a j TeČ ji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah |ja za vse leto • • * $6.00 pol leta.....$3.00 New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih. delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. □ fttnrd every day except Sundays b and legal Holidays. 75,030 Readers. # TELEFON: 00RTLANDT 287$. Entered as Becond 01a« Matter, September g, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, under the Act cf Confess of March 1, 187t. TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 155. — ŠTEV. 155. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY.Afl, 1924. — SREDA, 2. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. OBSODBA MUSSOLIWIJEVE POLITIKE Znani italijanski zgodovinar in socijolog pravi, da pome-nja teroristična Mussolinijeva vlada nesrečo za Italijo. — Diktatorstvo, ki je bilo uveljavljeno z nasiljem, nima nobene resnične zaslombe. — Volilno postavo so fašisti izsilili iz parlamenta. — Velikanske sleparije pri volitvah. Poroča Guglielmo Ferrero.i Pri splošnih volitvah, ki so se nedavno vršile v Italiji. je bil državni preobrat iz leta 1922 zakonito potrjen. Ali imamo v Rimu najnovejšega naslednika, ne Cezarja ali Trajana, temveč Giolitti-ja, Crispi-ja in Deprestisa. Kot v sili Giolitti-ja in Crispija, je parlament orodje in inštrument načelnika vlade, in mesto da je on prvi služabnik, je njegov mojster. Vrnili smo se k sistemu osebne vlade, pod katerim je živela Italija do leta 1915. Vsakemu, ki pozna zgodovino sodobne Italije, je novi gospodar star znanec. On je mož, ki je dosegel zopet enkrat to, kar sta že pred njim uspešno dosegla Giolitti in Depretis, doeim je dosegel Crispi to le napol. S tem ali onim sredstvom so se t imožje polastili sile, da ustvarijo osebno stranko, nakar so postali mojstri glavnega organa postavne vlade, parlamenta. Vsakemu je znano kako so bile 44napravljene" volitve. Najprvo je bila izsiljenar i« parlamenta, pod pret-njo nasilja, volilna postava, ki je dala absolutno nadvladi* najmočnejši manjšini, po uzorcu sovjetske Rusije. Ko se je pričela volilna kampanja na temelju nove postave, je načelnik vlade javno naštel imena poslancev bodoče večine, in opozicijske stranke so bile brez mo-*'i po vsej Italiji, od Alp pa do rta Passaro. Le vladna stranka je smela govoriti in se gibati, tiskati manifeste, imeti javna zborovanja, se posluževati pošte ali se pokazati suverenemu narodu. V gotovih krajih, in celo v enem ali dveh večjih mest, kot Genovi, so bili vpriorjeni poskusi, da se prepreči opoziciji izvedenje uvodnih formalnosti. Neštevilni so bili slučaji odveden j, pretepanja, pre ten j in drugih na-silstrv prot iopozicijskim kandidatom. V Reggio Emilia je bil neki kandidat, maksimalistični soeijalist, celo ubit. Vladajoča stranka ni le zatrla vsepovsod opozicijske kampanje, temveč so bile tudi volitve same zvezane v nevarnostjo za one, ki so glasovali za opozicijo. Izjemo so delala le nekatera velika mesta v Severni Italiji. V deželnih okrajih, večjih trgih in manjših mestih pa so oblasti kršile tajnost glasovanja na sto in sto načinov. Boječega in nevednega volilca. prepuščenega samemu sebi, ki se ji znal braniti in katerega je ščitila le postava brez resnične moči, so z zvijačami premotili, terorizirali ter iz-cedli nad njim direkten in indireketen pritisk. Neštevilne so bile tudi primere čudovitega vstajenja od smrti, da so mogli dotični mrtvi "glasovati" in čudežne navzočnosti volileev, o katerih bi se takoj lahko dognalo, da so se ob onem času mudili v Ameriki. V neštevilnih krajih, posebno pa krog Napolja in bolj proti jugu, je bil volilee enostavno oropan pravice, da glasuje, ker so se volilni uradlniki poslužili njegove izkaznice ter glasovali mesto njega. Vedno več vzroka je za sum, da se je "popravilo" izid volitev v nekaterih krajih, kjer je bilo ustrahovanje nemogoče ali kjer je bilo nezadovoljivo uspešno. Naravnost grozne stvari so se vršile v v južni Italiji, kjer so na debelo potvarjali izid glasovanja. Kljub temu pa sta izs skupnega števila sedmih milijonov volileev dva milijona in pol zaničljivo obrnila hrbet vladajoči stranki. Novemu diktatorstvu nasprotuje tako številna manj-; sina, tako odločna in prepričana manjšina, da jo lahko smatramo za legitimno in resnično večino v deželi. Vsakdo' teh d vel J milijonov in pol volileev je trden v svojem-sklepu. Položaj pa je sedaj popolnoma izpremenjen. Vsa Evropa je v različnih štadijah uničenja vsled potresa, ko-jega sunki niso še prenehali. Marsikatero starodavna poslopje se je porušilo, a nadaljna stoje še vedno, z velikimi razpokami in svojih zidovih. Kako dolgo bodo še trajali ti sunki? Nikdo ne more vedeti tega. Mogoče še leta, mogoče pa le še par ur. Nov sunek pride lahko že jutri ter izpremeni v prah najbolj solidno dosedaj stoječih poslopij. Ta potres nam je povzročil neizmerno škodo. Ničesar ni ostalo, kar bi bilo solidno, močno in zanesljivo, kar bi stalo na- zdravem temelju, — ne dinastija, ne politične naprave, ne administracija, ne oblike postav, ne državna zakladnica, ne valuta in privatna premoženja. Vse je o-majano, nezanesljivo in nestalno. Ker je manjkalo vsakega odpora sredi te splošno ne-stalnosti, se je novo diktatorstvo tako lahko ukoreninlo. Le tam, kjer je odpor, je tudi mogoče najti potencijalno podporo. Novo diktaforstvo pa ni zadelo na nikak odpor^ a tudi ni našlo nobene resne podpore, z izjemo lastne milice, vsebujoče zločinske elemente. To je vsa skrivnost nove vlade. To je povest o uve-; ljavljenju terorja, ki je postajalo bolj nasilno po vsakem nadaljnem uspehu. To je vlada, ki tava v temi MOST PREKO HUDSONA COP ¥ MOMT.U NOU WftQ 0L» U»OMW je bila nanovo otvorjena demokratična narodna konvencija, je bilo jasno, da manjka enotnosti, katere je manjkalo tekom vsega postopanja. Gljhs.ovanja, ki. su bila prekinjena po poSfenoei. su 1»ila včeraj zjutraj obnovljena, a delegati niso dosegli liika-kih uspehov pri noininiranju kandidata za najvišje ekse-kutivno mesto v Združenih državah. Dvomljivo je. da bi prišlo danes do odločilnega glasovanja, čeprav so zastopniki treh vodilnih kandidatov izjavili. da so prepričani, da bo njih kandidati noininiran, dasiravno je treba, da ima kandidat predpisano večino dveh t ret in glasov. V bistvu se ni razmerje glasov za gb-vne kandidate dosti izpremenilo. Včeraj so delegatje petnajstkrat glasovali. in štiri in dvajset imen je bilo pri tem objavljenih. Ta imenovanja pa so bila večinoma vprizorjena iz uljudnosti, da se prizna zasluge, katere so si dotični stekli za demokratično stranko. Tekom prvih glasovanj so ostali delegati precej nastrani svojih prvotnih kandidatov. MeAdoo je pričel s 4:il glasovi, kojih število pa je nara.