r GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH L J U D ' ZA GORENJSKO LETO XIII., ST. 54 - CENA 10 DIN SOBOTA, 7. MAJA 1960 Štafeta mladosti v. Štafeta mladosti 1960 poteka letos prav v času, ko praznujemo 10. obletnico delavskega samoupravljanja in 15. obletnico osvoboditve. Zato se letos gorenjska mladina za to veliko športno manifestacijo še posebej pripravlja. Pred kratkim so že ustanovili okrajni štab, prav tako pa so ustanovili tudi občinske štabe za izvedbo štafete mladosti. Razen republiške štafete bo na Gorenjskem, kot predvide- vajo, še okoli 15 lokalnih štafet, v katerih bodo sodelovali člani telesnovzgojnih ter družbenih in množičnih organizacij. Vse lokalne štafete pa bodo šle iz znanih partizanskih krajev in spomenikov iz NOB. Vsi tekači lokalnih štafet pa bodo obiskali tudi večje delovne kolektive in jim čestitali k 10-letnici delavskega samoupravljanja. V vseh večjih krajih na Gorenjskem bodo štafete slovesno sprejeli. 8. MAJ Mednarodni dan RK S. maj je mednarodni dan Rdečega križa. Zato so predvidene mnoge prireditve po osnovnih organizacijah, zlasti pa proslave po občinah, ki bodo trajale od 8. do 16. maja. Pionirji, člani Podmladka RK v Bohinju so pripravili celo posebno prireditev: Pokaži kaj znaš, ki bo v nedeljo 8. maja. Organizacija RK dobiva p"i nas vedno večji pomen. Število članstva se stalno dviga. Tako je bilo konec aprila v našem okraju že 25.394 članov RK, ki so vključeni v 103 osnovnih organizacijah. Razen tega je se 18.616 članov Podmladka, kar predstavlja lep Hspeh. Za dejavnost te organizacije naj navedemo samo to, da je od 20. junija lani pa do začetka *naja letos prejela in razdelila šolskim mlečnim kuhinjam mleka v prahu, moke itd., v skupni vrednosti okroglo za 43 milijonov dinarjev. Hkrati pa so organizacije RK nudile tudi zdravstvenim in s°cialnim ustanovam skupno po-nioč v znesku 44 milijonov dinarjev. Vendar to m glavno delo Rdečega križa. Dejavnost te organizacije je že zdavno prerasla te okvire. V naši družbeni stvarno-s}i tudi organizacije Rdečega kriza dobivajo svojo dokaj pomembnejšo, širšo vlogo pri skupnih naporih za izboljšanje življenjskih razmer m preprečevanje vsakega zla. RK je postal podaljšana roka na*e zdravstvene službe pri mobilizaciji čimvečjega 'števila prebiz valstva za preventivno službo itd. Zato so že zadnje leto te organizacije usmerile svoje težišče dela zdravstvenemu prosvetljevanju, k "fobilizacui prebivalstva za ureditev malih asanacij, za preprečevanje alkoholizma, tuberkuloznih oholo!) itd. Organizacije RK blejske občine so preteklo zimo 0rZaniziralc 2 tečaja za zdravstveno vzgojo mladih deklet na J**'. V občini Kranj je bilo kar «2 takih tečajev. Hkrati so orga-nizacije RK organizirale številna Predavanja v Tednu proti tuberkulozi, ob Svetovnem dnevu zdravja in ob drugih priložnostih. Najuspešnejša množična akcija RK pa je y\\A pri pridobivanju krvodaialcev, saj se je nad 4000 Posameznikov iavilo za to človekoljubno dejanje. Osnovni cilj RK " ohraniti našega človeka zdra-V,c%a >n sposobnega na megovem delovnem mestu, ker le tako si on Sarn, s svojim lastnim delom dvi-&a in izboljšuje življenjsko raven. \ letošnjem letu pa se tej organizaciji razen drugega postavah tudi nekatere nove naloge. V Pryi vrsti mora utrjevati pri Iju- žici okupirane Ljubljane-. Ka/c, da bodo letos gorenjske rkipr precej bolj pripravljene za to tekmovanje kot prejšnja leta. — lako je precej patrulj že ves mesec april treniralo, da pridobijo potrebno kondicijo in i/k u šnjc za dolgo in naporno progo. l'o neuradnih podatkih se ho tega tekmovanja udeležilo oko'i 250 ekip. Največ jih bo seveda iz vrst TVI) »Partizan--, nadalje športnih društev in klubov, strelskih družin, taborniške organizacije, šol, gasilskih društev, društev ljudske tehnike, pred vojaške vzgoje, sindikalnih podružnic, planinskih društev, LRO.I. Zveze borcev itd. O poleku in uspehih goren.j- političnih organizacijah. V dokaz ekonomskega razvoja podjetja v teh sedmih letih naj zadostuje samo podatek, da se je skupna vrednost letne proizvodnje dvignila od okroglih 1881 milijonov din na 11.200 milijonov dinarjev, i Vrednost proizvodnje na vsakega zaposlenega pa se je v tem času dvignila od 949.000 dinarjev na 3,043.000 dinarjev letno. Hkrati je delovni kolektiv v tem času usposobil mlad kader, utrdil demokratičnost, razširil in razvil samoupravne organe itd. Vse to je dokajšnja zasluga tovariša Hrasta. Ko smo ga obiskali in mu čestitali za visoko odlikovanje, smo ga vprašali, kateri izmed tolikih uspehov ga je najbolj razveselil, oziroma kje je pravzaprav ključ tolikih njegovih uspehov. Brez pomišljanja je dejal: > Treba je imeti samo zaupanje v ljudi.« Naloge, kot je v nadaljnjem pogovoTU povedal, ne sinejo ostati nikdar na skih ekip bomo še poročali, -ju i bi ali SILVO HRAST cev, vsega kolektiva. Toda glavna gonilna sila je vendarle on sam. O tem seveda v pogovoru ni bilo besede. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! K. M. * SOBOTA, 7. MAJA 1960 liki k! IZ NAŠIH KRAJEV S kranjskimi pionirfc na Kališče LEPO JE BILO V programu številnih izletov V veselem razpoloženju smo Planinskega društva Kranj je bil prispeli do prve postojanke, do za minulo nedeljo predviden tudi Kočar jeve koče. Tu smo se okrep- izlet na Kališče pod Storžičem, čali z vročim čajem, malo počili v Dom Kokrškega odreda. NAŠ RAZGOVOR in oskrbeli naše planinske izkaznice s prvimi žigi, nato pa krenili naprej, do spominske plošče, kjer je bil ustanovljen Kokrški odred. Še nekaj minut in že smo bili pri Domu Kokrškega odreda ■ na Kališču. Lepe in mogočne iz Kranja, ki so se edini prijavili , . , f .. • ■ ■ n/ l j__»I r> stavbe si kar nismo mogli ogle- na razpis Planinskega društva. Do- » ■ * * Vreme ni bilo najboljše, pa se je kljub temu že v zgodnjih jutranjih urah zbralo na kranjski avtobusni postaji 19 pionirjev in pionirk osemletke »Simon Jenko* ločili so me za vodjo izleta. Kaj hitro smo bili z avtobusom v Preddvoru, kjer smo izstopili in se napotili proti Mačam. Tu smo si ogledali hišo, kjer je bil ustanovljen prvi narodnoosvobodilni Ko smo pili vroč čaj, ki nam ga je pripravil oskrbnik Jože Pavlic, so prišli v sobo mladi člani alpinističnega odseka kranjskega Planinskega društva, ki so ta dan odbor, nato pa odšli po blatni po- opravili že koristno delo. Rekli so ti proti Kališču. »Tovariš, ali bo- )'im »transportna akcija*, menda mo kmalu na vrhu?* je kar na- T*t0> ker s0 v nedeljo prinesli iz prej spraševal kdo od pionirjev. Ma? do tališča precej opreme za Strma pot jih je utrudila, odprli dom, zraven pa so bih seveda še so torbice s hrano, pomalicali in močno obloženi s plezalno opre-potem je šlo spet laže. mo- _______ 7, vodjo alpinistov, tovarišem Joietom, sva se dogovorila, da nam bodo alpinisti prikazali v severni steni Kališča nekaj plezalnih vzponov. Pionirji so bili navdušeni, ko so jih opazovali. Jože je povabil tudi mene, da sem se Tudi na osnovni šoli na Ko- v vartiem objemu klinov in vrvi roški Beli »o se za akcijo »Na sPHStd ?°Ystrmi stem- In Potem se cesti nisi sam!« lepo pripravili. Je ojunacda se 13-letna^ Marija, V ta namen so za pionirje pri- Pa Albmca m se hudomušna Slav-redili že več predavanj o cest- ka- Le od fantov se ni nihče upal no prometnih predpisih. Pred ** kline v gladko steno.^ Precej kratkim je na šoli naredilo iz- P^rih je padlo na ta računi pit za pionirsko prometno znač- Ko smo se vračali, na ko III. stopnje 190 pionirjev, več pral dež kot 100 pa jih na izpite še čaka. mu lepo . Najtežje je bilo slovo V nedeljo, 1. maja, se je z gradilišča na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti-« vrnila XI. mladinska delovna brigada »Stane Zagar-K, ki so jo sestavljali mladinci in mladinke gorenjskih kolektivov. Ob tej priložnosti smo povabili v naše uredništvo komandanta brigade LUDVIKA GORJANCA, ki je začel takole pripovedovati: »Najprej, ko smo prišli na delavišče avtomobilske ceste, smo tri dni urejali naselje. Takoj za tem pa smo delali na trasi. Kot je vsak začetek težak, tako je bil tudi tu, zato je bil« na rokah precej žuljev.« »Kakšni so bili delovni uspehi v začetku?« »Prav zaradi težkega terena, mrzlih dni in deževja, nismo napravili toliko, kot bi sicer morali. Ker naselje v Leskovou še ni bilo dokončano, smo se morali preseliti 37 km južno od Leskovca v Brieevje v Grdelieko klisure. Tu »mo delali na najtežjem odseku avtomobilske ceste, kjer predvidevajo, da bode dela končana v dveh letih. Ta najtežji odsek je d«lg 32 kilometrov.« »In kakšno delo »te že opravljali na trasi?« »Najprej smo podirali drevje, odstranjevali grmičevje in štore. Potem smo delali na širokih odkopih, betonirali propuste in podvoze. Povem naj tudi io, da naša brigada ni bila samo gorenjska, ampak s« bili v njej vsi, razen Makedoncev.« »Morda nam lahko poveste še nekaj o uspehih brigade?« »Bili smo sedemkrat udarni, dvakrat specielno pohvaljeni in v tretji dekadi smo dobili tudi zastavo, kot najboljša brigada na trasi. Razen tega pa je v brigadi 32 udarnikov in 40 pohvaljenih.« »Kako pa ste izkoristili prosti čas?« »Minimalni program politično - ideološkega dela smo predelali, razen tega pa so brigadirji pripravili še 12 samostojnih predavanj. 46 brigadirjev je opravilo izpit za moped, 12 jih je obiskovalo nižji in 6 pa višji tečaj za traktoriste.« »Vaš najlepši trenutek na trasi?« »Najlepši je bil odhod, ker se je bilo težko posloviti. Ob tej priložnosti pa se moram zahvaliti vsem brigadirjem za njihovo požrtvovalnost. Prav tako pa tudi pokrovitelju brigade kranjski tovarni »Tiskanim«.« »Za konec morda še kakšna zanimivost?« »Povedal bom anekdoto: Zgodilo se je ko smo urejevali naselje. Kot sem že omenil so bili v naši brigadi mladinci in mladinke različnih narodnosti. Tako je neki brigadir ruval iz zemlje skalo. Ko je nekaj časa pulil kamen iz zemlje se je utrudil in tudi malo počil. Pri počitku pa ga je dobil ekonom naselje. — Vprašal ga je, kaj počne. — Mladi Črnogorec pa mu je hudomušno odgovoril, da pazi na kamen, da mu ne bi ušel.