p°«n n* plačana v gotovi*	Maribor,	sreda	27.	novembra	1935	■««	2*70	(mo	ix	xwq
• u^istuaa
MARIBORSKI
Cene 1 Din
VECERNEK
izhaja razen nadalje la praznikov vaak dan ob 14. uri / Valja meaaCno prejeman	i
v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglaal po oenlku / Oglate	7®
sprejema tudi o^toani oddelek ..Jutra" v Ljubljani r Poitnl čekovni račun It. 11.408
uredništvo in upreva: Maribor, Gosposka ul.	Caielon uredniitva 3440. uprave 34M	1T>ljV	'
tlUl K/l
Popoln poraz italijanske \m vojske
Abesinci so s splošno ofenzivo na lužnem bojiScu vrgli fete generala Graziania iz Ogadna - Ita&i ani so se umaknili celo »od Ualual - Priprave za abesinski vpad v italijansko Somallfo - Obupen položaj Italijanov tudi na severu
Grazianijev umik.
LONDON, 27. novembra. Po italijanskih poročilih dežufe na južnem abesinskem bojišču neprestano dalje in so tla postala tako zamočvirjena, da so vsake vojne operacije postale nemogoče. Da bi se fronta, ki je bila doslej preveč raztegnjena in neizravnana, skrajšala in izravnala, je general Grazziani odredil umik italijanske vojske z nekaterih položajev. Na novih položajih bo preskrbo-vanje čet z municijo in hrano lažje mogoče, kakor je bilo doslej. Ako se bo deževje nadaljevalo, bodo italijanske čete najbrže umaknjene na svoje izhodne položaje ob somalsko-abesinski meji in se bodo pri tem pričele nove pospešene operacije šele takrat, ko nastopi suha doba.
Abesinska ofenziva.
LONDON, 27. novembra. O umiku italijanskih čet na južnem bojišču so se iz-vedeie sledeče podrobnosti:	Abesinska
vojska, ki je prodrla na črto Gorahej in Sasabaneh, nadaljuje zasledovanje umikajočih se italijanskih čet. Abesinci so ohrabreni po dosedanjih uspehih in obisku cesarja na južni fronti pričeli veliko ofenzivo. ki je dosegla že doslej velik uspeh. Italijanske čete so bile po hudih bojih vržene na vsej fronti iz svojih postojank 'n se v neredu umikajo. Abesinske čete so znova osvojile tudi že Gerlogubi in s-o usmerjene proti Ualualu. Italijanske • čete, ki se zaradi vremena in abesinske ; Ofenzive ne morejo vzdržati, se umikajo i fa Ualual, torej še dalje. kakor so bile «-ilijanske postojanke v prvih dneh voj-»e. Italijani so imeli v zadnjih bojih tako velike izgube, da so njihove čete docela Zbegane. Abesinci so pri tej ofenzivi za-MenHi ogromne množine orožja, tnuni-ciie in živil.
Na meji Somalije.
LONDON. 27. novembra. Čete rasa &Gste, ki operira na jugozahodu južne fronte, so dosegle staro mejo med Abe-5inljo in italijansko Somalijo ter se pripravljajo na vpad v Somalijo, da bi tako Prisilile italijanske čete, da popolnoma izpraznijo vse abesinsko ozemlje. Ako se akcija posreči, grozi Italijanom popol-n° uničenje in nevarnost, da zasedejo ^besinci znatne predele italijanske Somalije. Cilj abesinskega prodiranja bi bil ^ tem primeru Mogf>disk, glavno mesto telijanske Somalije.
Ves Ogaden očiščen
, ADlS ABEBA, 27. novembra. Ras Na-'*>u brzojavlja negušu z južne fronte, da e njegovim četam ni posrečilo le zavzeti '°raheia in Gerlogubija ter Ananala. am-tudi povsod poraziti Italijane in jih ' velikimi izgubami gnati dalje. Italijan-.p čete se zbirajo sedaj jugovzhodno od j:a,uala. S tem je ves Ogaden očiščen od plljanskih čet. Na jugozahodu pa zasle-'ie ras Desta poražene in bežeče Itali-in jim povzroča ogromne izgube.
pričela velika bitka med četami rasa Se-juma in italijanskimi četami. Bitka je trajala ves dan in po italijanskih poročilih nje izid še ni znan. Sicer se pa Italijani pripravljajo na severu na novo ofenzivo, ki se bo pričela čim prispe na fronto maršal Badoglio, ki je že včeraj prispel v Masauo, od koder se bo takoj podal v Asmaro in nato najbrže v Makalo.
Propadanje Italijanov
LONDON, 27. novembra. Reuter poroča: Po katastrofi, ki so jo doživeli Italijani na }užni fronti s tem, da so izgubili celo Ualual in so se umaknili celo pod izhodišče ob začetku vojne, pripravljajo Abesinci ofenzivo tudi na severu. Italijani trpe na jugu zaradi dežja in malarije, na severu pa zaradi silne vročine. Vojaki cepajo kot muhe zaradi žeje, slabo prehrane in epidemičnih bolezni. Tudi italijansko vojno vodstvo ne taji, da italijanske čete niso več sposobne za vstop v boj in so docela demoralizirane. Največjo skrb pa povzročajo Italijanom 200.000 moderno oboroženih Abesincev.; askarji, ki hočejo v boje le skupaj s če-Na področju Tembjena se je pa včeraj; tami iz Italije.
italijansko poročilo.
RIM, 27. novembra. Italijanska poročila iz vzhodne Afrike priznavajo, da se vrši na južni fronti izravnavanje fronte s strateškim umikom z nekaterih posto-iank. Na drugi strani pa poročajo o spopadih na severovzhodu južnega bojišča, kjer so italijanske čete odbile abesinski napad in Abesince pregnale. O drugi bitki poročajo, da se je bila ob reki Vebe Ge-stri, 100 km severnovzhodno od Dola. Italijanske čete so nepričakovano napadle abesinske oddelke in jih po večurnih bojih premagale. Na bojišču je obležalo 100 Abesincev, med njimi sta tudi dva poglavarja. Italijani so zaplenili 50 pušk in večje skladišče municije.
Novi boji na severu.
ASMARA, 27. novembra. Italijanska letala so ugotovila, da se zbirajo na ozemlju južno od reke Takaze in mesta Makale vedno večje abesinske čete. V Desiji in severno od nje je zbranih okoli
Anglija ©stane nepopust!m»a
Nova Lavalova posredovalna akcija in italijanske zahteve za sklenitev miru
LONDON, 27. novembra Tukajšnji; Na severu pa bi dobila Italija doslej za-listi poročajo, da pripravlja Laval novo sedeno ozemlje v Tigreji. To bi se lahko posredovalno akcijo, katere namen bi bil v glavnem preprečiti poostritev sankcij.
Po teh vesteh se kaže v Italiji vedno večja pripravljenost za sporazum. Italija bi v tem primeru ustavila vsako na-dalnje prodiranje v Abesinijo. Njene zahteve za sklenitev miru bi bile v glavnem: zveza med Eritrejo in Somalijo ter posest Danakila in Ogadna s Hararjein.
zgodilo tudi v obliki mandata Italiji s strani Društva narodov. Nasprotno je pa dejanski položaj tak, da napetost med 14 ali jo in Anglijo ni popustila, ampak se je še povečala. Anglija ne namerava pristati na nobeno diplomatsko kupčijo, ampak bo svoje stališče napram Italiji še poostrila. Italijanski predlogi so za Anglijo slejkoprej docela nesprejemljivi.