-lo pri petnajstem glasovanju na 471». Governer Smith je imel izprva 240 glasov, ki pa so narasli na M05. John Davis iz West Virgiinije, ki je pričel le z :>1 glasovi, je zaključil dan z (>1. Mogoče je, da bo na sedanji konvenciji inerodajen sklep, da se opusti dosedanje pravilo glede dvetrutinske večine. Na prejšnjih konvencijah je bil noininiran oni, ki je združeval v sebi dve tretini glasov vseh akreditiranih delegatov. V sedanjem slučaju pa je potrebna le dvetretinska večina navzočih delegatov, ki se dejanski udeleže glasovanja. <'e ne bo prišlo danes glasovanje preko mrtve točke, se bodo odpeljali številni delegatje, ki so prišli od daleč, domov, doeim se nočejo nadaljni delegatje udeležiti bodočih sej, ker nočejo motiti sedanjega razmerja v glasovih. Danes zjutraj so se vršili kavkusi številnih delegacij in glasilo se je. da je delegacija iz Alabame pripravljena opustiti kandidaturo lTnderwooda> d očim bila delegacija iz Texasa pripravljena opustiti kandidaturo McAdoo-ja. Iz poznejših razvojev pa je bilo razvidno, da so bile tozadevne vesti prenagljene, kajti šestnajsto glasovanje Je pokazalo le malo izprememb. BERNSTORFF SANJA O ZDRUŽENIH DRŽAVAH EVROPE. Lyon, Francija, 1. julija. — Na tukajšnjem kongresu zveze vseh društev, ki .-se zavzemajo za Ligo narodov, je t ml i Bernstorff. ki je bil pred vojno nemški poslanik v AVaslnngtonu. Zaneilna je naslednja Rern-storffova izjava: Na vsak način je treba stvoriti Združene države Evrope. Edinole v tem slučaju nam bo mopoče po«ajti se z drugimi velikimi narodi v ostalih delili sveta. ITALUA BO POMAGALA AMUNDSENU. Rm, Italija. 1. julija. — Poročnik Locatelli. ki j«- imel odvesti slavnega raziskovalca Amuud-sena na Severni tečaj, se j»- p.isvr-toval z Mussolini jem. kako l»i ln-lo. če bi se završila podobna ek-spedicija pod patronaneo italijanske vlade. Kot znano, se nahaja Amundsen v velikih finančnih te/.koeah. Ce je to edina ovira, mu bo dala Italija na razpolago dovolj denarja. DENARNA IZPLAČILA IV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes to nad« cena sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. — $62.50 Pri ntkirtHh, ki znašajo manj kot tn tisoč 4tnar)cr nrfw—> psoofcoj lf centov za poštnino in druge stroške. KaspoSilja na zadnje posle in izplačuje ToStnJ čekovni utM ', ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir............$ 9.70 500 lir............$23.25 300 lir ..........$14.25 1000 lir ..........$45.50 m naroČilih, Id znaSaJo manj ko( 2M lir računamo posebej po IS eentev ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte ln Izplača Je Jadranska Banka t Trsta, Opatiji ln Zadru. Za poilljatve. ki presegajo PKTTISOČ DINARJEV ali pa DVATlHOG LIH dovoljujemo po mogočnosti ge poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln neprt. čakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tenTliatn. Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order all m New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK •2 Cortlandt Street, New York, ft. T. TeL Cortlandt 4687. GLAS NARODA/ 2. JUL. 1934.____ GLAS NARODA 99 (•LOVEN* DAILY) Owned and Published toy Hovenic Publishing Company PRANK SAKSEft, PrMidant (A Corporation) LOUIS BENEDIK, TrMturar Place of Busineae of the Corporation and. Addreaaea of Above Officere: «g 'Cortland* Sir—t. Borough of Manhattan. New York City. N. V. " Q L A 8 NARODA (Voice of the People) leeued Every Pay Except Sunday and Holidays. lete velja list za Ameriko .2a New York xa cele leto ........>7.00 In Kanade .................»«.00 Za po! leta .........................•3-50 pel leta ......................... 93.001 Za inozemstvo za celo leto .....— $7.00 l«ta ......................11.50' Za pol leta .........................»3.50 ŽRTVE EKSPLOZIJE NA BOJNI LADJI Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement _-Otaa Naroda" Izhaja vsaki dan lavzemil nedelj In praznikov._ Dopisi, bras podpisa In osebnosti bo ne priobčil je jo. Denar naj se blagovoli po-§11 Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejinjl bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika.__ \ M G L A S NAHODA" •S Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2870 NOVA POSTAVA k! ■ - Včeraj je bila uveljavljena nova priseljeniška po- jptava. V soboto se je vrnil v Ameriko Henry H. Curran, priseljeniški komisar na Ellis Islandu. Povedal je, da se pred 1. avgustom priseljevanje pploh ne bo pričelo. Ameriški konzulati v Evropi namreč še ne morejo izdajati potrebnih vizejev, ker še niso dobili natančnih na-yodil, kakšni so ti vizeji in komu jih je treba dati. Izza časa, ko je bila sprejeta nova priseljeniška posta-ya, je poteklo že več kot mesec dni. Vlada in konzularna oblast sta imeli več kot dovolj prilike, seznaniti se z natančnejšimi podrobnostmi nove določbe, pa se jima ni zdelo vredno pobrigati se za svojo najnovejšo nalogo. Natančno besedilo nove postave še ni bilo objavljeno. Č it ali smo le odlomke, ki so bili predloženi raznim pa-robrodnim družbam. V teh odlomih je pa vsepolno nejasnosti in protislovij. V tem času je pa v raznih evropskih pristaniščih na tisoče priseljencev, ki se vsled kvotnih določb stare postave ne morejo več priseliti. Komisar Curran je povedal, da jih čaka v Clier-bourgu, Anversi, Havm, Bremenu in Hamburgu najmanj pettisoč. Pa jih je brez dvoma dosti več. Pred kratkim je poročalo časopisje, da je v enem samem angleškem pristanišču nad šest tisoč oseb, ki sojmislile, da jim bo mogoče še pred 1. julijem priti v Ameriko. Zaenkrat še nihče ne ve, kdaj bodo začeli ameriški konzulati v inozemstvu izdajati vizeje. Gospod Curran sicer pravi, da vedo konzulati, kaj jim je storiti, skoraj v isti