sssBKif r»* mifmmtimMV&l&ihrinBftfmm* m m f oaftmezns itev. K 1*60 ■ Ob nedoljab K2»- \ m 0TABOK* uhaja vsaii ijs2£a 831 |, naše tež-| nase naloge. Na občnem zboru Krajevno organizacijo JDS v četrtek 12. t. m. je govoril minister n. r. g. dr. Albert Kramar o .našem položaju, naših težkočah in našiti nalogab. V lepib besedah so jo spominjal uvodoma na one dni pred t.remi leti, ko smo v Mariboru osnovali jugoslovansko demokratsko stranko- Bilo je to v dneh prevrata. Takrat smo vsi mislili, da bo naša Jugoslavija dežela samega blagostanja, da bo pri nas teklo mleko in so cedil med. Danes se marsikdo smeji'prvemu navdušenju, češ. kako smo biili naivni. Toda tak človek jo naivnež tudi sedaj. Treba se je realno nglobiti v našo razmere, treba je razumeti proces historičnega razvoja, ki ne konča v 24 urali in tudi nc v treli letih. Po formalnem narodnem uje&inje* njil je bil narod vezan z veliko mislijo, a z malimi realnimi razmerami in pogoji. Prišli smo takorekoč zneseni sku- Legitimisti se pripravljajo na sprejem Cite. — Zbiranje čet na Zapadnem Madžarskem. — Govorice o Citinem prihodu, TIP Budimpešta, 13, jan. V jav- saditi na prestol kraljico Cito in princa nosti se razširjajo vedno bolj govorice Otojja, ki sta baje že dospela vSopronj, o predstoječem prihodu razkraljice Cite ali celo v Budimpešto. Z ozirom na te ua Madžarsko. V krogih legitimistov vla- vesti nadzorujejo tajni uradni organi že da živahno življenje. • več dni njega in druge legitimiste. DKU Budimpešra, 13. jan. (Mad- Dalje je vorašal, če je notranjemu ministru žarski korespondenčni urad.) V današnji znano, aa se odpošiljajo zadnje dni seji narodne skupščine je predlagal po- močne čete ne zapadno Madžarsko. (To slanec Rassay (stranka malih poljedelcev), vprašanje je vzbudilo v zbornici velik da se naj dopolni sklep o razstoličenju nemir.) Kdo ve, če ne bodo v prihodnjih kralja Karla z novim, po katerem bi se dneh opravili gotovi elementi te čete za vedno preprečil povratek kateregakoli zopet v zvezo s kakim novim pučern, Habsburžana na madžarski prestol. Kan- posebno ker se nahajajo med njimi čno pa je izjavil, da- bo v slučaju, če se tudi legitimisti. Govornik je rekel dalje, ' bo svobodo volitev novega madžarskega da mu je nek bivši poslanec ravnokar kralja oviralo na katerikoli način, aoeli- povedal, da je bil popoldne skupaj s ral na ves kulturni svet, da se zavzame šefom gen. štaba,ki mu je izjavil sledeče: za svobodno odločevanie madžarskega Sedanji vrhovni poveljnik armade bo ljudstva. Poslanec Friedrich je protestiral pomagal na vsak način pri rešitvi-proti kršenju poslanske imunitete s tem, kraljevskega vprašanja na ta način, da (paj; po zaslugi hrabre srbsko vojsko'do vsled govoric o prihodu Cite in nje- se posadi na nrestol princ Oton ter je smo d ose gl i cilj, katerega so si sestavili samo redki posamezniki. Prinesli smo v novo državo razno vzgojo, razno tradicije, razne poglede na svet in življenje. Če pmmatramo stvari tako, kakršne so v resnici, tedaj Tnoramp'konstatir.ati,da jnrairsikatera stvar drugačna biti no mo-naše države jo Srbija. Primitivna je bila ta Srbija, država kmeta-Živela, je kot, matica in cojila eno željo, da, postane mati svobodnega srbskega naroda. Socijalne in gospodarske politike v modernem smislu ni mogla poznati. Zunanja politika je nosila Arsa znamenja male države, ki se veseli, da ji močnejši sosedje puste živeti. Ta narod, ■je‘postal jedro velike Jugoslavije. Zloben ali naiven je človek, ki ne ra* ■čuna s posledicami tega razpoloženja. V srbskem delu našega naroda se jo moral razviti plemenski ponos, srbsko ime je bilo nacijonaini program. Šele med svetovuo vojno je narod v celoti opustil idejo hegemonije, idejo Velike Srbije in sprejel misel narodnega je-dinstva. Ravno napredni demokratski nega sina Otona na Madžarsko, nadte- pripravljen v tem slučaju tudi prevzeti gujejo detektivi legitimistične poslance regentstvo za mladoletnega kralja, med njimi grofa Andraszyja, grofa TIP Budimpešta, 13. januarja. SzigrVya, grofa Pallaviczinvja ter njega Kakor se zatrjuje z verodostojne strani, samega. kraljica Cita še ni dospela na Madžarsko, DKU. Budimpešte, 13. januarje, pac pa se njen prihsd v splošnem pri-Poslanec Friedrich je rekel v današnji čakuje. Verjetno je vsekako.r, .bo seji narodne skupklFne meči drugim Cita s potjiočjo svojih prijateljev tako tudi: Govori se, da se je formirala zunaj kakor tudi na Madžarskem znova karlistična brigada, ki ima namen po- poizkusila svojo srečo. Sklepi seje ministrskega sveta. LDU Beograd, 13. januarja. Danes Zveza narodov to pogodbo registrirala, popoldne je bila seja ministrskega sveta, se bo z naše strani zahtevalo, da se ki se je začela okoli 17. in končala ob pogodba točno izpolni. 20‘30 uri. Na seji se je razpravljalo o LDU Beograd, 13. januarja. Mini- kraljevi proklamaciji, s katero se bo ob- strski predsednik g. Pašič je bil danes javila . zaroka Nj. Veličanstva kralja pri kralju radi orokiamacije, ki jo bo Aleksandra s princezinjo Marijo Ro- kralj izdal povodom zaroke. Popoldne munsko. Dalje se je razpravljalo o bo kronski svet, na katerem se bo do-noti, ki jo bo ministrski svet poslal ločila definitivne stilizacija te prokla-Zvezi narodov in s katero se bo noti- macije, ki se bo verjetno objavila še ficirala rapallska pogodba. Ko bo nocoj. Vtis kraljeve zaroke v Grčiji. L.DU Beograd, 15. januarja. Pres- po bukareškem dogodku novo očivtdno, da situacijo na vitov jugoslov. katera, si jo postavila idejo konsekvet nega narodnega j edinci va kot podlago svoji borbi za moderni gospodarski in socijalni program, res historično važnost. Borba pa jo težka in razsoden človek se no bo čudil, če moderni naeijo-Halni princip ni mogel takoj pri prvem zaletu zmagati v borbi s stoletnimi tradicijami- Demokrati imajo omejeno ior° mnlno moč, komaj eno četrtino parlamentarne večine. Treba jo tedaj računati z dejstvi. Splošna napaka jugoslovanskega mentaliteta je pomanjkanje discipline in organizacij* skejra duha. Prevelika razcepljenost ogroža vso našo javno življenje in spričo te razcepljenosti ni mogoče sestavljati trajnih in dobrih večin za vodstvo države. Govornik opozarja na vzglede zapadno-evropskih demokracij, zlasti na angleš* ke polit. razmere. Tam narod omogoči močni, koncentrirani stranki, da poskuša, udejstviti svoj program — čo z uspeliom, to pokažejo volitve. Pri nas fio vsled preveliko razcepljenosti komaj izvršujejo najprimitivnejše parlamentarne funkcije. Stranka, ki hoče delati, se mora žrtvovati 'in stopati v koalicijo s svojimi naravnimi nasprotnicami. Posledice teli slabih kompromisov so samo s pomočjo ki sta zmagali demokratske stranke,! Hrvatov in Slovencev in mu čestital na v Zadnji vojni. Zaroka V Bukarešti bo,{tiarske potrebe zaroki kralja Aleksandra. List „Protbeus“ še bolj združila te tri balkanske narode,' objavlja članek, v katerem pravi, da je ki so v vojni prestali toliko izkušenj. —o— . : . . . • ■' •• • A_ Pred konferenco nasledstvenih držav metni minister pooblasti, di podpiše v Gradcu. uredbo in pravilnik za ureditev pro- DKU Praga, 13. januarja. (Češko- Ta z^onski predlog se bo pred- vo mučen doživljaj. Skrajno škodljivo: je pa, begati prebivalstvo z nestalnostjo j naših razmer. Nova vlada, v* ki smo jo dobili po nedavno končani j krizi, bo ostala tako dolgo, da poteče doba sedanjemu parlamentu. Vlada in parlament stojita pred važnimi nalogami, ki se morajo izvršiti mod njimi, predvsem: zakoni o ureditvi centralne uprave, administrativna razdelitev, za3 kon o samoupravi, uradniški problem. Vsaka nova kriza bi to nujno politično-upravno delo zavlekla in bi- škodovala državnim interesom. Govornik preide k vprašanju, ki ga smatra za organizacijsko zadevo vsega našega državnega življenja.* To je uradniško vprašanje. Princip je: uradniški aparat bodi kar najboljši. Današnji državni aparat ne velja. To se čuti zlasti v pokrajinah' izven Slovenije. Tudi to je treba prešo*; jati z historičnega stališča- Slovenci! smo stopili v narodno državo iz biro-j kratične Avstrije. No tako naši bratje.' Govornik opisuje položaj in funkcijo u-j radnika v nekdanji Srbiji. Srbija je bi: la kot kmetska dežela vseskozi demo-i kratična država. Ta demokratizem v u-! pravi je šel celo tako daleč, kakor gra’ n. pr. demokratizem Amerike, kjer z novim predsednikom prihajajo tudi'; novi ljudje na vodilna mesta uprave. V mali Srbiji je 1o imelo zelo neugodno posledice. Ozdravljenje današnjega stanja bi rešilo marsikatero vprašanje in odpravilo vzroke nezadovoljstva. De-! mokratska stranka vidi V uradniškem j vprašanju organizacijski problem dr*j žave. Ona stoji na staiiščrc. da je treba J uradnika materijalno zasigurati, dati1 mu moralno neodvisnost in ga iztrgati iz'partizanskega objema. Demokrati se za to ne potegujejo iz ka-kršnegasibodi milosrčja, ampak iz državnih principov, ki zžihtevajp zdravo uradništvo. • Govornik se/j e ozrl na probleme gospodarske in socijalne politike. Tudi tu ne smemo promatrati vseh vprašanj z: našega slovenskega vidika. Slovenska pokrajine so že kolikor toliko industrializirane. Naše poljedelstvo se ne da primerjati n- pr. z banatskim Naša peščena zemlja čuti tedaj druge gospo-Treba je pa uvaževati, uu je naša država agrarna. Naša politika ne more izvojevati kar čez noč zmage vsem modernim zahte-: vam. Ona mora šele prepričevati kmetsko večino, da se država ne moro in ne slovaški tiskovini urad). Smislu sklepa portoroške konfcrence s? sestfjne v Gradcu konferenca držav, ki so bile zastopane v Portorcs?. Konferenca bo razpravljala o sledečih točkah.: 1. Ukrepi, s katerimi se bodo izvedla rrzolucije o olajšavah pri potnih listih, ki so bile sorejete po inicijativi >:Veze_ narndov dne 2. oktobra 1920 v Parizu. 