TRST, četrtek £0. januarja 1955 Tel. 94 638, 93 808, 37-338 PRIHbfiSKI DHEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. • Št 17 (2946) Izglasovana zaupnica Scelbi g vlada še maje na znotraj ^ lada je vezala zaupnico z zavriiitvijo opozicijske resolucije o vojnih pokojnina h - Ozadje vladne zahteve in slične točke z vprašanjem zemlji-pogodb - Komentarji o degradiranju organizacijskega tajnika K 1*1 ► našega dopisnika) steber .— Zakladni mini-vlaa. Va ie danes v imenu zavrni.VPZal zaiJpnico vladi z c ift J0. ?P°zicijske resoiu-je ° vojnih pokojninah, ki Pie PSsem grajala delova-rniriic? * ®^ni^a v nakladnem Poslan«! ,PreU-,a (ESDI). .. ka zbornica je resolu- vlarfi rn'*a 'n s tem izresla p 1 zaupnico. S^asovanja je bil: Vzd> glasovalo je 537, 3. za zaupnico 28L Sovah «; a zaupnico so gla-rh strnjeno poslanci šti-Brnt;Strank vladne koalicije, eiesti«,Pa poslanci leve in Cev opozicije, razen poslan-stranu „,ove monarhistične ;n p e PMp Cafiera, Greca sovamlmaldija’ ki fc0 se §la' \n vzdrzali. Vati ,? Se- odločila zahte-ker zaupnico predvsem zato, Šr«viinit vv tena Primeru Slasr,-,, ■ obvezno poimensko Proti D13e.’ <'e bi 0 resoluciji n« hi uu1JU glasovali tajno, bodri ,, ■ 0 gotovosti, da se liciin I1 .Poslanci vladne koa-'ipline ia ■ strankarske dis-zaserlo’ ,F°Javi «strelcev .z lanskem r.lmienu'iei° v itali' glasovanje parlamen»u tajno strankarske T nasProtju s niso bili rL,dlsclpllno’ doslei Viio se i uk’ m njihovo šte-'leniokric.6 zlastt Pomuožilo v nes milanskih vrstah. Da-Vristians 1? vtenje med demo-se v ae občutnejše in ko Prask obl'ki proceduralnih Žaio ~,V .Poslanski skupini xri-taeo«™ 1 hudih notranjih an-nrp.ntztnov, bi bila možnost P2f.nečenja še večja. «; a f.vi pa pripisujejo mno-Polttični opazovalci globlji tn^n. Graja podtajniku Pre-ki bi jo izrekel parla-“t, bi zahtevala samo nje-? Y .oseben odstep in ne bi trd6 trdnosti vlade. Njeno Kunost pa cgrožajo mnogo au's* notranji- spori, med kali r‘mi je trenutno najakutnej-i tisti o zemljiških pogod-K° ie Scelba sklenil za-, *V»ti zaupnico za vlado in hj*n ,vsa! formalno postavil bo . obs,oj na kocko na lju-’ - i t>!wam ok r gt s k e m u pod- den?,s ,em- da ie vte* ,ehtarna '•ian?'la parla-* ,sovati skupina sklenila Hiti.:,"1 - Z PfOl j tajnika KPI in praktično o-pravljal funkcijo organizacijskega sekretarja, zdaj pa je bil postavljen za deželnega sekretarja za Lombardijo in sploh ni več član tajništva, kjer je njegovo mesto zasedel dosedanji deželni sekretar za Lombardijo Colombi. Tisk vidi v tem zmago To. gliattijeve skupine nad «levo opozicijo«, o kateri je bilo mnogo slišati v zadnjih mesecih, zlasti pred IV. konferenco KPI in med njo. Opozarjajo pa. da je Cicalini, ki so ga imenovali kot enega glavnih eksponentov opozicije, še vedno član CK in da tudi Seniga, bivši Secchiev tajnik, ni bil izključen iz KPI. Seniga velja za glavnega teoretika opozicije in v njem vidijo pisca dokumenta, ki ga je opozicija razdelila med konferenco. Med pristaše opozicije pa so prištevali tudi nekatere vidnejše voditelje KPI. na primer Mosca-tellija ali Tereso Noce. Iz vsega tega sklepajo, da obračun z opozicijo še ni končan. Pri tem opozarjajo, da si je Togliatti za odstranitev Sec-chie privoščil majhno proceduralno samovoljo: na konferenci je predlagal nekaj sprememb statuta, med njimi, naj tajništvo odslej voli vodstvo, ne pa kot doslej polovico članov vodstvo, ostalo polovico pa CK; na konferenci je bila izvoljena komisija. ki bo proučila in formulirala predloge o spremembi statuta, ki bi jih nato moral odobriti kongres ali notranji referendum v stranki .Pri izvolitvi novega tajništva pa se je Togliatti ravnal ,kot da so spremembe statuta, katerih o-čitni namen je povečanje oblasti vodilnega kroga KPI, ie sprejete; novo tajništvo je izvolilo samo vodstvo. A. P. >Wn,da so ta si°er ra- Papa„j. P *’Jdi precej ‘‘ « pre,?in:f'n° razbobnali, Poi n%ava ‘k Vlade' z njim stranka, utrdil SlniT de.! P°Sajanj'h s social-Neniokri!?'0 • ki so *e P° !i> kot lVariskem obratu zna-retov ?a6ovorniki inte- k°dati • rnid najemnikov. ptzive u ie treba še številne Zadhjern mern°sti», ki se v ?an'h meščiU P°lavbiajo v or- "fWI ?I1 Cnn/-ega 11 !-a- °a-?bjavlja n della Sera« J' «n3lizira razn!^ uvodnik> rebitne vladne ^ aspekte m0‘ puhnila zdaj kkr’zp' k« bi iz-aePublike nim, , Predsednik fef1« P-lamenl ^Kovega mandati L“asecev 6Poraa nied priferu resnega VI,do ah n .parlamentoni in dežplo nasTni Parlamentom in ^rešljiv i®1 ?0 0fai' k> bi bil predsednika lzvoUtve novega bi bila ' repv.lbl!ke, ta pa "s spet nroIhiUrCjend' razmer-S* tega p.roblematična. Iz vse- !1) poziv i, ko« r,. <(zmernosti» je vse-l|’okra»_airienlen socialnim de- «zmerni politi-ji omogočila, da -‘unrat -“jun suu-1 OlorT|, pa tudi onim v de-^•si rjanski h vrstah, ki bo-5°zicji prepričanja bodisi iz o-cbrav=-prot* Fanfaniju ne o-'odstv. )0 obrata tkia a strankinega zemlji- vJ«lteme“ »e danes v kme- ° njih sodili PSDI da se molče ,sXem • ■ v k. (ntri M?di"i ‘--U sestali mi- linMeo Pov«;r, vlana Predvčerajšnjim > 0 mm\\ liier BKOGKAD, 18. ?— Današnja «Borba» ugotavlja v zvezi ž «zaskrbljenostjo» nekaterih inozemskih krogov, da bo primer Djilas - Dedijer oviral sodelovanje SZDLJ s socialističnimi gibanji in strankami v svetu, da kažejo to «zaskrblje-nostn. v glavnem ljudje, ki nimajo zveze s .socialističnem gibanjem. «Sodelovanje SZDLJ s socialističnimi strankami in gibanji, ugotavlja «Borba», ni rezultat kombinacij posamezne osebe, ni: odvisno od te ali one osebe«. «To je proizvod in potreba sodobnega položaja v mednarodnem delavskem gibanju. Ta položaj _ pa deluje v smeri vedno večje krepitve in razvoja oblik sodelovanja, Zato je nepotrebna vsaka »zaskrbljenost«, ker logičen raz- voj dogodkov, poudarja list, potiska nas in druge socialistične stranke in gibanja c smeri vedno tesnejšega sodelovanja«. Primer Djilas - Dedijer pa bo po mnenju «Borbe« ostal zabeležen kot epizoda v notranjem razvoju Jugoslavije, kot poskus oviranja tega razvoja, ki gre nezadržno v smeri stalne krepitve socialističnih sil in odnosov, kot poskus vmešavanja določenih krogov v notranje zadeve Jugoslavije in vplivanja na jugoslovansko zunanjo politiko. To epizodo pa lahko povezujejo z vprašanjem povezovanja s socialističnimi silami v svetu samo tisti, ki nimajo nobene zveze s so- narodnem delavskem gibanju. Toda tudi te bo bodoči tok dogodkov prepričal, da so bili na napačnih pozicijah. Tuiil CSH ZSSR in Madžarska na 9 ZAGREB, 19. —- Za zagrebški jesenski velesejem vlada že zdaj veliko zanimanje. Poleg držav, ki so že doslej razstavljale, so napovedale svojo udeležbo CSR. ZSSR in Madžar- Izjava" L" " o sestanku Tlto-Naser BEOGRAD, 19, — V izjavi Jugopressu o pomenu bodočega sestanka predsednika republike maršala Tita s predsednikom egiptovske vlade Naserjem je egiptovski poslanik v Beogradu Husein Reuthdy poudaril, da bo verjetno glavna tema njunega razgovora utrditev miru v svetu. Niti Egipt niti Jugoslavija ne želita u-stvarjanja tretjega bloka, niti nočeta pristopiti k obstoječim blokom. To stališče odgovarja njunim interesom in utrditvi miru v svetu. »Enakost, načel v zunanji politiki usmerja Jugoslavijo in Egipt v tesno sodelovanje«, je poudaril egiptovski poslanik." Pred trg, pogajanji med Jugoslavijo in GSR BEOGRAD, 19. — 22. ja- OB ZAOSTRITVI POLOŽAJA NA PODROČJU OKOLI FORMOZE London in Washington morebitni pobudi OZN za pomirjenje Izjave predstavnika Foreign Ofiicea in predsednika Eisenhowerja Hammarskjoeldov razgovor z Dullesom - Na konferenci azijskih in afriških držav bodo sklepali tudi o akciji za sprejem Kitajske v OZN LONDON, 19. —• Predstavnik Foreign Officea je na tiskovni konferenci izjavil, da bi bila Velika Britanija naklonjena sleherni pobudi za zmanjšanje napetosti na področju Eormoze. dodal pa je, da se britanski vladi v sedanjih okoliščinah ne zdi umestno dati pobudo in predlagati OZN. naj se zavzame za prenehanje sovražnosti. V Londonu tudi poudarjajo, da je politika britanske vlade glede otokov blizu kitajske obale v tem, da opozarja prizadete države na nevarnost, ki jo V britanskih pristojnih kro-! šel tudi ameriški delegat v ska. Pričakuje se udeležba In- j nuarja se bodo v Beogradu dije, Burme, Egipta, Poljske, j pričela pogajanja med eeško- ZDA in Kanade. V londonskih j slovaško in jugoslovansko d^- , cializmom. ki jim ne gre v ra- | gospodarskih krogih vlada ve- legacijo za sklenitev trgovin-j na tem sektorju predstavlja- čun krepitev tega sodelovanja, i liko zanimanje za udeležbo skega sporazuma. Delegacija I jo sovražnosti, in na nujnost oziroma, ki ne razumejo po-I vzhodnoevropskih držav na ve- CSR bo prispela v Beograd v preprečitve sleherne prenag- treb sodobnega položaja v med- I lesejmu. * petek 21. t. m. ljene akcije. Slavka aabodnonemšklta rudarjev v obrambo pravice soupravljanja V soboto bo pol milijona rudarjev izvedlo 24•urno opozorilno stavko v znak protesta proti ofenzivi industrijcev na pravico do delav-skega soupravljanja podjetij - Danes izredna seja bonnske vlade OZN Cabot Lodge. Oba sta se zjutraj razgovarjala z Dullesom. Po razgovoru je državni departma objavil poročilo, ki pravi, da je Hammarskjoeld podrobno poročal o svojih razgovorih, in da se mu je Dul-les zahvalil za njegove napore. da se doseže izpustitev ameriških letalcev. Poročilo pravi tudi, da nameravajo [.ZDA . prepustiti OZN še na- k turško-iraški pogodbi. Trdi daljnjo akcijo v zvezi s tem; se tud. (,a ie )urški poslanik vprašanjem in da se bodo j vzdržale neposredne . interven-ne ovirajo naporov gih 3e poudarja tudi, da je v sedanjih okoliščinah res težko doseči pravo ((premirje«. Težko si je namreč zamisliti. da bi se ena ali druga stran uradno obvezala, da se bo odpovedala vojaškim akcijam. . .... Formoške oblasti zatrjujejo v svojem uradnem poročilu, ds so na otoku • Jikjangšan boji trajali danes ves dan. Poročilo dodaja, da so nacionalistična letala danes bombardirala kitajske ladje ob obali ter področja Amoj m Svatov na kitajskem ozemlju, j cije.da Kitajska letala pa so danes OZN. ponovno močno bombardirala j indijski list «Daily States-otok Tašen. ^ j man« piše. da je indijski veznostim. ki jih je prevzela v okviru pogodbe o arabski varnosti in listine Arabske lige. V obveščenih krogih pa so mnenja, da je iraški poslanik potrdil egiptovskim državnikom željo Iraka, da sklen* sporazum s Turčijo. Turški poslanik v Kairu ie danes obiskal egiptovskega zunanjega ministra. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da | je povabil Egipt, naj pristopi ; protestiral proti Kampanji, ki Pozno opnoči pa so na For-mozi izrazili «bojazen, da so komunisti popolnoma zasedli Jikjangšan«. Obveščeni krogi vladni predsednik Nehru iz, javil, da namerava 30 držav, ki so bile povabljene na afri-ško-azijsko konferenco, pod- I i urciji. Današnji egiptovski tisk zatrjuje, da je odpor egiptovske vlade proti turško-irašk; pogodbi povzročil krizo v Bagdadu. List «A1 Gumhurja« piše; »Kralj Feisal vztraja, naj gre vladni predsednic Nuri trdijo, da bodo te oblasti ja* t preti sprejem Kitajske v OZN.) . .. vile padec otoka jutri zjutraj. Nehru ie tudi dejal, da bo-|^a!d v Kairo, zato da na kon-Predsednik Eisenhotver | do na konferenci odločili, ali j (»renči arabskih vladnih pred- na današnji tiskovni konfe- ) naj začnejo splošno kampanjo renči izjavil, da bi ga vese- j za sprejem Kitajske v OZN. lilo. če bi OZN skušala po-1 Dal.ie je Nehru pokazal op- sednikov da pojasnila. Kralj ■Feisal in prestolonaslednik Abdul Uah (bivši iraški re- če bi Združeni narodi . tajske. Znak te pomiritve BONN, 19. — Zahodnonem-ška vlada se bo sestala jutri na izredni seji in razpravljala o sklepu sindikata rudarjev, da bo v soboto 24-urna splošna ((svarilna stavka«. Predstavnik vlade je izjavil .da bodo na seji razpravljali o »mogočih posledicah stavkovnega gibanja na političnem in gospodarskem področju«. Dodal je, da kanclerja Adenauerja, ki je na oddihu na Bueh-ierhoehe, stalno obveščajo c poteku dogodkov. Stavka je bila napovedana v znak protesta proti ofenzivi industrijcev na delavsko pravico do soupravljanja podjetij, ki s.o si ja zaiiodnoncmik; *in-. ki se je sesta- \Je, ?.avzel° nekam e-Mo f.n? stališče, saj izraža že- 1 ^store jCadejl'- Slavni "tajnik «da bi bil dosežen ‘Do,- • "aa 111 mi dos v; arum ki bi spoštoval pra-CK? ‘nanev. o katerih Ciheki sporočila vladi svoie fti* ri»e’da:*!e obrani *«da- 1Trija»emokTati4na vladna‘koa- j.htst, tudi precej razpravlja-Secebi„ degradiranju Pietra 4 1 Je bl1 d0fleT skupno °n«oia namestnik glavnega Nemškemu nasprotovanju francoskemu načrtu so se pridružili tudi belgijski in angleški delegati. Angleži so postavili vprašanje, ali velja načrt. samo za kontinentalno Evropo ali pa za vse države Zahodnoevropske zveze. V tem primeru načrt ne bi mogel veljati za Anglijo, ki hoče o-hraniti popolno samostojnost v proizvodnji orožja. Belgijski ugovori se tičejo predvsem ((drugega razdobja« Mendes-Franceovega načrta. Ta predvideva namreč za delovanje oborožitvenega poola dve razdobji; prvo bi bilo začasno in v njem bi sklepe o nekaterih vrstah vojaškega materiala lahko sprejelo tudi omejeno število držav, v drugi, dokončni fazi pa bi oboroževalna agencija morala združiti vse članice Zahodnoevropske zvez* j* ** spremeniti v naddržavni organizem. Belgij-ski delegati, ki pri tem niso osamljeni, priznavajo izvedljivost prve faze- drugi pa pripisujejo popolno toretičnost in neizvedljivost. Holandski delegati so prikazali nek^j manj pomembnih .ugovorov. Do petka, ko se bo delovna skupina začasne komisije Zahodnoevropske zveze spet začela ukvarjati s francoskim načrtom oborožitvenega poola, se bodo posamezne delegacije posvetovale s svojimi vladami. Medtem pa politični opazovalci postavljajo v zvezo razgovore d oborožitvenem poolu z ratifikacijo pariških sporazumov v francoskem senatu. Ce namreč n« bi bilo mogoče doseči sporazuma o oborožitveni agenciji, ki bi Franciji omogočal nadzorstvo nad nemško oborožitvijo, se zdi vprašanje ratifikacije v republiškem svetu mnogo bolj zapleteno. Razprava o pariških sporazumih v republiškem svetu se bo začela 8. februarja Najmanjša sprememba, ki bi' jo senat vnesel v besedilo sporazumov, bi zahtevala ponovno razpravljanje o ratifikaciji v narodni skupščini, kar bi zavleklo francosko ratifikacijo za pet ali šest mesecev in obenem ie ustvarilo nevarnost, da pri drugem glasovanju v narodni skupščini ratifikacija ne bi uspela. Danes je zunanjepolitična komisija republiškega^ sveta odobrila francosko-nemški sporazum o Posarju in s tem napravila prvi korak v proceduri ratifikacije pariških dogovorov. V Berlinu pa je državni podtajnik v vzhodnonemškem zuoan iem ministrstvu Otto Norden izjavil na tiskovni ■ konferenci, da bo po ratifikaciji pariških sporazumov Zahodna Nemčija «v mnogo težjem položaju kot zdaj«. Nojeva politika je. je dejal Norden. verjeti, da bo ZSSR po ratifikaciji bolj pripravljena na pogajanja kot zdaj, kajti ((kategorične izjave sovjetske vlade ne dopuščajo dvomov o tem. da je pogoj za pogajanja zavrnitev pariških sporazumov«. Na vprašanje nekega novinarja, ali bi pogajanja preprečila že sama ratifikacija ali pa dejansko izvajanje pariških