, proda Tarman, Povšetova št. 1. 4413-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, eleganten, prešit, nov. proda Baumgartner, Sv. Petra cesta 78/H. 4419-5 DIATONIČNO HARMONIKO, usnjen kratek jopič, lepe močne škornje, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 4424-5 ŽENSKI ŠKORNJI štev. 38. novi. ugodno naprodaj v trgovini na Poljanski cesti št. 25. 4426-5 RADIO-SKRINJA z vgrajenim gramofonom naprodaj. Poizve se pri »Radioma«. poslopje kina Mr ste. 4428-5 3 TEHNIČNE KNJIGE v nemščini,, za kleparstvo, vodovodno in centralno napeljavo, 11 del, prodam. Naslov v oglas, oddelku SP. 4144-5 KRASNO JEDILNICO, orehovo koremimo, ugodno proda Pohištvo Bluhak, Brezovica. koledvor. 4035-5 PRODAM JEDILNICO, kavkaški oreh. zelo solidno izdelano. Vprašati: Zagreb, Svačičev trg 10. prizemno, desno. 4053-5 RADIO Blaupunkt, 5 + 1. prodam. Gn-silska 19. 3938-5 ELEKTRO-MOTOR z dTsnikom, 11 KS, 1400 obratov v minuti, ra novo navit, z žaganjačem in avtomatom, kot nov, preda Žaro Kobal. Ljubljana, Stari trg št. 11 a. 4000-5 PISALNO MIZO. umivalnik, kuhinjske kredenco in hladilno omarico na led prodam v Langusovi ulici 14. 4252-5 POZOR. TESAČI IN GOZDARJI! če želite preizkušeno najboljše orodje, s katerim boste z lahkoto in posebnim zadovoljstvom prišli do raj lepših uspehov — naročite ga pri renomirani tvrdki Janez Karmel j, Hotovlje, pošta Poljane nad Škofjo Loko. — Razpošiljamo zadrugam. trgovcem, gozdnim upravam in posameznikom. 4225-5 LEKSIKON Bročkhaus, najnovejši, skoraj nov. prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 4200-5 FOTO AMATERSKI INVENTAR z materialom in radijski aparajt »Ingelen« ter preprogo prodam. Klanc štev. 53, Kranj. 4155-5 KRAVA, dobra mlekarica, breja in svinjsko korenje naprodaj na Vodnikov: cesti 62. 4285-5 DVA PRAŠIČKA za rejo, naprodaj na Ižanski cesti 375. 4264-5 ŽELEZNA PEČ. dobro ohranjena, naprodaj v Cerkveni ulici 21, vrata 40 4262-5 PISARNIŠKO OPREMO, dobro ohranjeno, hrast, prodam. Vprašati na Blei-welsovi cesti 8/IV. 4277-5 KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno in dve omari prodam. Naslov v oglas, oddelku SP. 4302-5 RADIJSKI APARAT, petcevni. 4 valovne dolžine m magično oko ter pisalni stroj »Adler« proda Franc Dolenc. Stara Loka 22. 4295-5 PRIBLIŽNO 1000 kg GOVEJEGA SENA naprodaj v Tomačevem št 42. 4332-5 OTROŠKI VOZIČEK, lep, globok, skoraj nov. drap barve, proda Kačič Vida. mo-distinja, Celovška cesta 67. 4335-5 BREJO KOZO prodam. Sneberje 55. 4313-5 RADIO, dobro ohranjen, naprodaj na Kongresnem trgu 15/1. desno. 4315-5 STROJE ZA STOLARNO: tračno žago (leseno ogrodje), stružno glavo za okrogle palice do 40 mm, vrtalno in brusilno napravo, proda Komisijska trgovina strojev Ilersič, Rimska cesta 13. Ljubljana. 4409-5 GARNITURO ia masivnega, temno maha go ni politi ranega orehovega lesa, se-stoječe iz dveh tapeciranih stolov, ene tapecirane klopi in mizice, prodam. Našli: v v ogl. odd SP. 4411-5 MLADO KRAVO, prodam. Podutiška. 24. Ljubljana. 4397-5 OKROG 100 kg JABOLK, debrih, prodam. Naslov v ogl. odd. 4398-5 GRAMOFON, zelo drbro ohranjen, jn 40 plošč v kaseti naprodaj. Rožna ulica št. 29/III. 4393-5 RADIO 5 cevni, zelo čist in močan glas, prodam. Jegličeva 15 4391-5 KNJIGO VEŠKI STISKALNICI, večjo ln manjšo ter druge knjigoveške potrebščine. prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. Poročevalca. 