2. Sredstva, da se uvedejo še večje olajšave! kot so predlagane, v omenjenih rezo- lucijah. Sklicanje konference se je pre- opoldne se je kralj Aleksander v sprem-pustilo avstrijski vladi.. Konferenca je do- stvu generala Zečeviča v avtomobilu ločena na dne 16. januarja. peljal na Topčider. Na poti je prebi- Manzoni pri Ninčičtt. . va,stvo kralia burno pozdravljalo. LDU Beograd, 13. januarja. Zu- Češkoslovaški poslanik pri Pašfču. nanji minister dr. Ninčič je sprejel LDU B e ograd, 13. januaja. Ceškc-italijanskega poslanika na našem dvoru, slovaški poslanik na našem dvoru je g. Manzonia in se ž njim razgovatjal posetil ministrskega predsednika gosp. o dogodkih v Šibeniku. Pašiča in mu čestital k zaroki Nj. Veli- Predlog prometnega mjnisfra. čanstva Aleksandra. LDU Beograd, 13. januarja. Pro- Polncare sestavi novo francosko vlado metni minister, je predložil narodni DKU Pariz, 13. januarja. Poiacare trailoAl pacioilA lr/lk n _ jannrrtjs rz>zr. Vitic. SlSpanek. — V. P.: Dnevnik mladega človeka 1919. . (Dalje). 'i. X., Danes sem bil v odboru Sokola, kamor so me povabili naj bi jim razložil računstvo stavbe, kakor sem ga osnoval. Naprosili so me, naj bi vod;’, račune stavbe še nadalje skupno z b[a= gajnikom. Moral sem jim obljubili že zato, ker imajo v mene tako zaupanje. Sicer je pač reč, ki jo imajo Ar mislili, dobra. Sam se veselim, kadar bo dovršeno. Lepo bo videti, kadar udero ves sokolski narod v novi sokolski dom, to ■bo veselje. Bil sem pri seji do konca. Videli so se, kakor izvežbani odborniki. Vsak so javlja k besedi, nobenega praznega besedičenja. Imajo razdeljene delokroge, K> vsaki malenkosti se podaja poročilo red mi je Jako ugajal. Pri seji so predložili tudi program »Zabavnega večera«, katerega priredi veselični odbor v„ prid stavbe telovadni- VC. v SblsKi. vofclja, ^ l>raf izobraževalec namreč, jim je črtal brezobzirno vse k upi c to, katere so si pripeljali iz Prage. 'Bile so večinoma reči, Ki jih' pojo v ra- old položaja Francije. O tem smo pred par dnevi obširneje razpravljali v našem listu. Ivamen spodtike tvori sedaj reparacijsko in garancijsko vprašanje. Tu so Francozi neizprosni. Oni ne pripuste za nobeno ceno, da bi se versaill-ska mirovna pogodba, četudi le v neznatnih določbah, preluknjala. To luknjo bi se potem širile in nekega lepega dne bi premagani, okovani vojni zločinec z zadnjim krepkim zamahom nape; okovo in jih pretrte vrgel na stran. Ta vojni zločinec je stara Nemčija. Slika okovanega Huna, ki napenja vse svoje mišice, da stre okove in plane maščeva* len in divji čez komaj s travo zarasla flandrska bojišča, ta slika plava Francozom pred očmi kot velika fantastična pošast. Francija zahteva striktno izvršitev mirovne pogodbe, hkrati pa tudi garancije za v vojn! dosežene uspehe, To in onstran Rena je zavladala era črnega nezaupanja, ki se besno zagrizuje vase, snuje temne nas.'te ten se izjeda v dvornih in pesimizmu. Angleži, prak ti en i trgovci in realni politiki, katerim se lahko predbaciva samo to, da so videli, vojni ogenj daleč na obzorju, Kjer je bil njegov sij ne samo strgšen, mar '.tč tudi lep In Kc-unniv, niso občutili v. eh neposrednih doživlja’«’ vojne. Ta p*ih. moment, ta ^iziika c!fid neposr. o-&roženim -i.redom Lt oddaljenim prijateljem na vrhu, kamor že težje posegajo plameni sosedove hiše, se nedvomno očituje tudi v razmerju Anglije in Francije do bivše sovražnice Nemčije-Temu se pridružujejo, seve, številni zunanji razlogi gospodarskega, političnega in vojaškega značaja. Briandov odstop je resno znamenje, kako daleč so se že razvila nasprotja med obema prijateljskima velesilama. Lloyd George je prekosil francosko politično rutino, prelomil tiho prednost, ki jo je imela od sklepa miru naprej pri urejevanju mednarodnih' političnih uzrner mučenišVa zmagovalka Fran cija in se postavil na tla čisto realne in s praktičnimi interesi računajoče evs ropske politike. Njegovo razmerje do Nemčije in Rusije je znano dovolj. To je privedlo tako daleč, da jo v Franciji vzkipelo.^ Na Briandovo mesto pride po vsej verjetnosti bivši predsednik Poin-care Znano je n jegovo odločno proti-nemško stališče. Poincare je tudi naj-neizprosnejei nasprotnik niškega bolj-ševiškega režima. Kako se bodo razvijali dogodki, ne vemo. Morda se bodo strasti zopet pomirile in oba naroda najdeta nova skupna pota- Morda pa se bodo vezi trgale boljinbolj, dokler ne nastane čisto nova grupacija z ostro ločenimi na* sprotji. Eno je pa gotovo: Nemčija so dviga jz omamljenosti poraženca in u-smerja svojo korake na evropsko politično in gospodarsko areno. Njen mednarodno politični pomen no more izgubiti ničesar več; odslej bo samo pridobival. In to moramo imeti pred očmi. roči! Briandu na Konferenci v 'Cannesu angleški premier Lloyd George. Ta spomenica označiš snitfivice angleške politike, pa jo objavljamo v prevodu: Britanska vlada želi, da bi konferenca v Cannesu iznova po v darila in potrdila: Britanija in Francija sta v miru tako edini, kakor 6te bili edini med vojno. Po mnenju britanske vlade pa ima Francija d.va povoda biti v skrbeh', —-Predvsem vznemirja francosko javno mnenje reparacijsko vprašanje. Francija se trudi, da bi čimprej obnovila svoje opustošene pokrajine- To ji Nemčija mora plačati in tudi lahko plača. V drugi vrsti pa vlada v francoski javnosti vznemirjenje nad bodočo varnostjo republike. Francija ima še vedno za 20 milijonov manj prebivalcev kakor Nemčija. Tudi Velika Britanija ima vzrokov dovolj, da je lahko nezadovoljna in v skrbeh. Njena trgovina je prav tako do temeljev razrušena Kot, francoska zemlja, Anglija ima dva milijona nezaposlenih, ki jo stanejo na teden dva milijona funtov sterlingov. V Franciji pa se opaža manj brezposelnih in manj posledic poloma mednarodne trgovine. Tudi drugi evropski Zanimiva je spomenica, katero jo iz- narodi trpe kakor Velika Britanija na težkih’ vojnih' posledicah, tako na pr. Italija in Belgija. Še bolj mrkantno se opažata polom ali zastoj normal, funkcij gospodarskega življenja v srednji in južni Evropi. Tam žive milijoni ljudi v pomanjkanju in bedi. Rusija se bori z lakoto. Rusijo moramo obnoviti ne samo iz razlogov človečnosti, marveč tudi v interesu lastnega blagostanja. Velika Britanija kliče Francijo, naj sodeluje, pomaga pri tej veliki človekoljubni nalogi. Vsako zavlačevanje jo civilizaciji v nevarnost. Angleška vlada mora svos jemu ljudstvu povedati, da obe državi korakate skupno, kadar gre za obnovo gospodarske organizacije v Evropi in za splošni napredek sveta. Kar se tiče reparacij, je britanska vlada voljna iti Franciji na roko. Anglija želi čisto v lastnem interesu, da bi bila Francija K# najbolj varna pred morebitnim vpadom sovražnika- Vsled tega je Anglija voljna postaviti se z vso svojo vojaško silo na francosko stran, če bi Nemci neprovocirano napadli Francijo. Ta garancija bi imela posledico, da bi Francija dobila naglo pomoč, če bi jo Nemci napadli; ona pa bi tudi vplivala, da bi bila možnost takega na pada sploh malo verjetna. Če bo Nemčija prepričana, da bo v slučaju vojne Anglija na francoski strani, ne bo niti gojila maščevalnih naklepov. Defenzivna in ofenzivna zveza pa bi nasprotovala britanskim tradicijam. Garancij3 ska pogodba, ki določa, da stoji Anglija s Francijo roko v roki, če bi jo napadli Nemci, bi nudila zadostno varnost. Ker Franciji preti samo z nemške strani možnost revizije, bi angleško-franeoska garancijska pogodba zagotovila Franciji popplno varnost. Spomenica naglasa, da je potreben kolski zabavi ne rabijo surovih', velikomestnih, dvosmi.se!»ih pesmi. Odbor jo soglašal s tem in skrčili so program. V duhu sem jim pritrjeval, te reči ne spadajo v ozračje tega mesteca. Naša družba je sicer rada vesela, da jo je težko spraviti v red, kadar postane na sfca-vbišču poredna, a. za smeh in zabavo ■ii .ie treba čisto drugih sredstev, nego scegatajočih kabaretnih dovtipov. Prepričan sem, da se bodo premetavali od smeha, kadar_ bo društveni šaljivec brat Kaspar Kazal primere moderne hipnoze s čudovitim psom. Mesto Ku-,pletov, je predlagal predsednik veseličnega odbora »krompirjevo gledališče«, in tedaj se .je obrnil mlad odbor mik K meni in pravil: »Počil boš, tako strašna komedija je to!