sapi pa priznava, da konzulati še niso imeli tedaj, ko je on odpotoval iz Evrope, v rokah novih predpisov in določb. Jasno je, da bodo nastale strahovite zmede. Marsikdo se bo podal v pristanišče v dobri veri, da bo pripuščen, pa bo deležen razočaranja kot*še nikdar v življenju. Marsikdo bo dobil vizej, pa ga bodo z Ellis Islanda poslali domov, ker bodo zasledili v njem kal kake politične ali telesne bolezni. Nova postava je nasilje ter ni vredna človeškega dostojanstva. Kdor pravi, da je barbarska, jo dosti premilo označi. opis. Section, 30, Minn. V noei dne .21. junija se je v bližini te naselbine pripetila grozna sreča, katera je zahtevala mlado življenje slovenskega mladeniča, šele osemnaj^it let starega. Dva druga mladeniča sta za-dobila težke poškodbe. Na cesti, ki vodi od te naselbine proti Ely, sta zadela skupaj dva avtomobila. V prvem so bili trije slovenski mladeniči, nami reč Jernej Levstik, kateri je bil šofer ter Jos. Mr h ar in J. Kerne. Avtomobil, ki ga je vodil J. Levstik, se je prevrnil ter do smrti' zmečkal J. Levstika. Jos. Mrharu je s trlo par reber in J. Kerncu zlomilo rolto. Ta vest je z žalostjo presunila vso naselbino. Ni pa nič čudnega, da se dogajajo slicne nesreče v takih okoliščinah, ko mladina drvi v smrt, in to prav pogostokrat v temnih nočeh. Čas je, da se v teh zadevah storijo stroge odredbe, da se ne bo oddajalo avtomobilov mladim raz-posajenoem, posebno ne v nočnem času. Jernej Levstik je bil rodom i* Sodražice, Kranjsko; njegovi stariSi so že pred več leti umrli. Tu v Ely živi njegov afcric Maks Levstik, kateri ga je imel kot mladega dečka v oskrbi. Pokojnik j« ba član društva sv. Cirila in Me-v *t. 1 J. S. KL J. Pogreb se iz katoliške cerkve sv. Antona, katerega se je udeležilo miogo žalujočih članov in članic JSKJ. Upati je, da bo ta žalostna u-soda mladega člana spametovala našo mladmo. Ti pa naš sobrat J. Levstik, počivaj v večnem miru! V Ely sta nedavno dospela že tako zaželjena zdravnika iz Kan-sasa, dr. Meyers in dr. Travis. V najem sta vzela veliko poslopje last Jos. Seliškarja ter ga preuredila v bolnišnico, katera se nahaja v sredini slovenskega dela mesta. Naval pacijentov je bil takoj tolik, da srta bila zdravnika utrujena, z delom Mnogi so čakali več ur, da so prišli na vrsto. Operacij se izvrši dnevno po pet z izvrstnim uspehom. Do sedaj so se morali bolniki voziti v razne kraje v svrho operacij, pri čemur so bili veliki stroški, sedaj se pa pričakuje, da bodo iz mnogih krajev v Elv prihajali iskat zdravja. Govori se, da bosfta zdrav nika zidala velik sanatorium ob jezeru, kjer je krasno letovišče, na katero pride na tisoče turistov iz vseh delov Združenih držav ter tukaj prebivajo tekom vročega poletja.- Ni čuda, da ao naši meščani, posebno trgovci ponosni. Le ko bi 'bili malo bolj podjetni, kakor so, bi bilo veliko koristi za nje. Sedaj je lepa pri- Slika nam kaže onovno vprašali, kaj misli o Darwinovi teoriji, je možak takole odvrnil: — Jaz verujem v Darwinove navedbe, nikakor pa ne morem Janez ZakoČ in Fini Peček, ki je vrjeti v njegove zaključke. Vze-sedaj že mrtva, v Stanjevcih na mimo naprimer kravo. Krava ima polju. Ko sta se opoldne vrnila domov, sta opazila, da je bilo v hišo vlomljeno. Tz enega kovčeka je bilo ukradenih Pečkovi 475 dolarjev, katerih kurz je bil takrat 170 kron. Nadalje je tat odnesel tudi precej blaga. Tatvine je bil takoj osumljen 2't letni delavec Kalman Smodiš, ki pa je takrat tajil in tudi pobegnil iz zaporov okrajnega* sodišča v Murski Soboti. Smodiš je sploh velik ljubitelj dolarjev in posveča zato našim rojakom iz Amerike veliko pozornost. Tudi posestniku Adamu Lazarju je napravil dne 17. aprila 1922 obisk brez povabila. Vdrl je v njegovo stanovanje in nm ukradel iz zaklenjene skrinje To bankovcev po 20 dolarjev, 17 po 100 Din, in še nekaj jugoslovanske in avstrijske valute. Po tej tatvini je zopet izginil in se šele letos vrnil iz Madžarske. Bil je znova a -retiran in oddan v zapore. Denar je med tem že zapravil, druge predmete pa razprodal. Porotno sodišče je Smodišu prisodilo eno leto težke ječe. Strela je udarila te dni v hišo posestnika Josipa Trglavčnika v Bukovcu pri Pol-skavi. Nastal je požar, ki je uničil hišo in vse imetje. Trglavčnik je tem huje prizadet, ker mu je pred kratkim umrl edini sin, žena pa je slepa. Kratko pfcmo. Pred 15 leti so novomeški dijaki hoteli vprizoriti Murnikov igrokaz "Napoleonov samovar", in so zato v pismu prosili avtorja za dovoljenje. Radovoljno jim je Rado pristal na željo, ki jo je sporočil prav po lakonsko z eno samo besedice/ mleko. In vzemimo rastlino, kateri pravimo mlečnik. Tudi mieč-nik ima mleko. Potem takem ima krava mleko in mlečnik ima mleko. Nihče mi pa ne more reči in dokazati, da je krava iz mlečnika nastala. ★ Kot že rečeno, smatrajo W. J. Bryana za enega najuglednejših kandidatov na demokratični konvenciji. Kakšna mora biti šele pamet onih, ki so manj ugledni kot jr on. ★ V petek je dan neodvisnosti. Po vsej deželi se bodo vršile velike slavnosti. Amerika bo proslavljala izgubo tistega, česar že zdavnaj nima več. — Izgubo neodvisnosti. * Delegatje na demokratični konvenciji v New Yorku se nikakor ne morejo sporazumeti. In vsled tega je prišlo uredniku uglednega newyorskega lista na misel, da je zapisal: — Na demokratični konvenciji bi potrebovali odločnega moža, tako skrajno odločnega, kot je general Foeh, ki je privedel Francoze k zmajri. Ubogi Foch, kje bi bil danes, če bi ne bilo Pershinga Ln Ame-rikaneev . . . ★ Pred 110 leti je pisal drugi predsednik Združenih držav, Jo-hn Adams, Tomažu Jeffersonu: — Po vsem, kar sem videl in doživel, se mi zdi. da je naša zemlja blaznica vsemirja. In kdor bi kaj takega danes, po 110 letih zapisali, bi se ne zmotil niti za las. Poslanec Wilfan o pravicah narodnih manjšin. V rimskem parlamentu je podal dr. WiltVn dnevni red. s katerim j se vlada poživlja, da preskrbi po-(drobno poročilo o vseli zakonodajnih ukrepih na upravnem polju od premirja dalje glede tujerodnih 'manjšin v novih pokrajinah, zlasti 11a šolskem polju, in ,glede rabe njihovega jezika« v javnih u-radih. V politiki napram drngo-rodcem ne sme priti v poštev samo statistični kriterij števila