« M. Z. Prometna vzgoja tudi na Koroški Beii liina feM Kamuialnega servisa v Te dni kopljejo delavci Ko- varni Šešir, s čimer bodo zelo Isto podjetje gradi za tovar- munalnega podjetja iz Škofje polepšali zunanji videz tega de- no Motor samski dom, v kate- Loke ▼ Blaževi ulici kanal aa la mesta. Pričeli so urejevati rem bo 38 samskih sob, ki bodo napeljavo novega vodovoda ta- tudi obrežje Poljanšeice ob se- moderno opremljene. Preureja- ko, da bodo tudi stanovalci no- danjem novem kopališču. Upajo, jo tudi obratne in poslovne pro- vih škofjeloških blokov preskrb- da bodo vsa obrežna dela kon-ljeni z vodo. Sedanje vodovod- čali do 15. junija, ne cevi imajo le majhen pre- Tudi v Stari Loki bodo zamer, zato jih bodo zamenjali z menjali stare vodovodne cevi z Pa je bilo kljub te- večjimi. Isto podjetje ureja tu- novimi. Z vodovodom in kana--an store tovarne ELRA. Tudi za TRIDESET MINUT -TRIDESET DINARJEV Ob prvomajskih praznikih Je Kranjsko kinematografsko P00^ je nn- uiu i.zi - — i„ svoje delavce gradijo samski ^ s sv°J*im sporedom vese o dom, in sicer za 50 samcev. presenetilo tudi najmlajše o m skovalee filmskih predstav. Iz vsega tega lahko zaključi- te je podjetje predvidelo v kin« di obrežje reke Selščiee pri to- lizacijo pa bodo še letos kon- mo> d» Je dejavnost komunal- Steržič in stražiški Svobodi j čali na Trat* in v Demšarjovem nega servisa zelo živahna. dopoldanskem času po tri risan Ll U I L naselju. V. R r S. F. Zgornje Lnže merjih med starši in otroki kdaj se morate ponovno aopo- Vprašanje: Pred sklenitvijo (Uradni list FLRJ, št. 104 47, sliti, da ne izgubit« obročki do-zakonske zveze ste imela sina z 53/56) velja otrok, ki je rojen datek. nesreče očetom s katerim ste se poro- izven zakona za zakonskega, če čila. Sin je na matičnem uradu sklenejo njegovi starši med se-še vedno vpinan na vaš dekli- boj zakon. V tem smislu zahte-ški priimek.. vajte na matičnem uradi; po- Odgovor: V skladu s 23. čle- pravek. nom temeljnoga zakona • raz- P. F. Jesenice Vprašanje: Ker v zakonu nimate otrok nameravate posvojiti mladoletno osebo in vas za-POZAR V SAVI nima, ali boste upravičeni do V sredo, 4.maja je izbruhnil otroškega dodatka, požar v tovarni Sava v obratu Odgovor: Ce izpolnjujete ostali, zaradi malomarnosti instala- le pogoje ste v skladu s 14. čle-terja centralne kurjave, ki je nom Uredbe o otroških dodat-variil plinske cevi pri neotesanih (Uradni list FLRJ, št. 36/55) deskah. Predvidevajo, da je upravičeni do otroškega dodat-škode za 150.000 do 200.000 di- k»-narjev. TATVINA ŽICE V soboto, 30 aprila, je nekdo uikradel kolobar pocinkane žice, last Kmetijske zadruge iz Na-kla. Žica je bila ukradena ob Savi. Teža kolobarja je bila 60 do 70 kg in je škode za deset tisoč dinarjev. »ROPARSKI NAPAD« O. P. iz Cerkelj je v torek, 4. maja, ob 21. uri prijavil tamkajšnji postaji Ljudske milice roparski napad. Navedel je, da ga je na cesti med vasjo Luže in Vel osovim pri Cerkljah počakal v gozdu človek in ga z nožem poškodoval na desni roki. Ko so organi Ljudske milice poizvedovali o tej zadevi so ugootovili, da se je omenjeni O. P. telesno poškodoval, ko je hotel na silo skozi okno k nekemu dekletu. Roparski napati pa je prijavil zaradi tega, da bi zanesljivo prejemal zdravniški dodatek. SMRT NA ŽELEZNIŠKI PROGI V borek, 3. maja, je bila na odseku železniške proge med Jesenicami in Bohinjsko Belo težja železniška nesreča pred čuvajnico št. 8 na Bohinjski Beli. Izredni vlak št. 978, ki je vozil z Jesenic proti Bohinjski Beii je povozil otroka M. M. starega 2 leti. Ko je mati otroka K. M. opazila vlak in otroka na progi je stekla za njim, vendar je bilo že prepozno. Vlak je najprej podrl mater in jo poškodoval po glavi, nogi in telesu, otroka pa je povozil do smrti. M. K. so prepeljali v jeseniško bolnišnico. SAMOMOR V n«či od 1. na 2. maja je K. B. iz Bistrice pri Tržiču napravil samomor, in «ic«r se je obesil. Do samomora je priil« zaradi n«nrojeauci dračiasMk raamer. V. J. Škofja Loka Odgovor: Po 31. členu Uredbe o otroških dodatkih (Uradni list FLRJ, št. 36/55) se šteje, da delovna doba za pridobitev pravic do otroškega dodatka ni pretrgana o prestopu iz enega dolov-neda razmerja v drugega, če do nove zaposlitve ni preteklo vee kot 30 dni. C. M. Kranj Vprašanje: Sin vam je med vojmo padel, zanima vas ali ste upravičeni do kake podpore Isti je padel kot mobiliziranec v nemški vojski. Odgovor: Po sinu niste upravičena do podpore. Pač pa lah- Brdo - nova turistična postojanka Turistično društvo Posavc tujskimi sobami. Društvo je je za prvi maj izročilo svo- s prostovoljnim* delom lepo jemu namenu turistično po- uredilo tudi okolico: naredili stojanko na Brdu nad Ljub- so plesišče, ograje, posuli nem v radovljiški občini. Ia ceste in uredili vrt ter klopi zapuščene stavbe so naredili itd. lepo in privlačne turistično Že prve dni je postojanko postojanko, ki ima notranjost obiskalo veliko izletnikov, urejeno v lepem gorenjskem precej tudi iz drugih repub- planinskem »logu z nekaj lik in celo nekaj inozemcev. -an filme, kakršnih so otroci vedno željni. Pa tudi starejši, zlasti starši, so veseli, ee svojim °*r0" ^ kom lahko nudijo razvedrilo, katerega imajo lahko precej vzgojne koristi. Temu primerno je bil izbran tudi tokratni spored. Zato pa je toliko bolj negativna druga plat — cena vstopnicam. Enotna cena za otroške matineje v višini 30 dinarjev bi J res ne bila previsoka, če bi za ta denar otroci imeli daljšo fiii°~ ske predstavo kot trideset ml" nut. Komentar ob takšnih primerih res ni potreben! Enoletna akcija pisniriev zadružnikov Zvezni odbor društev prijeto- odbora te je vključila v to ak ljev mladine je dal pobudo, da eijo več kot polovica v.seh pio bi letos posvetili večjo pozor- družno vzgajali. Ob koncu «** cije, ob 29. novembru, pa bod^ mrskih odredov, ki so si že iz- tudi v»e najboljše odrede 11,1 nost delavni m gospodarski delali program dejavnosti, kjer gradili za njihovo delo Prd kmetijski vzgoji naših otrok in se bodo pionirji in mladina se- tičnimi nagradami. Vprašanje: Ker ste prekinili ko sama prosite zanjo, če ste delovno razmerje, vas zanima materialno ogrožena. mladine. Za to je v ta namen znanjali s sodobno kmetij »ko — razpisal enoletno akcijo pionir- proizvodnjo. jev in mladine pod geslom Koordinacijski odbor pomaga DVE NOVI KOMISIJI »Enoletna akcija pionirjev za- šolam predvsem s tem, da pri- Pri Občinskem odboru LT na dru/nikov in mladih prirodo- reja seminarje za tiste, ki vodi- Jesenicah so konec prošnje^1 sJovcev«. jo pionirje v pionirskih zadrti- meseca ustanovili dve novi kfprJw- društva, ni šoli v Hrušici pri Jesenicah ),i V ^hde delo društva. jadralnih letal navdušili Števil*« gledalce. Nastop modelarjev Ae*^ kluba Jesenice je dokazal, da člani pridno pripravljajo nft Pr* Od 240 članov, kolikor jih ima znovanje 30-letnice j«aeniškeg gram dela. Že do letošnjega AMD na Jesenicah, jtih ima že Aerokluba. Dneva mladosti predvideva nji- precej svoja motorna vozila. Za- ____—--^\ hov program dela med drugim radi tega je bila iz dneva v dan f j razstavo ročnih del, ustanovitev bolj pereča potreba po laatru KARI V llPfflfiliO ■ avto-moto krožka, sprejem no- .vrvisni delavnici, ki so jo levih članov itd. Društvo jr že toa končno le uredili. S svojimi prejelo tudi dotacijo v znesku uslugami pa bo na razpolago t.u 100.000 dinarjev. di šoferjem, ki niso člana dru- štva. ZDAJ SE FOTOGRAFSKI AMD na Jesenicah skrbi za KROŽEK vzgojo novih šoferjev in mope- Za 1. maj so na osnovni šoli diMov 23 ™opedisle je -Prežihov Varane« na Jesenicah "Pravilo doslej že okoli 220 te-v okviru pionirskega vfllk<> ''''."^ Na tej šoli aktivno dH» tudi Si LR DELA FOIO KLUBA pionirji: Pionirski odred Lucija- nvto-moto km/.ok. Priredili so NA JESENICAH na Seljaka, Stražišće; starejše že 3 tečaje za III. stopnjo un 2 pionirke prav tako iz te šole; - tečaja za II. stopnjo jinonimk« .... , .. _ _-_ promelnr značke, ki jih le •bi- mladinci: aktiv LMS na osnovni .__, _, 1A- skovalo fMoko 100 pionirjev. najboljša v Kranju, kjer je na- soli Pri make V«; mladinke: aktiv stopilo 21 ekip, v Škofji Loki (28 LMS na osnovni šoli Poljane nad OBČNI ZBOR DRUŠTVA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI- zvezo v v Kranju okrajno prvenstvo v šahu med pionirji in mladinci z vse Gorenjske, ki so na občinskih prvenstvih zasedli prva mesta. Občinska tekmovanja so bila ekip) in v Tržiču (10 ekip). Na •bčinskih tekmovanjih je naslonil« skupno 75 štiričlanskih ekip, ■a »krajnem tekmovanju pa 2C •kip s l«4 udeleženci iz 7 ««čia. Skofjo L«ko. Prvoplasirane ekipr sr bari* udeležile republiškega prvrattv«, prejele pa s« tudi ptenadae »• kale ia p« 3 šan«vske garniture. -aa Fotsamatrrski klub aa Jesenicah bo letos praznoval 35-lrtni-ro svojega delovanja. Na zadnji aeji sklenili, da bodo ▼ počastitev te obletnice priredili med drugim tri samostojne fotograf-■kr raitttav«. Prvo (mladinsko) »•d« priredili že v tem mesecu, drugi dve aa v avgustu io za it. aovomhra. ▼ prosrnmu drla n«m ohčB«m oot ugotovilo, da »* lotos pa imajo (odi druse ima 'JPa (i*nov, \m mm vsi pre- prireditve. »M KOV NA JESENICAH Druifrvo .šoferjev i« avk«m«ha-m Um na Jeaanicah je na _adav- SKOFJA LOKA: V telovadnici društva Paf" tizan bo ob 18. uri mladin«« ples do 22. ure. KRANJ: V soboto i» nedelj« mednarodne speedway dirke v ^tlU žisču ob 15. uri. V soboto <>" 20. uri zaključna predstav* Revija okrajne gledališke oe* javnosti -Prosti dan-. V ne-deljo ob 16. Uri v Prešernovem gledališču ..Logaritmi t» Ljubecea * LJUBLJANA; Pohod ab žici okupirane Ljubi jane RP.Gl'N.1 V: Pokra jinski muaej do-t»l- Kranj ho otvoril ob 9. uri poldne Spominaki muzej ee* V soboto pa b« «b 20. m v Begunjah akademija v Pl,~ (■■titev krajevnega pr;>'/.mM S9 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO GORENJSKE Bliža se obetajoča turistična sezona. Na vidiku je paveoan obmejni promet s sosedno Avstrijo itd. v takem pričakovanja se tudi gostinska podjetja v Tržiču pripravljaj« bolj kot vsako prejšnje leto. Toda «noted«nski seminar za natakarsko os«bje, ki so ga organizirali pred kratkim, je vse iznenadil. Spočetka je bilo 22 obiskovalcev, potem 18 in nazadnje — samo trije. V razgovoru z organizatorji je bilo razumeti, da seminar ni vzbudil zanimanja. Zato je bilo vedno več opravičil, »bolezni-«, službeno zadržanih itd. Vendar to ni edini primer. Seminarjev in tečajev, ki se končaj« ob praznih klopeh oziroma stelih, je več. Včasih taki tečaji Pustijo v »spomin* tudi velike račune organizatorjem. Prav o tem je bilo govora zlasti na Občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta v Tržiču. V Železnikih pa so ugotavljali potrebo po izobraževanju. Delavska univerza Pa obenem ne najde zadostno število kandidatov, da bi organizirala ustrezni seminar oziroma tečaj. Pri tem je važno, da se vzroki neuspeha posameznih poizkusov tzebraževanja v novem načinu nagrajevanja. Vsaj tako nekateri tolmačijo. Posamezniki namreč 2 veseljem ponavljajo novo načelo, ki v resniei zanika papirnata spričevala in prizna samo delo. Morda je taka misel vodila tudi tržiško natakarico, da ni bila navdušena za seminar. Njeno delovno mesto ob pultu ji namreč že sedaj zagotavlja dokaj večje Prejemke, kot jih je imela pred tetom v tekstilni tovarni, ne glede na njeno strokovno sposobnost, na ananje jezikov itd. Zelo napačno bi bilo, ee bi vse dosedanje uspehe izobraževalnega dela sodili po teh primerih. » večini so tečaji in izobraževalno delo uelo na široko prodrli med ljudi in tudi med navadne delavce. Kljub temu pa so prav Primeri pokazali nekaj, kar je Potrebno imeti pred očmi. Pravilniki o nagrajevanju morajo v v*eji meri upoštevati izobraže-Vanje posameznikov. Hkrati je tu vPrašanje perspektivnega razvoja oziroma napredovanja posameznikov. Natakariea trenutno res ni videla bistvene koristi od Spminarja, v znanju nemščine !td. Toda, če bi za tisto delovno mesto predpisali znanje jezikov. Predvideli za vsak jezik večje Prejemke in na drugačen način simulirali njeno vsestransko izobrazbo potem bi ona bila življenjsko zainteresirana na izobra-2evanju vsaj v daljši perspekti-V|- Pri mnogih delovnih mestih namreč ni prav jemati samo kot meril« trenutni delovni učinek, Marveč upoštevati