4407-5 PLETILNE STROJE: »Maja« okrogel za nogavice, pletilni stroj 8/80 in 8/50, pletilmi stroj (Achselschlcs) 12/60, navi-jalnj stroj na 6 vreten proda: Komisijska trg. strojev Ileršlč. Rimska cesta 13. 4408-5 JAVNA DRAŽBA najdemih predmetov bo 3. marca ob 8. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 4386-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK prodam. Ogled v ponedeljek popoldan. Celovška cesta št. 74. 4392-5 PLATNENI PRT, krasen, vezen z ucžarni, šest servjetov čn čajni servis, ženske gumaste škornje št. 36, prodam. Pred Škofijo 19/1-2. 4405-5 KUPIM ŠIVALNI STROJ »Singer« ali »Pfaf«, zelo dobro ohranjen ali skoraj nov, kupim. Pmudbe z navedbo cene na oglas, oddelek SP pod »Skoraj nov«. 3895-6 SKOBELNI STROJ. 400 do 800 m širine, kupimo. — Ponudbe na naslov: Feliks Stare, iesna industrija, pošta Radomlje. 4158-6 PLATNO ZA KAPNE, 7 m in 10 m klota ali svile za prešita odeje, kupim. Naslov pri podružnici SP v Kranju. 4151-6 FRIGIDAIRE, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod značko »Frigidaire«. 4116-6 BOLNIŠKI STOL, rabljen, dobro ohranjen. kupim nujno. Ponudbe na oglas, oddelek SP pod »Stol«. 4087-5 PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupimo takoj. Ponudbe z opisom in ceno »Litostroju«. Škofja Loka. 4196-6 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, nov ali dobro ohranjen, kupi Anton žužek. Kranj. Koroška 1. 4163-6 BLAGO ZA ŽIMNICE IN RJUHE, nove ali dobro ohranjene, kupim. Ponudbe oglaseim oddelku SP pod značko Posteljnima«. 4370-6 PIANINO, prvovrsten, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek SP pod značko 'Pianist«. 4345-6 POLJSKE TRAČNICE, 50 m, ter emajlirano banjo kupi Konjar, pošta Smlednik 46, Gor. 435+6 MOŠKO BLAGO ALI OBLEKO, temno, kupi Mlinar, Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/IU. 4371-6 BERKEL TEHTNICO, pisalni in računski stroj, kupimo. Ponudbe z navedbo čeme oglas, oddelku SP pod »Berkel«. 4373-6 KERAMIČNE PLOŠČICE in straniščno školjko kupi alt zamenja za umivalnik Rojina. Vodnikova 89, Ljubljana. 4418-6 KOPALNO KAD. letoželezno, kupim ali d3m protivrednost. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek SP pod značko »Brezhibna«. 4421-6 ŠTEDILNIK, drbro ohranjen, stoječ, srednje velik, kupi ali zamenja Omahen, Stari trg 1/1. 4423-6 VEČ ŽENSKIH SPALNIH SRAJC kupim, event, zamenjam za protivrednost. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek SP po-d »Kupim«. 4016-6 KLAVIRSKO HARMONIKO, nevo ali dobro ohranjeno, od 80 basov naprej, Z registri, kupim. — Ponudbe s točnim opisom in ceno na naslov: Ogorevc Gabriela. Brežina 66. pesta Brežice. 3951-6 ŠIVALNI STROJ Singer ali Pfaff, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod -Stroj«. 4179-6 ELEKTRIČNI ŠTEVEC, trofazni, nov ali rabljen, za 380 V od 5 AMP naprej, kupi lesna zadruga »Ljubljanski vrh« na Verdu. Došta Vrhnika. 4256-6 OTROŠKE FILME za projektor, 8 mm (Miki miška in slično) kupim. Naslov pri podružnici SP v Kranju. 4326-S RABLJENO OTOMANO ali divan, posteljno pregrinjalo, stare zavese in žimnice kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP ped »Rabljeno«. 4311-6 SREDNJE GOST GREBEN ZA KO SILNI-. CO kupi Juvan Matija. Domžale, L.iub-Ijansha cesta 34. 4297-6 KRATEK SUKNJIČ, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglas, oddelku SP. 4318-6 KOMISIJSKA TRGOVINA, Hinki- Priv-šek. Sv. Petra nas'p 29. piri Zmajskem mostu. tel. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: Ure budilke, stenske. ročne in žepne, razna glasbila, "posteljno perilo vseh vrst. elek. svetilke, likalnike in kuhalnike, kuhinjske tehtnice. razne servise, kavne, čajne in za liker, jedilni pribor, radijske aparate, pisalne. š:valne in vrtalne stroje, linolej, tekače, zavese, predp“stel inike. preerimjala. brisače, otročje žensko in meško perilo, moške in ženske obleke, dežne plašče. 4245-6 PISALNO MIZO. novo ali rabljeno- ter omaro po možnosti z več policami, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Hitr»-«. 4395-6 BELO ALI RUJAVO KOTENTNO za rjuhe. kupim. Ponudb pod »Kotenina« na ogl. odd. SP. 4399-6 KOSILNICO, kupim, novo ali dobro ohranjeno, najraje z žetno pripravo. — Naslov v ogl. odd SP 440C-6 DVE PREŠITI ODEJI ali blago, kupim. Ponudb« na ogl. odd. SP pod »Dobro blago n.« 4401-6 BEL ETAMIN, organdi ali žoržet, 2 m. kupim. Naslov v ogl. odd. 4385-6 TRI VOLNENE ODEJE — kamelja dlaka ter brokatno svilo in podlogo za 3 odeje, tudi posamezno. kupim. Ponudbe na ogl. <~dd. pod -Odeje«. 4387-6 BELE ČEVELJČKE št. 23. vidike ali nizke. kurim. Naslov v ogl. odd. 4390-6 UMETNOSTNE KNJIGE kupimo: Kunstwissenschaft, tudi posamezne zvezke. Propyläen. Kunstgeschichte. sledeče zvezde: Kunst des Ostens. Renaissance im Norden. Kupferstich. Kni.jžice od: Bibliothek für Kunst und Antiquariat-, Knjige od Handzeichnungen. Monografije različnih umetnikov: Bouchev. Watteau, Trngonard. Tiepolo, R. Camera itd. Umetnostne časopise: Belvedere. Ciceron. Pantheon. Weltkunst *n druge. Aukftjons kataloge. Monografije glasbenikov: Verdi, Schubert. Bach itd. Pogoj lepo ohranjeno! Ponndbe z naslovom knjige in ceno na ogl. odd. SP pod značko »Umetnostna knjiga«. 4333-6 ZAMENJAM ČRN VOLNEN ŽORŽET zamenjam za volneno blago za obleko, gladko, modro ali sivo. event, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek SP pod »Nujno 8«. 4317-7 BLAGAJNO, veliko, lepo ohranjeno, zamenjam za dober pisalni stroj. Lapajne, Rajhenburg. 4382-7 NEPREMIČNINE VEČ NEPREMIČNIN ugodno proda »Realiteta« Prešernova 54/1. 4379-8 ZAMENJAM OBRTNO HIŠO na deželi za parcelo v Ljubljani ali za pohištvo. Ponudbe oglas, oddelku SP pod značko »Ugodno I«. 4358-8 HIŠO, primemo za stanovanje in obrt, kupim do vsrte 800.000 din. Ponudite SP -pod značko »Ljubljana«. 4425-8 VILO v Ljubljani, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod značko »Večji znesek«. 4289-8 VISOKOPRITLIČNO HIŠO pri Sv. Križu in na Viču, pritlično na Ježici, vtsoko-pritlično z gospodarskim poslopjem cb glavni cesti, enonadstropno z gostilno, enonadstropno s pekarijo, vse v Ljubljani. proda Zajec, Tavčarjeva 10. 429+3 HIŠICO s samskim stanovanjem, lahko še neizdelano, od. šk. Loke do Št. Vida, ednasno Tacna, kupim. Naslov v ogl. oddelku SP. 4416-8 VILO s 1200 m5 vrta na Mirju in vilo na Kodeljevem proda Zajec Andrej, Tavčarjeva 10. 4291-8 TRGOVSKO HIŠO, dvonadstropno, dve-in trinadstdcpirr> stanovanjsko v Ljubljani. proda Zajec, Tavčarjeva 10. 4292-8 V NAJEM V NAJEM ODDAM 6000 m1* NJIVE v bližini Sv. Krža. Informacue v Det-t-lovi ulici 4, Bež.grad. 4296-9 SOBE — STANOVANJA OPREMLJENO SOBO oddam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 4327-10 PRAZNO SOBO išče vdova s pokojnino, večinoma odsotna. Ponudbe na c glasni oddelek SP pod »Nujno 4«. 