v razmerju s celotnim prebivalstvom, marveč ozirati se mora na dejstvo. odočno Pričel že od 4. zju- je v škotski vasi Loss i en m out hn. si je najprej služil svoj kruli kot poljedelska delavec. Kmalu pa je j prišel mladi mož v Bristol. Zaho, telo pa se mu je še po večjem mestu in tako je šel brez vsakih denarnih sredstev peš v London, meneč. da so tam ceste tlakovane v zlatom. Mesto zlata pa je našel v Londonu pomanjkanje in bedo. Svoje tedanje doživljaja j p p ozn rije priobčil v nekem anglesškem listu. "V Londonu nisem poznal živ«-duše". je napisal, "nekaj tednov sem preživel s čitanjem časopisnih inseratov. Ko sem hodil lačen ne drŽave, pa jo kobilica, ki po-! P° lomlonsk'h klicah. sem zavidal trebuje celih sedemnajst let z;.! lnla<1° razprodajalee časopisov, ki svoj razvoj. Te kobilice se poja- S° * SVf>Ž!T11 slasom V^V.aVi pa-vijo v neštevUnih tropah. narav J Santfrtn SVOJ° nost v oblakih, ki zatemne solnce i motnl šofer-i(1 in S<1 posrlo- Nadaljni parasit. ki je bil im-portiran. je japonski hrošč. Povzročil je že neizmerno škode tn težko mu je priti do živega, ker je skrajno trdne narave ter se zna upirati vsem poskusom, da se ga uniči S strupom, spuščenim \>. zraka, pa bo mogoče boriti se tudi proti tej nadlegi. Nespodobno. Mladelka: Kaj je pravzaprav nespodobno? Druga mladeika: Nespodobno je, — če kdo vidi. mi. Kakšna, je voda. Učitej: Franček, povej kakšno lastnost vode. Franček: Če se Človek z vodo umiva, postane črna. biti v njihovo obnašanje. V meni se je vzbudila vroča želja postati šofer. To pa se mi ni posrečilo. K>r pa so mi pošla vsa denarna sredstva in me je gospodinja opomnila na zaostalo najemnino, sem si poiskal zaslužka pri nekem listu, kjer sem pisal po deset ur dnevno naslove za borih tedenskih deset šilingov. Pozneje sem bil zaposlen s pre-pisavanjem faktur v neki slab« razsvetljeni kleti. Tu sem dobil tedensko 15 šilingov. Čutil >em s* srečnega, da sem sploh kaj zaslu: žil. Prejemki so bili dovolj veliki. da sem si mogel celo nekaj prihraniti. S temi prihranki sem obiskoval razne tečaje. Tudi mi je biol omogočena prebiti počitnice doma na Škotskem. Kako pa ubijte muho! Sna mrh% lahko xaredi pd pomladi do jeseni 5,598,720,000,000 mnh. Mahe in komarji izpreminjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni. BRIZGAJTE TRINERJEV PLIN PROTI MUHAM! Uniči takoj muhe in komarji Ljudem in fivalim« mi škodljiv. He dela madežev in je brez1 dnha. Pri vaših prodajalcih, — 1 pint 75^,brizgalka 60<». POSEBNA PONUDBA. veljsvn* edina s Um kuponom. Odrežite ta kupon in ga po&ljite z $100 Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave.. Chieafo, HL,in doMU boste z obratno poŠto, poštni, no prosto 1 pint Trinerjevega pQna proti mutem ter brizgalk* Vate ime ................................................. t raj. kajti ob tem času sem pričel študirati narodno gospodarstva in politične stvari, ki so me silno zanimate. Zvečer pa sem obiskoval večerne tečaje, tako. da nisem šel nikdar spat pred enajsto uro"'. Po tem letu je postal zasebni tajnik glavnega tajnika narodno-I i bera 1 ne ga kluba, kjer se je pričelo njegovo politično udejstvova-nje. Žrtev vedeževalk. Neki slučaj v Erfurtu je dal tamošnji policiji povrni, da jf» nastopila proti vedeževalkam. Knn-cem prejšnjega leta je izginil brez vsakega sledu triletni otrok nekega železniškega uradnika. Otrokova mati se je zatekla k celi vrsti vedeževalk. da bi ji dale pojasnilo. ali otrok še živi. V splošnem je nesrečna mati obiskala sedem oseb. Odgovori so se glasili pri vseh: olrok še živi. Posebna zanimiv način vedeževanja še doživela pri vedeževalk« Tolp. Otrokova mati ji je morala prinesti kokošje jajce. Beljak je vedeževal-ka zlila v z vodo napolnjeni kozarec. Drugi dan naj bi se mati povrnila. Beljak je seveda medtem spremenil svojo obliko Obliko pa je vedeževalka razložila materi takole: "Xa nekem gričku stoji vila. Najbrže gre za predmestno vilo, kajti pred njo virlim le malo ljudi. Aha, na oknu sloni vaš otrok in steguje ven roki. kakor bi prosil pomoči". — Čez nekaj tednov so potegnili iz TTn-struta že strohnelo truplo otroka, ena-je prijavila policiji vse vede-ževalke. ki so jo opeharile za zadnjega vinarja. DRAG NAKIT Slavna- francoska igralka . Hu-guette Duflos se je dala fotografirati z dragocenimi Thiers biseri, katere cenijo na- stotiso-če dolarjev. Biseri so bili pred kratkim prodani nekemn? Ame-»rinkancu. • Nstoliko o brinju. Malokateri sadež ima toliko dobrih lastnosti kot brinje. Brinje v zdravilstvu. Brinjev dim je jako dobro sredstvo za desinficiranje. Sredstvo za potenje. Brinjev grm pozna vsak. kdor se je sprehajal med redko nasajenim igli častim drevjem ali se šetal po prostih pašnikih. Všeč mu je zelo suha Ln pusta zemlja. Priporočamo zato. da se ga sadi kot okrasje na takih krajih, ki so goli in neprijazni za oko. Skrivlje-ne veje so poraščene s svetlo zelenimi iglicami, cvetje je pod o h no mueikam, sad pa dozori šele v dveh letih. Korenine, les, igle in sad razširjajo krasnoduliteč in prijetno dišeč vonj po smoli, zato uporabljajo brinjev grm Ijmljjc zelo radi pri prekajevanju mesa. Brinjeve jagode so bile v prvih časih krščanstva nadomestilo za kadilo pri službi božji. Že zgodaj so spoznali zdravilno moč brinja in ga smatrali za neke vrste čudežno rastlino, ki ozdravi nešteto bolezni. Pri poganskih narodih je bila brinjeva vejica nekak talisman proti čarovnicam Ln škratom. Ali se naj čudimo, ako so imeli vozniki bičevnike iz bri-njevega lesa, ki naj varujejo njihove konje preti vsako nesrečo! Ali, ako je pušil krnet ič najrajše iz pipe, napravljene iz brinjeve grče ■ Utrujeni popotnik se je najraje vlegel in počival pod brinjevim grmom. Še danes naletimo na stare ljudi, ki vztrajajo v svoji trdni veri, da se brinjevega grma iz bukovega gozda ne sme iztrebiti, ker drugače bukve ne uspevajo. V zdravilstvu se največ upo- rabljajo jagode, ki vsebujejo veliko eteričnega olja. smole In slaldkorja; pa tudi korenine in mlade vejice so izborno zdravilo. Jagode, ki so pri grizenju sprva sladke, potem pa imajo greva-fjoč. grenak in anunatičen okus. J upi i vajo zelo blagodejno na pre- Ibavila. V. velikim haskom s(* jih vživa pri želodčni