sporazumov, je Norden odgovoril. da bi »vsak dan. ki bi potekel med ratifikacijo in začetkom izvajanja, pomenil možnost novih pogajanj«. Norden je tudi izjavil, da je sovjetski predlog o normalizaciji odnosov med ZSSR in Zahodno Nemčijo največ, kar je bilo mogoče storiti, da se doseže sporazum z zahodnimi velesilami in bonnsko republiko. Vzhodnonemška vlada pa je danes pozvala parlamente Holandske. Luksemburga, Belgije in Danske, naj ne ratificirajo pariških sporazumov. Medtem pa pripravljajo za-hodnotiemški socialni demokrati in sindikati obsežno akcijo proti pariškim sporazumom in oborožitvi Nemčije. V krogih socialdemokratične stranke zatrjujejo, da bo 29. januarja objavljen v Frankfurtu proglas, ki ga bodo podpisali predstavniki socialdemokratske stranke in sindikatov ter vplivni člani protestantske cerkve. Proglas bo pozival Nemce, naj zahtevajo od poslancev zavrnitev ratifikacije pariških sporazumov in takojšnjo združitev Nemčije. V okviru kampanje proti Adenauerjevi zunanji politiki bo Ollenhauer govoril v vsaj štirih velikih mestih, po vseh krajih pa bo njegova stranka prirejala zborovanja in manifestacije. Bavarski sindikati pa pripravljajo izvedbo referenduma o oborožitvi na Bavarskem. V Parizu je izvršni odbor francoske socialistične stranke sklenil izključiti iz stranke 16 poslancev, ki so glasovali proti ratifikaciji pariških sporazumov, čeni državi« sklenile spora zum o medsebojni varnosti. Eisenhotver je dejal, da zelo verjetno ne bi hoteli prizadeti strani resno upoštevati takega predloga. Glede važnosti otokov skupine Tašen in drugih otokov blizu kitajske obale za obrambo Formoze in Peskadorskih j otokov je Eisenho\ver izjavil. ! ;ia so * vojaški strokovnjaki j mnenja, da ti otoki niso ne-! obhodno potrebni za to obrambo. Zatem je omenil, da so se ZDA pri sklenitvi pogodbe s Cangkajškom obvezale, da bodo branile samo Formo-70 in Peskadorske otoke, ter je poudaril, da otoki, ki so jih te dni napadle kitajske sile, niso v rokah »rednih nacionalističnih čet«, kar pa ne velja za otoke Tašen same. Dodal je. da ti otoki pred- PARIZ, 19‘ — Bivši francoski ministrski predsednik Paul Ramadier je izjavil, da je sprejel ponudbo, naj prevzame namesto Jeana Monneta predsedstvo visoke oblasti evropske skupnosti premoga in jekla. Ramadier je dejal, da ga je francoski ministrski predsednik Mendes-France pred dnevi povabil, naj sprejme to funkcijo. O vprašanju novega predsednika visoke oblasti jeklarskega poola je razpravljal v glavnih mestih držav clanic predsednik posvetovalne skupščine poola Giuseppe Pella, ki mu je to nalogo poverila posvetovalna skupščina. Delo, ki ga je moral Pella opraviti, je bilo mnogo bolj politično kot gospodarsko, ker so bila nesoglasja, ki so se pojavila med državami članicami glede novega predsednika visoke oblasti, predvsem političnega značaja. Med svojim potovanjem se je Pella razgovarjal z raznimi državniki kot s predsednikom francoske vlade Men-des-Franceom s kanclerjem Adenauerjem, z belgijskim in holandskim zunanjim ministrom Spaakom in Beyenom. V Bonnu, kjer je Pella zaključil svoje krožno potovanje, se je danes sestal s podkanclerjem Bluecherjem (z Adenauerjem se je razgovarjal včeraj v Baden Badenu), z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Hall-steinom.s predsednikom Bun-destaga Gerstenmeierjem, z ministrom Straussom in drugimi. Na svoji poti se je Pella sestal tudi z mnogimi parlamentarci vladnih strank in opozicije. Zvečer je Pella zapustil Bonn in odpotoval v Rim. Beaumont bolan. Zdi se, da'bo ----------- - tudi obrambni minister Ema- stavljajo določeno važnost kot nuel Temple zamenjan, ker je jeseni samo začasno prevzel to mesto. Znano je, da je Mendes-France že večkrat poudaril, da se namerava osebno posvetiti notranjim vprašanjem, zlasti gospodarskim in socialnim. Socialist Daniel Mayer je bil danes ponovno izvoljen za predsednika zunanjepolitičnega odbora francoske skupščine. Zanj je glasovalo 20 članov, za Plevena pa 16. V odboru je 44 članov. Za predsednika obrambnega odbora je bil izvoljen neodvisni republikanec Pierre Montel. ki je zamenjal socialista Maxa Lejeune. Včeraj je bil za predsednika finančnega odbora izvoljen Paul Reynaud. Spomenica o nemških dolgovih Jugoslaviji BONN, 19. — Veleposlanik FLRJ v Zahodni Nemčiji dr. Mladen Ivekovič je danes obiskal šefa političnega oddelka zunanjega ministrstva Blan-kenhorna in mu izročil spomenico za kanclerja dr. Adenauerja. V spomenici prikazuje jugoslovanska vlada osnovne elemente jugoslovansko - nemškega nesoglasja o vprašanju nemških vojnih in predvojnih dolgov Jugoslaviji. prednja postojanka in opa-zovalha točka, toda z ameriškega stališča niso bistveni element za obrambo Formoze. Eisenhoiver je nato navedel ukrepe, ki naj bi jih po njegovem sprejela kitajska vlada. da dokaže svojo dobro voljo za primer morebitnih pogajanj: umik kitajskih sil s Koreje; izpustitev ameriških in zavezniških ujetnikov; vzdrževanje od slehernih napadalnih dejanj v Jugovzhodni Aziji; dokaz, da se Kitajska obnaša «kot civilizirana država« v mednarodnih odnosih. Glede sedanjega mednarodnega položaja je Eisenhotver izjavil, da se ta zdi bolj stabilen in da je na splošno boljši kakor pred dvema letoma To pa ne opravičuje optimizma brez pridržkov. V zvezi s Hammarskjoeldo-vim potovanjem v Peking je predsednik izjavil, da ni mne- namreč sporočil nja, da je to potovanje bilo neuspešno. Ni mogoče reči, koliko časa bo OZN potrebovala za zaključek pogajnj o ameriških letalcih. Ko pa bo ta rok potekel, bodo ZDA. če bo potrebno, neodvisno nastopile. Dodal je, da je potrebno čakati, dokler je človek, kakršen je Hammarskjoeld, mnenja, da je mogoče kaj doseči. Danes pa"je Hammarskjoeld prišel v Washington na Dul-lesovo vabilo. Z njim je pri- naj bi bil tudi manj ostro pisanje ameriškega tiska glede Kitajske, potem ko je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld obiskal Peking. V soboto v Kairu začetek konference arabskih držav KAIRO. 19. — Egiptovska vlada javlja, da se bo konferenca arabskih vladnih predsednikov začela v soboto v Kairu ob odsotnosti iraškega vladnega predsednika. Pozneje so javili, da je iraški poslanik zahteval r>o nalogu svoje vlade odložitev koiv Tito jutri v Madrasu Z GALEBA, 19. — Jugoslovanska eskadra se po lepem vremenu približuje vzhodni obali Indije. Pričakujejo, da se bo predsednik republike iz-, krca! v petek 21. t. m. zgodaj xi7iu,rai v Madrasu, kjer bo ferenceT a «%“ V E*Pt 'zahTe- »^ernerja drikve Istega vo zavrnil. Po razgovoru z egiptovskim ministrom za narodno usmerjanje Salernom je iraški poslanik izjavil, da Irak ni do sedaj prevzel nobene obveznosti do Turčije. Turško-iraška pogodba je sedaj samo v načrtu in bagdadska vlada se nikakor ne namerava odtegniti ob- dne bo predsednik Tito obiskal konferenco kongresne stranke v Avuadiju. zatem pa bo odpotoval \ Bangalore, kjer si bo ogledal nekatere tovarne. 22. januirja bo predsednik republike prispel v Majsur. 25. januarja pa v pomorsko oporišče Kočin, kjer se bo ponovno vkrcal na «Galeb» in odplul v domovino. Zopet oživel spor zaradi Antarktike Arqenline postavlja nova oporišča, v Londcnu pa poudarjajo suverenost nad tem področ/em Nove komplikaci/e v zvezi z lovom na kite LONDON, 19. — Britansko postavlja Argentina svoje zu* zunanje ministrstvo javlja da bo v primeru potrditve vesti, da je Argentina postavila novo oporišče na Antarktiki, to pomenilo «zlorabo britanskih teritorialnih pravic« na tem področju. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da britanska vlada ni bila še neposredno obveščena o načrtih in namenih Argentine. Načelnik pomorskih operacij argentinske vlade admiral Ramon Brunet je včeraj da postavlja Argentina na Antarktiki ((znanstveno« oporišče 1300 km od Južnega tečaja. Dodal je, da je ledolomilec »General San Martin« 3. januarja izkrcal na tem kraju skupino mornarjev in 400 ton materiala. Anglija je v preteklosti večkrat predlagala Cilu in Argentini, naj bi zadevo izročili mednarodnemu sodišču, toda ne Argentina ne Cile nista sprejela te ponudbe. Odkar Nemški socialdemokrati proti zaposlitvi italijanskih delavcev BONN, 19. — Socialdemokratska parlamentarna skupi-naje vložila včeraj interpelacijo glede morebitne zaposlitve italijanske delovne sile v Zahodni Nemčiji. Socialni demokrati zahtevajo od vlade, naj točno pojasni, ali je zvezni minister za gospodarstvo Erhard res zagotovil italijanski vladi, da bodo italijanski delavci sprejeti na delo v Zahodni Nemčiji, in ali se je Erhard poprej posvetoval z ministrom za delo in s sindikati. Erhard je o priseljevanju italijanskih delavcev govoril med Vanomjevim obiskom v Bonnu. Socialdemokratski poslanci zahtevajo nadalje od vlade, REN POPLAVIL PORURJE Seina resno ogroža Pariz Na škotskem je okoli 40 vasi popolnoma odrezanih in |im dovažajo hrano s helikopterji Ogromna škoda zaradi poplav v Franciji - Novi viharji na Severnem morju Položaj na Škotskem je še vedno resen. 2e od nedelje je okoli 40 vasi na severu zaradi snega popolnoma odrezanih. Hrano prebivalstvu dovažajo s helikopterji, ki so nameščeni na nosilki letal «Glory». ki se je vsidrala v zalivu Clyde. Za jutri pričakujejo. da bo začel sneg kopneti, zaradi česar nastaja "nevarnost novih poplav na obsežnih področjih britanskih otokov. Voda v Temzi je že narastla za en meter nad normalno višino. V Franciji je ponekod zopet pritisnil suh mraz in zaradi tega upajo da bo za sedaj odstranjena nevarnost novih hujših poplav. Vendar pa je na številnih področjih položaj še vedno kritičen. Ren in njegovi dotoki so začeli upadati, toda Marna še vedno narašča, tako da morajo prebivalci bližnjih krajev zapuščati domove. Na področju Lio- zamevajo nauaije oa yiaae, i ti aomove. «8 poavoeju Gio-naj pojasni, ali odobrava ata-j na je moralo nad 4.Q0Q ljudi zapustiti domove. Tudi Loira in Rodan še vedno naraščata. Pravtako tudi Garona in Seina Parizu grozi še vedno velika nevarnost. Ravnateljstvo francoskih železnic je pozno zvečer javilo, da so sklenili zapreti dve pariški postaji, ki jima grozi poplava, ker voda v reki Sei-ni še vedno narašča. Rečni promet med Parizom in Le Havre je bil prekinjen. Isto se je zgodilo tudi as skoraj vseh francoskih rekah. Položaj je izredno resen v dolini reke Garone. V Nemčiji je zopet pritisnil mraz. tako da sneg ne kopni tako naglo. Nekatere reke ne naraščajo več, toda ogromna masa vode v Renu je danes dosegla Porurje ter povzročila poplave, ki so med najhujšimi v zadnjih 50 letih. V Bonnu je dostop do palače Bundestaga mogoč samo s čolnom. da v Donavi padati in računajo, da bo jutri rečni promet vzpostavljen. Toda ob obali Severnega morja so bili danes novi viharji in ponovno je snežilo, tako da se je pojavila nova nevarnost. Prekooceanska ladja «!Jnited States« ima zamudo 20 ur na poti v Bremerhaven zaradi viharjev na Severnem Atlantiku. Mestece Zeli v dolini reke Mozeie je popolnoma izolirano. Voda v mestu je dva metra in pol visoko. Nemška policija je s pomočjo ameriškega letalstva organizirala reševalno akcijo. Upajo, da se bo ponoči položaj izboljšal. V Švici se položaj boljša, kar se tiče poplav, ki jih j* povzročilo deževje. Voda polagoma upada. Toda mraz in veliki snežni zameti povzročajo precejšnjo zaskrbljenost, ker se bojijo, da bi ponoven nagel dvig temperature po- Na Bavarskem je začela vo-1 vzročrl nov.e poplav.*. hteve nad tem podTOčjem, in sicer že 8 let, postavlja cd časa do časa nova oporišča na spornem ozemlju. Z nakupom novega in modernega ledolomilca .ie Argentina pokazala. da hoče sedaj prodreti še bliže Južnemu tečaju m tam postaviti novo oporišče. Ze leta 1>.'43 sta Cile :n Argentina postavila dve oporišči na otoku Deception blizu obalnega področja, ki pripada britanskemu oporišču. Tedaj so britanske oblasti dale aretirati dva Argentinca in podreti argentinsKe in čilske šotore in barake. Težišče spora med Anglijo in Argentino glede suverenosti nad Antarktiko se v glavnem tiče lastnine otoka Gra; ham, kjer je Argentina že zdavnaj postavila 7 oporišč. Včeraj je predstavnik Foreign Officea izjavil, da namerava Velika Britanija spoštovati ((premirje na Južnem tečaju«, ki omejuje premike bojnih ladij južno od 60. vzporednika, odločena pa je revidirati svoje stališče, če bi na tem področju prišlo do incidentov. predstavnik je nato sporočil da sta angleška križarka «Superb» in korveta « Burgbead Bav« odpotovali iz zahodnoindijskih voda na Pacifik okoli Cap Horna, da v primeru potrebe zaščitita angleške ladje za lov na kite, ki so v tamkajšnjih vodah. Dodal je. da sta tako Cap Hom kakor otoki Falkland severno od omenjenega področja. na katero se nanaša sporazum, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo, Argentino in Čilom. S sporazumom, ki je bil sklenjen 12. novembra 1954, so se te tri države obvezale, da ne bodo pošiljale na omenjeno področje drugih vojnih ladij razen tistih, ki tja prihajajo običajno na redne misije. Zunanjepolitična komisija čilske poslanske zbornice pa je odložila sklep o pooblastilu angleški križarki »Superb«, da ostane od 7. do 14. februarja v čilskih vodah. Komisija je pozvala zunanjega ministra, naj zahteva od britanskega poslaništva, da spo^ roči točne vzroke obiska. Nekateri člani t« komisije so izrekli mnenje, da je navzočnost angleške vojne ladje v zvezi z lovom na kite na tem področju in v zvezi s sporom o razsežnosti teritorialnih voda. SfOMIMUKI I>.\KVI Na današnji dan je leta 1944 Sl and rova brigada napadla nemško postojanko v Crni pri Prevaljah. Danes, ČETRTEK 20. januarja Fabijan, Zivojin Sorice vzide ob 7.40 in zatone do 16.52. Dolžina dneva 9.12. Lunj vzide ob 4.57 in zatone cb 13.32. Jutri, PETEK 21. januarja Neža, Janja RAZGIBANA SINDIKALNA BORBA TRŽAŠKEGA DELAVSTVA POUČNA PRIPOVIOAIA IDOROUM Iraških Miiarjev pri Sv. Jakobu Danes L-urnu stavka vseli tržaških kovinarjev %aradi nizkih prejemkov - Tovarna liozmann Še ni obnovila obratovanja Za danes je sindikat kovinarjev Delavske zveze (bivši Enotni sindikati) napovedal stavko kovinarjev v vseh podjetjih. Stavka bo trajala od 14.30 do 15.30 ure. kar pomeni, da bodo delavci zapustili delo uro prej kot po navadi. Stavkanja so oproščeni delavci železarne ILVA, ker dela to podjetje nepretrgoma, ter delavci, ki že delajo po skrajšanem delovnem času. Delavci kovinarskih podjetij, ki delajo v rafineriji Aquila, pa bodo stavkali od 9. do 10. ure. Včeraj smo pisali, da je sindikat kovinarjev napovedal tudi zborovanje delavcev na Trgu Sv. Jakoba, toda policija ni dala zanj dovoljenja, češ da bi kršilo javni red. Zato bo zborovanje v dvorani v Ul. Tiziano Vecellio št. 4. Delavce je prepoved policije razburila, kajti z zborovanjem, ki bi bilo razen drugega tudi izključno ekonomskega značaja, prav gotovo ne bi nihče motil pri Sv. Jakobu javnega reda. Vsi meščani se namreč zavedajo, da so mezdne zahteve kovinarjev, ki so med najslabše plačanimi delavci, popolnoma upravičene. * * * Pristaniški poveljnik je te dni prepovedal pristaniškim družbam. odtegovati delavcem od mezd sindikalno članarino, naročnino na razne liste in podobno. Sindikat pristaniških delavcev Delavske zveze je proti temu ukrepu takoj protestiral, ker meni, da pomeni kršenje sindikalnih svoboščin v pristanišču. Sindikat je zavrnil ukrep pristaniškega poveljstva ter izjavil, da bo odločno branil pravice, ki so jih dosegli delavci v desetih letih borbe. Poudaril je, da je pristop k sindikatom popolnoma prostovoljen. Ukrep tudi nima nobene zakonite osnove, kajti delavci so pooblastili pristaniške družbe, da jim lahko odtegujejo sindikalno članarino ter naročnino na razne liste. 