4330-10 NOVINARKA, mirna, ves dan odsotna, išče opremljeno sobo s posebnLm vhodi-m. brez perila in postrežbe, najraje v centru ali neposredni bližini. Nasiov v oglas, oddelku SP. 4331-10 OPREMLJENO SOBO v bližini centra išče soliden tovariš, ki ma lastno perilo. Plača dobro in trčno. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »Soliden 10«. 4380-10 PRAZNO SOBO ALI GARSONIERO iščem v centru Ljubljane za 15. marec. — P -nud.be ra oglasni oddelek SP pod šifro »Garsoniera«. 4348-10 ENOSOBNO STANOVANJE blizu centra s kopalnico in pliinirm zamenjam za dvosobno s kabinetom. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek SP pod šifro »številna družina«. 4349-10 ŠTIRISOBNO STANOVANJE zamenjani za dvosobno. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »šent-peterski okraj«. 4372-10 PRAZNO SOBO išče samostojna vdova. Ponudbe oglas, oddelku SP pod značko »Mirna« 4356-10 DVOSOBNO STANOVANJE v centru, zamenjam takoj s stanovanjem v območju Ljubljane. Naslov v oglas, oddelku SP. 4415-10 2 PRAZNI SOBI. 1 sobo in kabinet s souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod značko »Pomoč v gosta: dinj st vu « 4420-10 TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, v Celju, zamenjam za enako v Ljubljani ozir. okolici ob tramvajski progi. — Ponudbe na ogl. oddelek SP pod šifro »666«. 4203-10 ENOSOBNO STANOVANJE iščem v mestu. Naslov v oglas, oddelku SP. 4288-10 PRAZNO SOBO sčeta mla.iša zakonca. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Soba«. 4286-10 PRAZNO SOBO v bližini remize do št. Vida. iščem. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Remiza«. 4304-10 PRAZNO SOBO v centru oddam dvema, solidnima osebama. Naslov in podatke na oglasni oddeie^ SP pod značko »Solidna«. 4303-10 SOBICO, lepo, zračno, v bližini centra, zamenjam za večjo v Ljubljani!. — F:-rudibe na oglasni oddelek SP pod šifro »Zračna«. 4310-10 ŠOBO oddam akademiku-inštruktorju. — Porudbe na ogl. oddelek SP pod š fro Resen«. 4299-10 SOBO za a,pril in sicer v bližini centra, iščem. Pogoji po dogovoru. Naslov v ogl. odd, SP. 4406-10 MLADA ZAKONCA iščeta prazno s‘bo z uporabo kuhinje. Naslov v ogl. oddelku Slov. Poročevalca. 4384-10 Radijske aparate dobite najugodneje pri „CROATIA“ Sprejemamo popravila ZAGREB, Štrosmajerov trg 8 OPREMLJENO SOBO. po možnosti v centru Ljubljane, iščeta solidni; sostanovalk1. P nudbe na oglasni odisiek SP pod značko Uradnici« 4316-10 DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom v enestanovanjski hiši zamenjam Za dvosobno s kabinetom od ši.ške do Št. Vida. F nudbe na ogl. odd Slov. Por. pod DD«. 4402-10 PRAZNO SOBO ali opremljeno išče samska tov., lahko tudi brez perila. n.ij-raje v centru ali bližini. F:nudbe na ogl. odd. SP pod Prazna-.. 4403-10 DVOSOBNO STANOVANJE, moderno, zamenjam z železničarjem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »železniški Fond«. 4394-10 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO z oskrbo išče starejši upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »April, ma; . 4267-10 RAZNO UGLAŠEVALEC glasovir jev J u r a s e k. Zrinjskega 7/II, telefon 39-23. S. P. 2-14 TRGOVEC V ZAGREBU (pisama, telefon, Slovenec) išče zastopstvo interesov — nakup, prdaja, intervencije, poročila — večje tvornice ali zavoda. Ponudbe na: Zagreb 6. pretinac 83 4186-14 OBVEŠČAM CENJ. ODJEMALCE, da sem preselil svojo obrt 'z Radovljice v Brežice ter se še nadalje najtopleje priporočam. Stravnik Aloja; j, izdelovanje torbic, ženskih pasov in noramn e iz usnjenih odrezkov Brežice. Predmestje št 23. 