slabosti, za-di-zenju. kamnu, pro-ti bolečinam na jetrih in ledvicah. Kdor ima slab j želodec, naj vzame prvi dan 4 ja-I gode. drugi dan 5. tretji šest in 'tako da vži.je 12 dan 15 jagod in nato zopet 12 dni vsak dan po eno jagodo manj. Ker vplivajo jagode zelo močno na ledvice in povzročijo izločevanje vode priporočamo iz njih pripravljen čaj zoper kožno in trebušno vodenico. Perišče jagod skuhaj na enem listu vode. Čaj iz brinjevih jagod ali vršičkov čisti kri in uredi cel organiČni mehanizem. Za desinficiranje sob po raznih kužnih boleznih je brinjev dim naravnost neobhodno potreben. X a,t resi perišče jagod in rnzse-kane korenine na žareče oglje in pre kad i soho. Včinek je zajamčen. Ako je treba pri epidemijah bolnikom streči. imej v ustih vedno brinjeve jagode, ki odstranjujejo istočasno tudi neprijeten duh iz ust. Proti revmatičnim bolečinam ovij boleči ud s flanelo. ki si jo držal nad ogljem, na katerem so potresene brinjeve jagode, isti rezultat dosežeš, če kupiš v lekarni brinjevo olje in natereš z njim boleči ud. Ako se hočeš potiti, skuhaj zdrobljenega brinjevega lesa in pij po malem tako pripravljeno pijačo, ki je obenem tudi izborno sredstvo za izpiranje gnojnih ran. Pet kapljic brinjevega olja na sladkorju je okrepčnjoče in za prebavo pospešujoče sredstvo. V gospodinjstvu de vajo brinjo- ve jagode med kislo zelje, fižol, kumare in meso'. Korenine in vršičke nabirajte maja in junija ter jih posušite na zraku! Zrele jagode pa se berejo v jeseni. Trd, gladek in rmenkast brinjev le^ služi za razna tina mizarska in strugarska dela. kakor tudi za izdelavo glazbetiih instrumentov. Brijev grm je res neke vrste ča-rodejno drevo, v katerem stana-jejo čuječi in dobri duhovi, ki so trudijo nuditi človeštvu moč. da si ohrani življenje in zdravje. Neprostovoljno priznanje. (lospa Kobentar: Silno težko je dobiti danes kuharico. Gospa Porenta; Težko? Ah, kaj še! Mi smo jih imeli preteklo leto 23. Na cesti. — Kam pa greš. Miha? — V mestoSest tednov moram sedeti. — Zakaj pa ? — (Zaradi olajševalnih okolno-sti. Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja LOUIS RFRMANA, doma iz Zagorja pri Savi. Pred tremi meseci se je nahajal v Oregon City, Ore. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega povedati. —Louis Koss, 131—18 St.. Oregon City, Ore. (lx) P REHl.AD MEHURJA MOAkII Zaščitit« Proti Dtleznja •tajite ai najbojjfco ralf PREPRE«_BA zm MOaKE Velika lobi.36e. Kit (4*«) »1 Vu lekarnarji ali San-Y-Kil Dept: B 92 Heaktnftn St.. New York Pi^it«* xa nVrotnlm. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga, — Vsebuje 300 strani........................... Nova velika sanjska knjip........................ Sanjska knjiga, srednja :........................... Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .............................................. Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost ............................... .. Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar____ Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ........................................... Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek ..................................... Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918....................................... Hobinson, povest .................................... ... ... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ Rinaldo Kinaldini Sveta Oenovefa . Fredtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu Čarovnica starega gradu .............................. Hitri računar ali Praktični računar .................... Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano.................... Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ..................................................... Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. •«... ■ M M« >H (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. _ . Knjige .Vam pošljemo poštnine prosto. 1.50 .90 .35 .70 .50 .75 1.45 1.50 1.— 1.25 .65 .80 .50 .50 .25 .25 .75 5.— 3.—• .90 2.50 O.) 3 82 Cortlandt Stre«! Company New York, N. T. MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Sabatini. — Za G. N. priredil O. P. "s GLAS NABttDX 2. JTTC. im 6 (Nadaljevanje.) Ko je zapazil, da se še vedno izogiba njegovemu pogledu, da se vedno sedi v nemi grozi vspričo vesti, da si je mož, katerega je ljubi la, omadeževal roki s krvjo drugega, katerega je tudi ljubila, so postale njegove prošnje ognjevite. Padel je na svoja kolena poleg :>tola ter prijel z velikima rokama majhne prste, katere mu je podala brez odpora. — Boža. — je vzkliknil, — in njegov globoki glas se je tresel od razburjenja. — pusti vse, kar si cula, iz svojega duha. Misli le na to stvar, ki se je pripetila. Vzemimo, da bi prišel moj brat Lionel k tebi z neke vrste avtoriteto ter ti rekel, da se ne smeš poročiti z me-noj ter prisegal, da bo preprečil ta zakon, ker te ne smatra za žensko, ki bi mogla nositi rnoje ime s častjo za mene samega. Vzemimo, da bo poleg tega še žalil spomin tvojega očeta. Kakšen odgovor bi mu dala? Govori, Koza! Bodi poštena s seboj in menoj. Stavi se na moje mesto ter reci pošteno, ee me še vedno obsojaš raditega. kar sem slord. Keei. če se razlikuje dosti od tega. kar bi hotela storiti ti v slučaju, ki sem na navedel. Njene oči so premotrile tedaj njegovo lice, kojega vsaka poteza je prosila za nepristransko sodbo. Njeno liee je postalo zbegano, a nato odločno. Položiia mu je roki na ramena ter zrla globoko v njegove oči. — Ali mi hočeš priseči,*Noll, da je vse tako, kot si mi povedal, da nisi ničesar dostavil in ničesar izpremenil, da napraviš povest bolj ugodno zase? — Ti hočeš tako prisego od mene? — je vprašal in ona je videla, kako mu je žalost legla na obraz. — <_e bi hotela, bi te ne ljubila. V taki uri pa potrebujem tvojega lastnega zagotovila. Bodi velikodušen in ojači me, da se bom lahko ustavljala vsemu, kar se bo reklo odsedaj naprej. — Bog mi je priča, da sem govoril čisto resnico, — je rekel slovesno. Položila je svojo glavico na njegovo ramo. Pričela se je nežno solziti, premagana od ganutja. — Potem, — je rekla, — sem mnenja, da si postopal pravilno. S teboj vred sem prepričana, da