Učinki sankcij proti Italiji
Zaradi sedanjih sankcij se Italija lahko še dolgo vojskuje z Abesinijo
MARIBOR, 27. novembra. V ponedeljek, dne 18. t. m. so se po sklopili Društva narodov in načrtu koordinacijskega odbora pričele izvajati finančno ter gospodarske sankcije proti Italiji. Že dejstvo samo, da se je Društvo narodov naposled res odločilo za praktično izvajanje teh svojih kazenskih ukrepov proti evropski velesili, nam dokazuje, da v tem primeru ne gre zgolj za teoretično ali moralno, ampak za resno in neizprosno •akcijo. Obenem nam pa to dokazuje tudi. da Anglija, ki stoji v prvi vrsti za sankcijami. ne misli popustiti v italijansko-abesinskem konfliktu. Mnenje, da gre Angliji in Društvu narodov samo za komedijo, se je izkazalo kot napačno, 18. november nas je temeljito poučil o nasprotnem.
Veliko pa je seveda vprašanje, kakšen *.fekt lahko dosežejo sankcije proti Italiji v sedanji obliki in ob sedanjem izva-
janju s strani posameznih članic Društva narodov in držav, ki v ženevski inštituciji niso včlanjene? Tu je treba že takoj odgovoriti, da dne 18. t. m. uvedene sankcije še nikakor niso take, da bi mogle v doslednem času prisiliti Italijo, da bi opustila vojno proti Abesiniji. Upoštevati moramo, da se te sankcije še ne nanašajo na uvoz in izvoz tistega blaga, ki je Italiji neobliodno potreben za vojskovanje in da sankcij tudi ne izvajajo vse države.
Pred vsem je pokazalo Društvo narodov veliko slabost napram Avstriji, Madžarski iti Albaniji, ki so odpovedale pokorščino. Te tri države trgujejo t Ita-
*nakem obsegu narasel tudi izvoz v Italijo Igra je tu povsem jasna. Mnoge države, ki sicer izvajajo sankcije ir. ne trgujejo z Italijo direktno, trgujejo indirektno preko omenjenih treh držav. Od držav, ki niso članice D. n., »o se pa izvajanjem sankcij vsaj deloma pridružile edino Združene države. Nemčija, Japonska in Brazilija trgujejo z Italijo dalje in skušajo položaj celo do skrajnosti izkoristiti za svoje kupčije.
Italija si zaradi tega lahko nabavlja skoraj vse potrebno, samo po potili, ki so zamudna in draga. Plačevati mora vse uvoženo blago vsaj za tretjino dražje ko prej in večinoma v gotovini, v kolikor ne sre za direktne produkte Avstrije, Madžarske in Albanije. Večji in mnogo občutnejši je pa udarec, ki so ga zadale sankcije italijanskemu izvozu. Ta je skoraj docela zastal in če bi izvajanje sankcij trajalo več časa, doživi italijanska izvozna trgovina lahko nepopravljivo katastrofo. Vendar, kakor rečeno, zaradi teh sankcij Italija še ne bo tako kmaiu prisiljena likvidirati svojo vzliodno-afri-ško vojno akcijo. K temu bi jo pa prisilila raztegnitev sankcij na premog, nafto in kovine, kakor predlaga sedaj Anglija, a se temu zelo odločno upira zlasti Francija. Ako se kljub temu razširijo sankcije tudi na to področ.te, postane za Italijane vojskovanje v Afriki nemogoče lahko že v zelo doglednem času.
BEG ZLATA IZ FRANCIJE.
PARIZ, 27. novembra. V zadnjih dneh
izgubila francoska Narodna banka še nadaljnjega zlata za 400 milijonov frankov. Zlato je bilo kupljeno v glavnem na račun Amerike. Pojav je docela naraven, ker jemljejo zaradi padcev na ameriških borzah ameriški kapitalisti vedno večje depoje iz Francije, da jih uporabijo na ameriških tržiščih.
NOVA AKCIJA KITAJSKE.
NANKING, 27. novembra. Nankinška vlada se je odločila za energične ukrepe proti separatističnemu gibanju na severnem Kitajskem. Guverner Hopeja, ki je proglasil samostojnost te pokrajine, ie bil odstavljen in imenovan na njegovo mesto zaupnik vlade z naročilom, da zatre vsa separatistična stremljenja, ki so ludi v nasprotju z ogromno večino prebivalstva. Pričakuje se, da bo v kratkem separatistično gibanje likvidirano
LIDŽ JEASU UMRL.
AD1S ABEBA. 27. novembra. Uradno se poroča, da >e v internaciji, v kateri je bil več let, umrl za paralizo bivši abesinski cesar Lidž Jeasu.
Ha totišcu dmwm pdtiike
—Tammmmmmmmmmamammmmmmmmmmmsmmaam
Casniške gredice
Kredit za zaupne izdatke. »Slovenski Gospodar« poroča: »Kredit za izredne zaupne izdatke, predviden v rednem proračunu predsedstva vlade, se bo uporabljal po odredbah ministrskega predsednika in ni podvržen nadzorstvu glavne kontrole.«
Papež }e imenoval 20 novih kardinalov. V »Slovenskem Gospodarju« beremo: »Med novoimenovanimi kardinali
lijo dalje kakor pred 18. t. m., mimo tega j je 14 Italijanov, 1 Čeh, in sicer praški
nadškof dr. Kaspar, dva Francoza, eden Španec, eden Argentinec in eden Irec. Mesto angleškega kardinala še ni bilo zasedeno.« (T-udi. ju ero sl o \ n v v- ne.
so pa postale tudi posrednice med nekaterimi sankcije izvajajočimi državami in Italijo. Jasna tajnost je. da je uvoz v Avstrijo, Madžarsko in Albanijo po 18. t. m. silno narasel, qhenem je pa v Op. ur.)
timi mdomim
odpustimoI Ne prizanesimo! Ne pozabimo!
Odprto pismo izkušenega nacionalnega borca in starega naročnika našega lista
Prejeli smo:
Velecenjeni gospod glavi urednik! Resni in liudi so časi, ki jih preživljamo. Naš človek zasluži komaj toliko, da more za silo preživljati sebe in svojo
celoti nalaga narodna dolžnost, objavili v Vašem cenjenem listu hud primer žalitve našega narodnega čuta.
V našem obmejnem Mariboru, ki je že precej prekvašer. in prečiščen se pod
družino. V tej zaskrbljenosti gre mimo ; krinko državljanske firme zgodi, mars*-
njega marsikatera bolečina v grenko pozabljenje. Sedanji čas terja odločilnih besed, terja hudih bojev za pravice vsakega posameznika in vsega našega delovnega in produktivnega naroda. Vsi, ki trpimo in-smo pripadniki našega malega
kaj. Naša nacionalna javnost pa marsiče-sar ne izve, zlasti pa ne, kako se tolerirajo mnogi podvigi hudih in najhujših nasprotnikov vsega kar je slovensko, kar ie jugoslovansko. Nekaj let je naš nacionalni Maribor redil na svojih prsih Nemško-
naroda, se predobro zavedamo, da je naš i švabsko kulturno zvezo, ki je zastrup narod kakor družina, ki nas druži v ljaja naš mladi rod. Petnajst let je bilo enoto, od katere imamo dolžnosti do potrebnih, da se je porušila v sloven-sodclovanja za splošni blagor in razvoj, skem Mariboru nemška požarna brarn-od ka ere imamo tudi koristi in pravice, ba. Koliko drugih v nebo vpijočih krivic Kot pripadniki naroda imamo torej pra- 1 pa mora še danes prenašati naš nacio-vico, da javno in odkrito povemo, kaj nalni živelj! Temu pa je v veliki meri
nas boli, kaj nas ponižuje in žali v našem narodnem življenju.
Govoriti in pisati o nacionalnih problemih po J 7. letih našega narodnega osvo-bojenja v takšni obliki je sramota. Toda zgodijo se v naši nacionalni, družbi včasih tako veliki in smrtni grehi, da ne bi smeli ostati pod sporedim pečatom današnje prizanesljivosti, popustljiyosti in naše velikodušnosti. Za take grehe hi morala zvedeti vsa naša nacionalna javnost, ki bi bila edina pravi in pravičen sodnik za presojo.