tudi kvaliteto. sPosobnosti za druga delovna mesta, za napredovanja in podobno. Taka in podobna vprašanja se zvijajo ob sedanjem velikem 'a,t>tu izobraževalnega d«la, ko n°v način nagrajevanja odpira Xsakomur široke možnosti ta povečanji- osebnih dohodkov. JAIMBZ GRE IN A DOPUST Z OBČNEGA ZBORA TURISTIČNEGA DRUŠTVA RATEČE-PLANICA NA DRUGEM MESTU V SLOVENIJI po številu nočitev domačih gostov fiospotterske vasti K. M. V»_ _ Graditev mavrovsk«ga hi- drosistema. V skopskem podjetju »Hidroelektroprojekt« bodo do konca aprila izdelali investicijski program in idejni projekt druge etape graditve mavrovskega hidrosiste-ma. Vgradili bodo dva agregata v Brutoku z zmogljivostjo 64 megavatov. Vsa gradbena dela so bila končana že v prvi etapi graditve sistema. % Novi projekti za raziskovanje Donave. Te dni se je v Bukarešti končalo šesto zasedanje mešane romunsko-jugoslovanske komisije za vodenje in koordiniranje del pri ureditvi Donave v Djerdapu. Zastopniki obeh držav so ob tej priložnosti sprejeli tehnično - ekonomski memorandum ureditve Donave v Djerdapu, ki bo predložen v odobritev jugoslovanski in romunski vladi. <§ Nova ležišča boksita ia premoga. Že dlje je znano, da je v okolici Čitluka v Hercegovini precej boksita in premoga dobre kakovosti. Z letošnjimi raziskovanji je bilo odkritih več ležišč. V Blat-nici bodo kmalu pričeli izkoriščati nahajališča boksita, v Gradnjičih pa premog. % Proizvodnja novih kamionov v Priboju. Tovarna avtomobilov v Priboju, bo razen svoje serijske proizvodnje pričela proizvajati tudi novo tovorno vozilo z 10 tonami nosilnosti in 180 KS. Predvidevajo, da bodo že letos proizvedli 40 do 50 takih vozil . % Izvoz v Makedoniji. Po razpoložljivih podatkih se je v prvih letošnjih treh mesecih izvoz iZ Makedonije povečal za približno 18 % v primerjavi z istim razdobjem lani. Skupna vrednost izvoza industrijskih in kmetijskih proizvodov je dosegla 1.649,7 milijona dinarjev. $ Novo skladišče v kombinatu Belje. Z rekonstrukcijo tovarne za predelavo mleka na Belju se bo že leto« zmogljivost povečala na 15 milijonov litrov mleka letno, naslednje leto pa bodo predelali že 20 milijonov litrov mleka. S tem se bo povečala predvsem proizvodnja raznih vrst sira. V ta namen gradijo novo skladišče, kjer bodo lahko shranili 50 vagonov sira pripravljajo pa tudi obrate za predelavo raznih vrst sira in kazeina. Ko ne« aprila je imelo Turisti««« draštvo Rateč« - Planica svoj redni letni občni zbor, ki so se ga kot gostje udeležili tudi zastopniki Turistične zveze Slovenije, Gorenjske turistične zvezo, Turističnega društva Kranjska gora, podjetja Žičnica Vi-tranc. Trgovskega podjetja Skrlatica, hotela v Planici, Kmetijske zadruge Dolinka, vaškega krajevnega odbora in vaških množičnih organizacij. prod Loti doma v Ratečah, ko so odganjali drobnico in živino na visokogorsko pašo. Rej« se je udeležilo okoli 150 deklet in žena iz Rateč v narodnih nošah. Med drugim so zaplesali tudi dva »tara zanimiva plesa, rate-ški »stajoriš- in »potrkano polko«. Za letošnji PLanaški teden — •rebrni jubilej Planico — je Turistično društvo prevzelo nase •olotno oskrbo in čiščenje parkirnih prostorov po vasi. Dek> društva je bilo v preteklem letu zelo plodno. Kot osrednjo prireditev so izvedli Pastirski rej, s katerim so prikazali običaje in navade, ki so bili Mebanografski servis v Kranju Pisanje in računanje po sistema luknjic Gospodarsko organieficije v Kranju so prejele posebno studio o pogojih i n možnos ti h za ustanovitev Mehanografiskega servise v Kranju. Studio je ie-delal Zavod za izobraževanj« kadra in proučevanje organizacije dela na predlog Kluba gospodarstvenikov. Servis bi z« več podjetij opravljal službo zbiranja in obdelave raznih podatkov s področja gospodarske dejavnosti, o planiranju proizvodnje, analiziranju raznih rezultatov itd. Podjetja imajo namreč velike izdatke za opravljanje teh služb. Hkrati so v težavah zaradi pomanjkanja ustreznega kadra. Zlasti manjša podjetja le s težavo opravljajo take službe ali pa jih sploh nimajo, čeprav je to v njihovo škodo. Zato so podobno mehanografski servis že ustanovili v Ljubljani in v Mariboru. Med 14. podjetji in ustanovami Jugoslavije, ki so na ovojo roko že ustanovile tako mehanizirano službo pa sta na Gorenjskem tovarni Iskra n Železarna Jesenice. Gre za sistem luknjanih kratic in trakov, ki zavzemajo v svetu važno mesto pri mehanogral'i ji. Vse pojme oziroma »vprašanja-« tem strojem jo treba predložiti v obliki luknjastih kartic, Luknje seveda označujejo številke oziroma alfabetski znaka — črke. Tako ti stroji -odčitajo« dano »naročilo-, računajo in pišejo oziroma »odgovarjajo- po sistemu luknjic. Podjetja, ki M bodo odločila za koristenje takega servis;), bodo seveda morala sodelovati pri nabavi potrebne mehanizacije. I. c. Turistieao društvo pa jo v preteklem lotu opravilo tudi vrsto drugih del za napredek turizma ne le v Ratečah, pač pa v eelotnt Gornjesavski dolini. Na njegovo pobudo so pričeli modernizirati cesto Podkoren— Rateče—meja z Italijo. Skrbeli so tudi za olepšavo vasd z rožami in najlepše hiše, okrašene z gorenjskimi nageljni, tudi nagradili, dalje za ureditev cestne razsvetljave, za zgraditev novega trgovskega poslopja itd. Za Planieki teden je društvo založilo tudi 12.000 lepih razglednic z motivom Planico in 300 plani-škuh emblemov. Na območju Turističnega društva Rateče Planica je 140 turističnih sob s 321 posteljami, od leg* 81 privatnih sob a 189 posteljami, ki jih oddaja 34 lastnikov. V letu 1959 so v Ratečah zabeležili 21.025 noičtev domačih in tujih turistov. V privatnih sobah je stanovalo 716 gostov s 5796 nočitvami. Porast so zabeležili predvsem pri nočitvah inozemskih gostov (od 98« nočitev v letu 1958 na 2646 nočitev lani, torej za 27 •/•). V letošnjem prvem tromasečju so v Ratečah zabeležili 6568 nočitev domačih gostov in 755 aočitev inozemskih gostov. Število nočitev domačih gostov je v letošnjem prvem tromesečju v primerjavi z istim razdobjem lani poraslo za 266 •/». Rateče so torej po številu nočitev domačih gostov na drugem, po številu nočitev tujih gostov pa na tretjem mestu v Sloveniji. RA S« slaba dva meseca in majhen kolektiv velikega trgovskega pedjetja »MURKA« Lesee bo proslavljal 6. obletnico velikih nspehov. »MU RKA«, ki je začela poslovati kot samostojno podjetje (takrat z imenom Trgovske podjetje Lesee), je bila ustanovljena 1. julija 1954. Iz skromnih začetkov pa je de danes dosegla ž« tolikšne uspehe, da bi jih »MURKI« lahke zavidale še marsikatere druge trgovske psdjetj«. dobro leto in si je zato uredila že skoraj večino vseh prodajnih prostorov; preostale pa bodo preuredili najkasneje v prihodnjem letu. Leta 1955 je delovni kolektiv »tel 15 članov in imel letni promet v višini 90 milijonov dinarjev. Lani pa je bil premet kar trikrat večji, medtem ko se je delovni kalektiv psvečal le za 5 šlan«v. Medtem ko je imelo nekdanje trgovsko podjetje Lesce sprva le majčkeno in neurejeno prodajalno bolj ali manj špecerijskega značaja, ima današnja »MURKA« še 5 oddelkov: špecerijski, manufakturni, prodajo pohištva, kuriva in železnine. Razen tega pa ima še dve poslovalnici, in sicer špecerijsko ter poslovalnico s sadjem in zelenjavo. »MURKA« v tako velikem obsegu posluje Pohištvo „Murka" dostavlja na dom brezplačno Ko smo že na kratko opisali zgodovino »MURKE«, prav gotovo vsakega bralca, še bolj pa potrošnika zanima, s čim mu »MURKA« lahko postreže. Najkrajši odgovor bi bil: z vsem! Odgovor ni pretiran, saj potrošnik v »MURKI« Lesce kupi v špeceriji raznovrstno špecerijsko blago: v manufakturnem oddelku tekstil, tkanine, konfekcijo in drugo blago; v oddelku kuriva premog in drva; v železni-ni kolesa, mopede, hladilnike, V /adii.jem DM U je M potrošnike /r samo preuic.j« no pročelje » MURKE« mikavno pralne stroje, radijske sprejemnike, šivalne stroje itd. In koae-no ostane še prodaja pohištva stanovanjske opreme), ki ga ima »MURKA« vedno na zalogi od najbolj priznanih proizvajalcev iz Dutovelj, Nove Gorice, Divače. Škofje Loke. Maribora in drugod. posebnost »murke« pa je se ta, da pohištvo, in po Želji tudi ostalo bla-go, brezplačno dostavlja na dom. to seveda ne velja le za bližnjo okolico lesc, temveč za potrošnike vse gorenjske in po potrebi tudi izvin NJENIH MEJA. Skratka, potrošnik je lahko z najrazličnejšim blagom hitre in solidno postrežen v trgovskem podjetju »MURKA« Lesce. Razen tega pa so številni artikli tudi cenejši kot v ostalih trgovskih podjetjih, saj ima »MURKA« zagotovljeno neposredno dobavo iz industrijskih podjetij, n ker so bili potrošniki s podjetjem doslej zadovoljni, se delovni kolektiv »MURKE« potrošnikom priporoča tudi v naprej. Cenjenim odjemalcem bodo vedno lahko postregli s pestro izbiro najrazličnejšega blaga. ^45659 OBVEŠČEVALEC MLADA RAST mali oglas Prodam dobro ohranjeno Ja- wo 250 ccm zaradi bolezni. Ogled v nedeljo od 7. do 19. ure, ob delavnikih pa o i 14. do 19. ure. Poizve se: Krožna ul. 4, Zl. polje, Kranj 1545 Prodam Vespo, registrirano za leto 1960. Praše 20, Kranj 1699 Izgubil sem prevleko sedeža pri motorju na poti od Naklega do Labor. Najditelja naprošam naj jo odda v gostilni »Marin-šek«, Naklo 1707 Godba na pihala »Svobode« Kranj prireja v nedeljo 8. maja ob 10.30 uri promenadni koncert na čast dneva zmage, v parku pred delavskim (sindikalnim) domom 1708 Ugodno predam ali dam v najem 1.200 m2 zemlje ob glavni cesti Kranj — Naklo. Prodam moped »Puch«. Ljubljanska 3, Kranj 1709 Prodam »Fiat« 1100 ccm v zelo dobrem stanju. Za leto 1960 registriran. Naslov v oglasnem oddelku 1710 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Poizve se pri Franceljnu na Jelenovem dvorišču 1711 Prodam leseno uto, krito z opeko, primerno za garažo. Naslov v oglasnem oddelku 1712 Prodam polovice hiše eni ali dvem osebm. Vseljivi dve sobi zgoraj. Naslov v oglasnem oddelku 1713 Prodam dograjene kletne prostore s ploščo na klancu pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1714 Prodam šupo 4 x 6 m s podstrešjem — dvakapnica. Markič, Strahinj 75 1715 Prodam leseno šupo (barako). Naslov v oglasnem oddelku 1716 Prodam kravo s teletom in dvobrazdni plug. Zg. Brniki 89. Cerklje 1717 Vespo odlično ohranjeno prodam. Vozelj ing. Žarko, Tavčarjeva 7, Jesenice 1718 Prodam dve lepi oleandri. Naslov v oglasnem oddelku 1719 Prodam motorno reporeznico, nov 16 eolski gumd voz ali zamenjam za 15 eolskega. Gros, Srednja vas 16, Golnik 1720 Prodam zazidljive parcelo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1721 Prodam avto Opel Olimpia Record 1955, odlično ohranjen. Krzmarič Pavel, Mojstrana 80. Ogled vsak dan po 15. uri 1722 Prodam presto stoječ štedilnik z 2,5 ploščami, dvema pečicama in bakrenim kotličkom, lepo krasno palmo in vodovodno školjko. Gregorčičeva 15, Kranj 1723 Enostanovanjsko hišo, lahko nedograjeno kupim v Kranju ali bližnnji okolici. Plačam v gotovimi. Naslov v oglasnem oddelku 1724 Kupim enodružinsko hišo al i stanovanje v Škofji Loki. Vprašati v oglasnem oddelku Glasu Gorejske pod šifro »Vseljivo« 1725 Sprejmemo takoj v službo enega delavca. Pekarna Kranj 1726 Učenca za tekstilno stroko in prodajalko za komisijsko trgovino •sprejmemo. Trg. podjetje »Elita«, K ram j, Titov trg 20 1727 Društvo UPOKOJENCEV v Kranju obvešča članstvo, da ima svoj redni letni občni zbor v sredo dne 11. maja ob 15. uri v veliki dvorani nove stavbe Okrajnega ljudskega odbora. K obilni udeležbi vabi odbor 1728 Ob priliki proslave v bolnici SVPD »Franji« v nedeljo dne 15. maja 1960 bo vozil iz Kranja avtobus ob 6. uri izpred avtobusne postaje - Kranj. Cena za relacijo Kranj — Cerkno »Fra-nja« in nazaj din 500.