4 4 4 Včeraj je šla delegacija delavcev tovarne Kozmann na vladni generalni komisariat, kjer je vprašala, zakaj še ni začela tovarna ponovno obratovati. Tu so delavcem odgovorili, da je že vsa stvar urejena ter da so enemu izmed last- 29- januarja planinski ples Vabila in rezerviranje miz na sedežu SPD - Ul. Macchiavelli 13 od 19. do 20. ure - tel. 36-491. nikov, to je gospodu Bossiju, poverili vodstvo tovarne. Potemtakem naj bi začela tovarna lahko takoj delati. Delavci so šli nato k Bošsiju, ta pa jim je izjavil, da še ni prejel od nikogar nobenih navodil. Delavce je to močno začudilo in so tudi zaskrblje- pa ostajajo brezposelni. Prav bi zato bilo, da bi natočili delavcem čistega vina. t * * * V Miljah so že začeli izvajati Vigorellijev načrt polne zaposlitve in ustanavljati delovne centre, ki bodo prevzeli razna javna dela. Zato so šli včeraj člani paritetnega odbora brezposelnih delavcev in delavcev SELAD ponovno na vladni komisariat, kjer so zahtevali, naj se vprašanje reši z dopolnitvijo prejemkov delovnih centrov, čeprav je dr. Palamara to že zavrnil. Delavci so se razgovarjali z dr. Ca-ponom, dr. Santinijem in dr. Bocchinijem ter jim še enkrat obrazložili svoje zahteve. Vsi trije pa so delavcem dejali, da njihove zahteve sploh ne bodo sprejete. Nato so jim delavci pokazali resolucijo, ki so jo podpisali skoraj vsi miljski prebivalci ter s tem podprli zahteve delavcev. Končno so zahtevali, da jih sprejme dr. Palamara, da izročijo tudi njemu omenjeno resolucijo. Dr. Santini jim je obljubil, da bo to sporočil dr. Palamari. Sindikati odločno ugovarja- jo 20 odpustom, ki jih je napovedalo podjetje Cambissa z navedbo, da so se skrčila naročila, odkar je vlada zvi-šala takso na igralne karte. Na podlagi tega ugovora sindikatov je Zveza industrijcev pozvala predstavnike podjetja in delavcev, naj se jutri sestanejo na njenem sedežu. Zato pa je tudi sindikat sklical skupščino delavcev podjetja Cambissa, in sicer za jutri ob 16. uri v Ul. Zonta. 4 4« Sindikat gradbenih delavcev Delavske zveze je sklical za jutri ob 10.30 v Ul. Zonta skupščino brezposelnih gradbenih delavcev. V pozivu delavcem ugotavlja, da je rimska vlada že pred meseci obljubila Trstu 70 milijard lir pomoči, od katerih naj bi šlo za gradnje 14 milijard. Na skupščini bodo razpravljali o teh vladnih obljubah in zahtevali naj se čimprej uresničijo, ker je njihovo gmotno stanje zaradi brezposelnosti vedno bolj obupno. Zato naj se že končno začnejo obljubljena dela. Ni novo a |e resnično! Novinarska agencija ANSA sporoča, da so nekateri listi netočno razlagali razpredelnico «F» prijave dohodkov, ki jo je treba izpolniti rU> 31. marca 1955. Listi so trdili, da spravlja obveznost obrazca izjave delavce in uslužbence s fiksnimi dohodki v neenakopraven položaj v primeri z drugimi davkoplačevalci. Ministrstvo za finance pa pravi, da gre pfi taki razlagi nedvomno za nesporazum. Razpredelnica «F», ki jo morajo izpolniti delodajalci. vsebuje izjavo o mezdah in plačah za dolčitev dohodnine in dopolnilnega davka. Obveznost take izjave ni nova in traja že več let. Razlika je samo v tem, da delodajalci ne bodo dajali letos svojih izjav na posebnem obrazcu, marveč da bodo njihove izjave vključene v obrazce prijav samih. Ne gre torej za nobeno novost. Res Je, da stvar m nova, kajti vseeno je, ali delodajalec pove, koliko je delavec ali uradnik prejel v prejšnjem letu, na posebnem ali na skupnem obrazcu. Dejstvo pa je, da morajo delavci in uradniki plačati davek od vsega zaslužka do zadnje stotinke, medtem ko vse druge kategorije lahko utajijo del svojih dohodkov. Spomnimo se le na Lollobrigido, ki zasluži za vsak film na desetine milijonov, pa je prijavila komaj štiri ali pet milijonov dohodkov na leto, da niti ne govorimo o raznih kapitalistih,* ki navajajo naravnost smešno nizke dohodke. VPRAŠANJE, KI JE ZAJELO VSE PO KfiOGt Zakaj za zaprtimi 'vrati konferenca RD o prosti coni? Prisotnim novinarjem, hi so hoteli, sledeč pozivu v tisku, prisostvovati konterenci, tega niso dovoliti ■ Zanimiva izjava vplivnega demokristjana Včeraj zvečer je bila na sedežu demokristjanske stranke konferenca o prosti coni, ki jo je organizirala gospodarska komisija KD in na kateri je govoril, kot je bilo sporočeno, ing, Aldo Suppani. V obvestilu o konferenci, ki je stališča do ustanovitve integralne proste cone za celotno Tržaško ozemlje. Neuradno in na raznih političnih konferencah in zborovanjih pa so se demokristjani že pred meseci strinjali, da je treba proučiti možnost ustanovitve proste co- bilo objavljeno v «Piccolo Se- ne za Trst in okolico. Tudi ra», so bili na konferenco povabljeni tudi časnikarji. Tako se je ob napovedani uri zbrala na sedežu KD poleg članov stranke tudi skupina časnikarjev, da bi prisostvovali tej konferenci o temi, ki zanima vso tržaško javnost in o kateri so v zadnjih časih razpravljali že na vrsti javnih konferenc. Na presenečenje prisotnih časnikarjev pa so jim izjavili, da je bil tisk na zasedanju nacionalnega sveta KP, ki je bil v novembru v Trstu, se je tržaški odposlanec izjavil v prid proste cone. Toda po začetku akcije za prosto cono, ki jo vodi »Mestni odbor za tržaško prosto cono«, se vodstvo tržaške KD ni še izjavilo in niti ni do včeraj to tako važno vprašanje resno načelo. Na zadnji konferenci o prosti coni, ki je bila v Ulici Ve- v iistu pomotoma povabljen | cellio in na kateri^je govoril in da je konferenca samo za ' člane stranke, ki so dobili vabilo. Jasno je, da se je med časnikarji takoj razvil pogovor o tej nenadni prepovedi. Večina je ugotavljala, da je vodstvu KD nerodno postavljati pred javnost to vprašanje, češ da je večina vodilnih članov za prosto cono. kar pa v, Rimu ne odobravajo. Krščanska demokracija ni še podala svojega uradnega ODLOK VLADNEGA GENERALNEGA KOMISARJA ŠT. 29 Predpisi o prostih luhah v Trstu OdloK obnavlja prosti luKi KaKor sta bili do 1. 1*^0, Ko sta bili uKin jeni s Kraljevim odloKom - Toda italijansKa vlada se je obvezala obraniti prosto luKo v s Klad vi z določbami mirovne pogodbe Generalni vladni komisar dr. Palamara je izdal odlok št. 29, ki ga v celoti objavljamo, o ponovni vzpostavitvi proste luke v Trstu. O tej vzpostavitvi je pred dvema mesecema sporočila tržaška trgovinska zbornica na osnovi sporočila ^ Rima, da je ministrstvo za zunanjo trgovino dalo finančnemu ministrstvu in njegovim podrejenim uradom svoj pristanek, da se ponovno vzpostavijo prednosti svobodne luke v Trstu. Trgovinska zbornica pa je tedaj sporočila, da so bile izdane tudi nadaljnje, valutne olajšave v korist podjetij, ki imajo odobrene tranzitne račune. Te o-lajšave pa niso predvidene v odloku, Ki ga danes objavljamo. Pripominjamo, da je prosta luka v Trstu delovala do 1940 leta, dokler ni bil izdan znani kraljevi zakonski odlok, ki jq omejil svobodno gibanje blaga v mejah pristanišča. Ne smemo pa pozabiti, da člen 5. Spomenice o soglasju glede Trtaškega ozemlja pravi, da se italijanska viada obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto ni, ker dnevi minevajo, oni luko, skladno z določbami čle- SEST4NEK IZVRŠNEGA 008 ORAKMEC K E ZVEZE Kmečka zveza pristopila k odboru za prosto eono Važnost ureditve obmejnega prometa za naše kmetovalce Pritožbe zaradi nezadostnega števila kmetijskih tečajev Na sestanku izvršnega odbora Kmečke zveze so včeraj razpravljali o številnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo vse kmetovalce. Izvršni odbor je med drugim proučil vprašanje ustanovitve proste cone in sklenil, da pristopi k tej pobudi, ker bi prosta cona po spešila tudi kmetijski razvoj. Prav tako bo tudi za vse prebivalce pomembna ureditev obmejnega prometa in to ne samo oseb, temveč tudi blaga. Kmetje so pri tem posebno zainteresirani, da bi se obmejni promet razširil tako, da bi si lahko nabavljali v sosednjem sežanskem okraju semena in plemensko živino ter ostali reproduktivni material. Taka zamenjava bi morala biti čim bolj širolča, brez zapletenih birokratskih postopkov in predvsem brez vsakih posredovalcev. Izvršni odbor je sklenil, da na to vprašanje opozori odgovorne oblasti v Trstu in neposredno mešano komisijo, ki sedaj zaseda v Vidmu. Poleg tega so člani izvršnega odbora pretresali tudi številne pritožbe kmetovalcev na račun oblasti zaradi nezadostnega števila kmetijskih tečajev, predavanj in ostalega strokovnega pouka. Do sedaj’ sta bila namreč menda samo dva kmetijska tečaja in to v Gročani in Prečniku, drugod pa jih nt bilo, ker,nima kmetijsko nadzorništvo potrebnih strokovnjakov, ki bi obvladali tudi slovenski jezik. Številne ponovne pritožbe se tudi ču-jejo zaradi ostalega poslovanja uradov, ki se bavijo s kmetijstvom, ker tam nastavljeno osebje, razen ene izjeme, ne zna slovensko in tako ne more govoriti s kmetovalci v njihovem jeziku. Potreba po tesnejšem stiku med člani Kmečke zveze je tudi narekovala sklep, da se skliče občni zbor zveze in da se čim prej skličejo sestanki po vaseh, kjer bi se razpravljalo o vseh perečih vprašanjih. Otroka poit avtom Med vožnjo s tovornikom po Ul. V.almaura proti Ul. dei Macelli je 4U-letni .šofer vozila Giovanni Basso iz Ul. Marconi opazil nekega otroka, ki je hotel steči preko ceste. Naenkrat pa se je neprevidni otrok z vso silo zaletel v stranski del vozila in se zvrnil na tla. Basso mu je takoj priskočil na pomoč in so nato otroka, 14-letnega Giorgia Pa-dovana iz Ul. delle Campanel-le, s policijskim avtom odpeljali v bolnišnioc, kjer so ga morali zaradi verjetnega sloma stegnenice pridržati na ortopedskem oddelku. Če rne ho hujšega bo Padovan okreval v S ali v primeru zloma v 50 dueli. Podobno Se je dogodilo tudi 42-letnčmu Italu Pettiniju iz Vidma, ki je kakih 10O metrov po mostu pri Sv. Soboti podrl na tla U-letnega Silvija Biondija z Jeričljevega trga, ki je tedaj s svojim prijateljem hotel prekoračiti cesto. Otrok se je takoj dvignil in zbežal proti domu, vendar se je kmalu nato vrnil v spremstvu matere na mesto nezgode. Pettini je otroka odpeljal v bolnišnico, kjer so mu izprali prasko na čelu in ga odslovili s prognozo okrevanja v 6 dneh. Nevaren padec Medtem ko jo 76-letna Marija Sabadin vd. Sterle z Jeričljevega trga stopila okoli 11. ure iz stavbe v Ul. Parini št. 6 je nerodno padla in ker se je močno udarila se je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico. Tu pa so ji zdravniki ugotovili zlom stegnenice leve noge, zaradi česar so jo ne-nudoma poslali na ortopedski oddelek, kjer so Jo tudi pridržali. Zdravniki pa so si zaradi njenega stanja pridržali prognozo. nov 1-20 priloge VIII. mirovni pogodbi z Italijo. PREDPISI O PROSTIH LUKAH V TRSTU GENERALNI KOMISAR ITALIJANSKE VLADE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE glede na odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954 in na podlagi prejetih pooblasti'1 od r e j a : POGLAVJE 1. PHOSTO PRISTANIŠČE — NJE. GOVE MEJE IN SVuHOSCINE Člen 1. V tržaškem pristanišču obstaja »prosto pristanišče«, ki ga tvorita naslednji prosti luki. kakor sta obstajali v letu 1939: 1. Stara prosta luka s pomoli od 0 do IV. 2. Nova prosta luka s pomoloma V in VI. Clen 2. Prosto pristanišče je odprto za trgovske ladje in za blago vseh držav, ki uživajo v njem svoboščine in ugodnosti v skladu z odnosnimi mednarodnimi pravili i.n običaji in s predpisi tega od-loka. Cleti 3. Osebe s katerim koli državljanstvom, ki na področjih piostega pristanišča izvršujejo zakonito dejavnost, smejo prosto prihajati v presto pristanišče in odhajati iz njega, pri čemer veljajo tozadevni zakonski predpisi in pravilniki. POGLAVJE II. CARINSKI PREDPISI Clen 4. Prosto pristanišče se smatra za ležeče izven carinske meje; z omejitvami, ki so navedene v naslednjem členu, se smejo v niern popolnoma brez cartnsk»h obvez opravljati vse operacije, ki so v zvezi z Izkrcavanjem, vkrcavanjem in pretovarjanjem materiala in blaga, z njegovim vskladiščenjem ter s prekupčevanjem z. njim, ter z njegovo manipulacijo in predelovanjem, tudi na industrijski način. Inozemsko blago, ki" pride v prosto pristanišče, se sme prosto poslati naprej v tranzitu, ko se poprej opravijo samo lisi o formalnosti, ki so neobhodno potrebne, da se zajamči pravilen prevoz, skozi carinsko ozemlje, kadar gre za pošiljke po kopnem, in upoštevajoč predpise, ki se tičejo onega tranzita, za katerega ne velja carinski postopek za prosto pristanišče. Tuzemsko blago m s tuzemskim blagom izenačeno blago, ki pride v prosto pristanišče, velja v pogledu carine za dokončno izvoženo ter se smatra za enako z inozemskim blagom, razen ce na zahtevo prizadele stranke ne ostane pod carinskim nadzorstvom, da bi se tako ohranilo njegovo tuzemsko svojstvo. Clen 5. Izveriearinski značaj prostega pristanišča ne zajema A) lislega inozemskega blaga, k,j se uporabi m potroši v območju prostega pristanišča; ■ B) materiala za obratne naprave, za obratovanje m za o-premo len naprav. Za gibanje v siti udi Stenje in manipulacijo monopolnih predmetov saharina, mamil ter blaga, ki ga je lahko Mlioiapiči, ve-iijajo v otuimčju prostega pnsta-rni4ča Se daije predpisi člena 7 miri istrskega odloka z dne 20. decembra 1926. ki se tiče capinskih predpisov za poslovan je pro. stih luk v Tirtu. Cten 6. Trgovska ladje ter blago vseh držav se smejo posluževati naprav in uslug prostega pristanišča ter v členu 2. predvidenih carinskih svoboščin brez vsake razlike glede na zastavo, pod katero plujejo dot čne ladje, ali glede na izvor, namembo ali lastnino blaga, m to tudi kar zadeva pobiranje pristaniških pristojbin ter plačilo za- usluge. Posebna področja. pridržana izključno eni sa. mi državi, se v prostem pristanišču ne smejo ustvariti. Clen 7. V skladu z mednarodnimi konvencijami in obvezami se zagotavlja prost prehod blaga, ki se po redni poti prevaža po železnici in z drugimi prevoznimi sredstvi med prostim pristaniščem ter inozemskimi državami ali narobe, ne da bi se pobirate carinske davščine ali druge davščine z enakim učinkom izvzemih pristojbine, ki predstavljajo odmeno za storjene usluge. V pogledu blaga, ki je namenjeno v prosto pristanišče in ki prihaja iz njega, se ne bo izvajal nlkak diskriminacijski ukrep v zadevi tarif, uslug in carinskih ler sanitarnih predpisov. Clen «. V prostem pristanišču se še dalje dovoljuje izvrševanje tistih industrijskih dejavnosti, ki obstajajo na dan tega odloka. Za njihovo povečanje ali za uvedbo novih industrijskih dejavnosti je potrebno posebno dovoljenje, ki se ima izdati po zaslišanju ministrstva za finance ter drugih prizadetih upravnih uradov Clen ». V kolikor v carinskih zadevah ni v tem odloku ustreznih predpisov, veljajo carinski predpisi za poslovanje Drostih luk v Trstu, odobreni z ministrskim odlokom z dne 20. marca 1925. POGLAVJE III. SPLOSN1 PREDPISI Clen 10. Prosto pristanišče