Velecenjeni glavni urednik! Sami v Vašem listu naglašate, da je edini sloveli ski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti, in da že to preprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo skrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo.
Te začrtane smeri ste se doslej vedno držali. Bičali ste vse, kar je poniževalo in žalilo naš narodni čut, naše narodno življenje. Zato upravičeno pričakujem od Vas kot Vaš stari naročnik, da boste že z ozirom na nacionalno smer in pa z ozirom na pravice, ki jih posameznikom in
kriva naša odpustlj.vost. naša prizanesljivost, naša pozabljivost.
Mi ne smemo odpuščati, ne prizanašati in ne pozabljati. Mi ne smemo odpustiti, prizanesti in ne pozabiti takih ljudi, ki so v prejšnjih časili in po prevratu bruhali ogenj in žveplo na naš trpeči narod in njegove svetinje. Mi ne smemo odpustiti in pozabiti slabotnežev, ki so odpadli ir. vohunili ter denuncirali naše ljudi avstrijskim oblastem. Mi nc smemo odpustiti in pozabiti na take, ki so v časih, ko je naš hrabri general Maister reševal s krvjo naš Maribor in slovensko Podravje, pljuvali našemu ljudstvu v obraz in kričali: »Abzug Mals er! Abzug win-dische Bauerntrotteln!, kakor so to jasno in točno takrat ožigosale »Male novice«
v	svoji J. številki, ki jili je urejeval sedanji podžupan slovenskega Maribora g. Franjo Žcbot in kUjih še danes hrar.i Študijska knjižnica.
Ne mi, niti naše oblasti bi ua take ljudi ne smele pozabiti. Še manj pa bi smeli taki ljudje dobivati koncesije za gostilniško obrt, kakor se je to zgodilo te dni v našem nacionalnem Mariboru.
Sakois&e
Letošnjo zimo bodo na Pohorju velike sokolske smuške tekme
Poziv vsem smučarjem Sokolom in vsem sokolskim edinkam
Po sklepu T. O. Zveze Sokola Kraljevine Jugoslavije bodo smuške tekme za prvenstvo SKJ v letu 1936 r.a Pohorju. — Izvedba tekem je poverjena mariborski sokolski župi.
Ker se vršijo tekme prvič v večjem mestu, kjer je sinučarstvo radi ugodnih snežnih razmer še posebno močno razvito in šteje na tisoče pristašev, je treba,
da naše Sokolstvo pri tej priliki manifestira vso svojo moč, disciplino in razvoj tudi v tej panogi. Ne samo, da je dolžnost vseh sokolskih tekmovalcev in tekmovalk, da se udeležijo te vsakoletne edine smuške prireditve Zveze SKJ in se vestno na njo pripravijo, marveč naj pohitijo ob tej priliki v Maribor iti na Pohorje vsi zavedni sokolski smučarji in ' j a 1 c e v
smučarke. Letošnje smuške tekme Zveze SKJ naj bodo obenem prvi zlet sokolskih smučarjev, ki naj pokaže, da je sokolska smučarska armada mogočna tudi po številu.
Smuške tekme so določene na dneve 31. I. do 2. 11. 1936. V petek 31. I. popoldne je predvidena tekma na daljavo v okolici Maribora (člani 18 km, članice S km), v soboto 1. TI. dopoldne vzpon na ' Pohorje k Ruški koči (1250 m, 3 ure), popoldne tekma v smuku (člani 5 km, članice 2 km). sestop v Ruše, povratek v Maribor. , V nedeljo 2. II. dopoldne odmor, popoldne tekma v smuških skokih na skakalnici na vznožju Pohorja pri Mariboru, zvečer pozdravni večer.
Prireditveni odbor je že zaprosil Ministrstvo saobradaja za čim večje vozne 'ugodnosti v Maribor in nazaj. Za udeležence bo preskrbljeno za prenočišča, po možnosti brezplačno ji: za ceneno prehrano. Po tekmi bodo organizirani izleti na zapadno Pohorje s krasnimi smuškimi progami,in tereni. Za tekme bo izdal prireditveni odbor velik propagandni letak, izšla pa bo tudi propagandna revija z opisom in slikami tekmovalnih prog in Pohorja ter posebej seznam prijavljenih tekmovalcev., spomin na prireditev bo kovinski sokolski smučarski znak, ki ga bodo. smučarji lahko trajno nosili.
Podrobnejša navodila bodo izšla v okrožnicah in v »Sokolskem glasniku«, kjer bo uvedena za te tekme stalna rubrika. Prireditveni odbor prosi vse edini-ce. da po svojih smučarskih referentih in odsekih seznanijo z vsebino tega poziva vse sokolske smučarje in smučarke in s svoje strani store vse za čim častnejšo udeležbo.
Sokoli-smučarji! Pripravljajte se že sedaj na naše velike dneve, na smuške tekme Zveze SKJ, ki se naj razvijejo v prvi zlet Sokolov-smučarjev. Štedite že sedaj, da se boste lahko vsi udeležili te manifestacije sokolskega smučarstva. Ne zamudite prilike, da obiščete Pohorje po-' zimi in si ogledate pohorske zimske krasote. V dneh 31. I. do 2. II. 1936 vsi v Maribor! Zdravo!
Spremembe pri O UZD.
Z odlokom z dne 23. nov. 1935 je minister za telesno vzgojo Mirko Komne-j novič razrešil dolžnosti dosedanje člane ravnateljstva in nadzornega odbora pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev kakor tudi njih namestnike ter so s tem odlokom postavljeni: Ravnateljstvo: Iz vrst delodajalcev; Kremžar Franc, časnikar in posestnik iz Most, Jeglič Franc, ravnatelj tvrdke »Zmaj« v Ljubljani, Turk Matko, stavbenik iz Ljubljane, Gašperšič Jože, ravnatelj Žebljar-ske zadruge, Gologranc Konrad, stavbenik iz Celja, Klanjšek Franc, trgovec iz Maribora. — Iz vrst delojemalcev: Majeršič Janez, zadružni poslovodja, Kukoviča Franc, skladiščnik iz Ljubljane, Rozman Peter, strokovni tajnik v Čreii pri Slivnici, Žumer Srečko, strojni stavec iz Ljubljane, Galof Albin iz Ljubljane, Jakomin Lovro, strokovni tajnik iz Litije. — Namestniki: Iz vrst deloda-Resman Vinko, posestnik iz
Mariborčani v Benetkah
Bodi vse to zapisano za onega, ki bo v dobi naših pravnukov baševal v mariborskem muzeju in s toliko važnostjo brskal po naši zgodovini, kakor sedaj brskajo v davnini radi »važnih« ugotovitev, kako smo živeli mi, njih pradedje.
šlo nas je torej Mariborčanov za poln avtobus v Benetke; za arhitekta in za sebe vem, da zaradi Tizianove razstave. Za druge pa ne vem; nekaj jih je že šlo zato, da bi lahko potem rekli, da so že bili v Benetkah, ali da bi videli Most vzdihujočih, ali da bi si kupili dežnik ali klobuk. Začelo se je res z vzdihovanjem po cesti, ki bo uvrščena kmalu med evropska čuda, češ, po kaki cesti znajo pri nas z avtomobili voziti! »p0 cesti« je slabo rečeno: zbirki kotanj, lukenj, žlebov, pragov, kamenja. Kmalu bo za avtomobilske nesreče postajala kriva država, če ne bodo poprej prepovedali prometa po nji. Celi r.aš avtobus se bo gotovo škodoželjno veselil takih stvari. Med Slovensko Bistrico in Konjicami si
tam ustvarila strugo, ki se vijuga po vsem cestišču. Ker smo že pri cestah: V Italiji pa široke, asfaltne, da se svetijo ko polikane, ob straneh na 5 m razdalje nizki, beli stebri, črnopasasti, pod pasom vdelano reflektorno steklo, da se luč od žarometa odbije v njem in žari od teh stebričev'kakor električna žarnica. Enako vsa varnostna znamenja ob cesti.