—. Prijave sprejema občinski odibor ZB NOV — Kranj 1729 Prodam okoli 500 kg sena in otavc. — Godešič 52, Sk. Loka. 1730 Prodam Fiat Balila tudi na obroke ali zamenjam za nov ali malo vožen moped. 1731 Prodam NSU Primo 150 ccm. Resman Andrej, Kropa. 1732 Prodam motorno kolo »Puch« 200 ccm, starejšega tipa z zadnjimi amortizerji. Jaklin Štefan, Tatjane Odrove 15, Kranj. 1733 Prodam osebni avto Ford Taurnus v zelo dobrem stanju. Gorenjesavska cesta 2, Kranj. 1734 Prodam hišo s sadnim vrtom, blizu Kranja. Naslov v oglas-mne oddelku. 1735 Prodam zazidljivo, nenacionalni rano parcelo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1736 Prodam Vespo, dobro ohranjeno. — Naslov v ogl. oddelku. 1737 Kupim stroj za trganje (cu-fanje) žime. Naslov v oglasnem oddelku. 1738 Sprejmem kovaškega vajenca. Nudim vso oskrbo. — Peternelj Jože, Jezerska cesta 82, Kranj. Iščem izdelovalca cementne strešne opeke »folc«. — Imeti mera svoj stroj. Naslov v ogl. oddelku. jugoslovanska loterija izidi Žrebanja prvomajske loterije Srečke s končnicami so zadele dobitek dinarjev: kine VOTLA PEČ Ob cesti, ki se vije proti Za- »Zdajle je noč, zato pojdi z vraga za roge in se pričel z njim lemu logu v Selški dolini, je ve- menoj, da bos noč prespal v mli- rvati, da bi ga treščil v naraslo likanska skala, ki se imenuje nu mojega gospodarja. Jutri pa te Selščico. Ko je vrag spoznal, da Votla peč. Ta skalina je resnično bom zarano odvedel na tvoj dom.« bi ga močni hlapec zlahka preba- votla in v tej votlim je nekoč In je vekajočega otroka posadil tinal, se je izpremenil v bika. To- prebival vrag, ki je bil takšen v prazen oprtni koš ter ga odnv- hkšne moči pa pogumni hlapec spak, da se je lahko spreminjal v sel proti domu. Toda glej! Ko je le ni imel, da bi ugnal črnega bi- človeka ali žival. Vražji iz pre- hlapec nesel ■otroka, je ta na mah ka. Četudi ga je čvrsto držal za menljivec je često ustavljal mimo- utihnil. Hlapcu pa se je le čudno roge, ga je podivjani bik nazad- idoče in jim nagajal ter jih str a- zdelo, zakaj postaja oprtni koš vse nje zmogel: pritisnil je nesrečnega sil, da je vsakdo, ki ga je tod težji in težji. Zato je spotoma za- hlapca ob drevo pred mlinom ter vodila pot, pohitel mimo Votle godrnjal: ga tiščal obenj vse dotlej, dokler peči, kot da mu pod nogami gori. »Težek si pa tudi ko sam vrag.* m izdihnil. V Zalem logu je pri bogatem yes preznojen je s težavo pri- Naslednje jutro je mlinar našel mlinarju služil hlapec bahavec, ki sopihal pred mlin, vrgel oprtni pod drevesom mrtvega hlapca. V e trdil, da se nikogar — niti sa- koš z ramen in v njem zagledal roki je držal odlomljen rog, ki — vraga. pa ni bil bikov, ampak vragov. »Glej ga, kje si se pa ti vzel!* se je začudil hlapec. »Mislim sem, da nosim otroka, sem pa vraga. Jezljivo je zarentačil, prijel mega vraga — ne boji. Mlinar mu je nekega dne velel: »Županja v Železnikih je brez moke. Odnesi ji vrečo meljice!* Hlapec je zadegal polno vrečo moke v oprtni koš ter jo odnesel v Železnike. Ko pa se je vračal proti Zalemu logu, je bila že noč. V soteski pred Votlo pečjo je zaslišal jok. Šel je za glasom m našel otroka. »Kaj ti ;e, da vekaš?« ga je vprašal. »Si se izgubil in ne veš poti domov?« Za devetimi gorami in vodami sta živela kralj in kraljica. Imela sta vsega na pretek, samo Otrok pa ni nič odgovoril, le otrok ne. Vendar se jima je tu-jokal je in jokal, da se je zasmilil di ca .dina želja izpolnila in do-hlapcu, ki je rekel: bila sta Drelepo hčerkico Dobri- 28060 80.000 11 1.000 51 1.000 3161 40.000 22481 100.000 93231 80.000 2 400 7322 30.400 07352 60.400 48772 60.400 89612 80.400 158702 700.400 564392 200.400 13 1.000 1163 20.000 3593 20.000 12173 60.000 56643 80.000 78313 61.000 258143 500.000 54 2.000 294 4.000 374 4.000 52384 80.000 040254 4,002.000 152694 500.000 203994 300.000 291944 1.000.000 337584 200.000 15115 60.000 91135 80.000 145805 200.000 406225 200.000 216 10.000 996 10.000 1336 40.000 09606 40.000 54036 HO 000 50716 100.000 8642R 60.000 7 600 51487 80.600 152067 300.600 353037 2,000.600 74938 80.000 167028 300.000 318108 3.000.000 9 400 1219 20.400 5079 20.4rO 6369 30.400 02319 60.400 39369 60.400 72149 80.400 74079 80.400 009129 300.000 068750 500.400 323719 200.400 KRANJ STORZIC — 7. maja ameriški barvni film Princ in igralka, predstave ob 16., 18. dn 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri. — premiera ameriškega CS filma Trije Evini obrazi - predstava ob 22. uri. — 8. maja ameriške barvne risanke Šerif in razbojnik, davkar, mali koncert matineja ob 9. uri, češki film Nevarna iznajdba matineja ob 10. uri, ameriški barvni fikn Naloga majorja Leksa predstava ob 13. uri, egipt. barvni film Dežela sanj predstavi ob 15. in 21. uri, ameriški barvni film Princ in igralka, predstavi ob 17. in 19 ,uri. LETNI KINO PARTIZAN — 7. maja zap. nemški barvni film Ti si moja pesem, predstava ob 20. uri; 8. maja ameriški barvni film Naloga majorja Leksa. predstava ob 20. un. TRIGLAV — 7. maja ameriški barvni vestem film Mož iz Kolorada, predstava ob 19.30; 8. maja češki film Nevarna iz najdba, predstavi ob 16. in 20. uri, zap. nemški film Ti si mo ja pesem, predstava ob 18. uri. SVOBODA — 7. maja ameri ški barvni vestem film Naloga majorja Leksa, predstavi ob 18. in 20. uri; 8. maja amer. barvne risanke šerif in razbojnik, davkar, mali koncert, matineja ob 10. uri, češki barvni film Ne-varna iznajdba, predstava pb 14. uri, ameriški barvni film Naloga majorja Leksa, predstavi ob 16. in 18. uri, ameriški barvni film »Princ in igralka«, predstava ob 20. uri. NAKLO — 7. maja egiptovski barvni CS film Dežela sanj, predstava ob 20. uri; 8. maja egiptovski barvni film Dežela sanj, predstava ob 17. uri, premiera ameriškega CS filma Trije Evini obrazi, predstava ob 19. uri. CEKLJE KRVAVEC — 7. maja češki film Nevarna iznajdba, predstava ob 20. uri; 8. maja ameriški barvni film Mož iz Kolorada, predstavi ob 15. in 17. uri. JSENICE RADIO — 7. in 8 maja ameriški barvni v-istavi-sion film Hollywocd ali poguba. JESENICE PLAVŽ — 7. in 8. maja franoesko-avstrijski barvni film Slepi potnik. ŽIROVNICA — 7 .maja amer. barvni film Bagdadska sirena. | Ko jih je prišlo nekoč več, se jih šala malo drugače Zato še dandanašnji vsak, ki gre mimo Votle peči, pospeši korak, da ga ne bi videl vrag. Lojze Zupan PRAVLJICA 0 DOBRIH Spomladanski ringa raja je res v veliko veselje, zlasti še, če posije topli sonček. Iz ljudske zakladnice Jama, t kateri je prebival FRGELCA Nedaleč od Tolstega vrha je zijal vhod v jamo, v kateri je prebival Frgelca. Izhod pa ie bil pod Babjim zobom. Tačas so ropali pri nas Turki. dveh krajih zasula in Frgelca je gotovo ostal v sredi. Tako so mi pripovedovali ranj-ki stari oče. Ko sem povpraševala med Ijud- Če je šel kateri mimo jame, ga je mi, da bi zvedela, ali je ta zgod ^gelca za pete potegnil notri, ba znana, sem jo pri sosedu sli- in 8. film Obveščamo vse člane Kmetijske zadruge Kranj, da bo redni letni občni zbor 8. maja 1960 ob 9. uri v dvorani OLO Kranj. Zadružniki udeležite se /. bora! butan-propan plin VARNOSTNE VENTILE. DOVODNE CEVI, ŠTEDILNIKE IN REŠOJE IMA ODSLEJ NA ZALOGI TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZ NINA« KRANJ Koroška cesta 11 Servisna služba — strokovna navodila. 8. maja jug. c i nem a.skopski film Osma vrata. DOV.IE-MOJSTRANA — dne 7. maja jug. cinem. fillm Osma vrata; 8. maja amerški barvni film Bagdadska sirena. KOROcKA BELA — 7. maja italijanski barvni Casta Diva. BLFJD — 7. maja iftalj. jap. film Madame Butterflcv, ob 18. in 20.30 uri in 8. maja Madame Butterflcy, predstave ob 10., 16., 17. in 20.30 uri. RADOVLJICA — 8. maja italijanski barvni cinem. t' !m Dubrovski ob 18. in 20. uri, ob 10. uri matineja istega filma, zap. nem. Mm Jazz ljubezen in pesem ob 16. uri. LJUBNO — 7. in 8. maja jug. francoski film Mihajlo Os t rogov ob 20. uri in 8. maja ob 16. in 18 uri. KROPA — 7. maja angleški barvni film Plavolasa zapeljivka: 8. ma.e povedala /il ** ure, i »• pa so vase glavice •,,,.,,>(J| majhne, pa pokličite stirejs«'^ bralen ali sestrico ali l> < st*r na pomoč. m" te. GORENJSKE KULTURA I N PROSVETA r Filmi, ki jih gledamo KAVBOJ, PRINC je namreč jasno, da je na- IN IORALKA stal v največji meri zaradi V kratkem razdobju štiri- obeh glavnih igralcev. Scena- najstih dni smo v Kranju vi- rij Terencea Rattigana kljub deli kar dva filma z Marilyn mnogim duhovitim mestom v Monroe — Avtobusno postajo dialogu ni popolnoma uspel, »n Princa in igralko. Ze zara- predvsem mu manjka poglo- di tega dejstva, predvsem pa bitve snovi, poleg tega pa je zato, ker oba pomenita v včasih razvoj dogajanja in osebnem razvoju te ameriške značajev neprepričljiv. Zato igralke dokaj pomembna do- je ostal film dokaj običajna godka, mislim, da ne bo na- lahkotna komedija, ki ji da- Pak, če jima posvetimo nekaj je največji (in skoroda tudi besed. edini) čar in vrednost igra AVTOBUSNA POSTAJA — Lavvrencea Oliviera in Mari- (režiral Joshua Logan) je si- lyn Monroe. V vlogi igralke eer komedija, vendar pa ne Elsie, ki s svojo naivnostjo ostane le pri zabavnosti, am- popolnoma razoroži izkušene- pak se — kajpada s poudar- ga vladarja Carpathije, je janjem komičnih strani — do- Marilyn dokazala, da je. ob takne problema. ^ katerim se svoji lepoti in šarmu razvila Prej ali slej, v večji ali manj- (s samo vzgojo in vztrajnim ši meri sreča vsakdo — kako študijem) tudi svoj igralski vskladiti svoja nagnjenja, že- talent. Najuspešnejše v tem Uc z zunanjim svetom. Kav- filmu so sekvence večerje v boj Beau se i niim sreča v salonu, kjer p?, se Marilvn skrajno ostri obliki, saj je nikakor ne giblje v Lawren- zrasel popolnoma v samoti in ceovi senci, ampak nekajkrat šele ob svojem prihodu v me- prav z?.blesti s svojo igro. sto spozna, da laso (fizična Svoj igralski talent pa je moč) ni vedno najprimernejše Marilyn razkrila tudi že v sredstvo za prepričevanje. Avtobusni postaji. V vlogi Vendar pa najde plemenitejšo barske pevke, ki je sicer trd- stran svojega »j?»za«, čeprav no odločena s svojo lepoto Sele po fizičnem »dokazova- prodreti do vrha svojih sanj, v Hollywood, ki pa vendar včasih ni popolnoma prepričana v pravilnost svoje poti, lahko najdemo precej slično- nju« (ki pa je v njegovem Primeru edino moglo uspeti). Don Murray je s svojim sproščenim in prepričljivim podajanjem te vloge (ki je bila sti z Marilvn. Obe tudi naj-n4egov debut) osvojil srca ne deta svojo pravo pot — pevka ,e Publike ampak tudi produ- Cherie na farmo svojega centov. kavboja, Marilyn pa med Nekoliko manj je uspel film igralke (na začetku svoje po-PRINC IN IGRALKA v re- ti v filmski svet tega imena ^^iji Lavvrencea Oliviera. Zanj pač še hi zaslužila). -do NA POL POTI Na Okrajni reviji gledaliških družin doslej: Usode, Othello in Dnevnik Ane Frank J Dvoje je, kar je doslej značilno za Okrajno revijo gledaliških arnateriskih odrov - kvaliteta in slab obisk. Kolikor je prva uprizoritev razveseljiva, toliko bolj je druga negativna. Kranjčani res zlepa niso imeli žotikšnet 'priložnosti, da bi v tako kratkem času lahko videli na deskah Prešernovega gledališča odrske stvaritve, ki so znane domala po vsem svetu. Prav tako pestro izbran spored pa že sam po sebi zaradi zahtevnosti narekuje dokajšnje sposobnosti igralcev in razumljivo, da mora biti potem tudi rezultat tega dokajšnja kvaliteta predstav. Medtem ko to pišem, je revijski spored s sredino večerno predstavo Dnevnika Ane Frank na pol poti. • Zato še ni moč zapisati, katera družina se je predstavila z najboljšo uprizoritvijo, vendar pa moramo o dosedanjih 'predstavah zapisati vsaj nekaj besed. Prej pa naj še zapišemo, da revija nima tekmovalnega značaja v tem smislu, da hi se družine borile za točke, temveč ima namen pokazati stopnjo gledališke amaterske umetnosti za določeno obdobje, s katero lahko primerjamo dosežke v preteklosti in izdelamo koristne analize. — Prav tako pa tudi ni nikjer za- pisano, da sploh mora katerakoli izmed družin kranjskega okraja na republiško revijo, ki bo [konec maja v Kopru. Ali pa obratno, lahko gredo vse družine, če bo kvaliteta ustrezna. Tokratni sistem revije je prav zaradi tega pozitiven. Na nedavnem okrajnem revij skem tekmovanju mladinskih pevskih zborov sta se iz vsakega okraja lahko uvrstila na republiško revijo dva zbora, brez ozira na to, če je morda v prvem okraju sekcija kranjskega Dijaškega več zborov kvalitetnejših od najboljšega v drugem kraju. In sedaj še nekaj besed o dosedanjih treh predstavah. USODE Josipa Kulundjića je v režiji Lacita Cigo j a dramska sekcija kranjskega Dijaškega doma uprizorila domala proti pričakovanju. Upoštevati je namreč treb^, da je delo psihološko tudi za rutinirane igralce dokaj zahtevno in razumljivo, toliko bolj za mlade igralce, ki so bili v tej predstavi v večini prvič na odru. To dejstvo pa je prav gotovo tudi vzrok manjših spodrsljajev, katerih pa bi se v večini prav gotovo lahko izognili. PRED KONCERTOM JESENIŠKE GLASBENE ŠOLE DVE kranj RAZSTAVI j skem muzeju . v vrsti razstav, ki jih prireja mojstrov ali za originalna dela Mesin še živečih umetnikov, s katerimi smo se srečavali, zavzema razstava »Layer in nasledstvo« posebno mesto. Posebno mesto zategadelj, ker se z likovnim snovanjem popularnega kranjskega slikarja Leopolda Layerja srečujemo prvič, in ne nazadnje zato, ker nam razstava posreduje bogato zbirko umetnikovih originalnih del v olju. Vseh del je če razstavnemu gradivu ne 35. Podobe sodijo doloma v mu- muzej v Kranju, sta vzbudili posebno pozornost ar-Ijeološka razstava, ki prikazuje ^Javnost arheološkega oddelka Ustnega muzeja v letih po Osvoboditvi, in razstava originalen slik kranjskega slikarja Leo-Lj 8 Layerja in njegovega na-edstva. Zanimivost in pomemb-st obeh razstav je nedvomna, k bi prav gotovo storili napa- Vsekakor je Mestni muzej s to razstavo storil ljubiteljem likovne umetnosti uslugo, predvsem pa zanimivo presenečenje. Konec vsakega šolskega leta priredi Glasbena šola na Jesenicah večji koncert, s katerim močno popestri glasbeno dejavnost na Jesenicah ter seznani Jeseničane s svojo dejavnostjo tudi izven učnega načrta. Letošnji koncert operne in simfonične glasbe bo v ponedeljek zvečer v Cufarjevem gledališču. V prvem delu bodo peli solisti operne arije ob spremljavi orkestra, v drugem delu pa bo razen arij tudi nastop združenega zbora ob spremljavi orkestra. — Letošnji koncert obsega dela največjih komponistov, kot so C. W. Gluck, N. Rimski-Korzakov, G. Puccini, C. Gound, B. Smetana, E. Grieg, R. Rossini, P. Mascagni, A. Dvorak, V. Bellini in G. Verdi. Pod taktirko ravnatelja glasbene šole Rada Kleca pa bodo nastopali: pomnoženi simfonični orkester Glasbene šole, združeni pevski zbori Glasbene šole, Svobode »Tone Čufar« Jesenice in Svobode »France Prešeren« iz Zi- zanj — Obe razstavi bosta odprti le še rovnice ter solisti Silva Grač-nekaj dni. nerjeva — klavir, Marica Balo- ni Posvetili vsaj skromnega za-Piska. z °"epoja arheološkega oddelka g^n°žica razstavljenih arheolo-lh najdb v spodnjih prostorih ^, 7-e.ia zgovorno priča, da sodi , (,renjska s svojimi bogatimi t črnimi ostalinami med naj-')£tttejša arheološka področja na ženskem. tok*<1ZS*avno gradivo tvorijo fo-Jekt>Pije raznih arheoloških ob-j***°v| arheološke karte posa-t;A°Znin nahajališč, nakit najraz- Uč Vsi nejših '•mika oblik, orodje, orožje, novci itd. Seveda so ra •Pre^rneti primerno komenti-j/r' z napisi. Kulturne ostaline n'oi aJ° Btaro in mlajšo kame-dobo, bronasto, halstattsko Gob« železna doba), rimsko ^f " ■ Preseljevanje narodov in Pr"('no staroslovansko dobo. Ce-n^V ^e razstavljen 1« del obšir-arhoološke zbirke, ki jo hrani zejsko, deloma v pungerško zbirko, nekatera dela pa so posodil za razstavo zasebniki. Layer je domala pol stoletja deloval v Kranju (tu se je 1752. leta tudi rodil), si osnoval priznano delavnico in zalagal velik del Slovenije z oljnimi podobami nabožne vsebine. Delal je tudi v fresko tehniki, znano je tudi nekaj pastelov. Predmetno prevladuje pri njem verski predmet, ohranjeni pa so tudi nekateri njegovi razmeroma zanimivi portreti. Umrl je 1828. leta v Kranju. O razstavi v Kranju pa še tole: zelo zanimiva je primerjava po sameznih slik, kjer je dobro viden prehod od Layerjevih originalov preko šole do nasledstva in končno do prave ljudske umetnosti v 19. stoletju. Akademski slikar prof. Pavle Bo/.ovičar v svojem ateljeju v Zmincu pri Škofji Loki hova — mezzosopran, Rina Bru-nova — sopran, Pavla Klečeva — sopran, Andrej Kosem — bariton, Tine Rant — tenor in Vladko Rotar — tenor. Ker bo ponedeljkov koncert operne in simfonične glasbe v izvedbi domačinov doslej najkvalitetnejši in tudi programsko najboljši, je zanimanje izredno veliko. IVER ^ Te dni so ustanovili v okviru zavoda »Primorske prireditve« odbor za novi festival jugoslovanske folklore, ki naj bi odslej postal stalna prireditev Slovenske Istre. Prvi festival bo že letos v začetku avgusta, nastopali pa bodo v Portorožu, Kopru in deloma v Piranu in Ankaranu. Doslej so se za festival, ki ga bo po vsej verjetnosti prenašala tudi Evrovizija, prijavile že najbolj znane jugoslovanske folklorne skupine. <*• Zadnje dni sta na Poljskem izšli dve knjigi jugoslovanskih avtorjev v poljščini. V Krakovu je izšla zbirka 78 pesmi Vaška Pope, v Varšavi pa Travniška kronika Iva Andriča. «3 Pred dnevi je Zvezni izvršni svet imenoval nove člane filmskega sveta. Za predsednika je bil imenovan Vukašin Miču-nović (direktor lista Borba), medtem ko sta bila v filmski svet razen ostalih članov imenovana tudi Slovenca Jože Gale (režiser) in književnik Drago Sega. £ Prav te dni gostuje v Jugoslaviji prvakinja moskovskega gledališča »Bolšoj«, ena največjih sovjetskih sopranistk, Galina Višnjevska. Umetnica bo pri nas pela v Aidi in Evgeniju Onjegi-nu. Tako je v torek že gostovala v Skopju, sinoči pa v beograjski operi. Sovjetska umetnica bo svojo turnejo zaključila 12. maja, do takrat pa bo še nastopila v ljubljanski in sarajevski Ope- Prosvetno društvo Staneta Žagarja iz Krope se je predstavilo s Shakespearovim OTHEL-LOM. Nosilca predstave sta že po avtorjevi zamisli vsekakor Othello in Jago (kroparski je bil nekajkrat sicer pretiran v igri), kar pa sta bila tudi v uprizoritvi ob Kroparja. Čeprav je treba družino Staneta Žagarja nadvse pohvaliti, da so se lotili tako zahtevne odrske stvaritve (menda je to že značilnost za Kropo), pa bi verjetno lahko dosegli še večje uspehe, če bi segali po lažjih odrskih delih. DNEVNIK ANE FRANK Go-dricha-Hacketta je že sam po sebi tako pretesljiva drama, da napravi na gledalca nadvse močno doživetje. Tako kot se je s tem delom predstavila stra-žiška Svoboda, pa je za ljubitelje gledališča še 'poseben dogodek. B. F. NOVOSTI STUDIJSKE KNJIŽNICE V KRANJU ENCIKLOPEDIJE Krajevni leksikon LRS, Ljubljana 1954 Priročni leksikon, Ljubljana 1955 Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova, Zagreb 1956 Enciklopedija Jugoslavije, Zagreb 1955 Enciklopedija Leksikografskog zavoda, Zagreb 1955 Jugoslavija. Turistička enciklopedija, Beograd 1958 Ko je ko u Jugoslaviji? Biografski podaci o jugosloven-skim savremenicima. Beograd 1957 Kune V.: Enciklopediski he-miski priručnik, Novi sad 1953 Medicinska enciklopedija, Zagreb 1957 Medicinski leksikon, Beograd—Zagreb 1957 Muzička enciklopedija, Zagreb 1958 Pomorska enciklopedija, Zagreb 1954 Sveznadar: Nauka i znanje u riječi i slici, Zagreb 1954 Šumarska enciklopedija, Zagreb 1959 Vojna enciklopedija, Beograd 1958 Zbornik narodnih heroja Jugoslavije, Beograd 1957 Mala encyklopedia povvszech-na, Varšava 1959 BoFšaja sovetskaja enciklopedija, Moška 1949-1958 The Book of Knovvledge. The Children's Encvclopedia, New York 1946 Murphey R.: How and where to look it up? New York— London 1958 Webster's Biographical Dic-tionary, Springfield 1953 Enciklopedija likovnih umjetnosti, Zagreb 1959. ^Iti J<> V1)0'-''""' v n('k('anje fe -- naših prednikov na Go-ziSkem Pregleden, So ..x obisk |e bil dober, če pa zanimiv, obrobna Plamenica" na rešetu tok u^ni zavodi, zlasti osemletke, rMno Sv ..... arheološko razstavo v Hlii "l'mM11 programu upoštevani ^° obiskal>- tedaj prizade-bitt, "■"»zojskoga vodstvu niso a zaman. INekaj misli ob prvi številki letošnjega letnika glasila kranjskih dijakov *z slikarske delavnice Leopolda Layerja aj (>(? 'kovnimi razstavami, pa Kfe za reprodukcije starih Letošnja številka »Plamenice« — po obsegu nekoliko skromnejša od lanske, leži pred menoj in sklenil sem že zaradi te« t, ker je literarno glasilo tega zavoda pred leti upravičeno zaradi nekaterih nejasnih konceptov dvignilo toliko polemik in prahu in ker je lanski izvod skoraj ne-opaženo zdrsnil mimo nas, več spregovoriti o njej. Jes •niške folkloriste Vahijo na Koroško Bi t:,.lll<'v"nska prosvetna zveza v J«' zaprosil« Svobnilo »eru« 1;ir„ |,C<> /;| gostovanje Ansambla •"'»ške"''1 ,)lrM,v in pesmi na Ko i?0sto tehtnih razlogov ni,ir "e '»o mogoče orga- ■ ' /(> v Juniju, se ie odlo vi»nj,. v'ni*ka svoboda za gosto- 'b'S(>,j- , '"'vi polovici septenili "a k 1 Svobodašj bodo Izve t« ***k«m kar tri v km na. dll nastope, in "»VCII. prosvetna /ve/a v Vedno, kadar se človek pri-pravlja na takole pisanje in re-Setanje, ga mora spremljati občutek mi: el da so to mladi, Ia nedozoreli ljudje in da so za njihove podvige potrebni drugačni kriteriji, kot pa za dozorele stvaritve. Tak sem tudi v tej kritiki skušal biti; ne oster, ampak samo človek, ki skuša opozoriti na te ali one pomanjkljivosti, ki se mu zde pomenil) ne. Menim tudi, da ne bom ni-kogar prizadel tako, da bi opustil svoje začeto delo. Ce pa f^a opusti in se ne spoprime s težavami, sodim, da nisem napravil nikakršne škode. Če se najprej za hip ustavim pri poeziji letošnje »Plamenice«, moram poudariti, da je ta kvantitativno v primeri s preteklimi leti dokaj skromno zastopana. — Pesmi ((>) objavljajo le trije avtorji: Vasja. Jože Meglic in Tatjana Vidmar. Vsekakor Je najmočnejši Jože Meglic s svojimi Sprehodi i in II, s katerimi daje samoniklo in že dokaj dovršeno umetniško osebnost. Posebno Sprehodi I se odlikujejo z izvirno metaforiko in dokajšnjo melodioznost jo. Pesmi Vasje so me do neke mere presenetile, po-selmo ..Pomlad« s IVO j O vedrost-jo in razigranostjo, ki morda v motiviki nekje spominja na Mi-nattija. Ostala poezija se mi zdi več ali manj iskanje samega sebe in neke moderne forme, lahko pa celo petošolsko iskanje .