« Veselim so tega zabavnega večera, i »‘si* 7 Včeraj sem sl naročil pri bratu Ho-•lubu obešalo za obleko. Nočem, da bi imi ležala v tkovčelcu. Zadržal sem se Pri njem skoro uro. Ima posebno sokolsko oma.ro, zgoraj Knjižnico, ppo* daj predata za' Krog in razne spomine. Bil sem jasico presenečen. Ko sem videl njegovo sokoMco literaturo. A1 rekel mi. je, da še nima vsega. Ker vseh’ Župnih vestnikov ve> more imet? naročenih. Kazal mi je raznovrsten drobiž iz ra* znii? zletov. Postal je čisto otročji, Ko . O vsaki reči je vedel Kaj povedati. Pokazal mi je rdečo srajco v kateri je bil na zletu v Brnu na dan sarajevskega atentata. Kadar mu jc bilo v vojni najslabše, se je baje veselil ž njo, kako bo lepo, kadar jo zopet oblečo. /'Neštete večere sem presedel pri teh spominih«, je rekel. »Telovadnica je bila prazna, narašča i so mi vlačili po vrsti k vojakom, ljudje so se jeli bati pošiljati deco k sokolski telovadbi in tako sem tu posedal sam s svojimi mislimi in nadami. In dočakal. Srajco sem ei ob prevratu slavnostno oblekel kot sokolska straža in za. pol leta poj deva skupaj na zlet«. Zavijal jo je s tako nežnostjo, da je bilo videti, da je v tem ‘12. X. Danes popoldne sem bil na javnem 'ljudskem shodu v naši telovadni' dvorani. IJepo je govoril glavni govornik, visoko povzdigoval enaKopiravnost vseh ljudi in blagroval svobodo. Mojo oči so zablodile na steno, kjer je visel napis: »Svoboda, ^enakost, bralstvo!« Kako enaiko je hrepene je 'tistih’. Ki Re tukaj vsak dan shaja,Jo, b stremljenjem, Ki prihaja do^ veljave pri nas šele v naj* novejšem času! Napis je amel opazko: . „JOUl u.„ M/Xl minuh im ^ ko bi ktn jftbik natančen sporazum med Veliko Britanijo in Francijo. Gospodarski potom srednje in južne Evrope je sedaj naj* resnejši činitelj v evropski trgovini. Ozdraviti bi so ga dalo samo na ta način, da. bi se produkcija in trgi Rusije zopet odprli svetovni trgovini- Angleška vlada predlaga sledeča osnovna na*, čela: 1. Vsi narodi se obvežejo, da ne bodo trpeli nikakšne propagande, ki bi delala za uničenje onega reda in političnega sistema, kateri vlada v drugih deželah'. 2. Vse države se medsebojno obvežejo, da ne bodo pripravljalo nobenega napada na svoje sosede. Britanska vlada bo razjasnila vsa vprašanja, v kateri!t bi bita mogoča kontraverza med obema državama. Velika Britanija predlaga Franciji in Italiji potrebno in resno sodelovanje za iz< gradnjo velikega sistema Evrope, ker smatra za svojo piro nalogo, da podpira. mirovno delo med narodi in dela za zmanjšanje oboroževanja. Nemci v Jugoslaviji za obmejni promet t Glasilo Nemcev v Jugoslaviji, no- vosadski „Deutsches Volksblatt“ j« prineslo dne 11. januarja na uvodnem mesl.n članek: „Vergessene Tiande“, ki poteka iz Maribora. Ker je vprašanje obmejnega prometa važnega pomena w ves severovzhodni kot naše pokrajino, zlasti še za Maribor, prinašamo prevod tega članka, da informiramo naše čita-telje, kako mislijo o tem vprašanjv državljani nemške narodnosti. Ker se v zadnjem času vendarle ha. vijo nekateri listi z nevzdržljivimi merami v S to v. jrorica i in v Prekmurju, jo potrebno, da je javnost o teni stvarno informirana. Ko je po preobratu zasedla naša država črto Spilje—Radgona in je v spod1 nji murski dolini izbruhnila vstaja, e< je vpostavila med Spiljem in Radgone nevtralna cona; železniški promet 3 Radgono, preko Špilja pa je še obratoval nadalje Iz pretirano previdnosti pa je bi? osebni promet iz Nemške Avstrija preko Spijja v nevtralno nemško ozemlje kmalu ustavljen. Skoraj poldrugo leto so morali iz Gradca prihajajoči potniki izstopati v Ernovžu in peš ali z vozom romati do postaje črnišče na progi Spi-Ije—Radgona, da so zamegli nadaljevati potovanje. Slično jo bila ta »selitev narodov« na nasprotni strani. Ko so morale jugoslov. čote meseca julija 1920. zapustiti to pokrajino, se je lahko izlila vsa v tem času nastala ljudska mržnja. »BauemweIirovci« so za,-branili nadaljni promet z Radgono in Ljutomerom preko Spilja ter stavili zahtev«? t. !;nter!i> ge na#tX vjada ni hotela pogajati. Da pa bi bil obmejni promet ne glede na železniško zvezo kolikor toliko1 znosen, sta se sporazumeli medsebojno obe obmejni oblasti; vendar pa so tudi ki so morali biti ljudje, Id so ustanovili Sokolstvo, ko go mu dali, kot darilo pri rojstvu načelo, Kb bo gotovo obvladalo ves ©vet! In s svojim bratstvom so Sokoli že par desetletij naprej, na čelrf drugih — — — __________________ ’ 28- X Pišem opoldne, ležim doma. Včeraj popodne tem tekel preko dvorišča v skladišče in izpahnil sem si1 nogo V gležnju, da bi bil od bolečine kmalu padel na tla. Potem so bolečino nehale, proti večeru je pa noga začela otekati1 in boleti. Danes zarana se nisem sploh' postavil na nogo. Bil je pri meni zdravnik in mi. je rekel, da sem si nategnit sklepne vezi in da moram nekaj dni ležati na miru. Ne čutim ničesar, doj klor ne ganem noge. To bo grozno, ak> bo dalje trajalo, ravno sedaj tik pred prvim, Ko je toliko priprav za meso-' čni računski zaključek. Če bi vsaj hi-šna gospodinja imela Kako služkinjo, da bi jo poslal po kakšno delo. In poleg tega smo mi novinci ravno začel* z vajami za proste vaje za izlet! Proti vbčeru je bil pri meni brfl^ Havranek, preden je šel v telovadnico, li časa ne rabim. Prinesel mi je iz lekarno vodo, ovitke in je odšel, Kmah1 ;ie prisopihal brat Holub in povedat 75 jako resnim obrazom, da mora nekdo tukaj pri meni na zofi spati, da bi xn> |a [provizorični sporazum motili nekale* xi egoistični interesi. Spomladi 1- 1921. je prišlo končno k pogajanjem med deželno vlado za Sloveni jo in štajersko deželno vlado. Cele tri tedne smo uživali dobrote direktne železniške zveze Ljutomera z Mariborom. Toda ta zveza je bila zopet ukinjena, ker Jugoslavija ni uveljavila sklenjene pogodbe. Spis se je sneti Ljubljano in Beogradom enostavno izgubil. Ce je že bila skrajna malomarnost iiaših oblasti v juliju 1920., da so zasedeno ozmv’-. kra‘.koni ;]o izpraznile, ne da bi osigurale nadaljni redni promet, je sploh neraznn tako važno vpr gati, ne da bi Predstaviti si moramo čez 150 km dolgo in široko ozemlje, ki je iztrgano iz svo* fie dosedanje gospodarske celote in ki ga vežejo z zaledjem slan? liribo vite ceste. Gospodarska škoda se na^ da več preračunati z milijonskimi številkami. Tovarne mirujejo in propadajo; po svoji vrsti in kakovosti slovito ljutomersko vino, žitni pridelki bogatega in rodovitnega. Prekmurja se spravljajo le s težavo in velikimi stroški na mariborski x,vg .].•>*’.n. je "eznna svetovno« znana radinjska mineralna voda le na domačo, lokalno potrebo. Čez 200.000 ljudi je brezposelnih. Povsod se pojav’ Jja pomanjkanje: celo moka se težko dobi, ker mlini vsled pomanjkanja v*>de počivajo. O premogu, drvah, krmi sploK ni govora. _ Te razmere pa. so so od oktobra lanskega leta naprej še poslabšale, ker je Avstrija ustavila še tranzitni promet z vozovi. To se je zgodilo nenadoma, čim so začeli vršiti obme ji1 o službo Wran-glovei. Mnogo vagonov blaga, ki se 'pomanjkanja carinskih skladišč v ' jadgtmi ni mo gl o*iztovor iti, se je sk vaji o, vrh tega pa se je še moraio plačati i? milijonov ležarine. Neštevilne vlogo so so poslale <3ežel-7ii vladi za filjreuiiif) v TljnVjani ne številne deputaeije so prosile od pomoči. Ljubljana obljublja, Beograd pa so ne Kane. Vsled takega- zanemarjanja na-sa&ča .nevolja prebivalstva in vzrok lanskih izerretfov pred razmejitveno komisijo v Murski Soboti leži tudi v teli razmerah'. V Maribor so lahko dospe po železnici v 'dveh urah1, peš ali z vozom pa potrobile Prekmurec, ki je klican k sod-nijski obravnavi ali kaki drugi oblasti, za to pot dobrega pol tedna. Poslanec, g. Mr; molja so je o tem osebno prapri* fesi. Ilpagjno. da so mu bo posrečilo doseči meditev obmejnega in tranzitnega prosveta z Nemško Avstrija. Vse prebi-vaVivo težko čaka tega trenutka. Vsak '/•amvucni dan pa znači z-i državo in hVctstvo veliko gosp odrsko in moralko S l:odo. pozabite naročnino! flBSSSffl Zanimivost!. Kako živi kralj v fzgnaftstvn. — Zemlja in trava kot brana;. Pold naslovom »Kralji v izgnanstvu«, prinaša londonski s Times« članek, v katerem se bavi z življenjem Karla Habsburga in njegove žene Zite ^ v Punechalu, njihovi novi prestolnici. Bivši suvereni stanujejo v vasi tori a; vstajajo ob 7. uri zjutraj, (če je le res) nakar prisostvujejo maši v zato posebno opremljeni sobi. Točno ob 9. tiri zajtrkujeta Karl in Žita v družbi grofa in groficeHunyadi» potem pa se sprehajata po krasnem parku, ali pa se peljeta z aulomobilom na izprehod ali pa v mesto, kjer kupujeta čipke in druge nakite po trgovinah. Ob 1. uri ge vrneta k obedu; cel popoldan jima je' zopet na razpolago, da se sprehajata ali pa spita. Okoli 6- ure zvečer pijeta čaj, ob 7. uri pa večerjata. Njuno življenje je precej enostavno in brez vseh’ skrbi in dela* Godi se Eabsburgoveem na Madeiri mnogo bolje, kakor pa so je godilo Napoleonu na Sv. Heleni. Podnebje je na Madeiri naravnost krasno in le redkokdaj dežuje, tako, da se vedno lahko sprehajata v prosti naravi. Ne motijo ju niti muhe, niti komarji, ki so Napoleona mučili na Sv. Heleni-Vhoda ne straži nevarni Lovfe, angleški, vojak, ki jo imel ukaz, da strelja, če bi pokazal le najmanjšo namero, da pobegne. Na. Madeiri čuva Habsburga zelo priiazen portugalski stražar v vilni obleki in svobodno se lahko vozita v mesto ali kam drugam na izprehode. Zato pa je bila tem hujša usoda onih, ki sta jih oba nekdaj kot mogočna, avstrijska vladarja poslala v izgnanstvo. • Nek ameriški zdravnik je skušal v novejšem čsu dokazati, da. usoda stradajočih v Rusiji, ki se hranijo z zemljo in travo, ni tako strašna, kakor se splošno misli, ker ta hrana človeku mnogo manje škoduje, kakor alkohol. Ta učenjak trdi, da je bila zemlja in trava hrana prvih ljudi,-a nikjer ni zapisano,-da bi se prvim ljudem godilo slabše, kakor se godi nam. Razen tega prvi ta zdravnik, da so nahaja v nekaterih krajih Rusije in Indije neka posebna črna zemlja, ki predstavlja pomešana z listjem in travo človeško hrano. Pomočnica tega zdravnika, neka Miss Hermann, ki jo sicer profesorica na univerzi v Michiganu, je izumila stekleno posodo, v kateri so koncentrirajo solnčni žarki. V to posodo da kos zemlje. S posebno pripravo, takozvano vvtiljko, so ta zemlja zdrobi v prali. Temu se priilijo nekoliko olja ter dobro premeša. Sedaj je ta. čudna zmes — pripravljena jed, ki je bajo zelo dobra in teena. Tako ftoročnjo ameriški listi. Mislimo pa, čo bi tudi vsa zemlja bila polna tnkc trave in prsti, bi si gla* dni 'Rusi kljub temu želeli rajo belega kruha in kos pečenke. Zdravnik je bajo rekel, da bi trajalo delj časa, ako bi so silil. ?