Na naši strani tu in tam mrk graničar ali financar. na laški strar.i kar mrgoli vojaštva. Vojašnic, hangarjev, barak ob vsakem kraju. Financarji, miličniki, karabinjerji, vsega tega mnogo več ko civilnega prebivalstva.
Marsikaka roka mahne v pozdrav, ko drči voz z napisom »Putnik Maribor« skozi vasi od Postojne čez Vipavo, Gorico, Doberdob. Sladko stori človeku, ko ga spremlja domači odgovor vse doli do Ronk. Gorica vsa v solncu, nekaj zgradb je še porušenih, sicer pa je nekam mrtva. Nekdanjega tramvaja ni več in spet ne-število uniform. Čez doberdobsko planoto leže še vedno strelski jarki, vidi se jezero, kjer so se bili taki boji, vas je
co pokopališče stotisočev padlih Lahov, za nagrobnike so topovi, mine, pontoni, motorji, puške, žarometi itd., na sredi ogromen svetilnik, ki meče zvečer žarke na vse strani. Vse naokrog pa po bregovih brez spomenika deset tisoči mrtvih naših (kaj mojih prijateljev med njimi!), po strminah in pa stotisoči živili mrtvecev, brez spomenika in luči. Z Jožkom zapiševa v knjigo ob vhodu: »Čast padlim — njih nekdanja nasprotnika.« Fina babura za nami: »Sciavi!« _ Bedna kreatura! Kdaj bo tvoja r.izkost segla do etične meje človečanstva!
Piave — in tam ob strani Vittorio Ve-neto, mesto zmage Italije v svetovni vojni. Dokler bomo mi živi, bomo vedeli, kako je bilo, a za naše pravnuke se bojim, ker dvomim nad pravičnostjo zgodovine.
Ponoči je avtobus v Benetkah. Eni se kar vržejo v vrtinec, drugi polože svoje zrahljane kosti v postelje. Zjutraj gre vsak za svojim ciljem: v gondolo, na »vzdihovanje«, po marelo, klobuk itd. Mi seveda k Tizianu; pa smo se tam le
Radovljice, Požar Vinko, pekovski "lOJ-ster iz Ljubljane, Božman Pavel, mdu-strijec iz Polhovega gradca, Gospodaric Franc, mizarski mojster iz Radeč pri Zagorju, Hohnjec Miloš, ključavničar iz Celja, Koter Štefan, mizarski mojster iz Maribora. — Iz vrst delojemalcev: Jonke Josip, urarski delavec iz Ljubljane, Vostner Matko, zadružni tajnik iz Slovenjgradca, Loboda Josip, delavce iz Ljubljane, Savenc Franc, delovodja iz Ljubljane, Kregar Ivan, modelski mojster iz Ljubljane, Kranjc Rudolf, čevljar iz Ljubljane. Nadzorni odbor: Iz vrst d e-lo dajal cev: ing. Miklavec Fr., ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn v Ljubljani, in Vrevc Franc, uradnik »Štore« v Št. Vidu nad Ljubljano. — Iz vrst delojemalcev: Krvine Ivan. delovodja iz Ljubljane, in Pangeršič Ivan, delavec v Zalogu. Namestniki: Iz vrst delo d a j a 1 c e v : Belclan Boštjan, stav* benik iz Gore pri Komendi, in Weix! Vinko, trgovec iz Maribora. — Iz vrst delojemalcev: Vostner Leopold, slu-žitelj v Mariboru, in Toplišek Franc, delavec iz Ljubljane.
Tudi v Trg. bolniški blagajni spremembe.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodnč zdravje od 23. novembra so razrešeni člani ravnateljstva bolniške blagajne Trgovskega podpornega društva gg. dr. Ivan Pless, Albin Smrkolj, Peter Klinar, Valter Lavrenčič, Franjo Melicer, Tomo Trop, Franjo Sire. Vladimir Vrančič, Vilko Weixl, Joško Zemljič, Edo Glušjč in Anton Fazarinc ter njihovi namestniki; nadalje člani nadzorstva: gg. Leo Franke, dr. Pavel Pistotnik, Ivan Bahovec, Ciril Likar, Žane Miklavc in Anton Verbič ter njihovi namestniki.
Namesto njih so imenovani #za člane ravnateljstva gg. Kočan Anton, prokurist Zadružne gospodarske banke, Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze, Martelanc Ivan, uradnik Vzajemne zavarovalnice. Globočnik Rajko, uradnik Ljudske posojilnice, Fazarinc Anton, trgovec v Celjtf' dr. Žitko Stanislav, odvetnik v Ljubljani. Kovačič Anton, uradnik v Mariboru. Smrkolj Albin, veletrgovec v Ljubljani. Klinar Peter, ravnatelj Državne hipotekarne banke v Ljubljani, Melicer Franc, poslovodja v Ljubljani, Trop Tomo, knjigovodja v Mariboru in Štih Ludvik, uradnik »Croatie« v Ljubljani; v nadzorni odbor so imenovani: industrijalec Ivan Avsenek, trgovec Karel Soss, trg. so-trudnik Alojz Sitar in zasebni uradnik Joško Zemljič.
Let ner in Stopar zapuščata Maribor1
Znar.a in uspešna zimskošportna tekmovalca Lettner (Rapid) in Stopar (MSre nameravata zapustiti naše mesto, in sicer se bo Lettner včlanili pri zagrel1' škem Hasku, Stopar pa pri ljubljanske^ smučarskem klubu. Z odhodom omeni®' nih tekmovalcev bo Maribor izgubil $e poslednja dva izvrstna tekmovalca.
O tem genijalnem demonu, ki ga smrt devetindevetdesetletr.ega odtrgala od platna, pa ga menda ne bi, da ni P°' slala kuge ponj, žal tu ni mesta, da b’ mnogo pisal. V Palazzo di Pesaro zbranih sto slik in precej risb. Poslale 50 jih vse države, razen Anglije in Italbe-Jugoslavija ni navedena v programu (j0 je namreč zajetna in lepa knjiga), menda sploh niso vprašali za naše Tiziane. Mat' sikaj bi bilo danes sodobno, kar je vise na tej razstavi, tako vsebinsko, stilno » po presenetljivi vežini barv. Toda čas je premalo; človek se zamakne v en > rad bi se še vglobil, a čas je odmerje ^ slik je preveč in premočne so. Kmalu * gledalec utrudi in zbit zapušča edinstv^ no razstavo. V spominu ostanejo utrinki. Tako muke sv. Boštjana, nje napete, a mrtve mišice, slika, ki s0 smatrali za čudežno delo; kodri in 5 brn. blesk obleke energičnega arl^e.^ -'znanilca; blodne oči in strastne ust obeh Magdalen, Venere, odlični por
itd. itd.	,	i
(Konec sledn-
je, voda utrla pot kar po sredi ceste, si Postavljena na novo. V Sredipolju ogrom- znašli menda vsi.
HkuMetske m Mkoimke mm'm
V enem tednu , zvalila" 1800 jajc
Kako je prekupčevalka z jajcf ofrnažila upravo mariborske splošne bolnišnice
Med najzanimivejšimi slučaji, ki so se obravnavali v zadnjem času pred mariborskim malim kazenskim senatom, je slučaj pretkanega trika, ki se ga je po-služila navadna prekupčevalka z jajci, da bi s tem prišla Jo več denarja. Pred senatom se je namreč zagovarjala 40let-na posestnica Barbara Kušarjeva iz Ši-kol. V obtožnici se navaja, da se Kušarjeva peča tudi s preprodajo perutnine in iajc ter drugih pridelke- > da je dclj časa dobavljala jajca mariborski splošni bolnišnici.