-ljubezni v kaosu sanj«. V primerjavi s poezijo je proza kar dobro zastopana. Najbolje je, da se zadržim pri posameznih sestavkih in nekoliko več spregovorim o njih. Jeza Maks objavlja v listu dva sestavka, in gicer potopis »Crta na globusu« in »Dva obraza«. »Dva obraza« govorita o dokaj delikatnem problemu naših študentov na praksi v tujini, kjer ti ljudje za skromne denarje prodajajo svojo delovno silo tujim cksploatatorjem. Avtor za hip razmišlja o današnji Franciji, o tisti Franciji, ki jo vse preveč poznamo skozi Vercorja. Bodolaira, Van Gogha, Modigliania, RimDO j a, Rodina, a vse premalo razmišljamo o njenih kolonialnih pretenzi jah. o atomskih bombah v Sahari, o Maussujevih padalcih v Alžiriji. Kljub temu, da je avtor živel v okolju Južne Francije, se mi zdi, da sila pomanjkljivo, če sploh slika te stvari: često pa se mu zdi važnejša ugotovitev, da Jugoslovana spoznaš povsod po kletvicah. Vsekakor pa je pomembno razpoložen j C in misel, da mladih ljudi sVeta ne razdva- jajo bloki, poldnevniki in meridijani in da smo mladi ljudje proti vojni in da nas bo prej ali slej združila »Internacionala«. Tudi potopis »Crta na globusu«, pravzaprav bi to lahko imenoval slike iz popotnikovega albuma — so s te plati pomanjkljive. Premalo slika avtor družbo, ljudi, običaje in nrav, družbene razlike in podobno. Lepih podobic se človek kmalu naveliča in treba pisano partizansko zgodbo »Priznanje«. List zaključujeta dve zgodbi Tatjane Vidmar in Majde Cernilec ter poročila o delu mladinske organizacije na šoli. Ce gledam s širšega stališča, se mi zdi list v primerjavi z ostalimi literarnimi glasili šol, ki jih poznam, dokaj dober in dovolj pester, ni pa stopil iz tistih tradicionalnih okvirov, ki jih človeku vceplja že uvod z je globje seči v pokrajino. Danes mislijo, da je list izdan brez polj udje ne občudujejo le lepih sebnih pretenzij. polj, vrtov, ampak se pogosto ob njih sprašujejo, kdo jih obdeluje in kako, kakšna umetna gnojila so bila potrebna za lepo pšenico itd . »Stotak« Marine II. je tehnično dober sestavek, ki opisuje družino še starih meščanskih kvalitet in probleme mlade generacije, ki se s tem propadajočim svetom srečuje. Moram pa poudariti, da se v mnogih mestni z avtorjem ne strinjam, posebno problematičen se mi zdi konec zgodbe: ko se vrača dekle od inštrukcij. sreča na celti mladega fanta, ki se vrača i/, kina. Fant ji ponudi spremstvo, ki pa ga dekle odbije, a se že hip nato v mislih sreča z mislijo, da bi jo naslednji dan povabil v kino, ji za rojstni dan kupil lepo stvar, jo poskusil poljubiti . . . Meni je taka mentaliteta tuja. Tratnik L. objavlja dobro na- Zaključim naj pa kar s predlogom. V uvodu tožijo uredniki, da prispevkov noče in noče biti zadosti — tak je položaj tudi drugod. Zdi se mi, da bi bilo zelo pomembno, če bi vse kranjske srednje šole skupaj s tovariši, ki so že dovršili šolanje in se še ukvarjajo z literarnim delom — teh ni malo, skušali izdajati enotno literarno glasilo vse kranjske srednješolske mladine. Tako bi bilo rešenih kup problemov, kar pa se mi zdi najvažnejše — kvaliteta bi se močno dvignila. Vem, da je bilo lani na občinski konferenci LMS govora o takem glasilu in menim, da bi morala biti prizadevanja v tej smeri v prihodnjem šolskem letu še smelejša. Tako bi bil to prispevek najmlajše pišoče generacije današnjemu mrtvoudnemu kulturnemu življenju v Kranju. Jure Kobal 6 r 1 J 1 g0rbmjs1ke RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 15., 17., 22., 23. ih 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 8. maja 8.00 »Ob žici okupirane Ljubljane« 8.15 Mladinski zbori pojo partizanske in množične pesmi; 8.30 Mladinska radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje pri potoku; 9.15 Blagoje Bersa: Sončne poljane, simfonija iz cikla Moja domovina; 9.30 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši ... 10.30 »Fantje, petnajst nas je . . .«< Zbori in samospevi; 11.00 Beograd—Zagreb— —Ljubljana; 11.35 Majhen koncert pihalne godbe JLA; 12.00 »Ob žici okupirane Ljubljane«; 12.30 Vatroslav Lisinski: Uvertura št. 6 v D-duru; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Melodije, ki vam ugajajo; 16.00 Humoreska tega tedna - Tone Seliškar: Mula in sršeni; 16.20 Domače viže za urne pete; 16.45 Klavir v ritmu; 17.00 »Ob žici okupirane Ljubljane«; 18.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.05 Izberite melodijo tedna! 21.00 Koncert slavnih pevcev, 22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Veliki zabavni orkestri; 23.30 Kazimir Sikorski: Koncert za flavto in orkester; PONEDELJEK, 9. maja 8.05 Violinske skladbe; 8.25 Plesni orkester Erwin Lehn; 8.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarja poje Gorenjski kvintet; 9.00 Naš podlistek — Fjodor Saljapin: Strani iz mojega življenja — IV. 9.20 Popularne romantične melodije; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 10.35 Trije dvospevi iz francoskih oper; 11.00 Zvočna mavrica 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Zabavni orkester George Malachrino 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sparing: Setveni načrt za krmni trak in neprestano siliranje; 12.25 Dalmatinske narodne 12.45 Kmečka godba; 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 R. Schumann: Karneval op. 9: 13.55 Glasbene razglednice 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem — Milan Ljubic: Poljska, kot jo vidi prijatelj; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! 18.00 Radijska univerza — dr. Sergej Vilfan: Mesta II.; 18.15 J. S. Bach: Koncert za čembalo in orkester št. 4 v A-duru; 18.30 Športni tednik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00 Z glasbo v novi teden: 20.45 Kulturni globus 21.00 do 23.00 Koncert Komornega orkestra RTV Zagreb; 2;',.00 Poročila in pregled tiska: 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 - Plesni orkester RTV Ljubljana; TOREK, 10. maja 5.00 do 8.00 Dobro jutro! 630 Reklame; 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Veliki orkester Guy Luypaerts; 9.45 Dva prizora iz Smetanove opere Poljub; 10.10 Izberite melodijo tedna! RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED ""a od nedelje, 8. maja 1960 do sobote, 14. maja 1960 11.00 Harfistka Pavla Uršiče-va in violončelist Vlado Požar igrata 11.30 Radi bi vas zabavali; 12.00 Trio Bardorfer sam in s kvintetom Kranjčani 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorčič: Preprečevanje izgub pri novorojenih teletih; 12.25 Pet popevk za pet pevcev; 12.40 Lovski kvintet ig»a poskočne melodije; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Pri italijanskih opernih pevcih; 14.05 Radijska šola za višje stopnjo: 14.35 Intermezzo z godali; 14.40 Miro Brajnik poje samospeve slovenskih skladateljev; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 Listi iz domače književnosti ; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Fr. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 19 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 20.00 Pesmi Gavra Jakoševi-ča, Cvijetka Rihtmana in Božidarja Trudiča poje zbor Radio Sarajevo p. v. Tihomirja Miriča; 20.30 Radijska igra; 21.07 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija v Es-duru: 21.27 Kvintet Jožeta Kampiča; 21.45 Četrt ure s pevko Marjano Deržaj; 22.15 Slavna dela komorno glasbene literature — 23.10 Koktajl za zabave. SREDA, 11. maja 8.05 Mladina poje; 8.30 Zabavna glasba v raznih razpoloženjih; 9.00 Jezikovni pogovori: 9.15 Igrata dva slovenska solista — Jelka Stani- čeva — violina in Anton Trost — klavir: 9.45 Po tipkah in struna«; 10.10 Partiture hrvatskih skladateljev; 11.00 Zvočna ruleta; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Veliki godalni orkester Pierre Dorsey; 12.15 Kmetijski nasveti: Jože Kregar — Pridelovanje belušev; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Tri arije iz oper G. F. Haendla; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Srbske narodne pesmi in plesi; 13.50 Kvintet George Shearing z godali: 14 05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14 35 Koncert zbora Sloven- ske filharmonije; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15 40 Novost na knjižni polici; 16 00 Koncert po željah: 17.10 Sestanek ob petih; 17 30 Veliki orkestri — mane melodije; 11.00 Kulturna kronika 11.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes; 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Obvestila, reklamt in zabavna glasba; 2000 Ali jih poznate? 20.25 Claudio Monte Verdi: Orfeo; 21.40 Sonate Domenica Scarlattija; 22.15 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel; 22.35 S popevkami čez kontinente; 23.00 Poročila in pregled tiska; 23.10 Moderna plesna glasba; 23.35 Milan Ristič: Koncert • za klavir in orkester. ČETRTEK. 12- maja 8 05 Sanremo 1960 8 25 Operne uverture in medigre 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Zborovske skladbe iz Citalniške dobe poje Slovenski oktet 9.45 Gerald Pinni: 5 bagatel za klarinnt in klavir 10.10 Na vrtiljaku zabavnih melodij 10.40 Pet minut za nova pesmico 11.00 Iz angleške simfonične literature 12.00 Narodne v priredbi za dva glasova in mali instrumentalni ansambel 12.15 Kmetijski nasveti: ing. Jože Maček — Pripravimo s« na poljske bolezni in škodljivce 12.25 Valčki Johana Straussa 12.40 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Popevke se vrstijo 13.55 Odlomki iz Thomasove opere Mignon 14.20 Sport in športniki * 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Franz Liszt: Španska rapsodija 16.30 Plesni zvoki velikih mest 17.10 »Teče mi vodica« 17.30 Potpuri za zabavo 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — XXX. oddaja 18.45 Radijska univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester RTV Ljubljana 21.00 Bert Brecht: Kruh zaradi tega ni cenejši 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Sergej Prokofjev in Albert Roussel: Sedma simfonija PETEK, 13. maja 8.05 Zbor RTV Zagreb p. v. Slavka Zlatica poje skladbe Gallusovih sodobnikov 8.30 Franz Schnbert: Prva simfonija 9.00 Naš podlistek — Henrv James — Oznaka časa I. 9.20 Od melodije do melodije 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Arije iz Giordanove opere Andre Chenier 10.30 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe 11.00 Nina Markovna: Dve skladbi za violino in klavir 11.30 Družina in dom 11.45 Pesmi in plesi iz Polinezije 12.00 Tenor saxofonist Gwy Lafitte in klarinetist Ati Soas 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Skušek: Zdravstvena zaščita telet 12.25 Finale II. dejanja Mozartove opere Čarobna piščal 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Vlado Golob: Diverti-mento za mali orkester 13.50 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 S popevkami po Evropi IS.