bodo upravljala javna skladišča »Ma-gazzini Generali« v Trstu. Clen 11. Splošni in posebni pravilniki, ki veljajo v piostem pristanišču ter tarife pristojbin in taks, ki naj se tam pobirajo, morajo bit: odobreni in objavljeni tako, kot določajo zakonski predpisi. Clen 12. Javne usluge v območju prostega pristanišča bodo zagotovljene na podiagi predpisov, ki zdaj veljajo. rden 13. Postna ln telekomunikacijska služba iz prostega pristanišča tn z njim bo uživala svoboščine, Ki jih predvidevajo mednarodne konvencije. Clen 14. Kar zadeva železmško službo znotraj prostega prisianlšča, bodo sklenjeni posebni dogovori med državnimi železnicami in med prizadetimi korporacijami v namenu, da bi se zagotovila več- obrazu sprejeti na dermatološkem oddelku 17-mesečnega Miloša Rebulo iz Sempolaja, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Otrokova mati Štefanija Ko-smina je zdravnikom pojasnila, da je okoli poldne stopila po drva na dvorišče in prav tedai je otrok, ki se je igral v kuhinji, udaril z nekim predmetom po loncu z juho, ki se je kuhala na štedilniku. Lonec se je' zvrnil in vrela juha je oblila otroka. Po mnenju zdravnikov bo mali Miloš okreval v 20 dneh. v imenu KP dr. Sajovitz, je v razpravi sodeloval tudi neki Specchi, demokristjanski trgovec s tekstilnim blagom. Izjavil je, da je osebno za prosto cono in da se tudi večina njegove stranke strinja s tem predlogom. Toda KD se kot politična organizacija, je dejal g. Specchi, ne more kar tako opredeliti za prosto cono, dokler ni izdelan podroben načrt in predložen rimski vladi. Njegova stranka, je dejal, ne more vnaprej vezati vlade, ki je v rokah KD, na tako važno vprašanje, ki ni še zaključeno. Izjavo, da je tržaška KD vezana na stališče rimske vlade do proste cone v Trstu nam potrjuje tudi članek, ki ga je pred dnevi objavil «11 piccolo«, ki je sicer v rokah fašista Alessija, ki je pa hkrati tudi glasilo tržaških demokristjanov. Članek je bil objavljen pod naslovom; »Mišljenje vladnih krogov o prosti coni«. V tem članku, ki je bil objavljen v obliki intervjuja, je neki predstavnik rimske vlade (list ne pove imena) poudaril, da je prosta cona za Trst vprašanje številka ena. Vlada ni ne za in ne proti prosti coni, dokler se ne bodo najbolj poklicani tržaški krogi o tem izrekli. To stališče, je poudaril predstavnik vlade, ni niti atendizem. Ne smemo pozabiti, je nadaljeval, «da prosta cona. ki je nastala kot gospodarska potreba. postaja sedaj veliko politično napihovanje: to je program indipendentistov, komunistov. Slovanov, ki se jim ne zdi niti res, da so našli v tem vprašanju varno kritje za vpliv na množice. Po mojem mnenju, ponavljam, osebnem mnenju, sem prepričan, da bi se lahko našla druga rešitev«. Nato predstavnik vlade priporoča za Trst ustanovitev pristaniške avtonomne ustanove in opozarja na »politične posledice«, ki bi jih Trst lahko občutil s prosto cono. Izjave predstavnika rimske vlade so jasne. Rim noče proste cone v Trstu. Zato so tudi objavili v «Piccolo» mnenje vladnih krogov, ki bi moralo služiti 'za svarilo vsem tržaškim političnim in gospodarskim krogom in osebam, ki se kljub nasprotnemu stališču Rima, znatno izjavljajo in podpirajo akcijo za ustanovitev proste cone. Obvestila Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse dvolastnike, ki so vložili prošnjo za sekanje drv v Jugoslaviji, naj pridejo po dovoljenje za sečnjo na sedež Kmečke zveze v Trstu. ★ Kmečka zveza obvešča kmetovalce, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek v stiskalnici v Plavjah, da se nemudoma zglasijo na tajništvu Kmečke zveze v Trstu. tfto q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 20. januarja 1955 ob 20.30 uri v NABREŽINI Roger Ferdinand : I M ena n V soboto 22. jan. 1955 ob 20.30 uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH V nedeljo 23. jan. 1955 ob 16. uri v dvorani prosvetnega doma na OPČINAH ena H PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKA R n vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ui. Montec-. chi št. 6/IV. o Zaprta cesta. Ul. Sv. Frančiška bo zaradi polaganja nove plinske napeljave zaprta za promet z. vozili med Ul. Rismonao in Ul. Carpison od ponedeljka 24. t. m. dalje. O Iz profilaktjčnih razlogov prihodnjo nedeljo ne bo dovoljen obb.k sorodnikov v pokrajinskem institutu za mater in otroka v Barkovljah. Noga v rezilnem stroju Nekaj minut po 16. uri so z rešilnim avtom pripeljal v bolnišnico 40-letnega Antona Zauloviča od Sv. M.M. Sp., ki je pojasnil, da je v delavnici tržaške konopljarne stal na nekem stroju in rezal bombažne nitke ko je nepričakovano zaradi nerodnega koraka izgubil .ravnotežje in z levo nogo padel med dva bata stroja. Ker so mu zdravniki ugotovili rani na I. in II. prstu leve noge z delnim odsekom zadnjega členka so ga pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na I. kirurškem oddelku. PO 9 LETIH RAZKRINKAN VLOMILEC V TRGOVINO V UL. DEI RETT0R1 Aretiran zaradi nameravanega napada spoznan za nevarnega roparja in tatu Zlikovca so spoznali po točnem opisu napadenega trgovca Poleg tega je aretiranec izvedel še vrsto drugih drznih vlomov neki mladenič pripravil na-ja ekonomičnost in naglica pni iz. i tančen načrt za izvedbo ro-vrševaoiu opravil, ki so v zvezi parslcega napada na lastnico s to službo. js tobakarne v začetku Vrdel- Predpisi v prejšnjih členih ve- ske ulice. Ker so preiskoval-1 ja jo i udi za sedanja prosta uk la. ni organi izvedeli tud', da na- Pred približno desetimi dne-■ dalcu. o katerem je okrade-je policija izvedela, da je nec dal točne podatke. ' ' "" ” Gre namreč za roparje, ki so z brzostrelkami in ročni- dišča za les ter zp petrolejsko pristanišče pri Sv. Soboti, ki se prav tako smatrajo za ležeče laven carinske meje in ki poslujejo, prvomieiiovano samo za les, naslednje pa za mineralna olja in sorodne produkte. 7,a obojna še dalje 9krbi železniška uprava oziroma pristaniško poveljstvo. Clen 16. Področje prostega pristanišča se sme razširiti, če bi to bilo notrebno v prid prometa in gospodarskega razvo‘3 pristanišča. Clen 17. \ vsem, česar ta odlok ne predvideva, veljajo sedanji zakonski in drugi predpisi, Clen It. Ta odlok stopi v veljavo na dan, ko bo objavljen v Uradnem vestniku. Otrok se je oblil z vrelo juho Nekaj minut pred 14. uro so morali zaradi opeklin na merava napadalec iti na izbrano mesto oborožen, zaradi česar je bila nevarnost, da bi zlikovec ob morebitni obrambi lastnice uporabil orožje, kar bi se seveda lahko tragično končalo, so sklenili preprečiti roparju delo in ga aretirati. Tega, ki so ga identificirali za 28-letnega Emilija Lagoia. stanujočega v občinski ogrevalnici v Ul. Vidali, so aretirali in na vprašanje zakaj ni določenega dne poskusil izvršiti napad je odgovoril, da ni našel orožja. Dejal je tudi, da je hotel z oropanim denarjem odpotovati v Francijo, kjer bi se prijavil poveljstvu tujske legije. Ker medtem leteči oddelek pregleduje stare akte o nerazvozlanih zločinih in roparskih napadih, se je nekdo domislil, da je aretirani Lagoi zelo podoben nekemu napa- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Pod blazino bolniške postelje našel in si prisvojil denarnico Dfinnrnico s 36.000 lirami je tam pozabil hol-nik. ki ju pred njim zapustil bolnišnico Komaj 25-letnega Enrica | nico. Laurenti je seveda zani-Laurentija iz Goldonijevega kal, vendar ga je policija kasneje še zaslišala in tu je moral mladenič priznati tatvino. Zgodilo se je namreč. da so tistega dne preden so pripeljali Laurentija v bolnišnico odslovili 53-letnega Pavla Triglava iz Ul. della Tesa. Ta je ob odhodu pozabil denarnico pod zglavjem in komaj se li trga je julija 1953. leta pozno ponoči zaradi srčne hibe napadla nenadna slabost in ker bi bila lahko zadeva usodna, so mladeniča nujno poslali v bolnišnico.kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Po zdravniški pomoči so Laurentija spravili v posteljo in tam je mladenič mirno zaspal. Ob 5. uri zjutraj pa se je zbudil in ko je z roko segel pod blazino je začutil neki predmet. Radovedno je pogledal in glej v rokah je držal listnico, ki je vsebovala kar 36.511 lir-Ker je bil Laurenti brezposeln je denar hitro spravil v svoj žep in listnico, pruzno seveda, vrgel skozi okno. Kmalu 7.nU m pa je prišel k njemu neki agent in ga vprašal, če je našel kako list- je zavedel, je stekel v bolnišnico. Kljub temu. da mu je Laurenti povzročil s tatvino precejšnjo škodo, se Triglav in hotel maščevati nad njim. Toda policija je Laurentija prijavila sodišču, kjer so mladeniča obsodili pogojno na 8 mesecev zapora in na 41.000 lir globe. Preds - Fabrio, tož. - Gru-bissi, zapisn. - Petrorclli, o-bramba - odv. Pancrazi, mi bombami zvečer 8. januarja 1946. leta vdrli v trgovino v Ul. dei Rettori v kateri je bil gospodar 40-letni Daniel Verh skuppo s pomočnikom in dvema drugima osebama. Vstopila sta dva. od katerih sa je prvi približal prodajalni mizi medtem ko je drugi neznanec naperil brzostrelko proti gospodarju, kateremu je zagrozil tudi z ročno bombo. Potem ko sta zlikovca iztrgala gospodarju iz rok aktovko, v kateri pa je bilo samo 50.000 lir in nekaj računov, sta zbežala skupno s tretjo osebo, ki je stražila pred vrati. Verh se je takoj pognal na lov za zlikovci in v Ul. del-l’Orologio se mu je posrečilo. kljub temu, da je ropar streljal s samokresom, ujeti 48-letnega Francesca Cantiija, rojenega v Nuoru (Sardinija), ki je bil nato obsojen na 5 let in 2 meseca zapora. Med preiskavo pa Cantii ni mogel izdati imeni drugih pajdašev ker ju ni poznal. Vsi trije so se namreč srečali tri dni pred roparskim napadom in so se predstavili z lažnimi imeni. Tedaj so zasumili tudi v Fe-liceja Ostrousko, ki pa je bil na porotnem sodišču oproščen ker je dokazal svojo nedolžnost. Mladenič pa se je tedaj zagovarjal oblastno in predrzno ter je celo žalil sodišče, zaradi česar so ga tudi obsodili. Podatki o postavi in obrazu enega izmed napadalcev na trgovca Verha so torej odgovarjali podatkom Lagoia, zaradi česar je poročnik Rus-so s pomočjo inšp. Napolita-na začel aretiranega zasliševati, dokler ni ta po 5 ali 6 dneh vse izpovedal. Lagoi je namreč tako natančno obrazložil v prisotnosti oropanega trgovca kako je potekel napad, da je bil vsak dvom o njegovem sodelovanju odveč. Zlikovec je tudi priznal, da je odnesel trgovcu aktovko in da je orožje kakor tudi dokumente vrgel v morje. Na podlagi njegovih izjav je policija ugotovila tudi tretjega soudeleženca, Nina Man-drusana, ki pa se je že 1948. leta ilegalno izselil v Avstralijo. Med preiskavo so nadalje ugotovili, da je Lagoi tudi spreten tat in da je 1943. leta sam izvršil drzno tatvino v trgovini Marije Rigutti v Ul. Mazzini, kjer Se je prisvojil okoli 50 moških oblek. 1952. leta pa je vdrl v, bar «Mare» na Nabrežju T. Gulli in ukradel lastnici okoli 15 tisoč lir. Hotel je tudi odnesti nekaj steklenic likerja in čokolade ter bonbonov, vendar je vse pustil na mestu ker se je zbal. Tako je nevaren zlikovec končno prišel tja, kamor spada in sedaj ga bo državno tožilstvo po sodni preiskavi prijavilo sodišču. Goljufiva podnajemnika Neki 30-letni Piccoli doma iz Verone in pred leti stanujoč na Opčinah skupno z 28-letno Arno Mugnaini por. Ma-gnabosco pri neki družini se je nekega dne ponudil lastnici stanovanja 47-letni Aurori Gerin por. Lucca, da ji bo nesel plačat najemnino. Lastnica je namreč hotela poslati svojo hčer, toda Piccoli in njegova sostanovalka in ljubica istočasno sta žensko prepričala, da jima je izročila 15.000 lir. Ko sta imela denar v rokah sta seveda oba izginila brez sledu. Luccova je prevaro prijavila policiji, vendar goljufa niso mogli aretirati Sedaj so morali razpravljati o zadevi na sodišču .in to v odsotnosti obtožencev. Dokazi, ki jih je oškodovanka prinesla pa so bili neovrgljivi, zaradi česar je sodišče obsodilo oba odsotna goljufa in sicer Picco-lija na leto dni zapora in na 20 000 lir globe. Magnaboscovo pa na 7 mesecev zaporne in 7.000 lir denarne kazni. Obema pa so kazen na podlagi amnestije pomilostili. Oproščen obfožbe nenamernega umora Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati pod obtožbo nenamernega umora tudi 38-letni Pietro Klai iz Ul. Ri-smondo, ki je bil obtožen, da je 18. oktobra 1952. leta med vožnjo s svojim avtom podrl na tla 65-letnega Giuseppa Pe-tronia od Sv.M.M. Sp., ki je med prevozom v bolnišnico podlegel hudim poškodbam. Možakar je zanikal krivdo sklicujoč se, da je vozil s hitrostjo 40 km na uro in se držal kak poldrugi meter od roba Ul. Flavia. Nenadoma pa je pred seboj opazil človeka, ki je tik pred njim nepričakovano izgubil ravnotežje (vsaj tako se mu je zdelo) iti padel pod avto. Klaiu je sodišče verjelo In ga je tudi po kratki razpravi oprostilo s formulo, da ni izvršil dejanja. Ljudska prosveta OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HR-VATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU SHPZ v Trstu sporoča vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VIII. redni občni zbor dne 30. januarja 1Š55 ob 8.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Prosvetno društvo v Skednju. Danes, 20. t. m. posluje društvena knjižnica od 18. do 20. ure. Obveščamo člane, da se je knjiž, njica v zadnjih tednih obogatila z mnogimi novimi knjigami. Člani dobijo novo izkaznico na sedežu društva v času poslovanja društvene knjižnice. k z leti Smučarski izlet SPDT bo v nedeljo 23. t. m. v Sappado. Vpisovanje od 17. do vključno 20. t. m. od 19, do 20. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13. ( ‘gledališča ) SNG Daaes: ob 20.30 «3+1» v Nabrežini. VERDI Danes: ob 20.30 treija predstava opere «Zae&» za> red B v parterju in na balkoni-h ter za red C na galerijah. Sobota; ob 20.30, Mozart: «Don Juan« za red A v parterju in na balkonih ter za red E v galerijah. Dirigira Moninari-Pradelli, v glavnih vlogah: Paolo Si Iveri, Ester Orell, Anna Maria Rovere. Ornella Rovero, Juan Oncina itd. teatro nuovo Danes: ob 20.45: #Dežela počitnic«, Ugo Betti. ^sse. 15 °® *Upor na Kalni«, B. Bogart V. Johnson. Ezcelsior 16.00: «Pred večerom«, P Stoppa, G. Andre. 1530: «Biezskrbna leta«, N. Taranto, A. Mangini. Kazionaie. 16.00: »Ubili so izobčenca«, F. Arnould. P. Le-maire. Filodrammatico. 16.00: «Kocissov sin«, R Hudson, B Rush Supercinema. 16.00: «Bil West, hrat Indijancev«, J. Chandler. Arcobaleno. 15.30: « Pošast iz Ulice Morgue«, mladini izpod 16 tet prepovedano. Astra Rojan. 16.00: »Dobrodošli k regimentu«, J. Durante. Capitoi. 16.00: »Rdeča reka«, J. VVa.vne, M. Clift. Cristallo. 16.00: »Zengka, ki se zanjo_ pulijo«, E. Stevvart. Grattacielo. 16.00: »Popoln zločin«, A, Kellv, R. Milland. Alabarda. 16.00: «Hčerka Mate Hari«, L. Teherina. Ariston 16.00; «R'igoletto», T. Gobbi, L. Pagtiughi. Armonia. 15.00: «Aladinova svetilka«, P Mediina Aurora. 15.00: «Hiša Ricordi«, G. Ferzelti. Garibaldi. 15.30: «Pustolovec zlatega mesta«, W. Beery. Ideale. 16.00: »Sovraštvo zadene dvakrat«, R. Romam Im pero. 15.00; «Hiša Ricordi« G Ferzetti. Italia. 16.00: »Latinski zaljubljen ci» L. Turner. S. Marco. 16.00; »Dolgo pričakovanje« G. Gable Kino ob morju. 