V svrho lažjega razumevanja predmetnega trika je važno vedeti, kako se vrši Postopek pri nakupu in izplačilu za prodano blago v tukajšnji splošni bolnišnici. Nakup raznih potrebščin se vrši na ta način, da se najpreje pogodi ekonom za
konzumirajo. Osobje je prejelo zadevno navodilo za poostritev pažnje in posledica tega je bilo zanimivo odkritje goljufivega trika, ki se ga je poslužila Barbara Kušerjeva, da bi prišla do večjega zneska denarja. Dejansko so njene in druge kure zvalile 2104 jajc, ki jih je v času od 11. do 18. maja t. 1. prodala tukajšnji splošni bolnišnici. Z omenjenim goljufivim trikom pa se je zgodilo, da je k temu številu s spretno ponareditvijo »zvalila« sama še 1800 jaje, ki pa jih r.i nikdo konzumiral, za katere pa je Kušarjeva prejela denar. Kušarjeva je namreč 11. maja prinesla na vpogled ekonomu 361 jajc in je prijela v kuhinji tudi na to število glaseče se potrdilo na 361 jajc. Predno je prišla k blagajniku, pa se je Kušarjeva podala na skrivno mesto
ceno. potem ko je pregledal blago m se in spretno prenaredila trojko v šestico
Prepričal, da je blago dobro. Nato izstavi ekonom prodajalcu odnosno prodajalk Poseben listek, ki ima pečat ekonomata in na katerem je točno zabeležena dogovorjena cena. Nato se poda prodajalec, odnosno prodajalka v kuhinjo, kjer zberejo potrebno množino blaga in kjer pri-beležijo na omenjenem listku količino Prevzetega blaga. To potrdilo v kuhinji se je doslej nap:salo navadno s svinčni-
kom. S to prevzemnico gre nato prodajalec k blagajni, kjer mu izplačajo odgovarjajoči znesek.
Barbara Kušerjeva jo bila med rednimi dobaviteljicami, jajc v tukajšnji splošni bolnišnici. Bolnišniška uprava pa je opažala. da sumljivo narašča število nakupljenih jajc. Šlo je za bistveno vprašanje, ali se ta kupljena jajca tudi v resnici
ter se kmalu zatem znašla pri bolnišr.i-škem blagajniku s potrdilom, na katerem je mesto 361 stalo 661. Isto se je potem zgodilo pri nadaljnjih dobavah. Dne
14. maja je iz 321 jajc nastalo 621. dne
15. maja je dvakrat napravila iz trojke šestico, in sicer od 330 šeststotrideset in od 344 šeststoštiriinštirideset, dne 16. maja jz 368 šeststooseminšestdeset, dne 18. maja pa iz 380 šeststoosemdeset. Na ta način je torej oškodovala bolnišniško blagajno za 1800 jajc.
Obravnava proti Barbari Kušarjevi je bila prav zanimiva. Sodniki pa se niso mogli prepričati glede resničnosti njenega zagovora in so jo obsodili na 6 me-
| SOKOLSKA UID El I JI §§
secev strogega zapora in 1000 dinarjev globe ter 21etno izgubo častnih državljanskih pravic.
Velika gospodarska afera v Mariboru
Prejeli smo: Podpisano »Gospodarsko društvo«, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru izjavlja z ozirom na dne 17. in 21. t. in. objavljene neresnične vesti sledeče: 1- Poročila o »Veliki gospodarski aferi v Mariboru« so v toliko nepravilna in ‘ netočna, v kolikor tadevajo podpisano zadrugo odnosno nje Sodstvo. 2. Objavljenih očitkov zaradi toanipulacij pri eksjrortu sadja in da je Oškodovanih-več dobaviteljev za velike vsotfc. ne jemljemo na znanje, ker izmed dobaviteljev ui bil nihče oškodovan in je bil ovaditelj in dozdevni-informator Vašega lista ovaden državnemu tožilstvu v Mariboru dne 13. nov. 1935 zaradi njegovih manipulacij, ki so šle na račun zadruge. 3. Zaradi izpadov v javnosti je izdatno trpel kredit in ugied podpisane zadruge1 in je evidentno, da mora samo sodišče zadevo razčistiti in krivca pozvati kazensko odgovornost. 4. Vse očitane •hanmulacije pa je zakrivil povzročitelj penjenih objav, kateremu je bil pover-■’eu ves ekspori ter si je tudi prilastil v®s-denarni oromet zase, tako, da zad-Mi čas z zadrugo sploh ni več zaračunaval.. zaradi česar je moral biti v smi-zadružmh pravil in sklepa načelstva Jn nadzorstva iz članstva izključen. —■ Gospodarsko društvo v Mariboru, reg. ^druga z. o. z. v Mariboru
> M Mariboru se mudi te dni skopljanski kof j,, jvan Gnidovec.
N;
Odprta noč lu dan so groba vrata ..
J* Pobrežju v Gubčevi ulici 22 je pre->ula v starosti 75 let zasebnica Francka Krečič. — V starosti 78 let je umrla inDr?Ka upokojenega sprevodnika držav-« železnic Cecilija Skrabar. Žalujočim toplo sočutje! . io . tna izpremetnba. Notico, ki smo tijj°c-avili Poc* tem naslovom v včerajš-^ številki, popravljamo na pojasnilo ’ J°sipa Božiča, da svojega posestva in
gostilne pri Sv. Petru niže Maribora ni prodal nikomur in tega tudi ne namerava.
Likvidacija končana. Likvidator razpuščene reg. Pomožne blagajne »Sloga« upokojeni dvorni svetnik dr. Josip.Kron-, vogel je zaključil., likvidacijo omenjene pomožne blagajne.
Lastniki lovišč so imeli pri »Orlu« v majhni klubski sobi svojo sejo. Na seji se je sprejel predlog glede nekaterih določb zakona o lovu. Med drugim so poročali Viktor Glaser iz Ruš, Ivan Perko iz Kamnice in Marinc.
Mlinarji In žagarji so imeli pri »Novem svetu« svojo sejo. Poročala 'sta predsednik organizacije Karol Erlich iz Pesnice in tajnik okrožnega odbora obrtniških združenj g. Julče Novak.
Rok za vložitev davčnih prijav za zgradarino za Ihto 1936 je podaljšan v smislu odloka finančnega minstrstva — oddelek za davke — do konca novem-Fra 1935. Pozivamo hišne posestnike, da vložijo prijave najkasneje do 30. novembra 1935 v izogib zakonskim posledicam Sl. 137. zakona o neposrednih davkih.
Ljudska univerza. Prihodnji četrtek in petek se vršita dv-e interesantni in aktualni predavanji iz tekočega mednarod-no-političnega cikla, ki ju bo imel odlični hrvatski zgodovinar g. dr. Grga Novak, univ. profesor iz Zagreba. V četrtek, dne 28. novembra predava o Rimu — prestolici novega diktatorja. Predavatelj bo pokazal na podlagi številnih skioptičnih slik, kako je preustrojil današnji vodja Italije vid nekdanjega starega papeškega Rima s ciljem, da mu da čimbolj lice starega imperatorskega mesta in pečat svoje osebnosti. Z novimi prometnimi žilami je odprl in zveza! novim Rimom, »forum romanum«, »Co-loseum«, Capi tol in druge starorimske palače, gledišča, temple jn kopališča. Predavatelj in slike bodo tolmačili vse te nove divne poglede na stari Rim, a pokazale bodo tudi nove veličastne zgradbe univerzitetnega mesta in pa forum Mussolinijev. — V petek, dne 29. novem-
ob 20. uri
bra predava isti predavatelj o aspiracijah in ciljih italijanske politike na Sredozemskem morju.