^alivalil sem sa, kajti ž dvema palicama, ki mi jih 36gospodinja' posodila, šepam že zašilo, *>e da bi stopil na nogo. Ni se dal odpraviti, češ, da. mi posodi /saj nekaj J^ iuimrw: .uu■ eobito pa na Južnem Moravskem in v Olomucu. V nekaterih krajih je zbolelo nad 60% prebivalstva. Pri nas so se pojavili le posamezni slučaji te. vsekakor neprijetne bolezni. — Cannes. Zadnje dni se pogosto o-tnenja francosko mesto Cannes, v katerem se vrši konferenca antantnih državnikov. Cannes leži v bližini Nizze in je na glasu kot eno najlepših francoskih letovišč na obalah Sredozemskega morja. Cannes je mesto — po letih zelo staro mesto —■ la pa ne mara biti nnesto. Bolj. je podobno veliki vrtni koloniji s prekrasnimi vilami, ki so ob* dane s parki, vrtovi in gaji, polnimi oranžnih dreves, aloj, kaktusov in mimoz, katere s svojimi sladkimi dišavami izpreminjajo ta kraj v kos zemeljskega paradiža. Cannes ima krasne stare im nove palače, znatno trgovino m industrijo, a vse to ne velja toliko kot njegova čarobna lega, ki tvori za mesto neizčrpno dragoceni kapital. Mesto se razprostira okrog zaliva, čigar obale imajo senčnate, široke promenade. V ozadju zaliva se dviga velika, v gotskem slogu zidana Kad na, podobna starim angleškim gradovom, številni hoteli in vile z najmodernejšim kon-fortom skrbe za udobnost srečnih ?e-fovišČnikov. v prvi vrsti tujcev, ki prihajajo v Cannes, da si oddahnejo v kraju solnca in cvetja. Cannes ni mesto resnega in mirnega deta. Pa kdo bi* zameril evropskim državnikom, če združujejo koristno (utile) z ugodnim (dulce), saj jo že naš' Prešeren opozarjal na potrebo, da je eno združeno z drugim. Morda bo sinjo nebo z vonjem mimoz inspi.rj.raIo državnikom genija!5 nejšo misli, kakor bi jjh mogla inspiri-rati neprijazna parižka in londonska zima. —Ameriški poslanik v Cannesu ponesrečil'. Londonski ameriški poslanik polkovnik IIarwey, ki prisostvuje Kon-ferencf v Cannesu, ja zadel med vožnjo na športno igrišče s svojim avtomobilom v iz nasprotne strani prihajajoči avtomobil, pri čemur je padel iz avtomobila ter sc občutno poškodoval. Na konferenci ga bo zastopa! pariški ameriški poslanik Herrick. Protitiiberkulozna Siga. Maribor 13. januarja 1922. Sinoči se je vršil v telovadnici de-. ške meščanske šole v Krekovi ulici u-stanovni občni zbor Proti tuberkulozne lige v Mariboru. (Glej članek dr. Matko »K ustanovitvi protituberkulozno lige«, »Tabor« z dne 13. jan. t. 1.)- Občnega zbora se je. udeležilo lepo število občinstva iz vseh slojev. Posebno številno so bili zastopani zdravniki in učitelji. V času, ko vlada v Mariboru zelo živahna plesna sezona, je to zanimanje za človekoljubno, altruistično delo »lux in tenebris« (svetloba v temi). Zborovanje je otvoril predsednik (pripravljalnega odbora g. okrajni gl a« ivar dr. Lajnšič, ki je v svojem govoru raavil program lige. Liga ni mišljena kot lokalna organizacija. Osnovala se je v Mariboru, da postane matica pro-lituberkulozno akcijo v Jugoslaviji. Liga se bo najpreje razširila na vso Slovenijo. V vsakem okrajnem glavarstvu r>e bo osnovala podružnica. Centrala bo stopila v stik z interesenti na TTrvat-shom in v Srbiji ter na ta način razpredla svoje niti širom države- Njena prva naloga bo, da zbira statistični materija], pri čemur se bo posluževala in-teligentov na deželi: zdravnikov, duhovščine in učiteljev- Liga bo nastavila stalno strokovno in izobraženo sestro, ki bo ljudstvo poučevala, obiskovala bolnike, jim dajala nasvete itd. Nadalje bo izdala po angleškem in nemškem vzorcu več poljudno pisanih ™ ilustrovanili brošur, ki jih’ l>o razširila v sleherno vas. V načrtu jo tudi ustanovitev liginoga idoma, zavetišča revnih bolnikov, dalje strokovno iizšola-inje domačih zdravnikov v inozemstvu itd. Za vse to je seveda treba mnogo denarnih sredstev, ki jih' bo morala doprinesti zasebna darežljivost. S podporo države je računati šelo v poznejšem času. Na to je g. učitelj Rovtar p reči tal ,|prajvila Lige, ki so bila soglasno sprejeta- Na predlog g. župana Grčarja se je pobrala članarina med navzočimi. Med večjimi 'diarovT omenjamo ustanovnimi g. ravnatelja Križniča v znesku 8000 K in odvetnika dr. R. Pipuša v znesku 4000 K. Skupaj se jo nabralo o5 koli 15.000 K. Nato se je izvršila volitev novega odbora. Soglasno je bila sprejeta sledeča lista: okr. glavar dr. Srečko Lajnšič, predsednik; min. n. r. dr. Franjo J a n k o v i č in docent dr. I. M a. t k o, podpredsednika; učitelj Mirko Ravtcr in gospa Milica Gr čar jeva, soproga župana, tajnika; gospa Zakraj ško-v a, soproga zdravnika, gospa P i r n a-tova, soproga višjega živinozdravni-ka in ravnatelj pogrebnega zavoda G r b a c, blagajniki (slednji kot glavni blagajnik); učitelj Aleksander Alt. (Studenci), prof. dr. Anton Medved, ravnatelj dr. Josip Tominšek, načelnik materijalnega skladišča j. ž. Jarh', strojevodja j. ž. Ivan Ribič, zdravnik dr. K. Ipavic in upravnik vojne bolnice, sanit- pod polkov- dr. A. Korenča n, odborniki. Gospa generala Maister, ravnatelj kreditne banke K lobu č a r, veletrgovec B e r-d a j s, lastnik Grajske kleti Valj n k, ravnatelj Križnič, odvetnik dr. VI. S e r n e c, zdravnik dr. Walter T Ii a 1» man n, namestniki. Zupan Viktor Grčar in namestnik drž. pravdnika dr. J n n č i č, preglednika računov. Po volitvi odbora je g. doc. dr. Matko v lopo zasnovanem predavanju opisal boj proti tuberkulozi, kakor se vrši v državi praktičnega in razum5 nega dela, v Angliji. Razložil, zakaj je na Angleškem padla tuberkuloza za 20 odstotkov. Ker bo g. predavatelj to predavanje publiciral, se omejimo samo na konstatacijo, da je predavanje zapustilo najboljši vtis. Zelo zanimiva debata se jo razvila proti lconeu tega zdravstvenega večera. G. zdravnik dr. Marin je predlagal, da se dodeli stanovanjskemu uradu zdravnika, ki bo sodeloval pri pregledu stanovanj. Zdravniki znajo iz svoje vsakdanje prakse, v kako nezdra vih br-1 •••" ‘ '• ’ ogi.b' morajo ljudje stanovati in Kako težke posledico ima to za javno zdravstvo. Predlagatelju je odgovarjal v temperamentnem govoru predsednik stanovanjskega urada, g. župan Grča r. Pojasnil je stanovanjske razmere, v Ma* riboni, ki postajajo vsak dan neznosnej še. Okrog 1500 roflektantov čaka na stanovanja, ki se izpraznijo le tedaj, če kdo umrje ali se izseli. Zupan je predvčerajšnjim sklical anketo onih, katerim je .vlada ukazala zidati nova poslopja. Vkljub temu, da je njihove pri-tožbg že zadnja instanca odbila, še vedno upajo. da. jim ne bo troha, zidati .in da bodo lahko naložili svoj Kapital v podjetja, ni »več nosijo«. To nesosijalno postopanje jo krivo, da morejo revni ljudje stanovati v človeka nedostojnih stanovanjih, dočim se drugi, borijo z vsemi sredstvi, če se jih hoče nekoliko utesniti v njihovih udobnih stanovanjih. Iz te kontrovorze med zdravnikom in načelnikom stanovanjskega urada je nastala cela debata o stanovanjskem problemu. Našemu poročevalcu se je zdelo, da leži ravno tu jedro protituber-kuloznega gibanja. Razširjenje tubers kuloze je socijalna rak-ran a in se da ‘fčit^fcmo s socijalnirm zdravljenjem. Kaj pač pomagajo lepo besede, pa pro-| itn bork ul ozn i odbori z raznimi veljaki in odličnimi damami; kaj pomagajo v primeri z dojanskimi razmerami ambu-latoriji in zavetišča, kaj pomaga vse znanje o tuberkolih in vaznih drugih bacilih, če bo tisoč ljudi ozdravelo in tisoč novih obolelo. VSa ta zdravilna sredstva so sicer poirebna in umestna, kajti vsako človeško življenje predstavlja s svojo veliko zalogo energij dragocen^ kapital. Troha pa je zdraviti one, ki še niso zboleti; treba je opiemiti našo družbo s preventivnimi sredstvi, t. j. dali slehernemu človeku možnost, da živi higijenično, človeka dostojno življenje. In ta družabna preobrazba se mora izvršiti predvsem v srcih, v mišljenju in čustvovanju, v nepočvorje-nem pojmovanju človečnosti in eocijal-ne odgovornosti. Upamo, da bo imela protltnberKu-lozna 'liga vedno pred očmi svoje soci-•jafcno poslanstvo, da ne bo delovala na način tzv. »birokratičnega altruizma«, ki jo pokvaril^ že marsikatero podobno akcijo, marveč da bo paralelno « svojo skrbjo za bolnike vzgajala in zdravila tudi »moralne jetičnike«, t. j. one, ki hirajo na pomanjkanj