16.00: »Veliki variete«, A. Sordi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE !?,■ i»nu*rja se je v Trstu rodilo 12 Otrok, porok je bilo 8. umTlo pa }e 14 oseb POROČILI SO SE: pomorščak Angelo Ene e in gospod, n ia Gio-vadna Eriče, »ežak Clauu.o Oblak in gospodinja Aini? Zeroo. radiotelegrafist Giorgio Pitacco in u-radnica Renata Michelazti sedlar Josip Košuta in gospodinja Gra-zia Di Gra/ia, tehnik Alesrio Curri in gospodinja Mirella Mar. čhi, agent CP Giulio Zanmarrhi m gospodinja Antonia Ferli, u-radniik Silvano Orefti in uradnica Roma Ferlora, uradnik Gu-gheLmo C onimi in bolničarka Valentina S'monetiti. UMRLI SO: 79-letna Amaliia Maioschi vd. Bukavec, 59-letna Giovanna ciarizio pot\ Camastra, 67-letnii Salvatore -Azzara, 46-lel-na Rosa Baglio por. Zagarella, Laura Mlraz stara 2 meseca, 73-letnj Antonio Collarimi, 48-let-na Olga Fegetz vd. Fortuna. 67-letna Emilija Zlobec por. 'Veiss, Giorgio Morahito star 4 dre, 21-letni M.chele Micciantuo-bo, 66-let.mi Ivan Zorn, 68-letm Romeo Memditzza, 48-Ietna Luciana Caroiina Segre por. Sicherl, 67-letma Ivana Frank por. Gra-honia Moderno. 16.00: «Sanjana ^ tenka«, D. Kerr. Savona. 15.30: «Samo zate s«* živela«, J. Wvman, , Viale. 16.00: »S.O.E. Scotl!* Yard», L Redmon. Vittorio Veneto. 15.45: «Ces!» A. Quinn. Azzurro, 16.00: »Vzburkano sto«, W. Falrnan. Mladini * pod 16 let prepovedano. Belvedere. 16.00: «Blišč na ViP du», A. Ladd. ,» Marconi. 16.00: »Zaljubljenci 1 pomoči«, J Marais. Massimo. 16.00: »Očarljiva * vražnica«, S. Pampanini. , Novo cine. 16.00: «Pavla»,1 Voung. Odeon. 16.00: «Kje je svobod* Toto. Radio. 16.00: «0’ cangaceiro#, * Rushell. Secoio. 16.30: »Ahilova P**® Tino Scotti. . Venezia. 15.30: «Sveti tiger«.1 Weismueller. Kino na Opčinah. 18.00: «Konf tviikil iz Dakote«, R. Camercn ČETRTEK 20. januarja I' lt M T 1 I. 11.30 Lahki orkestri; 12.00 P davanje: Potovanje po ItajS 12.10 Za vsakogar nekaj: 1* Slovenski motivi; 14.15 KultdJ obzornik; 14.25 Razne ritrtf? popevke; 17.30 Plesna glJJ 18.00 Martinu: Koncert za *2 vir in orkester; 18.40 SloveiP pesmi poje bar Ro mirt Mafm Kos; 19.00 Babičina povesi «Sirota Olga«: 19.15 Pestra Ir. ba: 20.00 Šport; 20.30 Drantfv rana zgodba: Maugham Son*!5 set: «Pismo»; 21.00 PriljubjiJ melodije; 21.30 Škerjanc: certi.no za klavir i.n orkeSJ 21.45 Slavni pevci; 22.15 Gl**® n-o predavanje. Tit Ml' I. 11.30 Operna glasba: Glasba po željah: 17.50 Iz fU*! in revij: 19.00 simfonična C ba; 21.05 Aldons Huxley: " condin smehljaj«. K 44 H tl K 254.6 m ali 1178 kc . Slovenska poročila: 6.30, V 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30. i Hrvaška poročila: vsak da" 20.00. . Italijanska poročila: 6.15. 1“ 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: Jj dan (razen nedelje in poilM’ kaj ob 6.50. Italijanski pregled tiska: j dan (razen nedelje in pone< kaj ob 6.15 6.40 Jutranja glasba: 7.00 a ledar - vremenska napoved; \ Jutranja glasba; 7.30 Nasveti, gospodinje; 11.00 Oddaja za Vi ke v ital. 11.30 Nastop gojefj glasb, šole v Kopru; 12 RiOTL pesmi; 14.00 Od melodije lodije; 14.36 Iz naših t''it04*3 14.40 Pojejo Janez Triler, Gašperšič in fantje na -vasi; v, S knjižne police; 15.20 Dva •, mospeva Josipa Pavčiča - fj terorist Miro Brajnik, pri It virju Marijan Vodopivec: ‘J Robert Stolz: Fantazija na vi tive P. I Čajkovskega; 16.100 * rava in tehnika: 16.10 Za v^J ■sk' gar nekaj; 17.45 Popoldansk' cert; 18.15 Kulturne novosti; ‘j Šport; 19.15 Francoske popevke: 20.15 Glasba po v hrvaščini: 20.45 15 ITI inJJJ ritin u m adžarskih ni -sov; ‘ Nočni komorni koncert. - i. O V K Al.«* , 254.6 m ali 1178 kc | Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. P 15.00. 17.00. 19.00 in 22.00. J 11.05 Glasbena medigra: j Charles Martin Lceffler: P® ski poem za orkester z ofcjjj nitn klavirjem; 12.10 Igra na pihala; 13.10 Opoldanski Jv cert; 14.00 Študentska tr>®jy ■■■■■'# iri lahka glasba; 16.15 Utrin«L literature - Langston Huw :»I ilzn •» iiuLvo i* * i 14.10 Melodije za razvedrilo* Lahka glasba; 15.45 Opefjn Nekega ponedeljka zjutraj; ‘2 Popoldanski smfonična koik^ 18.10 Ciklus samospevov :otiJ 18.40 Poje Mariborski kod>5i mače in tuje glasbene uožjj jalnosti; 18.30 Modni kot*V zbor; 20.00 Domače aktu akn 20.15 «Cetrtkov večer« dodRj pesmi in poskočnih napevov; *, Literarni večer: W. Faulkner, satelj ameriškega juga; > I I KTIZIJA 17.30 14 Pred za otroke: Spoznavajmo naravo!; Dnevnik; 21.00 Iz Pariza; Zgodba o Albertu Sordiju. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO J Tiska Tiskarski zavod ZTT • v «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Potovalni in turistični ura' (lADRIA - EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 pri*'1 Telefon 29243 prireja večdnevna ali denska zimovanja v g°r' skth krajih na pridig na Pokljuki, v Kranjs^ gori, na Bledu, v Bohi' nju, Planici itd. po n*r ugodnejših cenah. Razef1 tega preskrbi v najkraJ' sem času individualfl< turistične vizume v tranzitne vizume ter Pfl' reja kolektivne izlete tu in inozemstvo.^^ ZAHVALA Družina Dobrila od Don1) se zahvaljuje vsem oni1*1’ so na kakršen koli nači" magali in sočustvoval 'A 11 ob bridki izgubi našega Sega Josipa Dolili!*1 V sedemtnsedemdesetem letu starosti nas jc ** vedno zapustila naša ljubljena mati, babica in pf*' babica umu mimi/l r«;. vimn JUHAH Pogreb drage pokojnice bo danes 20. t. m p*’ 15. uri iz hiše žalosti. I-onjer, 20. januarja 1955. PRIMORSKI dnevnik — 3 — PROGRAM čilskih socialistov Borba za podržavljenje vseh družbeno važnih proizvajalnih sredstev - Zanima nje za delavsko samoupravljanje v FLRJ Snežni viharji in poplave grozijo po vsej Evropi Socialistično gibanje se je v Cilu pojavilo leta 1932. ko I® v svetu vladala resna gospodarska kriza. V začetku v Cilu delovali samo ozki krožki socialistov. Četudi so-oialisti v začetku niso imeii “Ono povezane socialistične organizacije, sc 4. junija 1932 sestavili . socialistično-revolu-cicnarno vlado, kot se je sa-ma uradno imenovala. Napredni program, ki ga je nova vlada začela izvajati, je Pritegnil široke ljudske sloje. prve poteze socialistično-■evolucionarne vlade so se osredotočile na uničevanje sil, *i sta jih doslej imela velepo-•estniška oligarhija in kler ®a epi strani ter močan tuji kapital na drugi strani. Takoj po prihodu na oblast Je vlada cbjavila splošno amnestijo za politične obsojence. Kmete je oprostila plačevanje dolgov za zemljo, ki so jo vzeli v najem, zastavljalnicam pa je ukazala, naj Vrnejo zastavljeno blago lastnikom in država se je obveza **■ da bo plačala ustrezne zastavne premije. Vlada je takoj napravila podroben pregled koncesij, ki so bile dane tujemu kapitalu, osnovala je dr-Zavno banko, ki je imela pra-vico izdajati denar. Vzpostavi* je kontrolo na zunanjo rgovino. Z novim davčnim •■Sternom je glavno breme dr-avnih davkov padlo skoraj •^-ključno na domači in tuji kapital. . Te korenite in naglo izva- jane spremembe so kmalu ''^le odpor pri nasprot-. 'h- 2e po dvajsetih dneh Je morala socialistično-revo-ncionarna vlada podati ostavka- Na oblast so ponovno pri-Predstavniki veleposestmi e oligarhije in tujega kapitala. Izkušnje, ki so jih sociaii-•N pridobili v tem kratkem času vladanja, so pospešile organiziranje prve socialistične stranke, ki je bila osnova-na v Cilu 19. aprila 1933. Socialistična stranka Cila Poudarja, da njeno delovanje temelji na načelih znanstvenega socializma in priznava, da je zanjo nujno potrebno tesno sodelovanje z ostalimi Socialističnimi gibanji v svetu hi predvsem s socialističnimi - 1 Latinske Amerike. j^aIistična stranka Cila na-®ac* poudarja, da hoče biti lt>n9lna in neodvisna stran- Vso svojo poznejšo dejav- Je socialistična stranka ^ * razvijala na temelju borno ** gospodarsko in politič-vin neodvIsnost svoje domo-0 *• Xo Pa ni pomenilo, da je »v aanem®rjala borbo za o-j JanJe socialnih pridobitev rioi Ve^jilt družbenih pravic eiavskega razreda nasploh. In načina borbe je bi- žni-P0?"Sto Predmet ostrih in V; CJr diskusij v sami stran-f razprave so bile pogo-, °,®e brez določenih hit v°V ln so Zi»čele sla- i vpliv socialistične stranke. Po izključitvi nekaj oportuni-sueno nastrojenih elementov ‘z stranke je prišlo ponovno po notranje utrditve stranke. ranka je tudi zamenjala •'oje ime v Ljudsko sociati-‘heno stranko Cila Organizacijsko okrepljena k ranka jasno poudarja, da se °ri za socialistično gospodar-^Vo, ka ukinitev zasebne last-!ne nad vsemi družbeno važ-■mi proizvajalnimi sredstvi. Judska socialistična stranka '*a posveča posebno pozor-ost vprašanju podržavljenja azične industrije. , Ljudska socialistična stran-* Cila teži za postopnim po-‘»vljenjem večjih družb, ki ukvarjajo z izkoriščanjem jltrne industrije, ležišč bane in železne rude; nada- lje za podržavljenje petrolejskih vrelcev in industrije, za podržavljenje premogovnikov in hidroenergije, za podržavljenje vseh industrijskih podjetij, ki imajo monopolistični značaj v Cilu in končno za podržavljenje drugih gospodarskih ustanov in denarnih zavodov. Da bi se preprečilo morebitno večanje državne birokracije smatra socialistična stranka, da mora vodstvo podržavljenih podjetij biti prepuščeno predstavnikom države, delegatom sindikalnih organizacij in predstavnikom vseh potrošnikov. Program socialistične stranke Cila predvideva popolno iztrebljenje vseh fevdalnih oblik proizvodnje. Predlaga omejitev maksimuma zemljiških posesti in to v sorazmer ju s kakovostjo zemlje in krajem, kjer se posestvo nahaja .Čilska socialistična stranka ni članica nobene sociali stične internacionale, vendar pa aktivno podpira vsa na predna in socialistična gibanja v svetu. Posebno pozornost posveča osvobodilnim gi banjem kolonialnih in polko-lonialnih držav. Na področju Latinske Amerike se bori za miroljubno in demokratsko sožitje proti vsakemu pritisku iz tujine. Stranka je odločen nasprotnik vsakih dikta torskih in totalitarnih režimov. Četudi ne sodeluje v Vladi, ni v odkriti opoziciji proti njej. Kritizira in napada vse sklepe in ukrepe, ki so naperjeni proti ljudskim interesom, podpira pa in hvali vse ukrepe, ki bi lahko prinesli delavskemu razredu kako korist. V današnjem parlamentu Cila, ki šteje 140 poslancev, ima socialistična stranka 19 poslancev. Od 45 senatorjev je 5 socialistov. To veliko število poslartfcev in senatorjev je odraz popularnosti, ki jo socialistična stranka uživa med ljudstvom. Generalni sekretar čilske ljudske socialistične stranke Paul Ampuero je na račun delavskega samo upravljanja in decentralizacije v Jugoslaviji rekel med drugim tole; ((Dejansko in teoretično. izvajanje. - načela ((tovarne delavcem«, ki je bilo v Jugoslaviji doseženo, vrača marksizmu tisti globoko človeški pomen, ki se je bil izgubil in sprevrgel v ne-marksističnih ukrepih in tolmačenjih Stalinovih teoretikov«. - S: •->' ** . ir. HO I Kot poročajo razne agencije in ves evropski tisk, se je nad Evropo zrušilo pravo zimsko neurje z dežjem, snežnimi nevihtami in mrazom. Ta val je doslej najhujši na Škotskem in južnem Švedskem, kjer grozi prebioalstuu poleg visokega snega tudi izreden snežni vihar z močnim vetrom in nizko temperaturo. Kar velja za Škotsko, velja, tudi za Anglijo, le da tu grozijo tudi poplave. Tudi v /m-padni Nemčiji so velike poplave. Voda reke Ren se iz dneva v dan čedalje bolj viša in je že dosegla zelo nevarno raven, komaj kak cm od vrha zasilnih peščenih nasipov. V Bonnu je Ren že poplavil dolnje prostore parlamenta. Tudi na Poljskem je neurje veliko in po včerajšnjih vesteh je pri tem izgubilo življenje večje število oseb. V sosedni Avstriji divjajo velike snežne nevihte, zaradi katerih so mnoge ceste neprehodne. Is to velja za Suico. Kar se poplav tiče, je najhuje na Francoskem, kjer poleg Sen ne grozi cela vrsta rek, ki so že poplavile obrežne pokrajine in celo mesta. RAZGOVOR S SPOLOVINARJI IZ OKOLICE FIRENC Borba dveh programov na italijamkem »Pravična odpoved11 in »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo «0 problemih spolovinar- jev se bo še mnogo govorilo, ml je rekel v Firencah neki demokrščanski sindikalist. To je eno najvažnejših gospodarskih in političnih vprašanj Italije.« «To je staro vprašanje«, sem pripomnil. «Morda še iz dobe starih Rimljanov. Prve spolovinar- ske pogodbe, ki se hranijo tu v akademiji Georgofila, izhajajo iz XI. stoletja. Od osem in pol milijona kmetov Italije so dva milijo na in P°1 spolovinarji. Pokrajina Toscana s svojim sredi- Po zadnjih vesteh pa je u_,gčem v Firencah je srce spo-pati, da bo znižanje tempe-1 j ingrstva Samo v okolici »nroei n V P tl K- I .. _ _ _ . . rature preprečilo še večje nesreče. | Firenc je 25.000 spolovinar- Sl 11IIH PmitlMII M Jt V čem je nevarnost zamaščenja in kako se obvarujemo tega neprijetnega procesa, ki postane lahko tudi navaren? Razlike v debelosti glede na starostno dobo m na spol skih posestev. Obdelovanje zemlje v sistemu spolovinar-stva je osnovna baza gospodarskih odnosov na podeželju.« KAKO SE DELI PRIDELEK? V vas Gagliano v okolici Firenc sem prispel, proti večeru in gostoljuDen kmet mi je določil lepo mesto zraven ognjišča. Nekaj minut smo govorili o najbolj vsakdanjih stvareh in vtem je prišel gospodarjev sin. «Tu živimo že od leta 1915., je začel mladenič. Lastnik naše zemlje je markiz, ki ima še 57 takih posestev. Vsako posestvo ima hišo, hlev, senik in nekaj vinograda, jemlje pa od 10 do 15 hektarov. Vse to je last gospodarja — mar- v hribu, kjer je zemlja cenejša in slabša, je nekaj malih posestnikov. To so povečini ljudje, ki so šli v svet in si kaj zaslužili.« ((Toda od spolovinarjev ni nikogar, ki bi si bil kaj prihranil in si kupil vsaj malo posestvo?« ((Nikogar. Ne! Enemu je u-spelo, da si kupi hektar zemlje, toda od tega ne more živeti, njegov sin dela v Firencah, on pa dela tu in tam pri kmetih.« «A*i si mu povedal za perutnino?« je posegla vmes gospodinja. «Kako je s tem?« sem vprašal. ((Perutnina je vsa naša. Pred vojno smo morali vsako leto dati gospodarju po tri kija. Krave in svinje pa s0 iščance tri kokoši, tri kopu- _____________________ m nota lfl I “ , skupna last, to je nase njegove.« ne, tri zajce in tri ducate jajc. Po vojni, odkar se z go- «Kako pa delite pridelek?