Vsem jugoslovenskim emigrantom na znanje! Prosvetno in podporno društvo »Nanos« je te dni prejelo tiskovine, ki so potrebne k prošnji za zaposlenje. Vsak jug. emigrant si mora nabaviti novo »karto zanimanja« do konca tega leta. Tiskovine se izdajajo vsak dan od 8. do 12. ure in od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure v prostorih društva (v radu mestne občine). Brezposelnim se izdajajo vsak ponedeljek in torek. Prinesti je treba s' seboj dosedanje dovoljenje za zaposlenje, tri svoje najnovejše fotografije in kolek od 25 Din (20 in 5 dinarjev) ter osebno legitimacijo.
Za nedeljski tek lahkoatletov skozi mariborske ulice, ki ga prireja ISSK Maribor v spomin osvobojenja Maribora in v spomin narodnega borca Toneta Vah-terja, je ogromno zanimanje. Doslej se ie prijavilo nad 40 tekmovalcev. Smuška gimnastika za dame, smučarske šole MSK v sredo, ob 20. uri v dvorani plesne, šole Simončič. Gosposka ulica 20 (nad trgovino Meinel & Herold).
Vstopnice za sokolsko akademijo, ki bo v soboto 30. t. m. ob 20. uri in na državni praznik 1. decembra ob 15. uri v Narodnem gledališču, dobite pri dnevni gledališki blagajni.
Kulturno feministični odsek Zenskega društva v Mariboru prireja s sodelovanjem Zveze mladih intelektualcev v sredo, dne 27. novembra ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze recltacijski ve-čer iz slovenske protivojne literature. Vabljen vsakdo, vstop prost!
Samo še par dni senzacionelni spored v Veliki kavarni.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Konigova in Minafikova, jutri v četrtek Vidmarjeva in Savostova lekarna.
K pobreškemu pokofju pojasnjujemo, da v zadevnem našem poročilu omenjeni aretiranec Pukšič ni identičen s 24Ietnim zidarskim delavcem Ivanom Pukšičem, stanujočim v Jelačičevi ulici 6.
Če ti nov klobuk pade v blato ne razburjaj se ..
h
bonboni
Izdelek „Unk>n“, Zagreb
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes naprej, .premiera najboljšega dunajskega dela
"Zadnja ljubezen"
V glavnih vlogah Albert Bassermann, Hans .Iaray in eksotična Japonka, žena veleindu-strijalca J. Meinla Mičinko Meinl. Šlagerie in godbo je skomponiral za ta film znameniti pevec Rihard Tauber. Pride senzacija nad senzacijo »Divji tovor«.
Kino Union. Danes rerttek delo češke filmske produkcije »Mlada srca — mlada ljubezen«. Sledi veliki senzacijski -film »Artisti« s Harry Pielom.
REPERTOAR.
Torek, 26. novembra: Zaprto.
Sreda, 27. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Red C.
Četrtek, 28. novembra ob 20. uri: »Majda«. Red B.
Petek, 29. novembra: Zaprto.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri: »Sokolska akademija«. Izven.
Nedelja, 1. decembra ob 15. uri: »Sokolska akademija. — Ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene.
»Majda«, ob krstni predstavi tako izvrstno uspela Kozinova opereta, ki je srečna zmes moderne operete in -revije ter je poleg posrečeno zabavne vsebine ugajala še prav posebej -njena muzikalna plat, se ponovi v četrtek 28. t. m. za rd B. Pri dirigentskem pultu — skladatelj M. Kozina osebno.
Prav zanimiv In literarno vreden dramski komad so »Malomeščani«, tragikomc-
Pobeglega ženina so prijeli. Policija v Mariboru je dobila obvestilo, da je iz Drniša pred dnevi izpred oltarja pobegnil svoji nevesti Branimir Hamer v Maribor, kjer živi njegov brat. Policija je ženina res izsledila v Vetrinjski ulici in ga danes zaslišala. Izpovedal je, da je pobegnil, ker se je njegova Marica čutila mater, sam pa je brezposeln in bi ne mogel preživljati družine.
Gnil pri živem telesu. Snoči so pripeljali v mariborsko bolnišnico 601etne-ga posestnika Franca Kodriča, ki mu jc leva noga gnila pri živem telesu. Pred dnevi so nesrečnežu odgnili že vsi prsti na levi nogi ter so zdravniki včeraj izrazili le malo upanja, da bo starček še kedaj okreval. Njihova domneva se je . ponoči uresničila, kajti Kodrič je ponoči v silnih mukah izdihnil.
Karainbol dveh kolesarjev. Na Aleksandrovi cesti sta pred Poševo trgovino trčila kolesarja Franc Slade in Jožica Fišler. Posledica: Kolesi razbiti, kolesarja nepoškodovana.
Pes se JI je zagrizel v hrbet Včeraj popoldne je v neki trgovini v Trstenjakovi ulici 22 skočil pes na hrbet lOletm geometrovi hčerki Cvetki Križajev} ter se ji zagrizel v hrbtenico in ji zadal nevarno rano.
Tatvina konjske plahte. Včeraj zvečer je nekdo ukradel Jakobu Jarcu iz Št. lija iz veže neke gostilne v Vetrinjski ulici konjsko dežno plahto v vrednosti 350 dinarjev.
Kolesa... Trgovcu Francu Krajncu od Sv. Martina pri Vurbergu je neznanec odpeljal z dvorišča v Razlagovi ulici 15 kolo »Nero«. Evidenčna številka ukradenega kolesa je 53673.
Današnji »mali« trg je bil srednje založen. Kmetje so pripeljali 19 vozov krompirja, čebule in zelja, nadalje 12 vozov jabolk, hrušk ir. grozdja, 8 vozov kurilnih drv in 2 voza lesene in lončene robe. Cene so bile zmerne: krompir 0.75 do 1, čebula 1 do 2, Česen 5 do 6, hren 4 do 5, zeljnate glave 1 do 3, ohrovt 1 do 1-50, glavnata solata 0l50 do 1, jajca
g Predprodaja vsiopnic pri tinev. gied. blagajiti
dija priznanega dramatika in režiserja Bratka Krefta, čigar »Celjski grofje« so1 v Mariboru še v tako dobrem spominu. »Malomeščani« bodo prihodnja dramska novost.
Opozarjamo mariborsko občinstvo že
danes na dva posebna dogodka: v sredo 4. decembra nastopi slavni »Zagrebški godalni kvartet« z lastnim koncertom v gledališču. Ta znani kvartet je dosegel največja priznanja ob mnogih turnejah tudi v tujini. — Popularna zagrebška plesalka Mercedes Goritz-Pa-velič nastopi z lastnim plesnim večerom in zelo zanimivim sporedom v mariborskem gledališču v soboto 7. decembra.
1 do 1.25, piščanci 28, kokoši 20 do 35. race 20 do 30, gosi 40 do 50, purani 30 do 60, domači zajci 5 do 25 dinarjev.
Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji torkov živinski sejem je bilo prignanih 11 konjev, 6 bikov, 90 volov, 380 krav in 9 telet, skupaj 497 komadov. Cene so bile: Debeli voli 2.75 do 3, pol-debeli voli 2 do 2.50, plemenski voli 2 do 2.50, biki za klanje 2.25 do 2.50, klavne krave debele 2.25 do 3, plemenske krave 1.25 do 1.50. krave za klobasarje 0.90 do 1.25, molzne krave 2 do 2.25, breje krave 2 do 2.25, mlada živina 2.25 do 2.75, teleta 3.50 do 4.50. Prodanih je bilo 233 komadov. Mesne cene: Volovsko meso prve vrste 1 kg 8 do 10, druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso prve vrste 8 do 10, druge vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 dinarjev.