ti prave človečnosti in ki hote ali nehote sabotirajo socijal-no terapijo. V tem oziru pa bi bila po trehna mnogo širja akcija, kakor jo mora izvesti protituberkulozna liga; potreben bi bil odločen nastop z raznih front družabnega življenja. Tudi tu bi nam lahko bili za vzgled Angleži svojimi številnimi človekoljubnimi institucijami (anmada rešitve, settlemen ti, skautske organizacije itd), s svojo evgeniko in s svojo realno zdravstveno politiko. I—us. Mariborske vesti. Maribor, 14 januarja 1922 nPABOCJIABHOJ BPATiH me/iHMo cpeTny HOBy to/ihHy! m Širši odbor organizacije J DS v Mariboru. Na občnem zboru mariborsko organizacije JDS v četrtek so bili izvoljeni v širši odbor sledeči gospodje: Bureš Franjo, urar; Bajt Ign., učitelj; Bizjak Rud., trg.; dr. Boštjančič Lcop., odv.; Bračič Milka, učiteljica; Bračko Janko, načelnik vzdržev. sekcije; Bro-lih Luka, prof.; Brolih Mirko, akademik; Dergas Štefan, pisarnovodja; dr. Demovšek Jan., primarij; Dev Oskar, sodni svetnik; Dimnik Slavoj, vodja zaščite dece; dr. Dolar Anton, prof.; Gilčvcrt Drago, pisarnovodja; Gorup Iv., prokurist; Gospa Grassellijev«, sopr. drž. pravdnika; Hobjoc Tone, u-pravitelj; dr. Hojnik Fr., odv.; Humek Drago, ravnatelj; Iveša Ante, poštni kontrolor; Jež Janko, mag. uradnik; dr. Kac Viktor, zobozdr.; Kejžar Ivan, ravnatelj; dr. Koderman Karl, odvetnik; Krajnc Ljudevit, železn. tir.; Kramar J., okrajni učitelj; Kravos Ivan, sedi. mojster; Križnič Alojz, industrija5 lec; Kvas J., klobučar; Levec Anton, dvorni svetnik; Majer Fr. trgov.; dr. Marinič Fr., zdravnik: Makar Milan, okr. komisar; Malenšek' Jos., učitelj; Meglic Otmar, višji d. uprav.; MošKon Fr., pisarnovodja,; ,Moškon jun. akademik; Mravljak Ivan, prof.: dr. Mulej Anton, sodni svetnik'; dr- Miiiiler Ferdo odv.; Naglič J., poštni uradnik; Novak' Jakob, poštni ravnatelj; Novak Jul če, posoj. tajnik; Oset Fr.,žel. uradn.; Oset Miloš, trg.; Pintor Ferdo, trg.; Pirc Matija, ravnatelj; dr. Pivko Ljudevit, prof.; Pleskovič Rudolf, vodja zaščite dece; dr. Podlesnik J., mestni zdravnik; Poljanec ,T.. vladni tajnik'; Podobnik Fr., naduč. v p.; Poseb Iv., poštni poour.; Posega Fr., s. svetn.; Pribil K, prof.: dr. Reisman Avgust, odv. Konci-pijent; dr. Rosina Franjo, odv.; dr. Ser-nec Vladimir, odv.; Smrekar Ivan, čev. mojster; dr. Strmšek Pavel, prof.; šatip Adolf, prof.; Šetina Ljudevit, kroj. mojster; Šiško Hinko, poštni ur.; Šoštarič Tv,, trg.; dr. Štor Stanko, odv. koncip.; Tomažič Ivan, naduč.: Vahter Miha, knjigovez; Vodenik Davorin, naduč.; Voglar Fr., ravnatelj; Vodeb Rud., rav5 natelj; dr. Volčič Tv..'fin. lcom.; Zavodnik Albert, kaznilniški ur., tor virilisti uredniki Radivoj Rehar, Božidar Borko in Rudolf Ozim. Prva seja širšega odbora sc vrsi v torek ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Na sporedu je volitev ožjega odbora tor razdelitev v odseke. SLS se poteguje za obrtnike. Pro-šli teden jo sklical gospod Franjo Že-bot shod slovenskih obrtnikov v dvo5 rani restavracijo »IIalbwid!c, na katerem je govoril g. Ogrin, zidarski mojster iz Ljubljane. Mož ima kot oseba dobro nazore. Pa glej spako. V njihovih vrstah se je našel poslanec z imenom Roškar, kateri ubija s svojo interpelacijo, katero jo naslovil na ministrstvo notranjih zadev ter jo priobčil v *Stra-ži« dne 11. t. m. pod naslovom »Za‘male kmetijske obrtnike«, njegovo nazore. Navalil jo sedaj samo na stavbeno o-brt fa sicer na zidarske, tesarske in studencarsihe mojstre. Opozarjam gospoda Ogrina, da malo prečita dotičen članek in gg. Krog »Straže« opozori, da nad so ne mečejo v en Kotel Kmeta, obrtnika, boljsevika, itd., kor bi jim na vse zadnjo nasrala Kolobocija, Katero bi ne mogli prebaviti. Sicer pa bomo obrtniki sami gledali na to, da dobimojnov dober obrtni rod, ki bo zadostno soitjl obrt m jo še bolj povzdignil Gospod poslance Roškar so v svo« n interpelaciji potegu jol za šušniarjo po deželi in mojsere starega Kova Kakšni so zadnji, katerih je še cela vrsta na bivšem Kranjskem in ki ne znajo niti pisati, še manj pa citati načrte bo vedel gospod Ogrin kot član, oziroma načelnik zadruge zidarskih mojstrov za Slovenijo prav dobro. Na njegov predlog se jo ustavilo izdajanje o-menjenih koncesij iz vzroka, kor imamo že precej mladih absolventov obrtno šole v Ljubljani. V par letih bo strokovno izobraženih mojstrov več kot dovolj. Poglejmo malo v druge države, ne v Avstrijo, ker od tam smo podedo5 vali temo, ampak v Anglijo, Francijo, Nemčijo. Ravno v zadnji proevita stavbena obrt. Poglejte njihovo hiše in gospodarska poslopja na kmetih, potem bodete videli, zakaj se ne sme dovoliti vsakemu šušm&rju stavbno obrt. Go-, spodu poslancu Roškarju pa svetujemo, da so pobriga za strokovni razvoj kmetijstva bolj, kakor pa da so kot kmetovalec in. neobrtnik nepoklicano vmešuje v obrtne zadeve, o katerih nima niti pojma, še manj pozna njihov, razvoj in njihove cilje. Proti šušmar-stvu smo se legitimni obrtniki borili in v tem Vztrajamo, ne iz strankarskih' ozirov, temveč Iz ozirov razvoja in koristi obrtništva na splošno. — Pika. m Občni zbor pri zaprtih vratih, Pod tem naslovom se zaleta današnja .Jugoslavija" v občni zbor JDS v Narodnem domu zadnji četrtek. Čudimo se le, da ima »Jugoslavija* v Mariboru tako naivne poročevalce, da niti tega ne vejo, kaj je shod in kaj je občni zbor. Shod je sestanek, katerega se udeleži lahko vsakdo, občni zbor pa je sestanek organiziranih članov, kjer imajo pri volitvi in drugih vprašanjih pravico odločevati samo člani in nihče drugi. Sicer pa pri občnem, zboru v četrtek ni bilo »kontrole*, kakršno si je izmislil modri gospod poročevalec. Ge bi bil hotel, bi bil prišel na občni zbor lahko tudi on, bi bil vsaj lahko slišal, kdo je kriv splošnega nezadovoljstva in naših javnih neuspehov, ob katere se zalet a koncem svojega poročila ter se prijel za — lasten nos. Demokratska stranka je stopila v četrtek v Mariboru na pot novega neumornega dela z jasnimi cilji, katerih pristaši »Jugoslavije* ‘bi-majo. In zato jih je strah.' m Dimnikarski koledarji. Prejeli smo: Malo neverjetno se nam zdi, da bi dimnikarski mojster sam raznašal koledarje kot novoletna voščila ter s tem mesto pomočnikov pobiral napitnino. Kot protidokaz naj služi tole: Dimnike neke ceste v sredini mesta snaži nek dimnikarski mojster sam. Po stari navadi je prišel na novega leta dan voščit, 3 kie pri tem odklanjal vsako napitnino, Ta mojster nima niti pomočnika niti vajenca. Kmalu za njim pa je prišel fant, kakih 20 let star, kateremu se je na obrazu videlo, da Še nikdar ni imel dimnikarske grebeljce v rokah, se predstavil kot pomočnik našega mojstra, ponujal koledar in izrekel voščilo. Po precejšnjem ovitku koledarjev sodeč, je imel ta možakar namen obiskati več strank. Ali se je mogoče ta poštenjak pritožil, da pobirajo mojstri novoletne napitnine sami? m Podraženje vžigalic. Prejeli smol Tožijo, da se proda v Mariboru in okolici malo vžigalic družbe Cirila in Metoda, da pa cvete tihotapstvo z drugimi vžigalicami. Ni čuda, ker Ciril-Metodove vžigalice so najdražje, in skoraj bi rekeb najslabše. Iz zanesljivih virov vemo< da stane trgovca v Mariboru 1 škstlja K 1*50 in to že z monopolno takso« Prodaja jih pa po K 2*—. Pri vsaki škatlji ima 50 vin. dobička. Ce pa gremo kupiti 20 ali 100 škntljic, jih moram o plačati tudi po 2 kroni., To je pa ven* dar malo _ preveč. Poživljamo družbo Sv. Cirila in Metoda, da cene maksimira, sicer pojdemo tja kupovat, kjef dobimo boljše in ceneje. Višja prodajna cena ne gre v prid družbe, temveč prodajalcu in ne uvidimo, zakaj bi se pod pretvezo narodnega društva okoriščali rrivatniki. m Odlikovanje mariborskega škofi 3eograjska »Epoha* poroča, da je mariborski knezoškof Miha Napotnik odlikovan z redom sv. Save I. razreda. m Nalezljive bolezni v Maribor«. ^ Mariboru sc širijo zdir-jo dni epi dem h ene bolezni. Tako jo oko:'Jo več ljurli mj tifusu in španski influenci, med otroci pa se širi neka očesna bolezen, Marmor, ro; januarja"!