4351-14 V PETEK JE BIL NA DOMOBRANSKI C. pred Javornikom, okoli 13. ure izgubljen nov dežnik. Poznanega najditelja ■piresm. da ga odda v blagajni Slov. poročevalca. 4431-14 HOČEVAR FRANC. ZG. HRUŠICA št. 3, p. d. pri Pogačarju. rma plemenskega žrebca za plemer tev kobil. 4261-14 OBVESTILO! STAVBNA ZADRUGA KREKOV DOM« NA KODELJEVEM V LJUBLJANI. r. z. z o. j., poziva ase upn:ke. da prijavijo srnje terjatve do 12. marca 1947 likvidatorju Burkoljcu Aloj rt ju, žel. uradniku v pok.. Ljubljana. Povšetova ulica 72. 4301-14 AKTOVKO S KNJIGAMI, k-; jr. je v četrtek popoldne vzel v gostilni Sckol« na. videz dobro znamr in. opazovani moški. naj takoj vrne. ker bo v nasprotnem primeru kazensko zasledovan 14 V SOBOTO ZVEČER SEM IZGUBILA vclnero ruto. Najditelja presim. da jo proti nagradi vrne v oglasnem oddelku SP. 4306-14 POIZVEDBE VSE BORCE TOMŠIČEVE BRIGADE. 2. četa, 3. bataljon prosim, če je komu kaj znano o Toni Medle, rojen- 26. XI. 1921, Tolsti Vrh 23, šla, v partizane 5. maja. padla 18. IV. 1943. Kdor ve kaj o grobu, naj sporoči njeni; sestr Nežki Medile. Notranje Gorice 8, p. Brezovica pri Ljubljani. 4389-15 + f Dotrpel je v visoki starosti 81 let naš dobri mož, skrbni Vsem prijateljem in znancem oče in stari oče sporočamo žalostno vest, da MATIJA je dne 10. februarja 1947 preminul naš dobri in skrbni oče ČERNE STAREJŠI Inž. FRANC | Pogreb dragega pokojnika ČERVINKA i bo v nedeljo ob 16. uri na ravnatelj šentjanškega rudni- is mestnem pokopališču v Kranju. ka v pokoju. Kranj, Ljubljana, Radeče, Naj počiva v miru! — Blag- 28. februarja 1947. mu spomin! Žalujoči: Fragant, Trebnje, 26. febru- žena Marija roj. Švelc, sinova arija 1947. Matija, Franjo, hčeri Mira, Krista, zeta dr. Kranjc, Varl, ŽALUJOČI RODBINI veterinar, vnuki in vnukinje Inž. Cervinka Dr. Pavlin ter ostalo sorodstvo g + + H Gospodarju življenja in j smrti je odšel po zasluženo plačilo na prvo soboto v marcu preč. gospod Po težki bolezni nas je zapustila v 34. letu starosti naša ljubljena žena; zlata mamica, sestra, teta, svakinja, snaha, FRANC nečakinja KRUMPESTAR Marija Žumer konzistorialni jn duhovni svet. ROJ. SVETINA nik, dolgoletni župnik pri Sv. Gregorju. Na zadnji pots jo bomo spremili 2. marca 1947 ob 16. Pogreb zaslužnega duhovni- uri izpred hiše žalosti, Spod. ka bo v ponedeljek, 3. marca Gorje št. 145, na pokopališče ob 10. uri pri Sv. Gregorju. Zg. Gorje. Duhovnim sobratom in ver- Sp. Gorje, Bled, Ljubljana, Koroška Bela, 28. febr. 1947. nikom ga priporočamo v molitev. Sv. Gregor — Velike Lašče, žalujoči: 1. marca 1947. mož Janez, hčerka Metka, sin Janezek, družine Soklič, Rih- JAKOB RAMOVŠ, prodekan, taršič, Lunder, Svetina in osta- v imenu dekanijske duhovščine lo sorodstvo. Vanda Vasilevskaja; 70 Zasužnjena zemlja »Kaj ne veš? Prejšnji teden je prišel uradnik, ki odmerja davek na trgovine. Našel je na polovico prerezan zavojček tobaka, Ruzja ga je skrila v lonček na polici, toda zavohal ga je. Dvajset zlotov so morali plačati. Pa čemu ne bi rezali? Kdo bo kupil cel zavojček?« »Lepe denarce so plačali ...« »Že lahko...« »Znajo oni! Če crkne komu svinja, mu plačajo nekaj grošev, sami pa v mestu prodajajo meso in klobase kakor od zdrave svinje...« »Drugače vendar niso mogli obogateti, kakor tako.