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 I/, svetovne književnosti 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Lahka glasba 17.40 Poje moški zbor Fraaee Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja 18.00 Človek in zdravje 18.10 Dvajset minut z veselimi planšarji 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunanjepoPtič- ni pregled 20.30 Skladateljske silhuete iz včerajšnjega sveta — 21.15 O morju in pomorščakih 22.15 Dvajset minunt z ansamblom Mojmira Šepeta 22.35 Naši solisti pojo arije iz VVagnerjevih oper 23.00 Poročila in pregled tiska 23.10 Plesna glasba za mlade poslušalce 23.45 Pevec Johnnie Ray SOBOTA, 14. maja 8.05 Pol ur« pri skladatelju Blažu Amieu 8.35 Od polke do «ha cha ona 8.55 Radijska šola za nižje stopnjo 9.25 Partizanske pesmi 9.40 Zabavni orkester RTV Beograd 10.10 Odlomki iz slovanskih oper 11.00 V ritmn današnjih dni 11.30 Pionirski kotiček 11.30 Stanislav Binički: Haremske pesmi 12.00 Pesmi Rada Simonitija 12.15 Kmetijski nasveti: ing. Dušan Terčelj — Napake vina in vpliv lesene vinske posode 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Hammond orgle v ritmu 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Skozi naše vasi ... 13.55 Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in aabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — 16.30 Vedri zvoki 17.10 Glasbeni mozaik 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Majhni zabavni ansambli 18.30 Trio Slavka Avsenika 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 »Pri nas pa oheet imamo« ... 20.30 Parada popevk 21.30 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 28.10 Do polnoči v plesnem Televizijski spored NEDELJA, S. MAJA 9.00 TV film o Lassie. 9.30 Kmetijska oddaja. 10.30 Pohod ob žici okupirane Ljubljano. 12.00 Boks. 16.00 Otroci pojte z nami. 17.45 Pohod ob žici okupirane Ljubljane — zaključna prireditev. 18.45 Rokomet ženske. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Kulturna panorama. 20.30 Osvoboditev Zagreba. 20.50 Improvizacije zabavno glasbene oddaje. 21.50 Sedem dni. PONEDELJEK. 9. MAJA 18.00 Družinska oddaja — prenos iz Zagrebškega vele.sojma. 18.30 Poljudno znanstvena oddaja. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Tedenski športni pregled . 20.50 Teden reklame. 21.00 Celovečerni film »Sestre«. TOREK, 18. MAJA a0.f)0 Prenos sporeda tuje televizijske postaje iz Italije. SREDA. 11. MAJA 18.00 Pionirski mozaik. 18.45 Telesna kultura in šport. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Aktualna tema: V/.»oja delavcev. 20.40 Anna Honacci: Televizijska drama — Kavarna iluzij. 21.35 Prvi koraki - dokumentarni film Dušana Povha. ČETRTEK, 12. MAJA 20.00 Zunanji prenos. PETEK. 13. MAJA 20.50 Prenos sporeda tuje televizijske postaje. SOBOTA, 14. MAJA 18.00 Na otroškem igrišču — glasbena oddaja. 18.45 Televizijska p<> ta 20 00 TV dnevnik. 20 20 Televizijske reklame. 20.30 Razgovor z članom centralnega komiteja ZK Hrvatske. 20.45 Mikrofon je vas. 21.45 Televizijski film o Nevidnem človeku. DRUŽINSKI POMENKI Kakšna naj gospodinja Nič -< prijetno ni gospodinji, će jo preseneti obisk, stanovanje pa ima se neurejeno itt povsod nered. Še bolj nerodno pa je, če je tudi sam* še neurejena. Ker vsaka žena zeli biti prikupna, bo tudi skrbela za red, ne le v svojem stanovanju, temveč tudi za lasten videz ter bo zjutraj najprej uredila sebe in potem še svojo okolico. — Vsaka sodobna iena in gospodinja mora čutiti, da tudi s svojo prijetno in urejeno zunanjostjo dobro vpliva na vse, ki so okoli nje, pa naj bo to mož ali otroci. Razumljivo je, da je gospodinja po napornem gospodinjskem delu utrujena in da se ji večkrat ne ljubi, da bi še mislila nase, vendar je prav, da vedno misli na svojo zunanjost. Kaj naj torej gospodinja nosi doma pri svojem delu, da bo videti vedno čedna in negovana? Najboljše so obleke iz pralnega blaga, ki jih zavaruje se s predpasnikom. Oboje bo lahko oprala brez velikega truda. — Pretoplih oblek doma ne bo nosila, saj se v kuhinji, pri čiščenju stanovanja in pri kuhanju preveč segreje in nevarnost za prehlad je večja. Z lepo krojenimi predpasniki lahko olepša svojo zunanjost. Seveda pa je najvažnejše, da so vedno čisti in lepo zlikani. Važni so tudi čevlji. Ves dan ne smemo hoditi v copatah. Gospodinjsko delo zelo utruja noge, copate pa nogam ne daio nobene opore. Zato imajo gospodinje, ki so vedno v copatah, ploske noge in čim starejše so, teže hodijo, večkrat tudi zato, ker so premalo pazile na svojo obutev. Potrebno je, da nosi doma nizke čevlje z nizkimi petami, kajti v teh se noge najmanj utrudijo. Copate služijo le za to, da se noge ■» njih odpoči-jejo, ne pa da smo v njih ves dan. K obleki spada tudi urejen* pričeska. Na človeka napravi nedvomno slab vtis kuharica, ki ft sklanja nad loncem, lasje pa " štrlijo na vse strani. Lasje morajo biti lepo speti, pri kuhanju imamo ruto na glavi. Tako ne bo nevarnosti, da bi lase našli povsod tam, kjer jih sploh ne bi smelo biti. Tako urejene in čiste gospodinje bo vsak vesel in tudi i*ma se bo vedno dobro počutila. Limone ostanejo dalj časa sveže, če jih vložimo v zabojček z žaganjem, ia sicer tako, da ce ne dotikajo druga druge. Hranimo jih v hladnem prostoru. Ali: Limone zložimo v steklen kozarec za konzerviranje in ji* pokrijemo z nizkim lončenim podstavkom, napolnjenim z vodo, ki jo vsak dan menjamo. Ali: Cele limone potopimo v posodo s čisto mrzlo vodo, ki j° menjamo vsak dan. Tako se nam ohranijo tudi 14 dni ali še več- Limonine lupinioe — Limonine in pomarančne lupine prav natanko obrežemo (samo do belega dela lupine), na drobno sesekljamo ali nastrgamo na strgalniku za hren, naložimo v kozarec. P°~ mešamo s sladkorjem, žabjem« z žganjem ter za vežemo. Pustimo nekaj tednov, da se dišeč« snovi izlužijo. Za čaj ali za raZ' na peciva zadostuje že nekaj kapljic, pa dobe oku« po limoninih lupinicah. Limonine olupk« lahko tudi sesekljamo in jim primešamo sladkorne sip«, streaemo v kozarček s steklenim pokrovom i* shranimo. PREHUD TEK Ljudje, ki bi se radi znebili nekaj kilogramov svoje teže, se navadno zatekajo k telovadbi, k masažam, k parni kopeli in podobno. Toda le redki se pohvalijo, da jim je vse to koristilo, kajti po takih telesnih vajah apetit pri človeku navadno še naraste in posledice so ravno obratne, kakor je človek pričakoval. Dejstvo je, da masaža in telovadba pripomoreta le k enakomerni porazdelitvi maščobe, nikakor pa je ne odpravita. Ce hočemo doieči to, so je treba zateči k edinemu uspešnemu sredatvu — k ustrezni prehrani, samo h kalorijam, ki so neobhodno potrebne za naš organizem in s tem v zvezi seveda k močni volji ,da se upremo pretiranemu teku. Glavne poteze v prehranjevalnem sistemu so v prvi vrsti najprej tele: čimveč zelenjave in sadja, nemastno meto brez omak, nekoliko več gibanja in nič malic. Pri tistih, ki so nagnjeni k debelosti oziroma jih preganja Lepotilne maske MASKA IZ JOGURTA IN SADJA Lepotilne maske lahko Kami napravimo iz domačih sredstev, in to brez večjih stroškov. Obraz in vrat si temeljito očistimo. Zmešajmo jogurt s kakršnimkoli sadjem, katerega poprej dobro stlačimo. Za mastno kožo dodamo še nekoliko limoninega soka. To mešanico nanosemo z leseno žlico na obraz ter pustimo, da se posuši. Nato si obraz izmije-mo s toplim mlekom. MASKA IZ SKUTE Zelo dobro in učinkovito masko pripravimo iz skute. Zmešamo tri jedilne žlic skute Z malo tople vodo in še toplo nnnoso-mo na očiščeni obraz in vrat. --Zm<\s naj učinkuje 20 minul, nato umijemo obraz in vrat s toplo vodo in ga opljuskamo še z mrzlo. Koža postane lep-«, napeti in prožna. MASKA ZA VSAKO KOŽO Krompir srednje velikosti skuhamo, olupimo ter stisnemo v pire. Dodamo oči iconoua olivne-ea olja ter <•!! beljak Dobro /m -.,ino, namsemo toplo na obraz in vrat, pustimo učinkovati 20 minut, nakar masko odstranimo z mlačno votlo. prehud apefcit, naj dnevna obroki ne presegajo 2000 kalorij (riž in testenin« — Bdkg. pečeno meso — 14dkg, s*T ~~~ 15dkg, zelenjava — 20dkg " te količine naj sestavljajo kosilo, enake pa tudi večerjo. Dosledno naj se izogibajo i*" !© sladkih jedi, naj ne p0ejO med kosilom in večerjo in °aJ uporabljajo v kuhinji le ali margarino. Preden začnete preganjat1 debelost, se vsekakor napo^ k zdravniku. Morda preveč masti ni samo zadeva prehudega apetita, marveč posledica kake neskladnosti v delovanju n°" tranjih organov in žlez, mord^ celo znamenje kakšne bolezm-Šele, ko ste se prepričali. rfa je odvisne kilograme zakrivi prehud apetit, ga poskusite za-vreti s primerno prehrano in primernim načinom življenj3. MODA i k«f» Prikupen kostim, prime hladno pomlad .»li P* Je rcii sen- GORENJSKE _;_i_.___ Predor ali most? Neodločnost, ki lahko privede do nadaljnjega odlaganja Pocenitev prevoza. - V 35 minutah skozi predor Pred nekaj dnevi je skupina francoskih in britanskih strokovnjakov objavila poročilo o tehničnih in finančnih možnostih za zgraditev predora pod fcokavskirn prelivom. O tem Projektu se je v preteklosti že mnogo govorilo. Zadnje čase Pa vse kaže, da so začeli z resnimi pripravami, da načrt končno vendarle uresničijo. — Strokovnj atloi so prišli do preganja, da je načrt izvedljiv v tehničnem kot v finanč-nem pogledu. S tehničnega stališča bi po mnenju »trokovnjakov lahko zgradili predor bodisi pod mor-s*c*i dnom z izkopavanjem, J&ako pa bi tudi že izgotovljen Predor preprosto potopili na sorsko dno. Stroški za gradnjo Predora bi znašali okoli 174 ^iHjard 400 milijonov dinarjev. 80 odstotkov tega zneska bi se P°rabilo za tehnična dela, osta-nelt pa za inštalacije. r Sredi trg* je stal velik om-^ibus. Ljudje so ga obkrožili V2nemirjeni. »Tri dni zastonj • Benetke«! Tako je pisalo na tjdli. Spodaj pa: »Vstopite; dinarja vas ne stane!« Še spodaj pa: »Samo za poročene može, ki vzamejo s se-°°) vso družino!« Ljudje niso v*rjeli svojim očem. Domišlji-l*mSt jim je razgibala. Benetke! Lido! Markov trg! Gondole! Vožnja čez Brenner; Ob Gard-s*em jezeru! Doževe palače in laZune! Nekdo se je opogumil. */? res to, kar pise?« Šofer je Prikimal: »V petek zvečer odhod Vrnitev v ponedeljek z)>itraj.< »Čisto zastonj?« — Vožnja je brezplačna, dragi Z°spod. Samo vase ime in vaš nasloy morate vpisati tukaj.« Priglasilo se jih je veliko. Naval je bil prehud. Morali so Priključiti še omnibus. Prišli so * otroki in babicami. Slovesno ltl skrbno so vpisali imena in naslmje v spisek. Potem ni nasprotovala vožnji nikakršna stvar več. "Vse pripravljeno?« »Vse v redu!* »Zaprite vrata! Odhod! srečno pot!* Omnibusa sta se Premaknila. Odpeljala sta s r£a proti jugu. Lastnik obeh Potniških omnibusov je ostal s sPiskom beneških izletnikov na trS"- Potem je sedel za mizo "a terasi točilnice in si naročil aPeritiv, rnu si Prisedel sem k nje-»Ar- *^eklama, dragi gospod?" Htti >e de]al *Ne zahte~ »iV* fTav mč za vožnjo?