^«* yX. A Jut tO 1C * '.Stran 9 m Prva pleskarska in lakirarska pomočnica v Mariboru. Pred izpraše-valno komisijo za vajeniške izpite v Mariboru je napravila v pleskarski in lakirarski stroki izpit tudi učenka gdč. Mafija Vergles,hčerka znanega mariborsk ega mojstra g. Verglesa. Mladi pomočnici, menda ni le prva ženska v Mariboru, ki se je posvetila temu poslu, ampak najbrže tudi v Jugoslaviji sploh, želimo obilo uspeha. m Trgovski ples danes 14. t. m. v Gotzovi tovarni obeta biti — sodeči po eanimanju — ena najprijetnejših in naj-iepših prireditev letošnjega predpusta. Skrbljeno je, da pride vsak udeležnik iia svoj račun, tako plesalci, katerim bode igrala polnoštevilna vojaška godba Bkoro brez presledka, kakor tudi neple-Balci, katerim bodo postregle naše dame E vsakovrstnimi priboljški, posebno pa š prav dobro kapljico. Del čistega dobička je namenjen gremijalni trgovski nadaljevalni šoli. Opozarjamo še, da je začetek točno ob 20. uri. Vstopnice se dobe samo pri blagajni, katera se bdpre ob 10. uri. Vstop je dovoljen le proti vabilu, ki se dobi še v trgovini Baloh in Rosina na Grajskem trgu. m Ljudske knjižnice so eo zopet •Spomnili njeni stalni podporniki; plačilni natakar Lipce iz kavarne »Cen-Itral«, magister Benkovič (daroval 6 Cankarjevih knjig), .Lesna družba »Drava (darovala deske za omara) in tvj-dka Pinter & Lenart z zneskom 400 K. Prosimo daljnih prispevkov, ker nani vsled naraščajočega števila izposojevalcev žo primanjkuje knjig in bi Ham bile torej zlasti knjige, ki bi jih c v. tudi radi plačali, dobrodošle. — iVodstvo. m Preteklo soboto so naši akademiki Čnova dokazali, da jim gre prednost pri prirejanju elitnih plesov. Vse občinstvo, ki je poznalo dvorano kot zanemarjeno in nerodno, ki je ustrezala lo £e kakim političnim prireditvam, so je la večer začutilo presenečeno in takoj Vzljubilo iimetniško-intimno občutje, ki 5o vladalo v dvoranah. Preko vseh sta-tih veseličnih dekoracij jo vplivalo preprosto a okusno okolje samo na ob3 .tskovalce brez bršljana in smrečja in f-livalo v rdečkasto svetlobno morje tnelodijo zdrave erotičnosti vseli oniji mladih ljudi, ki so se vrteli pod njenim Čarobnim nebom. Večer ni končal z bezniškimi marseljezami, temveč zvenel v visoko pesem zdrave in lepo mladosti, ki ne oskruni ne duha ne telesa, temveč išče v njihovi neomadoževani »družitvi smisel vso lepote njenega bitja, * m Predavanje. .Tugoslovenska Matica in Mariborsko slovensko ženstvo vabita k velikemu manifestacijskemu zbo* 0'ovanjn, ki se vrši dno 15t jan. t. 1. ob 10. uri predpoldne v Narodnem domu. Lovori! 1k> slepi kapetan g. Lnjo Lovrič *> temi: Naši davni neprijatelji. V pon-deljek, dne IG- t. m. ob 20. (8.) uri sve-^ predavanje istega govornika. Iz Prijaznosti sodeluje tudi moški zbor Glasbene Matico. Da se krijejo stroški, je za to predavanje vstopnina: I. •sedež 5 Din., H. sedež 2.50 Din-, III. sedež 1 Din. IV. sedež 0.50 Din- Kdor je le enkrat slišal slepega govornika, ga ne bo nikdar pozabil. Zato: Slovenci vsi k Predavanju! m Društvo jugoslovanskih akademi« kov v Mariboru so tem potom najiskre-nojšo zahvaljuje vsem cenj. narodnim damam za njihov trud, in delo ob priliki društvenega plesa, vsem p. t* trgovcem in drugim ljubiteljem akademsko mladine za prejeta darila bodisi v de* nar .ni ali blagu. Dalje vsem onim, ki eo društvu pomagali z dejanjem, nasvetom ali v kateremkoli drugem oziru. Slednjič vsemu drugemu cenj. občinstvu. katero je s svojim posetom pripomoglo k tako lepem moralnem in finan« fcijelnem uspehu. m Tarifa za izvor fekalij v sodiK po gospodu Josipu Nendlu je mestni ma-gi.st.rat mariborgiki zvišal od 1. jan-1922. dalje za sod z vsebino 100 litrov na Din. Din * na ^*n-» z * pa ua 8 m Knjiga »Političk'a ekonomija« se »anana v našem uredništvu, gospod ki s.° Poriva, da jo pride iskat d uradmmi.uramU \ m Državni vpokojenci, ki so pristopili ik Društvu jugoslovenskih' državnih1 uslužbencev v Mariboru, se vabijo k izvanrednemu občnemu zboru dne 16. t. m., v pondeljek ob 18 (6) uti v porotno dvorano okrož. sodišča. Ker se bodo reševala v prid vpokojencev zelo važna vprašanja, pridite ^ vsi in vzemite s seboj društvene izkaznice, ker drugače ne bo vstop dovoljen. Vpisani člani, kateri še nimajo izkaznic, naj jih dvignejo pri g. Drevenšku v Ciril Metodovi ulici št. 18. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom y »Klub-baru«. i' m Mariborska sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. t. m., se je pripeljalo 64 prašičev. Cene so bile slede= če: Mladi prešiči 5—6 tednov stari komad K 300—400; 6—8 tednov stari 500 do 600 K; 4—6 mesecev stari 800—900 K; 8—10 mesecev stari 1500—1600 K; 1 leto stari 2500—3000 1 % leta stari 4000 do 4500 K; pol pitane svinje 1 kg. živo teže 30—41 K; plemenske 30—32 K. Vtisi s sovjetskega kongresa v Moskvi. V. »Prager Presse« objavlja «L 'E. Srem svoje vtise z 12. sovjetskega kongresa v Moskvi. Ker jo bila ruska vlada to dni prvič poklicana k zborovanju evropskih držav, dasi.ravno še ni priznava de jure, in ker sc- bo na veliki mednarodni konferenci mnogo razpravljalo o ruskem vpra&iuiu. prinašamo citirani članek v prevodu: Na kongresu ni govorila nobena ženska. Aleksandra Kollontaio je bila samo tolmač za japtoirke ameriške in nemške odposlance. To je bil v teh šestih dneh prvi slučaj, da se jo slišala ženska beseda. Izgleda, da se žena v sovjetski Rusiji ritnika iz javnega živ* 1 jen ja in se koncentrira pri delu 111. internacijonale. N'.*;i Kollontai, niti Balabanova, Ul.janov.i. Fotijeva, Čud-skaja itd., niso našle primernega trenutka, ko bi stopile pred zborovalce. Prireditelji kongresa so popolnoma prezrli žene a]i pa jim določili čisto neznatno vlogo — steuo.vraiistinj. In vendar je nudilo zborovanje toliko trenutkov, ko bi mogla nastopiti žena. Med delegati je bilo čez 100 žensk, radi tega si teni težje razlagamo njihovo pasivno vlogo. Revolucijski ogenj je v ruski ženi ugasnil, težki položaj Rusije ji nalaga neprimerno težje in odgovornejše naloge kot so politične. Res je, da ni ruska revolucija pokazala nobene v resnici velike žene. Ali je to njena slaba ali dobra stran? V sovjetski Rusiji so tri popularne osebnosti: Lenin, Trocki j in poveljnik prve topniške armade IJudjanyj. To se je moglo konstatirati tudi po tem, ka* ko dolgo eio ploskali tem trem osebam. V Moskvi )je nastal cilo spor o tem ali so ploskali Leninu deJj kot Trockemu. Vprašanje! pa lahko hitro rešimo, če presodimo1 govor obeh voditeljev po njuni obliki in vsebini. 'Aplavz po govorni Lenina je bil spontanejši, zato pa so Trockemu ploskali bolj vzdržljivo. militaristično. Vendar je pa bil govor Trockega, zlasti proti koncu, mnogo prijetnejši, kakor Leninov. Lenin ja sklenil svoj govor z besedami o reformi črezvičajke in o čvrsti zvezi med delavci in kmeti, Trocki i pa s krepkim pozivom na rdeči meč in z izjavo, da bo ta meč leta 1922., če nastane vojna, lažje razširil ruske meje, kakor pa jih' skrčil. Komunisti so s svojim burnim aplavzom posverločjli samo to, da so dobri ruski patrioti. Kdo ve, če ne bo na bodoči evropski konferenci pri ruskem obračunu z Evropo flgurirala zahteva Miljukova: »Carigrad in morsko ožino!« Treba pa je lojalno ugotoviti, da Lenin po svojem nastopu, gestah, govora ne strmi po popularnosti. Trocki j žo nekoliko bolj oči tuj o to težnjo, kar se da sklepati po njegovem temperamentnem nastopu in čemur mnogo pripomore ?udi njegova seda" nja služba. Najbolj pa so je opažala ta poteza ipri Budjamyju, ki s svojim trdim kozaškim nastopom, skrbno negovano brado in brezhibno uniformo konjeniškega častnika^ ni Kazal ravno preveč revolucijonarslčega duKa. Sicer so vsi voditelji sovjetsko Rusije po svojem nastopu jselo jp^jrosjt j Jfodjefo .pa« njihovem vedenju bi se nikakor ne 'dalo soditi, da imajo tako silno oblast. Tudi njihov jezik in način njihovega mišljenja pričaj da potekajo naravnost iz globin ljudstva. Ta črta se lcaže posebno še na predsedniku vseruskega izvrševalnega odbora Kalininu. Majhen možič z brado, ki pohrusta glas »rrr«, bivši muzik, ki še sedaj v času poletnega dela na polju zamahuje koso ali ravna s plugom, bi ne bil nikdar »vseruski predsednik«, če bi no bilo sovjetske vlade in če bi ns umrl prvi predsednik Sverdlov. O Kalininu veljajo besede starega kmeta Golovina: »Star sem že, tri carje som preživel: osvoboditelja, mironosca in vinskega kupca. In knjj sem imel od njih? Sedel sem pri peči s ščurki. In sedaj? Nastopila je sovjetska vlada. Glejte, sedaj sedim v predsedstvu kongresa, za mizo, v velikem gledališču. Vso to nam jo prinesla sovjetska vlada. No samo, da nam jo dala zemljo, marveč nam je odprla, tudi svet«. (Dalje prihodnjič.) Ptujske vesti. . Boljševiški Štajercijanec. Okrajno glavarstvo v Ptuju je za novi odsek fi* nančne kontrolo pri Sv. Miklavžu v Slovenskih' goricah zaseglo popolnoma prazno hišo Franca Scliefa, med vojno silno obogatelega nemeurja, ki še ■yed-no sanja o Avstriji ter se navdušuje za Karla. Schef pa se ni hotel vdati. Vsled tega je županstvo s pooblastilom okr. glavarstva ob asistenci orožnikov s kovačem odprlo zaklenjena vrata. Solief je gledal ta prizor iz svoje druge poleg stoječe hiše in ko je videl, da so se vrata vdala, je pridivjal kakor besen ter pričel zmerjati orožnike in finančne organe z boljševiki. Poleg tega da trpi splošno radi svoje nemčurske trme, ga čakajo za to zmerjanje javnih’ organov občutne posledice pred kazenskim sodiščem- Značilno za tega človeka je tudi, da jo iz prazne, čeprav skoro nove hiše snel ter skril vsa okna ter zatolkel železne oknice. u Novo vino, ljubosumnost in — škarje. Mladi sin tukajšnjega gostilničarja Weissensteina ima žo več časa ljubavno razmerje z neko no več prav mlaao gospo Kranjc, katere mož živi nekjo na Madžarskem. Kljub temu pa se mu je zahotelo te dni še po mladi natakarici gostilne Peserl. Pri tem pa jo prišel v navskrižje z njenim ljubimcem Pintaričem. Poti pezo preveliko množine zavžitega novega letošnjega vina se jim je v pondeljek ljubosum* n ost razvnela tako močno, da jo prišlo med njimi, to je med mladim Weissen-steinom, tekmecem Pintaričem in užaljeno gospo Kranjc na javni ulici do pravcatega boja. Ker je imel Weissen-stein pred seboj »premoč« je bil hudo tepen, Pintarič in Kranjčeva sta ga obdelala s pestmi in s škarjami tako močno, da je moral precej hudo ranjen v posteljo- Pintarič in Kranjčeva pa so hladita v zapom- To jo »idilična« slika iz »nemškega« Ptuja. Narodno gledališče. Repertoar: Sobota 14.: ,Goid'. Abon. C. Nedelja 15.: Popoldne ob 15.: Ljud, predstava. — ZveSer ob nol 20.: »Main^Ue Nitoacheu. Izt. abon. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši v pondeljek, dne 16. januarja točno ob 19. uri Izpred sodišča. Tatvina gonilnega jermena. V noči od 24. na 25. aprila 1921 ie bil ukraden v tovarni za dušik v Rušah 16 m dolg in 40 cm širok gonilni jermen v vrednosti 27.600 K. Storilcem dolgo ni bilo mogoče priti na-sled: Ze od vsega početka je bil osumljen elektrik Franc Mernik, dokazati pa se mu ni dalo nič ter je bila kazenska postopanje zoper njega ustavljeno. Končno pa je orožništvo vendarle prišlo Francu Merniku na sled. Zasačilo ga je namreC v noči od 11. na 12. oktobra, ko je nesel s pojpočjo nekega svojega tovariSa ukradeni jermen iz kopalne utice pri tovarni za dušik, kjer je bil -*treho skrit, mimo Scherbaumovega mlina v Bistrici v smert proti Mariboru. Mernik se je namreč1 s svojim tovarišem dogovoril, da ta' jermen skupno prodata na Hrvaškem in dobiček delita. Izplačati pa bi morala prej, predno odneseta jermen, 4000 K neki osebi, katere Mernik ni hotel imenovati. Ker je bil strojnik tovarne za dušik Andrej Hostniker takrat, ko sta v noči od 11. na 12. oktobra Mernik in njegov tovariš spravljala iz skrivališča kopalne utice, navzoč, ne da bi ju ustavil in ovadil in ker je imel Hostniker tudi v tisti noči službo, ko je bil jermen ukraden in ker 69 kilogramov težkega gonilnega jermena ena sama oseba ni* mogla ukrasti, se je sumilo, da je on bil soudeležen tatvine in da bi se njemu moralo izplačati 4000 K. Mernik in Hostniker sta bila obtožena tatvine. Tajila sta oba in je Mernik trdil, da je za skrivališče jermena slučajno izvedel od nekih bivših ruskih ujetnikov. Kljub temu je bil Franc Mernik obsojen na 5 mescev težke in poostrene ječe, Hostniker pa je bil vsled pomanjkanja dokazov oproščen. Vprašanje glede tatinskega tovariša je torej ostala nerešena. Potovanje na Mont Everest. Kakor so poročali listi, se je v zh> četku lanskega poletja podala družba znanstvenikov na Himalajsko pogorje v Aziji, da spleza na vrhunec goskega kralja Everesta. Gora Everest je najvišja na vsem svetu in doslej se še ni rodil človek, kateremu bi se bilo posrečilo dospeti na njen vrhunec. Tudi sedanji poskus je spodletel, kljub vsemu groznemu trpljenju in prizadevanju udeležencev. Ekspediciji ja načeloval polkovnik Hovvard Bury. Plezanje proti himalajskim gorskim velikanom se je začelo 14. junija, do najvišje točke, katero so dosegli, so prišli 3. septembra in nad njimi so je dvigal 6000 čevljev v zrak gorski velikan in molče rogal človeškim črvom, ki gledajo onemoglo proti njegovi nedostopni kroni. Dva člana družbe sta dospela do vij šino 23-000 čevljev, naprej nista mogla več, vrhunec Everesta se je pa oLvigal skoro navpično, malo manj kot dve milji visoko nad njunima glavama. Vsa skupina je bila do smrti izčrpana. Plju' ča niso hotela več delovati, hrana v želodcu je ostala taka kot je dospela, kajti prebava je odpovedala svojo službo. V glavali jih je tiščalo, kakor da se jim' hoče razcepiti, oči so bile nabrekle in izbuljene, kakor da hočejo skočiti iz svojih jamic. Naprej ni bilo več mogoče iti. Tako so jo izkazalo, da je brezpri-mere težje dospeti na Everest, kot ns severni ali južni tečaj. Raziskovalci za-meljskih tečajev potujejo po neizmer, nih ledenih planjavah, to je po ravnomf možje, ki so hoteli priti na Everest, s« morali plezati preko ostrega, po nekod navpičnega skalovja, preko gladkih ledenikov. v tako redkem zraku, da ni! bilo mogoče dihati in v mrazu, ki je sličil polarnemu. Preračunjeno je, da mora na vrhuncu Everesta znašati temperatura 60 stopinj Fahrenheita pod ničlo- Nekateri strokovnjaki pravijo, da st človeku nikdar ne bo posrečilo dospeti do vrhunca, udeleženci zadnje ekspedicije pa pravijo, da se bo to dalo doseči, toda oni, ki so bodo podali na to strahovito pot, bodo morali biti fckoro nadljudje, najh&branejši korenjaki, ki si upajo pretrpeti vse. Geografična družba v Britaniji išče sedaj po vsem svetu tako korenjake. Šest mož se potrebuje za to delo- Ti mora jo biti popol* noma zdravi in močnejši kot tisti, katere se je izbralo pri dosedanjih ekspedicijah. Pljuča- morajo biti takorekoč železna, da no bodo prehitro občutila silnih in strašno mrzlih viharjev. Zmožni marajo biti prenesti vse mogoče težave in kljub temu morajo znati prenašati pomanjkanje kisika, katerega je v redkem zraku tnEo malo, da je skoro nemogoče dihati. Krvno kroženj« bo moralo biti pri njih močno. Morali bodo biti zmožni stradanja, nositi,sami opremo in živila, kajti indijski domačini in živali ne morejo živeti v taki vi' šini. »Tako rabimo«, je rekel Franci«1 Youghusband, predsednik omenjen« jrardnaLUtnA družbo. M hodo.zaJBOKli s)re< MK Tr |>T K BO R’ . -- 'TMaribor,' 15r januarja 3922, *<» .10. .?**>1 nesti strahovite ledene viharje, ki div-jjajo na tisti dve milji dolgi zadnji poti jpo gorskem grebenu, ostrem kot nož. Mnogo krasnega je videla sedanja ekspedicija. Našla je ptiče, ki zamorejo živeti samo v silnih višavah; našla je Čudovite gor. cvetlice, briljantno vijolične in škrlatno rdeče barve. I)o vrha iDveresta je edino ena pot mogoča, vse druge sbraaii so popolnoma nedostopne. Ta se nahaja na severovzhodni strani. Na vzhodni strani se nahajajo 10000 čevljev visoke navpično stene. Na južni strani so velikanski prostori napolnjeni s sipo, drobnim peskom, v katerem se ■človek pogrezne kot v močvirju. Ako stopi človek na tak pesek,, se začne polagoma pogrezati in ne more se rešiti, !ce ni tovarišev, ki bi mn vrgH vrv, da Igu potegnejo ven. Na zapadni strani :so 15.000 čevljev visoke ledene stene, [preko katerih ne more nobeno živo bi-/tje in ravno tako je na-sevCrozapadni Istrani. Na severu so prav tako visoke ■navpično skale. Edino ena možaa pot |ije in še ta pelje po dve milji dolgem jrobu, ki je oster kot nož in strahoviti |prepadi na. obeh straneh. Marsikdo bi vprašal, 'zakaj hi .se ne ^porabilo 'ačrdplanov, saj je nedavno -neki aeroplan dosegel višino ,‘lfi.0?0 čevljev Odgovor rta to je, da bi strahovite gorske nevihte, ki neprenehoma raz-. jsajajo okoli ' vrhunca gore, zdrobile ■ aeroplan mnogo preje, kakor pa bi do-ispe! do one višine. ' ' Voditelj ekspedicije pripoveduje, kako so zapustili trdnjavo Tuik-Džong, tki se nahaja v vznožju gore okoli M.000 'čevljev nad morjem, v kateri živi ljudstvo in so vdaja svojim čudnim, verskim ceremonijam. Ti prebivalci farna* trajo goro Everest %a '■streho sveta"-'Pot pelje preko pre,.'m Tinki, ki;je vi-'pok 17.000 čevljev in' cm žopet doli do gorskega moč v v katerem je ekspedieiia izgub?!a mnogo tovorne živine. Ob bregu go .‘••k-* reke so korakali 'naprej deset milj. Od tam dalje ni bilo več mogoče radi sip? (peska). Tukaj je začela baš tr>da; divji i grozila 'peščena nevihta, ki je prenašala na stotine ton peska no zraku tn ven,'.'ar so "elrlj, da 'je zdaj »najvarnejše<'iti preko reke na drugo stran, ker ^v.v/e naneseni v>ns°k ni tako nevaren in vzdrži človeka na •površju, če jo dovo'j i*revid<»n Potovati so morali z očali in maskami na obra-7/!. drugače bi si zadel«li pljuča s pe'-flcom. Več domačijo? se je v viharju izgubilo. Naslednji dan .jo skupini prvič zagledala gorskega velikana, polkovnik Bnry pripoveduje o tem: »Ravno pred molkom smo zagledali na zapadu krasen gorski vrhunec, kateremu pravijo domačini »Ooineuri«, kar pomenja »Boginja turkiznega vr-hunca«. Nismo bili prav gotovi, če jo to Everest. Naslednje jutro smo ga natančno ogledali in predli, končno do za: ključka, da je _ Everest. Sta! je čisto ločeno in se veličastno dvigal proti ne-jbu, Sodili smo, da jo kakih 50 milj oddaljen Petdeset milj dulgi pot nas jo čakala, da pridemo do njega«. Drugi dan so nadaljevali poč po strmini in prešli gorsko jezero, katerega voda je izglodala turkizno modra. Dospeli so ;do višine 10.000 čevljev in začinili radi !premajhnega zračnetvi pritiska glavo-bol. Pred seboj so uzrli tri velikanske {ledenike, ki so prihajali iz treh strani iu se 400 čevljev nižje združili v enc-'ga. Pot je vodila navzgor in se potem »nova obrnila nav vid Pred njimi si; j'je nahajala gor.sk«?. dolina KaŽrth 3000 [ čevljev globoko pod njimi. Po dolini so |cvetele gorsko astre i:1 še razne druge 1 cvetlice. Naslednji, dan so dospeli' do .11.000 čevljev visoko, skoro navpičnih .sten vrhunca Makalu. Naprej niso mo-,gji, zato so šli okoli, da najdejo pot na drugi strani. Prišli ko do čudne doline- s-Ta dolina«, pravil polkovnik, je vlažna radi magle. Obraščena je te brinjem, gorskim jesenom in vrbjem. j-Prav do tega zelenja se stezajo gladke [ledene strmine ledenikov, Iz te doline M'mogoče krasno videti goro. Makalu, '•lepšejkot Everest. Ki! 30 predaleč, da bi Ijbilvideti večji. Na obeli straneh se nagajajo pečine črnega kamna, ki so tako -strme; ?a ni na aiUJ prostora ?.