« J jarji ne giedamo predo-«Nam pripada 53 odst., last-1 kmetje ne dajejo več te iku zemlje t. j. gospodarju daiatve Gospodarji si vse to niku pa 47 odstotkov, pšenico, koruzo, vino in ves m I L I dajatve. Gospodarji ■ Xako 'beležijo in nam vse to pise- v račun, toda od teh raču- nov ne bo nic.» «Kot vidim, se z gospodar- S tem pa tehtanje še ni končano. Vemo, da je v pljučih vedno r.ekaj zraka, ki ga ne moremo izdihniti, taao imenovani rezidualni zrak, povprečno kak liter. Prav ta pa nam je važen, ker tudi ta vpliva na določitev specifične mase. Takoj po zadnji potopitvi povežemo zato dihalno cev poskusne osebe s kisikovo bombo in zdaj diha kakšnih sedem minut le kisik, medtem ko izdihava skozi drugo cev v suirometer. Izdihani zrak je potem treba analizirati na dušik. Poskus je končan. Iz dobljenih podatkov se da izračunati specifična masa ln po njej tudi odstotek maščobe v telesu. S tem postopkom smo dognali dejansko šele maščobo v kemičnem pomenu. Kaj pa je s tolščo? Podkožno tolščo lahko merimo na dva načina: z rentgensko fotografijo in z merjenjem kožnih gub na raznih delih telesa. Na rentgenski sliki se vidi tolščna plast precej svetiejša od mišične in kostne: ne vidimo pa debeline kože, ki je na raznih delih telesa tudi različno debela, čeprav tu ne gre za velike debeline (1—2 mm povprečno). Podobno nevšečnost pa imamo tudi z merjenjem kožnih gub. Te merimo s posebnim šestilcem ki ima vedno enak pritisk na površinsko enoto. Po obeh metodah torej za sedaj še ne moremo dognati, koliko od ugotovljene vrednosti odpade na debelino kože. Ta je sicer, kakor omenjeno, tenka; vendar pa v skupni teži nekaj zaleže, če upoštevamo površino telesa, to je okoli 1.4—1,8 kv. m pri odrasli osebi. Ker pa še nimamo boljših metod, se moramo zadovoljiti s cenitvijo Kožne gube moramo seveda meriti na raznih mestih tele sa, gotovo tudi na takšnih, kjer ni podkožne tolšče, čeprav je takšnih mest malo. Dosedanja praksa je pokazala, da dosežemo pametne cenitve, ako merimo kožne gu- Cangkajškova vojska si gradi na otokih Tašen zaklonišča v skalah, kar je popolnoma ta-zumljivo, saj so ti otoki komaj kakih 20 km od kitajske celine in Maocetungova vojska se Je že izkrcala na bližnjem otoku Zikjang Sam Do Formoze pa je še samo polnih 200 milj na 5—10 mestih telesa ki pa morajo biti izbrana reprezentativno, to je na trupu in končinah. Iz povprečne debelosti kožnih gub ali debelosti podkožne tolšče in kože. dognane po rentgenski sliki, lahko površini telesa izračunamo prostornino (in težo) podkožne tolšče. Izkazalo se je, da je odstotek tolšče kaj različen od odstotka maščobe, da so osebe, ki se lahko zdijo suhe in pri katerih je debelost podkožne tolšče majhna, vendar po svoji specifični masi mastne ali celo premastne za svojo starost in spol. Prav tu najdemo češče pri starejših osebah. Pokazalo se je dalje tudi, da je teža drugih tkiv in organov v staranju precej stalna, da se dejansko spreminja skoraj izključno le teža maščobe, oziroma tolšče Z merjenjem različnih starostnih skupin obeh spolov so se pokazale važne spolne razlike in starostne spremembe tudi v razdelitvi podkož ne tolšče po telesu in predvsem v razmerju podkožne (ali zunanje) tolšče do notranje. Zenske dvajsetih let so na primer več kot poldrugo-krat mastnejše od moških iste starosti; v kasnejših letih, med 40 do 60, pa moški hitro dohitevajo ženske in spolna razlika glede maščobe v telesu postaja manjša- Naj več podkožne tolšče pa se nabira dejansko, kakor na žalost mnogi vemo, zlasti okoli pasu, pri moškem malo više pri ženskah malo niže medtem ko se debelost podkožne tolšče na končinah ne spremeni dosti; pri vseh se torej relativno manjša, prt mnogih pa tudi postaja v resnici tanjša, še zlasti na nogah. V debelenju podkožne tolšče pa moški znatno prehitevajo ženske — znana, čeprav ne spodbudna podoba gospodarja sveta v teh letih, sodček na tenkih stojalih postaja resnica... S primerjalnim študijem gostote telesa od otroških let do 55 let starosti se je dalo končno dognati, kar smo pričakovali: otroci so znatno bolj gosti od starejših ljudi, se pravi, da je njihova specifična masa večja. Seveda je to v zvezi z odstotkom vode v telesu: telo se s staranjem suši, v tkivih je vedno manj vode, pa vedno več maščobe. Kdaj se začenjajo ti pojavi zorenja in staranja, katera se pesebno »nevarna« iela glede na tolščo n maščobo? Staranje je dolgotrajen, nenehen proces, da ga lahiko raztegnemo nazaj v dvajseta leta; najnevarnejša glede maščobe pa so, kakor vse kaže zgodnja trideseta leta. V čem je pravzaprav nevarnost zamaščevanja? — Eri za-maščevanju ne gre samo za estetsko vprašanje in za razne v uvodu omenjene majhne nadležnosti, temveč — kakor vse kaže — je s tem prizadeto zlasti tudi žilje. Znano je, da na primer kap zadene češče debele osebe kakor suhe. Znano je, kakor smo omenili, da suhi ljudje živijo povprečno dlje kakor debeli. Toda kako to, da postajajo ženske, ki so po prirodi bolj raastne povprečno starejše od moških? To je še nerešeno vprašanje, odgovor bi bil zaenkrat le bolj ali manj utemeljeno ugibanje. Gotovo pa je da bi se za pojave staranja, merjene po maščobi in tolšri, morale zanimati zavarovalnice. Dobile bi tehtnejši ključ za presojo zavarovanca, kakor pa s preprostim primerjanjem teže in višine Kako se lahko obvarujemo tega neprijetnega procesa, ki nas postara in mnoge izpo- stavlja prezgodnji smrti? Dokončno verjetno sploh ne; toda zadržujemo ga morda lahko. «Lahko» — to se pravi predvsem z močno voljo. Po mnenju dr. Brožka iz Min- neapolisa bi moral človek od svojega 25. leta dalje znižati kalorično vrednost svoje hrane za nekako 7 odst. vsakih deset let. Skratka dieta! Ne jej preveč! To je za sedaj naivarnejši ključ, čeprav vemo, da so po prirodi ljudje, ki se redijo ob majhni količini hrane, in drugi, ki lahko pojedo velike količine in se vendar bistveno ne zredijo. Toda gotovo velja za večino. da se ne bi zredili, če ne bi preveč jedli. Vaditi voljo, da se odrečemo kakšni priljubljeni jedi ali poživilu, ni lahka stvar, kakor vsi vemo. Najnevarnejša so razna povabila, drujabne pojedine in, vsaj pri nas, tudi nezmerno uživanje alkohola. Starostni pojavi glede na zamašče-vsnje, na nabiranje tolšče, se začenjajo individualno jako različno. Po primerjavah specifične mase posameznikov se je dalo dognati, da imamo o-sebe, ki ustrezajo že v 30. le tu na pr. 55-letnemu povpreč ku in obratno. Ne zapiramo si oči. da redukcija hrane ne pomaga v vseh primerih, ker gre lahko za mnogo globje vzroke v samem telesu (hormonalne motnje itd); vendar so to izjeme. Za povprečje pač velja, da si s pametno umerjeno prehrano verjetno lahko podaljšamo življenje, če nam je do tega. -------7 1 . q ostali pridelek. Po zakonu_bi|^ lastnik zemlje moral viožiti! i odstotke pridelka za .znolj- j Strinjate" preveč? šanje proizvodnje venuar se ^ y pogovor vm8_ to po navadi ne dela. Ce ku- s je prižel z mla. pirno nekaj umetnega deniiem. To je starejši kmet la, ga plačamo na poL O I krepkimi temnimi rokami, žetvi plača lastnik L mastnim klobukom povez- stroje in delavce. Mi dajemo m £ez ušesa gorivo in delavcem hrano. Na- J ... . , i to se del pridelka odtehta za ((Gospodarji!, je vzkliknil, seme Ostalo si razdelim;. Se- Pred vojno smo jih pozdra- me shranimo v lastnikova vili že na petdeset skladišča. Tudi lastninov del in se jim klanjali. »Vaia pridelka odpeljemo v njego- ekscelenca to, vasa ekscelen- va skladišča« ca ono« in k" — TU SO VSI SPOLOVINARJI sP°dar’ i.e v« * , , „ nes delajo le «Kako pa delite svinje?« «Polovica nam, polovic? lastniku. Enega prašiča obdržimo za nas in od tega mu damo eno gnjat.« ((Imate vrt?« «Sto kvadratnih metrov.« «Kako pa živite, kako vam ca ono« in ko je prišel go-e vse trepetalo. Danes delajo le po upravniku. Na vasi se sploh ne pojavljajo, žive nekje tu v svoji vi- li ali v mestu, med nas pa sploh ne zahajajo. Verjetno bi ne prenesli tega, da se jim ne klanjamo več.# «Kako je bilo tod v času ., fašizma?« er«Tako, nekako, ni slabo. Saj ‘Slabo. Gospodarji so delali, kako je. Obdelu- kai' so h°1,eil- Oblast je bila vidite sami, jemo 15 hektarov zemlje, živimo pa od osmih. Dela je I čez glavo, zaslužka pa ne | posebnega. Sl «Vidim, da imate radijski | bil lov, gospodarju pa to^ni na njihovi strani. Odpovedi so dajali 31. julija in gospo-|dar je odpovedal pogodbo z Hrana je dokaj kakršnegakoli vzroka. Kak spolovinar je na primer lju- aparat in da niste slabo oble- ugajalo. In zato mu je odpo- 1 vedal pogodbo.)) Slišal sem tudi za druge ceni.» «To je zaradi splošnega na-| predka. Ne bi hoteli zaostati, razloge za odpoved pogodbe, Prihranimo na drugem. Mno- kot na primer, ce m _spo ovci imajo radijske aparate.« nar hotel poslati svoje hcer-«Ali je v okolici kaj samo- ke v službo v gospodarjevo stojnih kmetov, malih posest-1 vilo, ali če njegova zena^ni r.ikov?« hotela prati perila za gospo- «Tu smo vsi spolovinarji, le darjevo hišo in podobno. «Kako pa je danes?« sem vprašal mladeniča. «Danes je mnogo bolje. Spolovinarji nočejo biti več tako hlapčevski in se ne bojijo več gospodarjev. Pogodb danes ne morejo odpovedovati. Pogodbe so po vojni pod zaporo in v parlamentu se se- daj razpravlja o novih zakonih, kajti zakoni, ki so še se-Deželni svet avtonomne de-1 veljavljenju zakonov, ki so I daj v veljavi, so stari več kot žele Trident-Poadižje (Južna posebno pomembni za ledin- 25 let.« Zanimivo razpravljanje v južnotirolshem deželnem svete Tirolska) razpravlja o zanimivem zakonskem predlogu svetovalca Scotonija (KPI), pc katerem je mogoče deželne in pokrajinske zakone razveljaviti i}a zahtevo volivcev z ljudskim glasovanjem (referendumom). Svet je z raznimi spremembami odobril doslej 17 členov predloga deželnega zakona, dokončno pa bo o njem glasoval verjetno še ta teden. Doslej odobreni členi določajo, da sme vsak volilni u-pravičenec zahtevati razveljavljenje nekega deželnega ali pokrajinskega zakona, toda za vložitev zahteve po referendumu mora dobiti podpise vsaj 8.000 volivcev. K temu so sprejeli dodatni predlog, da je ..a zahtevo po -az- sko prebivalstvo, dovuij 1500 Kakšen je ta stari problem, podpisov. Z referendumom ni £e ga gledamo ne iz Gaglia-mogoče odpraviti voldnm za- pa, ampak skozi prizmo rim-konov, zakonov o ustanovitvi skega parlamenta, ali preimenovanju občin ter Pred italijanskim parlamen-tistih zakonov, ki so izdani v | tom so trije predlogi za revizijo starih zakonov, ki ure-Ijajo odnose med gospodarji zaščito jezikovnih nianjšm. Na zahtevo svetovalcev juž-notirolske ljudske stranke so v in spolovinarji. Prvi predlog je postavil Nennijev socialist, t^lSPEVEK K RAZPRAVI O BODOČI AVTONOMIJI Avtonomija na,lužnem Tirolskem Naš list je že večkrat poročal o sestankih političnih strank, kjer se je razpravljalo o deželni avtonomiji za videmsko in goriško pokrajinokamor naj bi vključili tudi Tržaško ozemlje. Spričo aktualnosti vprašanja, ki ga obravnavajo tudi razne revije in v želji, da bi si naši čitatelji mogli ustvariti čiv jasnejšo sliko o tem, kaj pomeni deželna avtonomija, bomo v nadaljevanjih priobčili najprej vsebino deželne avtonomijo za Trentinsko - Gornje Poadižje, nato one v Val D'Aosti in končno še vsebino deželne avtonomije za Sicilijo. 2. DRUGI DEL J^elni in pokrajinski organi Poglavje — Deželni organi 18. člen Deželni organi so; Deželni Svet, deželni odbor in njegov Predsednik. 19. člen Deželni svet se voli s sploS-PlI?i. neposrednimi in tajnimi *°lltvami, po proporcionalnem sistemu in po predpisih, jih določa deželni zakon. En deželni Svetnik pride na to.OOo prebivalcev ali na osta-*'e'r, ki je višji od 7.500 prebivalcev. Za število prebivai-stva veljajo podatki zadnjega vidni iz Osrednjega zavoda za statistiko. Deželno ozemlje je razdeljeno na trentinsko in bocen-sko pokrajinsko volilno okrožje Glede aktivne volilne pravice se more določiti pogoj neprekinjenega, a ne nad tri leta trajajočega stalnega bivanja na ozemlju dežele. 20. člen Deželni svet izvršuje zakonodajno oblast, ki pripada deželi, in druge funkcije, ki mu jih nalaga ustava, ta statut in drugi državni zakoni. 21. člen Deželni svet. je izvoljen za nje se razvija v dveletnih zasedanjih, izmenično v mestu Trentu in Bocnu. Volitve za nov svet razpiše predsednik deželnega odbora dva meseca pred potekom štiriletja. Predsednik deželnega odbora skliče novoizvoljeni svet V roku enega meseca po razglasitvi volilnih rezultatov. 22. člen Člani deželnega sveta zastopajo celotno deželo. Ni jih mogoče klicati na odgovornost zaradi stališč in teženj, ki so jih izrazili v izvrševanju svojih funkcij. 23. člen Pred prevzemom svojih funkcij deželni svetniki polo-že prisego, da bodo zvesti republiki in da bodo vršili svojo dolžnost v izključno nedeljivo dobrobit države in dežele. 24. člen Deželni svet izvoli iz svoje srede predsednika, podpred- Predsednik in podpredsednik vršita svojo službo dve leti. V prvih dveh letih poslovanja deželnega sveta se izvoli predsednik izmed svetnikov, ki pripadajo italijanski jezikovni skupini, podpredsednik pa izmed svetnikov, ki pripadajo nemški jezikovni skupini; v drugih dveh letih se izvoli predsednik izmed svetnikov, ki pripadajo tej zadnji skupini, podpredsednik pa izmed onih, ki pripadajo prvi skupini. V primeru ostavke ali smrti predsednika deželnega sveta, Izvoli svet novega predsednika, ki ga izbere iz jeza kovne skupine, kateri je pripadal odstopivši ali umrli predsednik. Izvolitev se mora izvršiti na prvi naslednji seji in je veljavna do konca tekočega dvoletja. Podpredsednik pomaga predsedniku in ga nado '.eca v 25. člen Predpise, ki urejajo poslovanje deželnega sveta določa poseben notranji pravilnik, ki ga svetniki odobre z absolutno večino. Notranji pravilnik urejuje tudi predpise za določanje pripadnosti svetnikov k jezikovnim skupinam. 26. člen določa, da more svet odstaviti z večinskim glasovanjem predsednika in podpredsednika deželnega sveta, ki ne vršita svojih dolžnosti. Ce bi se v tem primeru predsednik upiral sklicati svet, skličeta svet predsednik ali podpredsednik odbora. Ce v 15 dneh ne skličeta deželnega sveta niti ta dva, ga skliče vladni komisar. 27. člen Deželni svet je moč razpustiti, če zagreši protiustavno dejanje ali hudo krši zakon ali ne zamenja odbora ali njegovega predsednika, ki sta zagrešila slična dejanja ali kršitve. Svet je moč razpustiti tudi v primeru, da gre za državno varnost ali kadar ni v stanju poslovati zaradi ostavk ali ker ni mogoče ustvariti potrebne večine. Razpustitev se izvrši z obrazloženim odlokom predsednika republike, po prehod- il a , J J 7.auiijega Deželni svet je i/.voijen za sreae prenseunm. u skega štetja, kakor so raz-| dobo 4 let, njegovo poslovu-sednika in tajnika. j primeru odsotnosti ali zadr-j nem sklepu ministrskega sve- vzemši primere nujnosti s parlamentarno komisijo za deželna vprašanja. Z istim razpustitvenim odlokom se imenuje tričlanska komisija, med njimi enega Nemca, ki se jih izbere med državljani, ki morejo biti izvoljeni v deželni svet. Komisija izbere iz svoje srede predsednika, ki izvršuje funkcije predsednika deželnega odbora. Komisija razpiše volitve v deželni svet v roku treh mesecev in podvzame u-krepe iz pristojnosti deželnega odbora in one neodložljivega značaja. Ti zadnji izgube svojo učinkovitost, če jih deželni svet ne odobri v roku enega meseca po svojem sklicanju. Komisija skliče novi svet v roku dvajsetih dni po volitvah. V primeru razpustitve pokrajinskega sveta se razpišejo dopolnilne volitve deželnih svetnikov zainteresiranega po-krajiskega okrožja. Člani razpuščenega pokrajinskega sveta vršijo funkcijo pokrajinskih svetnikov do volitev predvidenih v prejšnjem odstavku. 28. člen določa načine rednega in izrednega sklicanja deželnega sveta. 