Seneni trg. Na današnji seneni trg so pripeljali kmetje 15 vozov sena po 55 do 60, 2 voza otave 50 do 55, in 2 voza slame po 35 do 40 dinarjev.
V Mariboru, dne 27. XI. 1935. mu—i——■■■« ■■■'! i ■■ ■ ih hm—r~
MARIJ S KALAN
ROMAN
SidaSiteMva
Moj razum je bil tedaj nenavadno bister, zato sem vedel, da bi me vsak ne-premišlen korak spravil nazaj v blaznico, ki sem se je bal bolj kakor pekla. — Sklenil sem zato odgoditi svoje maščeva nje za poznejši čas, ko me ne bodo več tako iskali. Toda v svojem skrivališču sem postajal vedno bolj divji, tako divji, da mi med ljudi ni bilo več mogoče. Zrasli so mi dolgi sivi lasje, in brada mi je gosto zarasla obraz. Postal sem divji mož. Hrano sem si moral preskrbovati samo ponoči s krajo. Kradel sem po Sila-povih poljih in vrtovih, ako je prilika nanesla, tudi po shrambah. Toda denarja nisem kradel nikoli.
Tako sem si polagoma pripravil v svojem skrivališču precejšnjo zalogo, ki mi je lahko zadostovala tudi za vso zimo. Bil sem pripravljen, vendar ieod’očen. Vedno sem zr.ova odlagal končno odločitev za maščevanje. Včasih sem nameraval nenadoma na samem napasti brata in ga ubiti, potem se mi je pa zdel ta način maščevanja preveč preprost. Pozneje sem premišljeval, kako bi mučil njega, ženo in sina, a nobeden izmed sto načrtov, ki sem jih zasnoval, se mi ni zdel dober. Tako so tekli tedni 1n meseci. Napočila je ostra zima, ki sem jo težko prestal v svojem slabem podzemskem
domovanju, ker takega življenja še nisem bil navajen. Kadar mi je bilo najhuje, sem preklinjal sebe in ves svet. Spomladi je pa bilo zopet bolje.
Tedaj sem sklenil brata vsaj strašiti. Oprezal sem po poteh in stezah, koder je navadno hodil, da bi nepričakovano planil predenj ter mu povedal, da sem neprenehoma v njegovi bližini, prežeč nanj kakor zver na svoj plen. Videl sem ga večkrat, kljub temu niti tega nisem storil. Šele ko sem ga nekoč srečal čisto na samem v gozdu, sem mu stopil na pot. Obstal je kakor k zemlji prikovan. Na široko je odprl oči in vztrepetal ko otrok pred volkom.
»Čemu se me bojiš?« sem zarjul. »Mar nisem tvoj rodni brat? Te peče vest? Spravi se z Bogom, kajti ure so ti štete! Noč in dan visi nad teboj moje maščevanje.«
Iztegnil je roke, kakor da se me hoče obraniti in zajecljal:
»Pojdi od tod. Dam ti denarja. Koliko hočeš?«
»Moje maščevanje ni na prodaj, pasji brat,« sem mu odgovoril. »Hočem samo tvojo črno dušo. Ha-ha-ha!«
»Potem te ovadim. Prijeli te bodo ir. odpeljali nazaj v norišnico.«
»Poizkusi!« sem zarjul. >S tem samo pospešiš moje načrte.«
Planil sem proti njemu z gorjačo v roki, a ne da ga ubijem, marveč samo prestrašim. Bil sem radoveden, kaj bo storil. Nisem se zmotil: pričel je bežati kakor nor in se do doma ni ustavil.
Po tistem srečanju je postal previden, postal sem pa tudi jaz. Skrbel sem, da me nikjer ne izslede in ne ujamejo. Šele čez nekaj tednov sem si upal tudi podne-
vi	spet iz skrivališča. Toda vedel sem dobro, da živi moj brat neprenehoma v nepopisnem strahu, ki mu ne da miru ne podnevi ne ponoči. Kjerkoli in kadarkoli je kje zašuštelo listje, ali so zaškripala vrata, vselej je prebledel in vztrepetal. Še v sanjah me je videl, kako ga dušim in klical na pomoč. Zena in sin sta mislila, da je znorel.
Ko se je pa naposled nekoliko pomiril, sem ga znova poiskal na samem. Tedaj je imel s seboj pištolo. Potegnil jo je iz žepa in nameril name, ustrelil pa ni. Roka mu je od groze čisto odrevenela. Tedaj sem bil z enim samim skokom pri njem, ga udaril po desnici, da mu je pištola zletela vstran, jo pobral in izginil v goščavi.
Od takrat se je njegov strah še povečal, in da mu ne bi splahnel, sem mu že čez nekaj dni zvečer pri žagj ustrelil mimo ušes. Tedaj me Je prijavil orožnikom. Iskali so me z njegovimi hlapci in delavci vsepovsod. Pretaknili so vse kote tudi po gozdovih, a mojega skrivališča niso našli. Ko me več tednov ali mese-
cev ni bilo na spregled, je mislil, da sem vendarle izginil ali poginil in upal si je spet brez spremstva po gozdovih. A spet sva se srečala...
»Če si še živ, in nisi le duh,« jc zajecljal, »potem se me usmili in me ne teraj v blaznost. Odpustim ti in dam kar zahtevaš.«
»A ti si mene nateral v blaznost, zaprl pametnega v norišnico! Ne. pustil te bom na miru šele tedaj, kadar boš sam okusil grozote blaznosti, prej ne. Lahko me love vsi orožniki tega sveta, ujeli me ne bodo in ni je sile, ki bi te rešila.«
Tedaj je padel pred menoj na kolena in me s povzdignjenima rokama orosil odpuščanja in usmiljenja. Jaz pa sem se mu zakrohotal v obraz in izginil.
Tako sem mu stopal na pot vselej. kadar je mislil, da me več ne bo. Strašil sem ga na vse načine, ki sem si jih mogel izmisliti, da je postala Silanovina kakor zakleti grad iz pravljice. Bali so se me pa tudi drugi ljudje, dasi niso vedeli, kdo sem. Tedaj so mi menda nadeli ime Habakuk.
Moj brat je v strahu pred menoj hiral in propadal, dokler se mu nazadnje res ni omračil um. Leta strahotnega visenja med življenjem in smrtjo so ga tako postarala, da je bil bolj siv in nagubčen kakor jaz. Naposled se je zlomil kakor trhlo drevo. Umrl je v strašnih duševnih in telesnih mukah in v tej njegovi smrti sem spoznal, da sem si izbral najstrašnejše vseh maščevanj.
(Se bo nadalievalo )
h žitr&euia m sveta
Smrt zmagovalca pri Jutlandu
Iz življenja vrhovnega poveljnika vseh pomorskih sil v času svetovne vojne, admirala Jeillcoeja
V Londonu je umrl pred kratkim slav- | veljnika vseh angleških pomorskih sil v
ralnika, ki se ga ne zavedamo, in ki potiska grižljaj v želodec. Na ta način si lahko razlagamo, zakaj lahko požiramo leže ali pa celo na glavi stoječ.
ni angleški admiral Jellicoe, bivši poveljnik celokupnega angleškega bro* dovja.
John Rushworth viscount Jellicoe je bil rojen 5. decembra leta 1859 kot sin angleškega častnika v Dovru. Vzgojer. v Rottingdeanu je leta 1872 vstopil v mornarico, se udeležil 10 let pozneje bojev v Egiptu, a v letih 1898 do 1901, ko je izbruhnila znamenita boksarska vstaja na Daljnem vzhodu, je bil imenovan za šefa štaba vseh operacij na kopnem in na vodi. V teh bojih je bil pri Peitsan-gu težko ranjen. Nato je sodeloval v ad-miraliteti, a leta 19l0 je prevzel poveljstvo atlantskega brodovje, naslednje leto pa druge divizije domače flotilje. Ob priliki velikih manevrov angleškega bro-dovja leta 1913 se mu je posrečilo prodreti skozi »sovražno« linijo ir. doseči obalo, kjer se je vkrcal. To je bil povod, da je angleška admiraliteta sklenila obrambo obale še bolj ojačiti.