& sneg jfeji led^ Potovali so naprej po dolini to-tliko^časa, da so dospeli prav do vznožja 'očaka Evoresta, toda njegova glava se iie dvigala se vedno 13.000 čevljev nad Milni. Naprej, niso imog;ll, ker-pred nji* ir mi je stala navpična stena visoka veo nego 10-000 čevljev. Iz skupine se je izbralo dva najmočnejša (Bullocka in Ma,llorya), ki sta se podala sama naprej, da najdeta pot. Povrnila sta se in izpovedala, da sta dosegla višino 23,000 čevljev in opazila pot, koder, bi bilo mogoče dospeti do vrhunca Everesta. Bila pa sta talco izčrpana, da nista bila več za nadaljno bot. Ostala skupina , je poskušala dospeti k svojemu cilju po drugi strani. Dosegla je višino 18.500 čevljev. N imel cigane ter ž njimi često posedal v gostilnah, se ž njimi pogovarjal in prepiral .ter tudi igral včasih na najbolj razglašenih klavirjih odlomke svojih znamenitih skladb. Še potem v pozni starosti osemdesetih’ let so ni mogel odvaditi pustolovskemu načinu živ* ljenja ter se sprijazniti z dostojnim mestnim življenjem. Vse pohištvo, slike in umetniške spomine, ki so polnih njegovo stanovanje v Parizu, je poitlo. ni’ gradu Bieppe. ki je spravil vse te stvari v nek svoj mračen muzej, do-čim se je sam podal zopet med svet, v svojo staro pustolovsko življenje. Gospodarstvo. Borža 13. januarja. Curih, <] v v i ■/. e : H eri in 2.65, Newyotk 5, lfi, London 21.76 Pariz 41 85, MilaD 22.20, Praj:a8.20 BudirrrpeSta 0.82, Zagreb 1.66, VarSava 0 17, Dunaj 0 16'/a- avstrijske žigosane krone 0 9. Zagreb, devize: Berlin 152- 157, Milan 1250—1955, Bukarešta 213-220. London 1210 —1220. Nevvvork kabel 2!)2, enk 285—290, Paril 2370—2410, Prnfft 472—175, Švica 5*00—57CO, Dunaj 4.20—480, Budimpešta 46.75—47.5.0; valute: dolar 282—285, av. krone 4.50, 'češke krone 460—470, tublji 20 — 25, 20 K v zlatu 980 — 1050, funti , franki , napoleoni 980— 1020. marke 149—152, leji 220, lire 1240-1255, madžarske krone 45^ Šport. : Športna veselica v Ptuju. Ptujski športvii klub priredi dne 11. februarja svojo prvo športno veselico in sicer v ptujskem Društvenem domu. Predpriprave so že v polnem teku in kakor vse kaže, bo ta prireditev ena najjepših v letošnjem predpustu- Pri veselici bo igrala železničarska godba v Maribo-ra. Postavljeni bodo tudi paviljoni, pri kaferili bo vsak dobil, česar si bo želel. Tudi v posebni sobici bo preskrbljeno za posebno zabavo. Povabljenci in po njili vpeljani gosti ge naprošajo, da pridejo v športni ali promenadni obleki. ^Narodno noše dobrodošle! Cisti dobiček to prireditve se vporabi za pripravo igralisca ter za nakup igralnih predmetov. V tekočem letu bo go’ 3il klub nogomet pired vsem, tenis, pla-vftTtjc, veslanje itd. Dolžnost povabljenih in po njih vpeljanih' gostov je, f, , s5 obetajoče prireditve u- delezo in.s tem poKažejo, da tudi Ptnj-cam razumejo čemu in kaj. jo mti- Koroške ¥esi. Nemški poštarji zadržujejo slovcn« ske liste. y veiikovškem okraja naročniki ne dobe slovenskih iistov po več časa, le tu in tam sc kaki številki »pomotoma« posreči, da pride na svoj naslov. Posebno piko imajo nemški poštarji na »Koroškega Slovenca«, ki iz» haja na Dunaju. Naravno je, da naši ljudje teh listov, katerih ne dobe, tudi več ne naročajo. Delo’šovinističnih poštnih uslužbencev tako torej ni brez posledic. Proti temu so se naši Korošci že neštetokrat pritožili, toda zaman. Intervenirala sta tudi že oba slovenska koroška poslanca, pa tudi brez uspeha, Ali res ni pomoči proti temu zločinstvu? Prosvetno delo v Selah. V Selah’ i.o priredil um Štefanovo lansko leto igro »Na betlehemskih poljanah«, ki je uspela prav dobro. Ob tej priliki je ljudstvo jasno pokazalo, da si želi čhu več takšnih prireditev. Za predpust se pripravlja nova igra veselega značaja. Igre. so važne za prebujo narodne zavesti povsod, osobito pa še v našem zasužnjenem Korotanu; radi tega bi bilo dobro, da bi se gojile v izdatnejši meri povsod, kjer je količkaj predpogojev za to. Most čez Dravo pri Lipici so začeli to dni končno enkrat popravljati ter graditi deloma na novo, kolikor je bil od svoječasnih bojev razstreljen Smrtna kosa. V Lipici ob Dravi jo umrl tamkajšnji dolgoletni učitelj Koch. Izobraževalno društvo v Železni Kaplji si je izvolilo na Štefanovo lani nov odbor. Društvo nabira sedaj nove člane no le med Slovenci v Železni Kaplji, ampak tudi v Obirski in Kehrcab. U-redilo si jo tudi knjižnico ter pridno izposoja je. slovenske knjige in to vsako nedeljo od 11.—12. ure. m .SL.®1! SilH, ,jb m m m Partija štev. 29. Mojsterski turnir Haag 27. okt, 1921. Španska partija. Beli: Marco. J. p 2—e 4 2. Sg 1—f g 3. Lf 1—b 5 Crni: Aljehin, e 7—e 5 Sb S —c 6 a 7—a 6 S£ 8—e 7 4. Lb 5—a 4 (V zvezi s prihodnjo potezo manjvredna varlfanta.) «5. Sb l-c 3 6. d 2—d 4 7. d 4Ve 5 8. Sf. 3Xe 5 ' 9. Lc 1—h 6 (Ze stoji beli bolje.) e 7—g 6 Lf 8—g 7 Sc 6Xe 5 Lg 7Xe 5 10. La 4—b 3 c 7—c 5 b 7—b 5 11. Lb 3—d 5 Ta 8—a 7 12. Dd 1—f 3 Se 7Xd 5 13. Sc 3Xd 5 d 7—d 6 (B-kmeta vzeti se niti Aljehin ne upa.) 14. c 2 —c 3 (V poštev pride 0- -0-0.) f 7—f 5 15. Lh 6—f 4 (Omogoči črnemu 0—0, žafo je bilo bolje 15. h 2—h 4.) 0-0 16. 0-0 Ta 7—d 7 (Naenkrat stoji Crni zelo dobro.) 17. Ta 1—d 1 Lc 8—b 7 18. Tf 1—e 1 f 5Xe 4 19. Te lXe 4 Td 7—f 7 (S 19. Le 5—d 4 bi črni dobil kvali- teto.) 20. g 2—g 3 Tf 7—f 5 (Dd 8—-a 8 21. Df 3—d 3 Tf 7—f 5 bi dobilo hitro in brez truda.) 21. Df 3—e 2 Lb 7Xd 5 22. Td lXd 5 Dd 8—a 8 23. c 3—c 4 Le 6Xf 4 24. Td 5Xf 5 g 6Xf 5 25. Te 4Xf 4 (Sedaj si je zopet beli opomogel.^ Tf 8—e\8 26. De -2 • Ravnokar prispeva bldgo od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od brnske tvrdke STIASSNY & SCHLESINGER. Glavno skladišče v .KRESIJI", F. nadstropje. — Poseben vhod iz Llngarjeve ulice štev. I. Detajlna prodajalna v Stritarjevi nllcl štev. 5. —. 83 — — Podružnica v Somboru. ; ^Maribor,'15, januarja 1922. »— i i'1 ——m..............mmmu+m TSBOE « Stran 7. 28. f 2—f 4 29. Dd 2—d 5 30. Th 4—h 5 Te 5—e 6 Dd 8—f 6 (Deplacira stolp popolnoma. S 30. C 4Xb 5 a 6Xb 5 31. Dd 5 a 8-j- bi beli dalje iskoriščal svojo boljšo pozicijo,) Df 6—d 4-j-• 31. Kg 1—f 1 Dd 4Xd 5 32. e 4Xd 5 33. Kf 1—e 2 34. Th 5—^ 5-1- 35. Ke 2—e 3 36. Tg 5—h 5 Te 6—f 6 Kg 8-g 7 Kg 7—f 7 h 7—h 6 Kf 7—g 6 h 7—h 5 37. Th 5 —h 4 (Beli stolp je sedaj zaprt, s tem je partija zgubljena.) V 38. h 2—h 3 Tf 6—f 7 . . 39. g 3—g 4 Tf 7-h 7 ;;; 40. g 4Xf‘5-|- (Na 40. s 4Xh 5-J- sledi Kg 6—h 6 in na 40. Th 4Xh 5 dobi Th'7Xh 5.) . Kg 6Xf 5 41. Ke 3—d 3 Kf 5-g 6 42. f 4—f 54- (42. Kd 3—e 4 Th 7-f 7.) Kg 6Xf 5 43. Tli 4—e 4 Th' 7-g 7 Beli se uda. (Po nTijdschrijt“). Alatch Maribor - Zagreb. Zagrebški sab. uiub je noziv mariborskega šah. kluba sprejel. Čas in kraj matcha še ni dolo?ea, najbrže pa se bo matcb vršil v Celju in na isti način, kakor je bil sranžiran raatch Celje-Maribor. iz šahovskega sveta. Za prihodnji mesec se pripravlja match Aljehin-Rubinstein. Iz Carigrada. Minuli sta že dvo leti, odkar obstoja dvojna Turčija: vidna in nevidjia. Vidna Turčija jo sultanova, nevidni Turčiji ,pa vlada Kemil-•paša. Prestolnica prvo je Carigrad, druge pa Angora. Oe pride tujec v Carigrad, niti od daleč ne moro opaziti političnega življenja Stambula. Mesto jo polno tujcev, trgovina jo živahna in restavracije so napolnjene, osobito na Peru. Tu se vidi med razkošjem največja beda ruskih beguncev, katerih je ob Bosporu nastanjenih na tisoče. Toda nikjer niti sledu politične nervoznosti. Na »čaršijalis prašijo Tur-čini iz svojih čibukov tor se mirno ra z-govarjajo o vsakdanjih stvareh. In ravno to je zanimivo in nerazumljivo, kor je znano, da je Carigrad središče nacijonalistiene popagande, katero vodi po skrivnih potili sam Kemal-paša. In vse to se godi vspričo antantne vojske. .! , Sultan je v Carigradu edina prilju= bljena oseba, toda figura brez političnega vpliva. Njbgov dvor je obkoljen ? *rv. ,'»* f f: #*,' '■* ' ■' Ce se IioČeš poročiti fp] j in pohištvo si'kupiti |||j le k Zelenki naj,poprej.fe v Šolsko ijlicopoglej! j® ,T amkaj: spalnice ne-.Ml l: štete, ; ||j odnajboljše kvalitete [gg] tam.so: klubske gar-ijgj, niture v k™ H znane: preko Drave,*|§j . Mure,-- M tamkaj so jedilne 1351 fš] tam preproge in po-<|ig| v. dobe ■jjsj h| in še vse, kar kdo m želi, 1804 Mazrjanšlo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela restavracijo V MARIBORU. Danes, v soboto zvečer, se vrši pojedina pristnih domačih krvavih in jetrnih klobas. Točila ss bodo samo pristna vina. — Za obilen obisk se priporoča Franja Jež. — Spedidjski ’ — kn|igo¥o popolnoma vešč bilanco, zmožen slovenskega, hnratskbga in nem' škega jezika v govoru ib pisavi, se išče za takojšnji nastop Mariboru. Ponudbe po „33“ na upravništvo. 33 5^ ra ta jfj] pri Zelenku sef dobi ŽBGE-MLIIH-5EZ0UI-HIŠE-lltLE-lftDl)STR.STHUBE-H0ST0BI= ra PHORBČUm-HfiČRTl Iti OBISK mŽEItlR7fi 8REZPLRČA0. Sl !j tapetar in sodno zapri-' seženi strokovnjak laribor, Šolska n. 5 Jadranska banka. Beograd: Delniška glavnica: 120,000.000 K Rezerva: 60,000,000 K. Trst: Delniška glavnica: 11,000.000 Lir. Kezerva: 5,000.000 Lir. • PODRUŽNICE: Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. TRST ZADAR OPATIJA — WIEN Naslov ■/.a brzojave: JADRANSKA BANCADRIA. Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. .........= Izvršuje Vse bančne posle najtoeneje in najkulantneje. —______ _______ Naš amerikanskl oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci. Afiliiran zavod FRANK SAKSER STATE BANK Jastnega izdelka Dragotin Rogi, Koroška cosfa 19, komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14.