bi ne mogel noben mož časti postopati drugače. Moram li vrjeti, kajti če ne bi. bi ne mogla vrjeti v nobeno stvar ter upati v nobeno. Ti si kot plamen, ki se je oprijel boljše ft ran i mene ter jo izpremenil v pepel, da jo lahko ohraniš v svojem srcu. Zadovoljna sem. da mi ostaneš zvest. — Zvest ti bom vedno, dragica, — je šepetal nežno. — Ali bi mogel bili drugačen, ko si bila poslana ti. da me napraviš takega? Zopet se je ozrla nanj in sedaj se je smehljala poredno skozi solze. — In boš potrpežljiv s Petrom? — ga je prosila. — Nima toliko moči, da bi me razkačiil, — je odgovoril. — To ti prisegam. Ali veš, da ine je danes udaril? — Udaril ? Tega mi nisi povedal. — Moj prepir ni bil £ njim, temveč z lopovom, ki ga je poslal. Smejal sem se udarcu. Ali ni on svet zamet — On je dober v svojem srcu, — je nadaljevala. — Sčasom te bo pričel ljubiti kot zaslužiš in tudi ti boš spoznal, da zasluži tvojo ljubezen. — ^asluži jo že sedaj radi ljubezni, ki jo goji do tebe. ^ ~ Ali bos vedno mislil tako tekom kratkega časa čakanja, ki leži med nama? * 1 ' ' 'w*4 — Nikdar ne bom mislil drugače, draga. Medtem bom skušal izogniti se mu in da ne bo nobene nesreče, sem tudi pripravljen izostali iz Godolphin Courta. V manj kot enem letu boš polnoletna in nobena stvsr ti ne more zabraniti prihoda in odhoda. Kaj je eno leto s takim upanjem kot je moje. da uteši nestrpnost? Pobožala ga je po licu. — Zelo nežen si z menoj, Noll, — je mrmrala. — Ne morem si mislili, da bi bil osoren sploh s kom. kot pravijo da si. — Ne poslušaj jih, — je odgovoril. — Mogoče sem bil nekaj vsega tega, kar govore o meni, a ti si me očistila, Koza. Človek, ki te ljubi, ne more biti drugačen kot nežen. Poljubil jo je ter vstai. v — Najboljše je, če grem sedaj, — je rekel. —Šel bom do obali proti Trefusis Point jutri zjutraj, e bi bila slučajno slično razpoložena . . . Ona se je zasmejala ter tudi vstala. , — Bom tam, dragi Noll. — To bo najboljše od sedaj naprej, — ji je zagotovil smehljaje ter se poslovil. Ona mu je sledila do glavnih stopnjic ter ga opazovala, ko je šel navzdol z očmi, ki so razodevale ponos nad lepo postavo tega mojstrskega ljubimca. \ Tretje poglavje. \ 4 > » * NAKLO. ^ • Previdnost Sir Oliverja. da je prvi sporočil Roezamundi eelo povest, se je pokazala opoldne, ko se je vrnil domov Master Godolphin. Sel je naravnost k svoji sestri. V stanju duha. v katerem je omahoval med strahom in žalostjo za Sir Johna ter velikim srdom, je bil trpek ter pripravljen na prepir. — Madama, — je objavil na kratko, — Sir John bo najbrž umrl. Presenetljivi odgovor, ki ga je dobil — to se pravi presenetljiv za njega samega — ni nikakor potolažil njegovega že itak razburjenega duha. — Vem, — je rekla. — Prepričana sem, da je zaslužil, kar je dobil. Kdor opravlja, mora biti pripravljen na posledice. * Zrl je iianjo precej časa, v molčečem srdu ter pričel nato kleti In izjavljati, da je ona očarana od onega prokletega psa, Tressi-liana. — Sreča iame, — je odgovorila Rozamunda mirno, _ da je bil on tukaj pred teboj, da mi sporočil resnico glede cele te zadeve. Nato pa se je v treutku popolnoma izpremenila. — Peter Peter, — je vzkliknila v strahu, — upam, da bo Sir John okrev&l. Ta dogodek me je popolnoma zmedel. Prosim te pa, d« bodi pravičen. Sir Oliver mi je povedal,-kako grdo so ga preganjali. e-- Se hujše ga bomo preganjali, kakor mi je priča sam Bog. če njsliS, da bo ^ostalo to dejanje nekaznovano . . . Varujte se orožja! Spisal J. B. Aibe. Na terasi letovišča so sedeli gostje in sc hladili ^ kratkimi po-žirki mrzle pijače. Pušeč smotke sc opazovali ne daloč na travniku štiri dečke, ki so se vežbali v streljanju s karabinko. pod vodstvom odraslega strokovnjaka. Ključ!" ukaže kratko prvi. Langrol mu s težkim sreem izroči mali ključek. Vedel je: trideset tisoč frankov je izgubljenih! * * * Predno sta se vlomilca lotila "Zopern šport!"' je* zamrmralimiznice, sta še enkrat prisluhnila, star plešast gospod, "in poleg te- Vse je bilo tiho. Gotovo n nihče (Dalje prihodnjič.) j _ ^ * ga še jako opasen!" "Da," mu odgovori mož štiridesetih let, ki je sedel pri njegovi mizi in z ironičnim nasmehom je še pripomnil: "Smrtnonosna igra... posebno dandanes, saj se vedno čita v časnikih o nesrečah pri streljanju. Slabe posledice streljanja je izkusil tudi moj prijatelj Langrol. Tudi on je dovolil svojim trem o-trokom, da so gojili vsestransko nezmiselni šport, posebno pa so se vežbali v streljanju. Najstarejši Kari se je znal že prav imenitno pofflužiti karabinke in svojega malega revolverja. Bil je sploh pretiran dečko, ki je rad čital povesti o čudovitih doživljajih, sanjal o pragozdih, slonih, levih, panterjih, divjakih in o — tolova-jili. Polqg jt^ga je kar požiral časnikarska poročila o vlomilcih in v svoji mladi glavi je imel pril pravljenih že mnogo zvijač, kako dobiti take nočne obiskovalce v past. Moj prijatelj Langrol se ni dosti brigal za dečkovo pretirano željo po dogodkih in ko sem ga nekoč nanjo opozoril, da bi dečku lahko škodovala, je samo zmignil z rameni: "Jaz. kot deček, nisem bil nič boljši in ti tudi ne, kolikor se spominjam." "Amipak ne tako, kot je tvoj sin. Čuvaj se! In res. zgodilo se je. kakor sem prerokoval." * * * Nekega julijskega večera je. sedel Langrol v salonu svoje vile čital roman, ki ga je tako zanimal. Bilo je že pozno. Njegova žena. otroci in posli so že davno spali. Toda Langrol je že večkrat, pre. <-U,l prf knjigah tudi djo Itretje ure zjutraj. V svoji brezskrbnosti je pustil vsa vrata* od salona odprta. sam pa je zavit v dim svoje pipe"čital/ čital neprestano... Naenkrat se mu je zazdelo, da je slišal lahen ropot, in ko je dvignil oči. je zapazil dva maskirana moža s pištolami v roki. Langrol je zakričal, tedaj pa je skočil k njemu eden izmed tolovajev in zagrozil: "Če še enkrat zineš, ali se premakneš, sprožim!" Langrol ni bil bojazljivec. Bil je tudi v vojni in križec, ki ga je nosil, mu ni bil izročen za1 hrabrost v zaledju. Toda življenje je življenje in enkrat končano, ne prične znova; ta dva moža pa sta v tem trenutku razpolagala ž njim. "Kaj hočete?" vpraša, ne da bi se preveč tresel. "Kakšno vprašanje!" se po-smeje tolovaj, ki mu je držal