« — u počenega groša ne.« — to kar e jaz. Finansira moje »Društvo? Kakasno Dejal je blagohotno Oifsečno: »Društvo za NE- 5 Lv ° DEL0> v katerem n0>V }učeni vsi izvedeni po-£n »lomilci tega več u /toriti it*l l 1 ""; uročim nocoi t„Lt?ntakr»i nudite d/' satn mesta. Ni nič drugega z naslovi izlet 5e odpeljali v Benetk Predor bi bil dolg 51,5 km, Vlak, ki bi vozil povprečno 96,5 kilometra na uro, bi porabil za pot skozi predor 35 minut, za razdaljo med Londonom in Parizom pa le 4 ure in 20 minut. Predor bi gradili 5 let. Po mnenju strokovnjakov bi letni promet skozi predor znašal okoli 3 milijone potnikov- 670.000 avtomobilov in 250.000 ton tovora. Promet pa bi iz leta v leto naraščal, tako da bi že 1980. leta šlo skozi predor nad 5 milijonov potnikov ,1,127.000 avtomobilov in 1 in pol milijona ton tovora. Zanimivo je, da bi bile tarife za prevoz potnikov in tovora skozi predor manjše od tarife, ki veljajo za prevoz potnikov in tovora preko kanala. Skupina strokovnjakov predlaga, naj bi se ustanovila posebna meddržavna družba, ki naj bi prevzela graditev predora in ki naj bi s prevoznimi tarifami potem krila stroške izgradnje. Zanimivo pa je, da strokovnjaki niso zavrgli niti ideje, da hi 6e zgradil preko kanala most. Tudi most bi po mnenju, strokovnjakov lahko zgradili v 5 letih, le stroški bi bili precej večji kot za gradnjo predora in bi znašali približno 288 milijard dinarjev. Kljub precej višjim stroškom pa je po mnenju strokovnjakov »zamisel o gradnji mostu zelo 'privlačna, ker bi to predstavljalo skoraj neomejeno možnost za cestni in železniški promet.« Strokovnjaki se torej še niso odločili niti za predor niti za most. Obstaja nevarnost, da bo spričo te neodločnosti gradnja spet za nekaj časa odložena. — Vse pa je odvisno seveda od odločitve francoske in britanske vlade, ki bosta o omenjenem poročilu razpravljali baje prav v kratkem. TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše iMilan Batista 157. Neuspeli pogon je Goldschmieda silno razhudil, ker je bil tudi von Ulbricht neverjetne nevoljen. Jozelj jih je slišal kot še nikoli. »■Kdo je tukaj gospodar v lovišču?« Mi, ali divji lovei?« Na vso jezo so se gostje napili ia razbijali kozarce pozno v noč. Jozelj je moral v dolino po nove gonjače. Drugi dan so se namenili naprej v Macesnovee, kamor se je umaknila divjad. Jozlja je že naprej skrbelo, kaj bo. Bal se je, da bo ob službo. Sumil je Neka in Boštjana. Kdo drugi tega ne bi upal storiti. 158. Tam, kjer so ie lovci in gonjači ločili, je dejal dolgonogi gonjač Zatirnik: »-Danes vam jih priženem, če jih izkopljem iz tal.« »Na, da se ti v prepadih ne bo vrtelo v glavi,« mu je podal Jozelj steklenico žganja, ki ga je Zatirnik visoko cenil. Z Goldschniiedom sta odšla na stojišče v sredo pečevja k staremu macesnu. Še preden se je začel pravi pogon, so niže stoječi gostje streljali. Streli so padali vedno pogosteje. Goldschmied je začel divje zavijati oči, ker ni prišla na njegovo stojišče niti dlaka. 159. Gamsi so gonjače kmalu začutili. Pred njimi so se umikali z rebra v reber, in z žvižganjem opozarjali na nevarnost. Tropi so se stekali na policah. Lahkonogi Zatirnik se je z dolgo lovsko palico pozibavai nad prepadi in gnal petdesetglavi trop gamsov v Slepo polico Goldschmiedu pod puško. »Ta-ta-ta-ta« je v presledkih vpil kakor jesihar. Čreda je prožila kamenje, da je žvižgalo in se razbijalo v pečeh. Vodila jo je stara močna koza vodnica z ljubkim kozličem. Vse bliže so prihajali nevidnemu strelcu. Nevarnosti niso niti slutili. nOVH OPERU HH PLHTNU Znano črnsko opero »Porgv in Bess«, ki smo jo imeli priliko poslušati pred leti tudi v naši državi, so posneli na filmski trak. V filmu nastopajo v glavnem tisti igralci, ki so se nam predstavili že v filmu »-Carmen Jones«. Film so posneli v študijih Samuela Goldwyna. S snemanjem so začeli že julija 1958. leta. Zaradi izrednih težav, ki so jih morali pri realizaciji filma premagati, pa se je snemanje zavleklo daleč preko predvidenega roka. Prve težave so nastopile pri zasedbi vlog. Oba glavna igralca Dorothy Dandridge in Sidney Poitier ne pojeta svojih vlog sama. Največja zapreka pa je bil požar, ki je pet ur pred začetkom snemanja, 2. julija 1953 leta, uničil vso kulisarijo in vse kostume. Skoda, ki jo je povzročil požar je znašala približno 182 milijonov dinarjev, zaradi podaljšanja snemanja filma pa je nastalo še za približno pol drugo milijardo dinarjev posredne škode. Kljub temu so producent, režiser in igralci vztrajali in po dobrem letu z uspehom predvajali nov film, ki ga bomo verjetno kmalu lahko gledali tudi na naših kinematografskih platnih. Sidney Poitier in Dorothi Dandridge kot Porgy in Bess PTICE IN NJIH JEZIK Živali se med seboj sporazii-movajo s klicanjem. Vsak glas nekaj pomeni. Z njim izražajo strah, lubezen, bolečino, previdnost in gotovost,. Zanimiva pa je trditev zoologov, češ da se žiVail iste vrste iz raznih kon- Pet ur pred začetkom snemanja filma »Porgy in Bess« je izbruhnil v velikem studiju Samuela Goldvvvna požar, ki je popolnoma uničil vso dekoracijo, kostume in vse kulise. Kljub ogromni škodi pa so s snemanjem nadaljevali in ga uspešno zaključili Zajci in lovci Znano je, da zajci lovijo poljsko miši! Marsikdo bo menil, da je to lovska latinščina ali aprilska potegavščina, pa ni. Dokazano je namreč, da sicer plahi dolgoušec s prednjimi nogami pobije miš in se posladka z njenim srcem, pljuči in krvjo. Njegov bratranec, snežni zajec, pa je znan po tem, da tudi — če ga imamo udomačenega — ne zavrača mesa, koščkov klobase Lin žuželk. tinentov med seboj ne morejo sporazumeti. V Evropi so posneli glasove ptic na magnetofonski trak in predvajali oddajo pticam v Ameriki. Ptice niso razumele »govorice« svojih prekooceanskih sorodnikov in so bile povsem ravnodušne in brezbrižne. Čebele in note Različno brenčanje čebel lahko posnamemo na magnetofonski trak in izrazimo z notami. Takšni poizkusi pripeljejo do presenetljivih rezultatov. Mlade čebele, ki morajo prinašati hrano za svojo kraljico in ličinke, brnijo v As-duru. Čebele, ki se pripravljajo na rojenje, pa oddajajo zvok, ki je enak podčrtanemu cisu ali celo fisu. CHESSMANOVA SMRT Ko je vrhovno sodišče Kalifornije zavrnilo prošnjo za odložitev smrtne obsodbe nad Cary-lom Chessmanom, so Chessma-na 2. maja ob 18. uri usmrtili v plinski celici zapora Saint Quen-tin. Tako je bila izvršena smrtna obsodba, ki je bila razglašena že leta 1952, a so jo doslej že osemkrat odložili. OPOZORILO TURISTOM Nemški turistični biro (DER) opozarja s posebnim letakom turiste, ki potujejo v Saudovo Arabijo, naj ne nosijo s seboj alkoholnih pijač, ker bo po nekem razpisu saudskoarabskega ministrstva financ potniku, ki preide mejo, a pri njem najdejo alkohol, »v soglasnosti z besedo korana« odsekana ena roka in noga. Potnikom, ki bodo zagrešili ta greh pri prehodu meje z avtomobilom, bo odvzet tudi avtomobil — čeprav to, vsekakor, ni zapisano v koranu . .. BRITANSKI UMETNI SATELITI Britansko ministrstvo letalstva pripravlja program za izstrelitev već satelitov, ki naj bi bili popolnoma domače izdelave. Verjetno bodo izstrelili sredi letošnjega leta 450 do 900 kg težak satelit za astronomska opazovanja na višino 300 do 450 km. Za izstrelitev bodo uporabili kombinacijo raket Blue Streak in Black Knight, kot drugo stopnjo pa bodo dodali še eno šibkejšo raketo. Razen tega pa proučujejo v Britaniji še dva projekta: njihov satelit za merjenje magnetnega polja Zemlje naj bi tehtal 50 do 100 kg in naj bi se gibal v višini 13.000 do 19.000 km. Za raziskavo Sonca pa nameravajo izstreliti na eliptično pot okrog Zemlje 23 kilogramov težak satelit, ki naj bi letel do 160.000 km daleč od Zemlje. [II n Nad **X Ovča^jVpci. taro ' »*ion se je priklonil in odšel. *'VOnii« »_ . ... . _ ll čnJ°1Sl' nu pastirja, Simon!« je čez čas ukazal visoki lovec in *** naredil dolg požirek. Pil Si Je pei, pastir je pel. Pa je vso te prsrm planine prr- K llr- Pastir!.- se jr razlegalo, ^^lla^i k*1*' Kako je zaklical?« je Fraja dvignila glavo in nasedal P )ry'- Poleti na tistem velikem pogovoru ji je Kepar pe-o medvedjo mrhovino, da je ovčar i/.keptil ^ bii ,n °lla 8a je ukazala privezati h krivemu macesnu... Ta torij; "služi, S,ln /d»jle prav slišal, je klical nekega pastirja!« ji je 1H ' Ijanskc ekipe Slovan 11, Si**0^ II in Papirničar. Prav zaradi tf& pa je uspeh Storžiča še toliko P membnejši. r Zadnje vesti DOMA ... BEOGRAD, 6. maja Danes je iz Beograda odpotovala vzhodnonemška parlamentarna delegacija. Med 11-dnevnim obiskom v naši državi je bila gost Zvezne ljudske skupščine. BEOGRAD, 6. maja Na povabilo jugoslovanske Lige za mir, neodvisnost in enakopravnost med narodi je davi dopotovala v Beograd delegacija rumunskegu nacionalnega odbora za obrambo miru na pogovore s člani jugoslovanske Lige za mir, neodvisnost in enakopravnost med narodi. Med bivanjem v Jugoslaviji bodo gostje iz Ru-munije obiskali več naših krajev. SARAJEVO, 6. maja Danes zgodaj zjutraj so Sarajevčani pospremili štafeto mladosti, ki M je napotila proti Zenici. Glavni štafeti se qe v Sarajevu priključilo nad 100 stalci delovnih kolektivov, vasi ter družbenih in športnih organizacij. LJUBLJANA, 6. maja Dopoldne sta gospodarska odbora republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS razpravljala najprej o poročilu sekretariata Izvršnega sveta za delo. ki obravnava uvajanje spod-budnejših oblik nagrajevanja v gospodarskih organizacijah ter strokovno izobraževanje v podjetjih. Nato sta izvolila komisijo, ki bo izdelala resolucijo, ki bi jo nato odbora predložila plenarnemu J***-danju skupščine. Odbora sta potem nadaljevala zasedanj«? na ločenih sejah in obravnavala zakonske predloge 0 ukrepih za pospeševanje ž'vi' noreje. o hidromelioracijski" sistemih in o izkoriščanji1 kmetijskih zemljišč na območjih teh sistemov itd. ...IN PO SVETU D.IAKARTA, G. maja Davi so bile v DjakaJt" pred poslopjem nizozemski9 diplomatskega predstav nisiv'1 demonstracije. Nastale so to. ker Je nizozemska via"a pred nedavnim sporočila. ■* bo poslala vojaške okrepit*'*' na Mhodno Novo Gvinejo- ■ J Šola za kadrovsko-socialno službo t Kranju Pri Zavodu za izobraževan je kadrov in proučevanju organizacije dela v Kranju je že od lani posebna šola Zl kadrnvsko-so-eialno slu/bo v gospodarskih organizacijah. Šolanje traja dve leti. Slušatelji dobijo potrebno znanje na številnih seminarjih in ob praktičnih nalogah, ki jih organizira Zavori. V mesecu maju in juniju letos bodo v okviru te šole razni seminarji, in sicer > družbeni ureditvi pri nas s posebnim poudarkom na komunalnem sistemu, o gospodarskih predpisih, ki se nanašajo na go- ter o °f' spo I a i ke oi :•, ■ 111/.('•: i>' " ()(jjr ganizaciji In ekonomiki P Nekateri izmed dosedanji KC minarjev v sklopu k!" rJ(1j i* službe so bili ponovljeni v* n,- one udeležence iz podjetij. ^ ^r so redni slušatelji t«1 s"U,m ¥** vih 4 mesecih lelos so " q $(r tninarji o delovnem sofi' clalnem zavarovanju 1n ^ju?"' alno-kadrovskih službah, ^ teiji so si obenem ogle«* ' stu/' u '.arijo kadrov sko-snciai"^^,;.. be V po IJetjih Planiki ^ '1 iskanimi in Sava.