« »Stara te pri meri vedno ogoljufa, če ne gledaš...« »Za pogorelce pa so le dali...« »Saj niso mogli drugače. Vsi dajejo ...« V resnici so vsi dajali. Stara Lisina je prinesla kokoš, Zahar-čukovi prašička. Celo najrevnejši so dajali. Ana je prišla iz svojega skednja in položila na voz otroško srajčko: »Morda bo prišla prav ...« »Pa še kako, saj so vsi goli in bosi...« Stala je s sinčkom v naročju. Za trenutek so se v Vincenca, ki je sedel na vozu, uprle njene velike sive oči, a se spet povesile na malo glavico na prsih. Z obrazom Madone, v zapranem obledelem krilu, vitka, resna, vsa mirna se je počasi vrnila. Vincenc je odtrgal pogled od nje, ker je opazil, da ga ženske napeto ogledujejo, in začel zavezovati vrečo z zrnjem. Do večera so zbirali, zjutraj pa, bilo je še temno, je zbudilo učitelja trkanje na okno. Bil je župan iz Bržegov. Skupaj sta se odpeljala na železniško postajo. V hladnem jutranjem mraku sta se dolgo vozila po rosnih travnikih, skozi brezove gaje, kjer so visele veje nizko nad cesto. Daleč, daleč se je razprostirala zelena ravnina, rahlo valujoča v položnih, s timijanom poraslih gričih, biserno se je svetila reka; po travnikih so se kakor temne oči odpirali ribniki, kakor da so se pravkar zbudili iz nočnega sna in še topijo zlato zvezd. Škrjančki so žvrgoleli, v smrekah so ščebetali ptiči, iz voda so se dvigale divje race in poletele visoko nad gozdom. Kakor vselej zjutraj, zvečer, ob žgočih opoldnevih, je prevzelo Vincenca navdušenje nad lepoto te zelene, sinje, zlate, od ptičjih pesmi zveneče, po rožah duhteče, s tenkimi brezovimi vejami preprežene, v senco smrek zastrte zemlje. Župan je sedel molče. Fant je udaril konja, toda Vincenc je pozabil na njih prisotnost. »Kako lepo je tukaj!« Roman je pljunil. »Kaj naj bi bilo lepega? Sam pesek in pesek! Če pa že ni pesek, je močvirje. To ni nobeno življenje, saj skrbiš le za to, da bi se prehranil vsaj toliko, da bi ne crknil od lakote. Ali se iz tega peska da kaj izžeti? Izvleči kaj iz močvirja? Nič! V Pomo-rju, da, tam je lepo! Sama polja, polja, pšenica je skoraj tako visoka kakor človek, vsaka ped zemlje je posejana, ceste so dobre, hiše so še lepše, kakor je Stefanovičeva pri vas v Kalinah. Tam je v resnici lepo... Tudi v Ostrženju ni slabo... Toda tukaj?--------« S širokim zamahom roke je prezirljivo pokazal na zelenje brez, od timijana vijoličaste gričke, na smaragdno zelene močvirne travnike, po katerih so se potikale štorklje. »Če bi osušili ta močvirja, pognojili pesek, kakor je storil grof, potem bi morda bilo še kaj koristi od tega. Toda kmet tega ne bo zmogel, kje le!« Pokazale so se ozke proge kmečkih njiv, temnozeleni pravokotniki krompirja, redko, slabo proso. »To je Gruškovo. Zdaj ni več daleč do postaje.« »Krompir dobro kaže.« »Eh, kje pa — ves je piškav. Ljudje se veselijo, da je krompir lep, če ga pogledaš z vrha, kopati pa se ga vsakdo boji. Pri nas so po požaru ženske začele kopati krompir po vrtovih, mislile so, da bodo našle že kar pečenega. Pa ni bilo nič! Droben je ko oreh, ah pa še bolj. Tu, v Groškovu, je še slabše kakor v drugih vaseh...« »Je slaba zemlja?« Rokopise eprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljano* Knafljeva ulica St 5/H. Telefon uredništva ln uprave St, 55-22 de 55-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, -fc Glavni urednik Lev Modi«.