29. člen O stvareh, ki ne spadajo v žanosti. ta in po posvetovanju — iz- pristojnost dežele, ki pa ima- posebnem členu podrobneje poslanec Sanpietro. Ta naj-določili pojem zakonov, izda- Ljj ustreza željam spolovi-nih v zaščito manjšin in še narjev. Drugi predlog je po-posebej pojasnili, da spada- stavil liberalec Ferrari in ta jo sem zakoni, ki ((vsebujejo zastopa interese gospodarjev, ukrepe za zaščito narodnega Tretji predlog je postavil de-vnačaja ter kulturnega in go- mokristjan Gozzi, ki naj bi ja prebival- b'1 nekak kompromis med spodarskega razv stva z nemškim jezikom«. Ta|°bema prejšnjima člen pa ni 1 il sprejel brez diskusije in on p ira. Tako se je svetovalec PiSDI Caminiti Liberalci so malenkostna sk'’oina v parlamentu in se zavedajo dejstva da v parlamentarni aritmetiki nekaj upiral temu določilu in dej-al, njihovih glasov pomeni mno da se je politični položaj na Južnem Tirolskem od leta go, kajti vladna koalicija razpolaga z neznatno večino 11 jo zanjo poseben pomen, mora deželni svet izraziti mnenje in predložiti načrte, predsednik deželnega odbora predloži oboje vladi, da jih predloži parlamentu, prepis pa dostavi vladnemu komisarju 30. člen Deželni odbor je sestavljen iz predsednika deželnega odbora, ki mu predseduje, iz prisednikov in njihovih namestnikov. Predsednika in prisednika voli deželni svet iz svoje srede s tajnim glasovanjem in z absolutno večino. Sestav deželnega odbora se mora prilagoditi proporcu etničnih skupin, ki so zastopane v deželnem svetu. Namestniki prisednikov nadomeščajo prisednike v njihovih dolžnostih, upoštevajoč jezikovno skupino, h kateri pripadajo nadomeščani. Deželni svet določa kateri od prisednikov mora nadomeščati predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. 31. člen govori o dobi poslovanja predsednika in članov deželnega odbora; 32. člen o njegovi odstavitvi, 33. člen pa o postopku v primeru smrti ali odstavitve predsednika deželnega odbora. 1946 znatno spremenil; dežel- zato trmasto vztrajajo pri ni odbornik Benedikter je od- svojem predlegu. Posebno se vrnil, da to drži. toda da se (trmasto držijo paragrafa, ki je položaj spremenil v ško- govori o trajanju in odpovedo južnotirolskega nemškega d‘ pogodbe. Oni zahtevajo naj bi pogodbe med lastnikom zemlje in spolovinarjem ime- l Nadaljevanje sledi) prebivalstva, saj se je v i^m času italijanska narodnostna skupina povečala za 30.000 oseb. odstotek italijanskih vi> livcev pa je narastel od 25 na 38. Nadalje so na zahtevo juž-notirolskih nemšKih svetovalcev sklenili, da lahko dežeim svet pri ustavnem sodišču v Rimu osporava razveljaviji -nje nekega zakona na referendumu ZAROTA PROTI PERUJSKI VLADI V Peruju so odkrili zaroto proti vladi. Organiziral jo je nekdanji predsednik general Leon Noriega, ki je pred več meseci pobegnil v Argentino. Prijeli so nekaj ljudi, ki so prišli iz Icaca v severnem Cilu v Peru. Pri njih so našli načrte za zaroto in sezname ljudi, ki naj bi v njej sodelovali, kakor tudi seznam 'ju-di, ki bi bili v novi vladi, če bi zarota uspela. le kratko dobo trajanja in naj bi se pogodba lahko odpovedala ob vsakem času. To je dejansko stališče veleposestnikov. Proti liberalcem je Saragat, ki zahteva naj bi pogodbe imele neomejeno dobo trajanja. s čimer bi bilo stališče spolovinarjev trdnejše. Podobno gledajo na ta problem tudi republikanci. Demokristjani predlagajo naj bi pogodbe trajale dvanajst let in naj bi se odpovedovale vsako tretje leto. Vladna koalicija se zelo ukvarja s problemom spolovinarjev predvsem zaradi tega, ker želi izvesti nekaj od sprejetega piograma pod geslom «prodiranja na spolovi-narsko podeželje«, kjer imajo glavne pozicije v rokah komunisti Vendar pa je gotovo, d» jih s tem ne bodo izrinili s podeželja, kajti v tem ko vladna koalicija govori o »pravičnih odpovedih«, se komunisti drže gesla, «naj zemlja pripada onemu, ki jo obdeluje« in to geslo je mnogo bližje spolovinarjem, saj izraža željo, ki jo že dolga stoletja gojijo. N. Im V K KM I Vremenska napoved za danes: Lepo z delno oblačnostjo. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7.0 stopinj; najnižja pa 3.3 stopinj. TK&T, četrlfk JiO. januarju 1955 PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 18.00: Martinu: Koncert za klavir in orkester. — Trst I.: 21.05: Al-dons Huxley: «Giocondih smehliai#. — Koper: 11.30: Nastop gojencev glasbene šole v Kopru. — Slovenija: 18.40: Poje Mariborski komorni zbor. SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA. () skupn i h Brezplačni zdravniški pregled bolne živine revnih kmetov polnili listih Odobren tudi pravilnik o psih Predsinočnjim je bila seja občinskega sveta, ki se je pričela z županovo komemoracijo umrlega občinskega svetovalca dr. Poduje ter nadaljevala s petjem hvalnice vojnemu zločincu m članu MSI Grazianiju- Slednjega je ko-memoriral svetovalec MSI Veoutti. Mnenja smo, da bi župan ne smel dovoliti besede svetovalcu Venuttiju, ker predstavlja tako dejanje žalitev čustev goriškega prebivalstva, ki se je množično borilo proti fašizmu in proti vsem, ki so bili krivi druge svetovne vojne ter njenih žrtev. Sledila je razprava o novem pravilniku, ki ga je predložil občinski odbor, za brezplačni zdravniški pregled živine in določitev zdravil revnim neposrednim obdelovalcem. Gre za pravilnik, ki je prvikrat predložen v odobritev goriškemu občinskemu svetu, čeprav je bila s strani opozicije že predložena podobna zahteva po brezplačnem zdravniškem pregledu bolne živine revnih neposrednih obdelovalcev. Diskusija o pravilniku je bila dokaj razgibana. Med njo se je razpravljalo o njenih podrobnostih in je bilo med drugim kritizirano načelo pri sestavljanju komisije za določevanje pomoči potrebnih živinorejcev. Seznam pomoči potrebnih živinorejcev in neposrednih obdelovalcev bo nabit na občinski deski. Ce bo kdo smatral za krivično svojo izpustitev iz seznama, se bo lahko še vedno pritožil na občinski svet. Svetovalec Bogomil Pavlin je dejal, naj bi se odvzela taka pomoč' tistim kmetovalcem, ki zapravljajo svoj denar s pijančevanjem. Svetovalec Furlan pa je izrazil zaskrbljenost, da ne bo na razpolago zadostnega števila ži-vinozdravnikov. ki bi bili v potrebnem trenutku na razpolago. Zupan je pripomnil, da so take skrbi preuranjene; število zdravnikov se bo določalo po povpraševanju. To bi bilo edino pravilno. Razen enega svetovalca, ki se je vzdržal glasovanja, je bil pravilnik sprejet. Sledila je razprava o pravilniku glede kretanje psov, ki so ga enostavno povzeli iz Uradnega lista lanskega poletja. kateremu pa so dodali na predlog dr. Verbija dodatek, da mora lastnik psa nabiti, na vrata tablico, s katero opozarja obiskovalce na pasjo nevarnost. Sledila je razprava o nekaterih točkah dnevnega reda, s katerimi se brezplačno daruje INPS 1.525 kvadratnih metrov zemljišča na Travniku, kjer že gradijo poslopje INPS, mestni godbi so darovali 300.000 lir za tekoče leto, 12.000 lir kev itd. Sledila je razprava za zaprtimi vrati. Prihodnji sejo bodo določili naknadno. V zvezi z našim poročanjem o izdajanju novega tipa skup nega potnega lista smo se brnili na gorisko kvesturo kjer nam je gospod vicekve stor vljudno pojasnil, da veljajo za izdajanje skupnega potnega lista v Jugoslavijo še vedno ista določila kot prej (potrebno je dovoljenje iz H ma). Zadeva skupnih potnih listov spada v pristojnost po oajanj med obema državama ki se morata o tem vprašanju sporazumeti. Pri reševanju teh vprašanj obstaja načelo rčciprocitete. Naša država ima doslej sklenjene take dvo stranske sporazume s Francijo, Švico, Avstrijo in Belgijo Čeprav se zdi. da bi oblast ne delale težav pri izdajanju turističnega potnega lista smo vseeno mnenja, da bi morali predstavništvi obeh držav načeti tudi to vprašanje in ga na zadovoljiv način rešiti, da ne bo naše prebivalstvo po nepotrebnem oškodovano. Zdi se nam najbolj pri merno, da pride do sporazu ma, ki naj s črnim na belem standresko cer- prizna pravice, ki so se doslej priznavale po zelo zapletenih in zamudnih poteh. Skratka, nov veter naj zapiha 4 tudi na to področje. STAVKOVNO GIBANJE V MOCCHIUT SE NADALJUJE Zaradi neuspešnega sestanka delavci ponovno stavkajo Po dveh dneh normalne pioizvodnje je obratovanje podjetja «Mocchiut» včeraj penovno zastalo. Delavci so namreč v popoldanskih urah stopili v štiriurno stavko zaradi trmoglavega stališča ravnateljstva podjetja. Podjetje «Mocchiut» ni obratovalo ves pretekli teden, v ponedeljek so delavci ponovno stopili na delo, ker je kazalo, da bo lastnik podjetji spremenil svoje stališče in ponovno sprejel na delo 23 odpuščenih. Toda sestanek, ki se je vršil v Gradiški v torek zvečer med lastnikom pod-jjetja za izdelavo nogavic in V nedeljo občni zbor Podpornega društva V nedeljo 23. januarja bo ob 9. v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1 redni letni občni zbor Podpornega društva s sledečim sporedom; 1. Izvolitev treh članov v verifikacijski odbor. 2- Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju društva v zadnjem letu. 4. Poročilo o finančnem stanju društva. -5- Poročilo nadzornega odbora. (i. Razrešnica staremu odboru. 7. Volitev novega odbora. 8 Slučajnosti. Ako občni zbbr ob označeni uri ne bo sklepčen, se bo po členu 24 društvenih pravil vršil uro kasneje z istim dnevnim redom, ob vsaki u-deležbi članov. Odbor društva toplo pupo-roča vsem podpornim in rednim članom iz mesta in okoliških vasj kakor tudi vsem prijateljem društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo, ker se bodo lahko seznanili s človekoljubnim delovanjem te naše organizacije- Dimnik se je vnel piedstavniki sindikata, se je zaključil neuspešno ter so bili delavci primorani ponovno stopiti v stavkovno gibanje. Kakor se je izvedelo, nameravajo uslužbenci «Moc-chiutaa stavkati tudi danes in morda tudi v naslednjih dneh, in sicer dokler ne bodo na delo ponovno sprejeti odpuščeni delavci in delavke. Istočasno pa se širijo vesti, da namerava Mocchiut nadaljevati z represalijami proti delavcem in ponovno zapreti obrat. Vsekakor je položaj v j največjem gradiščanskem pod-| jetju kritičen in v dolgotraj-I ni spor bi morale poseči ob-J lasti ter delodajalca prepričati o njegovem neupravičenem nastopu proti njegovim uslužbencem. Včeraj popoldne se je v Standrezu v Ul. Livenza 8 v stanovanju Brisco vnel dimnik. V hipu se je razvil precejšen požar, da so morali klicati gasilce. ki so v približno eni uri pogasili ogenj, ki je uničil dva trama na podstrešju in nekaj poda. Skoda znaša skupno 10.000 lir Pomoč za sovodenjske brezposelne Sovodenjska občina opozarja vse brezposelne, da lahko te dni dobijo na občini doklado za prvo polovico meseca januarja. Nakazila bencina Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da je danes zadnji dan za prevzem nakazil za gorivo za mesec januar. Uradi kluba so odprli dopoldne in popoldne v običajnih uradnih urah. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in j ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Zaprisega županov iz Romansa in Villesse Raštel 27 - tel. 33-49. KINO Te dni sta pri goriskem prefektu De Zerbiju zaprisegla nova župana občin Romans in Villesse. V Romansu je bil za župana izvoljen Marco Delpin. I v Villesse pa Augusto Viola. ' dtem ko je prvi preustav-nik socialkomunistov. pa drugi zastopa demokristjane in njihove sodelavce v vladi. CORSO. 17: «Romeo in Julijan, panoramsko platno, L. Har-vey in S. Shentall. VERDI. 16: »Ujetniki neba«, cinemascop. J. Wayne. CENTRALE. 17: «Dolina usode«, G. Pečk in G. Garson. VITTOR1A. 17: «Cudaško ravnanje«, A. Fabrizi. MODERNO. 17: «Džingiskan». DAROVI Za podporno društvo je daroval N.N. iz Gorice 10,244 lir. Najlepša hvala. .. .»:« V-v- -s fi 'fjH m IKifi }Hr#5N ugHjgjj ^ &gg •______ • i, TEKMA MLADIH REPREZENTANC V LONDONU ANGLIJA-ITALIJA 5:1 (1:0) 2:0 za Bologno tekma s Fiorentino Angleži so se maščevali za lanski poraz (3:0) v Bologni ITALIJA: Stefani; Rota, Za- tudi več fizične moči. Vseh , prišlo do odločitve, kdo gatti; Corradi (kap.), Berna-' italijanskih igralcev se je še' igral v naslednjem kolu. Mo- sconi, Delfino; Olivieri, Piva- j držala precejšnja nervoza. Vir- j štvi sta namreč končali tekmo telli, Virgili, Posio, Savioni. I gili ni izpolnil pričakovanj, j tudi po podaljških z rezulta- ANGI.IJA: Matthevvs; Fout- i mogoče tudi zato, ker so ga , tom 2:2. kes, Sillett (kap.); Flosvers I Angleži dobro varovali. V na-Smith, Fdwards; Hooper, Atyo, Padu se je še nekoliko obnesel Ayre, Havnes, Blunstone. I Pivatelli in pozneje Bacci. SODNIK: Fauquemberghe ! Prt Angležih je bilo več od- (Francija). | hčnih igralcih, briljiral pa je LONDON. 19. — Nad 30.000 j B,“nslone-gledalcev se je danes kljub I Po lanskem porazu v Bolo-mrazu zbralo na igrišču Stani-; fn* )e -Angležem uspelo ford Bridge. kjer je bila nogo-'!ako Prepričljivo zbrisati s se-metna tekma med anglesk-i mlado reprezentanco (»Inter- , . mediate«) in ustreznim Italijan- j 1° skim moštvom («Pomlad»). Moštvi sta nastopili v najavljenih postavah. Tekma postane takoj živahna i in tudi napeta. Italijani igrajo MILAN, 19. — Nogometna zveza je sprejela mnogo odločitev o kaznih in globah igralcem in klubom. Glede na tekmo Fiorentina - Bologna, ki je hibo : la, kot znano, nekaj minut pred korcem prekinjena zaradi vdora na igrišče, potem ko je Bol 'gna vodila, je bil sprejet sklep, da se pripiše zmaga Bologni z 2:0. igrišče Fioren-r. in i r\ e\ i nnr se suspendira za dve renarol-lrv. zvezda 2:0 j tekn i Potem so bile naložene de- BOSTON, 19. — Sandy Sad-dler. svetovni prvak peresne kategorije, je premagal s k. o. v četrti rundi Luluja Pereza iz Ne\v Vorka, ki je eden izmed aspirantov za naslov svetovnega prvaka. Dvoboj je bil določen na 10 rund. Saddler se bo dvobojeval za naslov 25. februarja z Reddyjem Davisom. Nov rekord Sergejev11 MOSKVA. 19. — Juri Serget jev je znižal rekord na 500 ffl* ki ga je prej sam dosegel, ns 40.8 sek. Novi rekord je bil postavljen v prvem teku na sovjetskem prvenstvu v hitrosti nem drsanju v Almi Ati. Gri* šin je dosegel 41,1, Mahailof pa 41.6. MONTEVIDEO. 19. — Beograjska Crvena zvezda je včeraj izgubila tekmo z urugvajskim prvakom Penarolom v razmerju 2:0 (2:0). V enakopravni tekmi je bil zlasti odli- i be takratni slab vtis. Italijan-j čen domači vratar jskim nogometnim funkcionar-i Gledalcev je bilo 30X100. :Je s> :|t Miraspoli. j so narne kazni v zvezi s tekmami 2. jan. t. L, in sicer Ata-lanti 100.000, Pro Patrii 55.000 ter Spaiu 30.000; v zvezi s tekmami G. in 9. jan. pa Atalanti 50.000, Torinu. Triestini in Sampdoiii po 45.000. Diskvalificirani pa so bili zaradi tekem spočetka kljub težkemu terenu požrtvovalno in že v tretji minuti izvedejo nevaren prodor, toda Foukes in vratar stvar uredita. Kmalu nato doseže Atyeo got. ki ga pa sodnik ne prizna zaradi prekrška nad italijanskim branilcem Roto. Težko je igrati, kajti igrišče prekriva ledena plošča. Nič boljše ali pa še slabše pa je, ko se led stali. Vendar imajo prvem polčasu dlje časa Italijani premoč in zato je bil skoraj nepričakovan gol v 34. minuti. Ayteo je zbežal po desni ter krasno podal v center. Tu je žogo dobil Ayre, ki ga branilca nista uspela ustaviti, in uspešno ustrelil v gol, ki ga je Stefani zapustil. Italijani so odgovorili z zagrizenostjo. Pivatellijev kazenski strel na gol pa je Smith z glavo prestregel. Minuto pred koncem prvega polčasa zapusti zorilo. da skoraj nč kaže se i stavljati dveh reprezentanc i Istočasno. Ce bi iz A reprezen- . 