orožje pred nosom, "tvoj denar!" Mrzel pot je obšel Langrola. Ravno tisti dan je prejel veliko vsoto, trideset tisoč frankov, ki j|h je nameravdl izročiti drugi dan. v banko. Teh trideset tisoč frankov je bilo spravljenih dotično noč v sosedni sobi v navadni pisalni mizi, katere vlomilca gotovo ne bosta prezrla. Langrol je skomignil z rameni, potegnil iz žepa denarnico, v kateri je bilo nekaj sto frankov in rekel kolikor mogoče mirno. "Vzemite!" Drugi tolovaj je prijel denarni- slišal Langrolovega prvega krika. "Na delo sedaj!" V tem trenutku se pojavi med vrati postava. Vsi trije se ozrejo tja. Bol je deček dvanajstih let, plavih las. nedolžnih oči, ki je gledal sedaj očeta-, sedaj tuja moža. Bil je v sami srajci in spodnjih hlačah. "Kaj delaš tu?" reče eden tolovajev prijazno, "ostani popolnoma miren!" In obrnivši se proti Langrolu, zagrozi: "Reči mu, da- mora biti tiho. če ne..." "Bodi tiho!" je za jecljal nesrečni oče, ki se je bal za sina še bolj kot za sebe. "Ti gospodje so prišli k meni na — obisk." "Da, kot prijatelji," reče prvi. "Za šalo smo se maskirali," doda drugi. Deček se ni pokazal začudenega. zato se je prvi tolovaj zopet lotil mizniee. Kar se.je sedaj zgodilo, je bilo delo trenutka. Otrok je skočil kot mala mačka. Predno se je prvi vlomilec zavedel od presenečenja, je ležal na- tleh. prestreljen od dveh krogelj, drugi pa se je zadet glavo še enkrat zavrtel in padel na tla. Trideset tisoč frankov je bilo rešenih, toda mali Langrol bo imel vedno na vesti smrt dveh mož, dveh državljanov, ki bi bila mogoče še kdaj bogata. Sedaj vidite, da je imel gospod s svojo opazko o nevarnem športu streljanja prav — je dodal štiridesetletni gost in se zopet ironično nasmehnil. Pripomnim še, da si prijatelj Langrol ni delal težke vesti, tudi ni dal dečka v poboljsevalnico. temveč vežbal s karabinko, pištolo in revolverjem. So ljudje, ki jih nobena stvar ne poboljša. ko, katero je smatral že za izgubljeno. Tako je po srečni odisejadi dospel v London in nastopil z velikim uspehom na večeru. Žalostna usoda črnogorskih ciganov v Italiji. Te dni je šla karavana 27 črn nogorskih ciganov madih in starih, s štirimi vozovi iz Fana proti Firenci. Ko je prišel prvi voz do železniškega prelaza pri postaji Peseelina, ga je zadel rimski br-zovlak in ga popolnoma raztrgal. Težko ranjeni so bili glavar in vodja karavane Fran Vičinič s Ce-tinja, star 43 let. 15-letna Marira Milost, rojena v Monzi in neka 11-letna ciganska deklica. Pet ciganov pa je bilo lahko ranjenih. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Arezzo. K sreči brzovlak še ni vozil s predpisano brzino, ker bi sicer popolnmma razmesaril ponesrečene cigane. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaBEenl nabirati naročnino za dnevnik *'Qlaa Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina zs "Glas Naroda" Je: Za eno leto *«.00; za pol leta $3.00; ca Štiri mesce $2.00; za četrt let« 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leta California: San Francisco, Jacob Lamin. Colorado: Penver. Frank Skrabec; Leadvllle, M. Tamnik; Pueblo, Peter Cullg. John Germ, Frank Janesb: Salida. Louis Costello; Walsenhurg, M. J. Bayuk. Indiana: Indianpolis, Louis Rodman. Illinois: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cieero, .T. Fabian; Granville, Joseph Perahe: Joliet, Frank Bambich J. Zaletel In John Kren: La Salle. J. Spelieh: Maseoutah, Frank Augustin; North Chicago. Anton Kohnl. Gertrude Ojrrin: Springfield, Matija Barborieh; Waukegan. Frank PetkovSek. Razno. Dragi biseri. Pred kratkim se bodo prodajali na dražbi v pariškem Lou-vresu znani biseri gospe Thierso-ve, soproge znanega francoskega zgodovinarja lin državniika. Gospa Thiers je nakupila te bisere v zadnjih letih svojega življenja in plačala za vsako dragotino več deset tisoč frankov. Samo eoia o-vratnica je stala že takrat 4 do 5 milijonov frankov. Zdaj pa se ceni sa«n onajvečji biser ovratnice na en milijon frankov. Cel izkupiček napovedane dražbe dobijo francoski državni muzeji. Šaljapinove nezgode v inozemstvu. Te dni se je peljal ruski basist Šaljapin iz Pariza v London. Stopil je v vlak in ko se je uredil, je začel pregledovati svoje zapiske. A kako se je prestrašil, ko je našel beležko, da mora ta večer peti v pariški operi! Meni nič, tebi nič potegne Šaljapin za zavoro brzovlaka, plača kazen, izstopi, najame avtomobil in se pelje nazaj proti Parizu. A naenkrat se domisli, da je £ brzdylaE^ pozabil prtljago. Gre torej na pr-co in preštel denar, ki pa mu ni|vo radio-postajo in obvesti brzo-zadostoval. j vlak o svoji nezgodi. Naslednjega "Ti se norčuješ iz nas! Potre- dne se odpravi v London. Tu ga je bujemo mnogd ve£!M (čakala nova smola. Na meji ga je "Ni moja navada imeti doma^ policijski uradnik vprašal pa pot-večje vsote, posebno tu na deželi.".nem listu — katerega Šaljapin ni "Res je," mu pritrdi maloprid. imel pri sebi. Prebrskal je vse že. než, "toda- danes je izjema. PoJpe in naposled izjavil, da je potni 'žuri se, nimava dost} časa!" j list ostal v nekem kovčegu, o ka-"Saj sem dal, kar sem imel!" lterem ne ve. če se vozi ž njim ali "Pojdi! Preiskali bomo tvojo ne. No, (policijski komisar je bil sobo, pa hitro, če ne —" inteligenten mož in ni delal pevcu In ubogi Langrol je moral z nji- nadaljnih neprilik. Ko pa je Sama v sosedno sobo, kjer sta to- ljapm odprl "svoj o prtljago v ca-lovaja takoj ogledala pisalno mi- rinskem uradu, je k sreči videl, so. da se nahaja potni list med oble- Franklin ln okolico, Anton Seljak. Maryland: Kltzmiller. Fr. Vodoplvoou Minnesota: Chisholm, Frank GonZe; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth. Louis GouSe; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-fe; Virginia, Frank Hrvatlch. Missouri: St. Louis. Mike Grabrljan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsha,; Littls Falls, Frank Maslo. Ohio: Barberton, A. Okolish. — Cleveland, Anton Simčič, Jakob Res-nik in Charles Karlinger; Coilinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balant in J. KumSe; Niles, Frank Kogovšek; Youngstown, Anton Klkelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakslie; Bessemer, Louis Hribar; Bruddock, J. A. Germ; Broughton. Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-vnnšek in J. Brezovec; Clarldge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo, Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okorn ; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Midway, John Žust: Moon Run« Fr. Ma-chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in TJ .Takobieh : Reading. .T.Pezd ire: Steel ton, A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Schifrer: West Newton. Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preiveb; Willock. J. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Koctaa. Milwaukee, Joseph Tratnik, Rscino, in okolico, Frank Jelene; Sheboygan. H. Svetlin. Black Diamond, Q. J. Porsnta. Bock Springs, Louis Taucber. Poleg gorlnavedenih m pooblaščeni pobirati naroCnino tudi val tajniki ' s. k. J. ROJAKI IZ ftEW YOBKA IN OKOLICE PREŽIVITE POČITNICE HA DEŽELI pri: JOHN U PODBORftEK Centre Grove Rd. Rok 73 Dover, V. J. Telefon 883R, Dover, N. J. Kretanje parnikov - Shipping News Aqnltanla, Clur 4. julija: G«o. Washington. Choboarg. 5. julija: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg-; Roc ham beau, Havre; Mu«b chen. Bremen; Belgenland, Cherbourg a. Julija: Reaolute, Cherbourg, Hamburg; Or-ea. Cherbourg, Hamburg; DerfUnger Bremen: Glullo Cesare, Genoa. Julija: France, Havre; bourg. 10. Julija: Columbua. Bremen; Cleveland, burg; Mongolia. Cherbourg. It Julija: Berengaiia, Cherbourg; Homeric Cherbourg; Rotterdam, Bolougn* America, Chei bourg; Martha Waafc lngton. Trat. 14. julija: America, Oeaoa. 15. julija: Pittsburgh. Bremen. Cherbourg; Luetao* 17. Julija: Westphalia, Hamburg. 1». julija: Majeiitlc, Cherbourg; La BavoU Havre; Lapland. Cherbourg; Muud Clay, Hamburg; Btuttgart, Bremen Dulllo, Genoa. «. julija: Reliance. Hamburg; Seldlltl, Bra men. IS. julija: Parle, Havre. ta. julija: I,e via than, Cherbourg; Veendam Boulogne; Alhert BatUn, Hamburg Orea, Cherbourg. aa. julija: Canople, Cherbourg; Bremen, Bra men. ao. julija: FVanoe. Havre. S1. Julija: Zeeland, Cherbourg. 1. avgusta: Murru-lien v CherbouiR in Bremen 2. avgusta Olympic. Cherbourg; llrorge Washington, Cherbourg. New . AjjJ^lcrdajn, Boulogne: Conte Rosen, «!enoa. Hana;< Cherbourg in Hamburg: Tiels^nl^ml. Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina. OSenoa 5. avgusta: Resoiite, Cherbourg In Hamburg: Cn lmnbus. Cherbourg in Bremen: Re-uhlie. Cpherbourg in Bremen 6. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Roehambeau, Havre; Luetzow, Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Helgenland. Cherbourg; Colombo. Genoa; Minnekahda. Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen 8. avgusta: President Wilson Trst 9. avgusta: Homeric. Cherbourg; I^ncartria. Cherbourg; President Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Iieutschland, Cherbourg in Hamburg: Ryndam. Boulogne 12. avgusta: L»erflinger v Bremen; Suffren v Havre 13. avgusta: America. Cherbourg in Bremen; Stuttgart. Cherbourg in Bremen 14. avgusta: . Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg: L-ifayette. Havre: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Giulio Cesare. Oenoa 17, avgusta: Sit-rra Ventana. Bremen 19. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg: Reliance, Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris. Havre: Mauretanla. Cherbourg; York. Bremen; Coi.te Verde, Oenoa 21. avgusta: Arabic. Genoa; Thuilr.gia. Cherbourg in Hamburg * 23. avausta: Olympic. Cherbourg: President Hard-ine. Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherbourg in Hamburg: Voiendam. R-.uli.Rn*-: T>uilio, Oenoa 26. avgusta: St-iillitz. Bremen 27. avgusta: France. Havre; Aquitania. Cherbourg 2E. avgusta: Ciilumlxiii. fherbourg in Bremen; Zee land. Cherbourg 30. avgusta: Homeric. Cherbourg: Veendam. Boulogne; * irea. Cherbourg; Muenchen, < "herbourg in Bremen; Albeit Balin, < "herlmurg HITRO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg Olympic .. 5. lulija; 2. avg.: 23. avg. Homeric 12. Julija; 9. avg.; 30, avg. Majestic .. 19. julija; 16. avg.; 6. sept. (Najre£jl parnlk na avatu.) American Line WHITE STAR LINE New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 3. Jul.: Mongolia 10. Jul. <3 razred) Pittsburgh 15. Jul; Canopic 29. Jul. Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Zetland ............24. julija; 28. avg. New York — Plymouth — Cherbourg Belgenland .................. 5. julija Lapland .................... 19. julija Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. OGLASI naj se Frank Benetič, doma iz Vinice na Dolenjskem. Pred letom dni se je nahajal v Pitt-v burghu, potem pa neznano kam izginil. Če kateri rojakov ve, kje se nahaja, ali ee bo sam bral ta oglas, naj mi takoj naznani, ker mu imam poročati zelo važne reci. Gašper Berkopee, 4927 Plum Way, Pittsburgh, Pa. Kako se potuje v stari kraj in nazaj t Ameriko. K DOB J« namenjen potovati T ■Url kraj. Je potrebno, da M natančno poučen o potnih liatlU, prtljagi ln dragih stvareh. Pojasnila, H vam jih auaoratf dati vrted oaSe dolgoletne izkušnja, Yam bodo gotovo t korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne pai* nlke, ki imajo kabine tndl v III. n» redu. Glasom nove naselnlške postave, M pride v veljavo s prvim jalijem, bo lal&o dobil tudi isti, ki Se nI ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar v Wasbtngton-u, D. C„ ter se bo a istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je blfo ohlčajno dosedaj- _ Kako dobiti svojca is starega kraja. Kdor Idi dobiti sorodnika ali ■rojca te starega kraja, naj nam prej pUe sa pojasnila. Nadaljnl pri-Kljenct la Jugoslavije bodo pripu»-čenl sem sopet po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tndl preko Trsta ■zmorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt 81, Haw York Največji, najrazkošnejši i/i najhitrejši z o'Jem kurjeni ploveč v Sredozemsko morje GIULIO CESABE cdpluje iz New Yorka proti Genovi 8. JULIJA Sprejemamo tudi prijave za b«td<»0a odplutja CSiulio Cesare —14. avg, in 18. «ept, Navifuiott Geaerale luliaaa IliCt-Afetnu Sfcappiaa Cor». 1 State St., New York City Rad bi izvedel, kje je TONY BAYC, doma iz Cirknice pri Rakeku, p