Ob izbruhu svetovne vojne je bil Jellicoe imenovan za drugega lorda angleške mornarice, pozneje pa za vrhovnega po-
Velikani.
Splošno je razširjena vera, da so bili v pradavnini ljudje večji ko danes. Tudi
sv. pismo govori o Goljatu in kralju Go-gu, ki Je meril devet laktov. Toda paleontologija je dognala, da je to nazira-nje zmotno. Najstarejši človeški ostanki dokazujejo, da je bila človeška visokost vselei precej enaka.
domačih vodah, tako zvanem »Grand Fleetu«. Jellicoe se ni spuščal v odprte boje, temveč se je zavzemal za čim o-strejšo blokado Nemčije, s čemur se pa ni mogel posebno uveljaviti. Zaslovel je žsle po bitki pri Skagerraku 31. maja 1916, ki je bila doslej največji spopad na morju. Angleška mornarica je sicer zmagala, vendar zmaga r.i bila preveč prepričevalna. V novembru 1916 je odložil poveljstvo velikega brodovja in prevzel mesto prvega lorda admiralitete in v zvezi s tem je vodil tudi ministrstvo in mornarico. Njegov položaj fc bil pa kmalu omajan, kajti izpostavljen je bil neprestanim napadom, ker ni bil kos nemškim podmornicam. Leta 1917 je odstopil in naslednje leto je bil kot viscount of Scapa imenovan za peera, po končani vojni leta 1919 pa za prvega admirala. Leta 1920 je odšel na Novo Zelandiio, kjer je bil štiri leta guverner.
Jellicoe je spisal tudi več pomembnih del o vojni in o angleškem brodovju. Bil je poročen In zapušča štiri hčerke.
Mali oglasi
Rasno	Službo	Uče
KRIZA
PA ŠE ENKRAT KRIZA!
Velecenjene dame! PriSla je prvovrstna frizerka iz Zagreba, onduliranje samo Din 5.—. Se priporoča Frizer Pirc Radivoj, paviljon, Cvetlična ulica.	5394
DOBRA IZVRSTNA ŠIVILJA
ki gre na dom. se cenjenim damam priporoča. Tkalska ulica 9-1.	5386
Prodam
Službo dobi
TRGOVSKEGA VAJENCA
s 4 ali 3 razredi srednje sprejme konfekcijska trgovin^ Jakob Lah, Maribor. 5381
Stanovanle
ODPAHKE ŽEIFZA.
kovine, litine ter vsakov)st* ne stroje kupuje tn prodaja po najkulantneiših dnevnih cenah'vsako množino Justin Gustinčič. Maribor. Tattenba chova ul 14.	3704
POMEN TANSKEGA JEZERA.
Abesinija igra važno vlogo v razvoju Egipta ter tako tudi v usodi Anglije inv njeni politiki. Neizmernega gospodarskega in geopolitičnega pomena je na seve-rozapadu Abesinije znano jezero Tana. V deževni dobi se dvigne gladina vode v jezeru za pol do dva metra. Odtod se namaka v prvi vrsti rodovitna zemlja Abesinije same, prilegajoča Amhara in dalje pri Modrem Nilu ležeči Godžam, ta velika žitnica Abesinije. Vode Modrega Nila pa teko enako kakor vode Anthare dalje, namakajo Sudan in posebno s svojimi povodnimi Egipt, ta dar Nila, kakor ga imenujejo. Kaj pomenijo za Egipt abe sinske vode, so spoznali Egipčani že v 13. stoletju. Takrat je vladal v Arnhari Lalibala, ki je hotel kaznovati Egipt za nasilnos/ti moslimov nad kristjani. Zato je dal zgraditi ogromen kamenit }2z, ki je vode iz jezera Tane in Anthare odvaja' proti jugu v jezero Zuai. Nil v Egiptu je je imel malo vode in prišla so leta zelo slabe letine. Egipt bi bil morda popolnoma uničen, da niso dvorni duhovniki pre pričali Lalibale, da so njegove stavbe božja iztoušnjava. Gradnjo so ustavili
ŠIVANJE ODEJ
iz vate. volne in puha. Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8.	3331
ostanki jezu so se pa ohranili do današnjih dni. Poskus vzeti Egiptu vode se je ponovil še v 16. stoletju pod vplivom takratnega aleksandrijskega patriarha, d je pisal o tej zadevi celo poglavarju abesinske cerkve. Da so se v Egpitu zavedali pomena Abesinije kot dobaviteljice vode, je razvidno tudi iz tega, da so pošiljali tja iz Egipta mnogo daril vladarjem, da bi si Egipt ohranil njihovo naklonjenost. Ko je Napoleon Bonaparte prispel v Egipt, je takoj poslal odposlance v Abesinijo, ker je dobro vedel, da Abesinija obvlada nilske vode in s tem tudi Egipt.
Ppt od ust do želodca.
Mehanika požiranja hrane je že od nek daj zanimala fiziologe, vendar pa je šele i moderna rontgenoskopija do kraja po-1 jasnila potek tega dejanja. Požiranje spa- j da med nehotena gibanja. Brž ko pride kakšen grižljaj ali kakšno drugo tuje teio na kore jezika, ga s prevrženjem grla avtomatično potegne v goltanec in porine k začetku požiralnika. Tu pa se prične nekakšno samovoljno krčenje poži-
ZIMA SE PRIBLIŽUJE.
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in peči pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova 14. 4610
PRIMORCI!
hektarjev dobre zemlje pri postaji Majdina prodam. Vprašati pri Pavčiču Francu, prometniku, Dolnja Lendava. 5387
PRODAJAMO AJDOV IN CVETLIČNI MED
ter jabolka od Din 1.50 naprej. Dobavljamo tudi apneni prali za posipavanje vrtov in travnikov. Kmetijska družba, Maribor. Meijska cesta 12. 5374
STANOVANJE
tri sobe. veranda in vrt se takoj odda. Kejžarjeva ni. 5389
Kupim
lil
8
Din liter prvovrstnega vina, belo in črno, *#■ rao tel ulito. Restavracija „Novi svet” Jurčičeva 7.
5393
SPALNICE
jedilnice, kuhinjske opreme, vsakovrstne stole za takojš* nje dobave zajamčeno kupite pri Novaku. Vetrinjska ul. 7_, Koroška c. 8.	4285
Sobo odda
SREBRNE KRONE
zlatnike kupim. Pornič pod »Takoj« na upravo
černika«. _____________
*" HRANILNE KNJIŽICE
Spodnještajerske. Banovinsk^ in Posojilnice Narodni do> kupim. Ponudbe pod »Go^ vina« na upravo »Večerni^1 5397______________________^
Žive krape Žive ščuke Žive !5ne
dobite vsak dan pri
Ferd. Greiner-ju
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Magdalenska 46.	5390
v Gosposki ulici.
539'
Kupujte svoje.P®1* trebiiine pri na*!1’
inserentih I
V neizmerni tugi naznanjamo žalostno vest, da je naša draga mamica
Cedliia Skrabar
žena nadspr. v pokoj«.
po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, dne 26. novembra bagovdano v Gospodu zaspala.	,
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 28. novembra ob p uri na pobrežko pokopališče.
Globoko žalujoči: Anton, soprog; Srečko, Edvard. Ernest, sinovi,	ar .
Miroslava, hčerki. Vnuki: Lado, Berta in Sonja. Obitelji: Škrab. .	^
in Vračko.
Izdaja konzorcij »Jutra« v
Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR » Mariboru, Tiska Mariborska liskama d. ,	STANKO DETELA v Mariboru.
predstavnik