'taneč i okrepitvijo »Pomladi« | u“km0 Proli. reprezentanci tur-naredili eno samo reprezen- ! ške vojske in izgubilo z rezul-tanco. bi mogoče tudi proti j tatom 0:2. To je prvi poraz Belgijcem pokazali bolj pre-! «Saraieva» na tej turneji in pričljivo igro in mogoče bi tu- i hkrati je bila to druga tekma Nogometno moštvo Sarajevo j 2. jan. Magnini (Fiorentina) za je v nedeljo odigralo v Ankari tri nedelje, Giovannini (Lazio) na svoji turneji po Turčiji šesto za en0. Zaradi protestov pa bodo plačali globe: Pos (Spal) 9000. Castaldo (LMinese), Sassi Tri fekme brez odločitve LONDON, 19. — Med mo- j- je bila na ankarskem mestnem štvoma Stoke in Bury v tretji j stadionu pred približno 30.000 tekmi za angleški pokal še ni j gledalci. SMUČARSKI TEDEN NA MONT BLANCU Berthod (veleslalom) jll Italijani (Štafete) zmagovalci prvega dne ;tina) 8000 lir. Mike (Genoa) in Antonazzi (Lazio), Manenti (Catania). Valentinuzzi in Ron- ,------,— _ . don (Bologna) po 6000. Rosetta di dosegli bolj izdatno zmago, i Sarajeva z reprezentanco tur- ; (Fiorentina) tg poo. Curti (Trie- Tako pa ni bilo na eni strani iske vojske. Na prvi tekmi v „tjna) 12 000. (v Bariju) mnogo, na drugi j Carigradu je zmagalo «Saraje- (v Londonu) pa nič. 'vo». V tej tekmi je turska vo- * jaška reprezentanca nastopila s šestimi državnimi reprezentanti. Vratar turškega moštva je izredno dobro branil. Tekma Petrovič še tretji tudi po sedmi etapi MEGEVE, 19. — Danes se je j štvom. Jugoslovani so bili tu težišče Delfino: kTši"jeVategnii' pričel smučarski teden Mont ; četrti, gleženj. Namesto njega vstopi Blanca. Tudi v I egevu se ob- j Rezultati : Bacci. .čuti pomanjkanje snega. \ eč | Veleslalom - ženske: 1. Ber- V začetku drugega polčasa dni je deževalo in kar je ostalo ; fhod (Švica) 2’54”7; 2. Lamg pa gre Bacci na mesto leve zve- ’ snega, ga je raztopilo sonce. Ce j (Nemč.) 2’56”5; 3. Enry-Moris ze, Posio pa na mesto desnega se vreme ne spremeni, bo tre-,(Fr.) 2'59"1; 4. krilca. In nista minili še niti j ba nekatere tekme preložiti na • 2’59”3; dve minuti, ko je prišlo izena-1 višja mesta. Tako n. pr. ob se- ( 3W'2; čenje Potem ko je Corradi le- danjem stanju ne bo mogoče,;. Blattl (A.) 3’02"2; 8. Po poslal žogo najprej, io je izvesti moškega smuka na pro-, ]iere (Fr.) 3’02’’5; 9. 1 Savioni z glavo potisnil v 'gi »Emile Allais«. i(A.) 3’03”6; 10. Minuzzo-( mrežo. Vznemirljivih dogodkov | Na sporedu je bil najprej pa ni konec, saj so komaj čez ' ženski veleslalom. Zmagala je nekaj sekund Angleži že zopet j Madeleine Berthod, ki si letos zmage kar kopiči. Vendar je bil vložen proti njej protest, češ da je izpustila ena vrata. vodstvu. Atyeo je izkoristil j zmage Havnesov cross ter z velikim skokom dosegel žogo z glavo, in jo porinil v gol. Od tedaj j so Angleži odločno vzeli igro j svoje roke. Domači napadalci so se na težkem terenu kar dobro premikali ter večkrat ogrožali italijanska vrata. Atyeo je dvakrat možnost za gol. V pa je padel tretji gol. Hooper je uspel v polnem teku poslati strani žogo v center. Blunstone ie bil na mestu in že je glavo žogo odbil v mrežo. Nato so kakih deset minut pritiskali Italijani in vratar Mattheivs se je dvakrat krasno izkazal po strelih Baccija. Oli-vicri je dosege! tudi gol, ven-ar ga sodnik ni priznal zaradi prekrška nad branilcem Sil-letom. Toda že proti koncu ekme zabijejo Angleži še dva gola. Haynes je v 40’ prodrl v kazenski prostor in dal Hoope-ru možnost, da je žogo tako rekoč nesel v gol. Hooper pa je dosegel v 42’ še zadnji gol akciji z Blunstonom. Današnja igra je pokazala, tudi ne glede na rezultat, veliko premoč Angležev. Gotovo je. da ni mogoče izrekati točne sodbe po tekmi na takem grišču, kakršno je bilo danes. Vsekakor so se na njem bolj znašli domači, ki so pokazali Ni še znano, kako bo žirija odločila, zato imajo rezultati neuradno veljavo. Potem so tekmovale zenske štafete 3x5 km. Ponovila se je slika iz Grindeltvalda. Bor- Schoepf (Av.) 5. Hochleitner (Avstr.) 6. Frandl (Av.) 3'02”1; Thio- Hofher Chenal (It.) 3’04”9; 11. Agnel (Fr.) 3t05”; 12. Marchelli (It.) 3'05’T; 13. Seltsam (Nemč.); 14. Ne-viere (Fr.); 15. Danzer (Šv.); 16. Rom-Peis (A.) in Lip (Fr.). Štafeta 3x5 km - ženske: 1. Poljska 1,26’52”; 2. Italija A 1.27”10”; 3. Nemčija 1.27’53’’; 4. Italija B 1.31’03”; 5. Francija A 1.33'21”; 6. Jugoslavija 1.3431”; 7. Francija B 1.38’04”. KAIRO. 19. — V sedmi etapi dirke po Egiptu je zmagal Anglež Tony Hoar, ki je prevozil 140 km od Guizeha do Sueza v 3.05’32 '. V istem času sta prispela Dahlgard in Schepens. Splošna ocena: 1. Dimitrescu (Rom.) 24.48’41”: 2. Stolmačev (Bolg.) 24.49 18”; 3. Petrovič (Jug.) 24.50'03”; 4. Schepens (Belg.) 24.52’06”; 5. Kuradiat (Lib.) 24.52’20”; 6. Todorov (Bolg.) 24.53’09”; 7. Ravn (Danska) 24.54’04”; 8. Van Meenen (Belg.) 24.54’33”: 9. Rasmussen (Dan.) 24.54’37”; 10. Russev (Bolg.) 24.55'18”; 11. Andersen (Dan); 12. Hoar (Angl.): 13. Dahlgard (Dan.); 15. Boyd_ (Angl.). * * >|c Tovarna BMW je sklenila, da se kakdr NSU ne bo letos u- radno s svojim moštvom udeleževala mednarodnih motornih dirk. $ g: d BRUSELJ, 19. — Kolesar George Casier si je vtepel v glavo, da bo postavil svojevrstni rekord. Danes dopoldne je zahajal kolo in namerava najprej tri dni voziti okrog Palais du Centenaire. potem prevoziti nekaj pokrajin ter se končno vrniti v Bruselj. Menda že obstaja neki vztrajnostni rekord kolesarske vožnje: po- prednaja DANES 20. t. m. z začetkom ob 18. uri blm ((Konjeniki iz Dakote)) Igralci: Rod Cameron, Adrian Boolh, Forrest Tucker in Chill VVills dc di Io, tir tif m. «tl iti vi žil er le: ! nepretrgoma. ----- — --------------------- , Štafeta 4 x 10 km - moški: upropasti! i ha za prvo mesto se je v bistvu | j Italija B 2.52'53”; 2. Švica j 16. minuti , v0(j(]a predvsem med Poljsko j 2.53'04": 3. Nemčija 2.53’07”; 4. j stavil ga je Argentinec Monte- in italijansko štafeto. Kakor v j Jugoslavija 2.59’32"; 5. Italija ] zulva, ki je ostal v sedlu 122 ur Grindeltvaldu so tudi to pot | c 2.59’55”; 6. Avstrija 3.03'03’ zmagale Poljakinje, vendar pa i ________ z neznatno prednostjo: komaj I 18 sekund. Tekma je bila zelo j napeta, kajti po prvi predaji j so vodile Italijanke z obema j ekipama pred Poljsko in Nemčijo. V drugem delu je odlična ekipo ! 3.1 za Robinsona stave V Lienzu je moštvo Cortine premagalo H. C. Klagenfurt S?" “ '*du 'jpreddvobojemz Jonesom CHICAGO, 19. — Pred dvo- Nemka privedla svojo na prvo mesto, medtem ko so OSLO, 19. — Predsednik norveške zveze drsalnega športa je izjavil, da je prišlo do sporazuma z Rusi za dvoboj v Oslu 26. in 27. februarja. * s» Rusi so povabili Nemce, da bi odigrali dve tekmi v hokeju v dneh 26. Poljakinje bile druge pred Italijo B. ki ji je uspelo celo za sekundo prehiteti ekipo A. V zadnjem delu pa je Taffra postavila najboljši čas dneva, vendar ji ni več uspelo zmanjšati razlike s Poljsko. Najboljši | na ledu v Moskvi čas za Taffro je imela Nemka in 28. januarja, Amman. potem Poljakinja Bu- -------- kova. Francozinja Aymonnier HELSINKI, 19. — Zapadna itd. Jugoslovanke so zasedle sfemčija je v Tamperu prema-šesto mesto. j saia finsko hokejsko moštvo V moški štafeti 4 x 10 km z 8:1. so zmagali Italijani s svojim I * * * B moštvom, medtem ko je A | Milaninter je v Chaux-dc- moštvo odstopilo. Odstopili so Fonds premagal tamkajšnje tudi Francozi * A in B mo-j moštvo s 16:6 (3:3. 7:1. 6:2). bojem Robinson - Jones so stave narasle na 3:1 za Robinsona. Robinson upa, da bo s tem dvobojem zaslužil 12.000 dolarjev, od katerih je 4000 za televizijski prenos. Zdi se, da namerava International Boxing Club v primeru Robinsonove zmage organizirati dvoboj med njim in Kidom Gavilanom 23. februarja v Miamiju. Zmaga nad Gavilanom bi bila nekaka bližnjica za Robinsona za poskus ponovne osvojitve svetovnega prvenstva v dvoboju z Olsonom. Cim bolj se bliža čas dvoboja tem bolj prognoze favorizirajo Robinsona. ONGER Mod. z jeki. dnom 10.50 Mod. pozlačen 11.50 Mod. ves jeklen 13.00 Mod. vodotesni 15.30 Mod. zlat 18 k 36.00 Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE Prvo poglavje: ROJSTVO, DOM, ST A RS I Njeno čelo je oilo široko, da se je zaradi tega videlo razmeroma nizko. Imela je izrazite ličnice, poudarjeno brado in rez njenega obraza je bil peterokoten. Njena fiziognomija je bila izrazito slovanska, tako da bi mogla biti mama doma tudi nekje v Ukrajini. Kot dekle je morala biti nenavadno vitka v pasu kakor presčipnjena. kot pričajo slike iz tistih časov, in za žensko precej visoka. Po prvih porodih je postala stasitejsa, kot kažejo fotografije in kot se je spominjam iz svojih otroških let. Okrogla ali debela ni oila nikoli. Sedmero porodov ji je pač vzelo njeno nekdanjo slokost, toda prav do smrti je ostala prožna in gibka. Kot otrok se spominjam, kako si je mama česala svoje dolge, do pod kolena segajoče temne lase in si jih spletala v dve kiti, ki jih je nosila oviti okrog glave. Bili so ti lasje nenavadno gosti in mama je bila ponosna nanje. Pred nekaj leti (24. okt 1951) je učiteljica Slava Pahorjeva, ki je bila mamina učenka, napisala v »Primorskem dnevniku« lep spomin na teh dvoje dolgih, temnih kit Svoje spomine «Iz mojega življenja« začenja mama s patetičnim stavkom: «Rodila sem se pod nesrečno zvezdo...« Kdor jo je poznal, ve, da se je počutila malone vse svoje življenje skrajno nesrečno. Najprej ni bila zadovoljna sama s seboj, s svojim zunanjim videzom. Trdila je. da ima nemogoč nos. ki se ji je zdel podoben »napi«.*) Ni se dala prepričati, da je njen nos tipično slovanski, kakor ga ima nešteto ruskih ali ukrajinskih deklet, pa čeprav je še tako oboževala vse, kar je bilo slovanskega, zlasti ruskega, Pripovedovala mi je. da se je v otroških let'h hudo je-zila na svoj takrat morda res nekam mogočni obraz in da jo je na moč bolelo, ce so ji mulci nagajali, ko so jo zagledali: »Lev gre, lev gre«. Omenil sem peterokotni obris njenega obraza, ki izdaja po karakterologu Kretschmerju pikničen telesni ustroj. •) Temu ustroju odgovarja po duševni plati ciklotimen karakter, to se pravi, nagnjenost k cikličnim izmenjavam čustvenih razpoloženj, kar je bilo v veliki meri značilno za mojo mamo. Kakor pravi Goethe: himmelhochjauchzend - bis zum Tede betrtibt ah: do nebes vriskajoč — do smrti potrt; ta napetost med obema kontrastoma Je bila v resnici nekakšna osnovna podlaga maminega značaja, samo da je pri njej močno prevladovala pesimistična stran. V tem pogledu domnevam, da j$, bil mamin psihofizični ustroj močno izpremesan tudi še z *> Napa •». polica nad okoličanskim ognjiščem. ») Kretschmcr: «Kdrperhau und CharaKter«. Kret-srhmer razlikuje v glavnem troje vrst floveikih telesnih ustrojev: asteničnega, atleiskega >ri pikničnega. Za asteničnega je značilna suhost in clichnosi lahko tudi dolgega telesa En podol go vatast obraza. Za atletskega mišičarost ter razvitost prsnega kosa. Za pikničnega n-gnjenje k polnosti v srednjih letih in peterokotnost obraza. Tem telesn m t (srn odgovsriiio na duSevni strani določeni karakterji: asteničnemu in atletskemu shicotimen in pikničnemu ciklotimen karakter. astenično shicotimnimi elementi, ki so bili osnova njenemu tragičnemu odnosu do sveta. Sodobniki, ki ocenjujejo in presojajo literarne pojave, iščejo navadno pisateljem in pesnikom njihove vzornike, ki so jih ne samo umetniško oplodili, marveč jim tudi posredovali svoje življenjsko in svetovno občutje. Toda taki vplivi iai taka posredovanja veljajo samo na površju in morda predvsem za nesamostojne osebnosti. Navadno si avtor izbere tistega učitelja, ki njegovemu značaju in osnovnemu življenjskemu občutju najbolje odgovarja. Globlji ]x>gled nam pove: človek se s svojim osnovnim življenjskim občutjem radi. Moja mama se je v svoji učni dobi na učiteljišču najbolj ogrevala na Stritarja, ki je bil takrat najvisji arbiter v slovenski literaturi. Ko se je nekaj let- zatem spoznala^ s Kersnikom, se je navdušila za realizem, v katerem so jo še posebej utrdili njeni ruski vzorniki, pred vsemi Tolstoj, ki ga je oboževala. Janko Kersnik je bil njen vzor in njena velika idealna ljubezen. Kljub temu piše v svojih spominih; »Kersnik mi je svetoval, naj pišem tako, da se dobro plačuje in hudo kaznuje-po načelu, po katerem je on pisat svoje povesti in romane. Odgovorila sem mu pogumno, da je v življenju prav nasprotno res. da se namreč krivičnežem dobro godi. dobri in nedolžni pa trpe..» *) Občudovala je realizem in realiste in naj ji je bil Kersnik se tak vzor, se je zoperstavljala kakršnemu koli idealiziranju ali olepševanju resničnega življenja, kot ga je on učil v literaturi. Bila je idejno najodločnejši pristaš čistega ;n pristnega realizma, kakršnega je našla najlepše izraženega v delih Tolstoja. Kljub temu je ostal njen osnovni odnos do življenja globoko tragičen, ne da bi se bila tega sama dodobra zavedala. Ko je Ze davno spoznala nepristnost Stritarjevega »svetobolja« ln se mu odrekla ter se priznala k realizmu, je bil še vedno pesimistični pogled na svet njeno najprimernejše občutje. Kar je bil Josipu Stritarju predvsem estetsko literarni nazor, namreč njegov «Weltschmerz», njegovo svetobolje, je bilo moji mami kruto in neizprosno dožtvljeno življenjsko n^mvedniasre6na je bila v svojem življenju. Kg! pripoveduje v svojih spominih, samo na soriškem učitelji^ ob predavanju nekaterih profesorjev, ob prvih uspehih svdj? del v »zvonu«, ob urejevanju »Slovenke« in predvsem v sv®; korespondenci in v svojem duševnem stiku s pisateljem J*”« kom Kersmkom. Ker je pisala svoje spomine leta 1928 in J? pregledala se enkrat leta 1936. umrla pa je 3. januarja ^ , . 1 ut jv o. janudiju * itr.! 'z fvojef:ra' !la,so bila njena zadnja leta. prjft zaprav dobro zadnje desetletje, potem ko je bila v dvajset letih preživela hudo živčno krizo, razmeroma vedra. Zlasti ^ jo veselila predavanja dr. Ivana Prijatelja, ki jih je obiskov*: S rir!h„ln Z katerih naS veliki slavist obravnaval «KeS^ kovo dobo«, v teh predavanjih je prišla do Izraza tudi nJe^, f,S°1itienca s P'satel-)em Kersnikom in naenkrat se Ji ji ooprio da njeno delo vendarle ni ostalo tako pozabljeno. K mtlrnl • vsa leta p0 svoji porok:i' Veselila se je tudi obtf*^ mladih in prizadevnih slavistk, ki so jo izpraševale o nje»e? delu m njeni dobi. Napovedovala se je izdala njenih lzbraC spisov, do katere žal še do danes ni prišlo. Mimo vsega je &L, vseh njenih petero otrok preskrbljenih in vsi, razen meiiG > imeli takrat že svoje družine. Največje skrbi sem ji povzročal Jaz s svojim tveganim ln na videz vsaj neurav1^ vesenim življenjem. Toda končno se je bila sprijaznila S 'n P0 tolikih letih obojestranskega nerazumevanja se tudi pisateljica Marica in sm pisatelj dokončne sP°r zumela. Njena vedrost in njeno goreče zanimanje za naše Utera^f dogajanje je nista zapustila tudi ne potem, ko je morala ko leto dni preležatl z bolno nogo v postelji v bolezni \t je končala z njeno smrtjo. Ko sem prihajal k njej bodisi^ Beograda, bodisi iz Kamnika ali pa tudi iz Ljubljane, -------------------- 40 na a.11 pa l/UUi IO LiJUUIJtfLUC, nisem od konca študij stanoval pri njej, na obisk. sv» , ■i' ~ ........' -ip< *) Marica Nadllikova-Barlolova: «lz mojega življenja«. »Razgledi«, Trst, 1948, str. 364. J"“u‘l * K/ V d J l AtJCJ, lici, * / U I klf> • O" pogovarjala skoraj Izključno o literaturi. Ona mi je pr>L~ vedovala o svoji dobi ir. jaz njej o svoji. Tako sta mati sin našla stično točko, ki je bila, upam, obema v prid. (Nadaljevanje sled1!