Glas zaveznikov Informacijski dlneonik P. W. B. Cena 2 liri TRST, torek, 24. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Pellico 8. . Telefon St. 93854 OGLASI: Cena za milimeter vlSlne (Urina ena kolona): trgovski L, 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L- 9, finančni ln pravni oglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Unlone Pubbllclta Italiana S. A., Trst, via Silvio Pellluo št. 4, tel. 94044- Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. ZAČETEK RAZPRAVE DEMOKRATSKE SOVJETSKA ZVEZA ANGLIJA IN ZDRUŽENE DRŽAVE NEODVISNA AVSTRIJSKA DRŽAVA - ENOTNA NEMČIJA Churchill bo odpotoval v London Berlin, 24. julija ~V8eraj popoldne so javili, da jodo razgovore na sestanku treh velesil pospešili, da bi mogel ministrski predsednik Churchill odpotovati v četrtek v London, kjer bodo objavljeni volilni izidi. Pričakujejo, da bo ministrski predsednik Churchill odpotoval iz Potsdama z letalom; spremljali ga bodo zunanji minister Eden in voditelj opozicije element Attlee. London, 24. julija Prvo uradno poročilo o sestanka v Potsdamu, katero je izdala ameriška delegacija, je vzbudilo val ugibanj o predmetu posvetovanj, o katerih ni prišlo ničesar določnega v javnost. Glavni Reuterjev dopisnik v Združenih državah Stanley Burch pravi, da se vedno bolj uveljavlja v Združenih državah mnenje, da bi na sestanku treh velesil mogli razpravljati tudi o vojni proti Japonski. Pričakujejo, da bodo po zaključku sestanka v poročilu tudi pojasnili, kaj pomeni brezpogojna predaja v primeru Japonske. Opozarjajo na sestavo vojaških delegacij, ki so pri velikih državnikih v Potsdamu in ki kažejo, da takšne domneve niso popolnoma brez vsake podlage. List «New York Times» danes celo trdi, da ni nobenega dvoma, da je vprašanje Daljnega Vzhoda glavni predmet razprav na sestanku. Vendar pa so edini o tem, da je glavni predmet današnjega sestanka vprašanje vojne odškodnine, ki jo bo morala plačati Nemčija. Sestanek Churchilla, Stalina in Trumana kaže, da bodo razpravljali o predlogih odbora za vojno odškodnino, ki je deloval v Moskvi. Po dogovoru med Veliko Britanijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo je videti, da bo morala Nemčija plačati vojno odškodnino z dobavami blaga. Objavljeni dogovor velesil predvideva, da bo Sovjetska zveza prejela 56% od vojne odškodnine, Združene države in Velika Britanija si pa bosta razdelili ostalih 44%. PR OTI PETAINU limesov,, moskovski dopisnik o domnevah sovjetskem tiska glede delovanja na sestanku treh London, 24. julija Posebni Timesov dopisnik v Moskvi Aleksander Weth poroča: «Ceprav sovjetski tisk molči o sestanku v Potsdamu, vendar je mnogo dokazov o problemih, ki jih bodo verjetno obravnavali in o vprašanjih, o katerih bi sovjeti želeli, da bi »e razpravljalo. Sovjetski tisk je mnenja, da je glavno vprašanje, o katerem se razpravlja na tem sestanku, bodočnost Nemčije. Videti je celo, da so se sporazumeli, da morajo Nemčijo gospodarsko in vojaško .popolnoma razorožiti Razpravljajo tudi o gospodarskih vprašanjih, med katerimi je tudi vprašanje nemških tovarn tor razlika med vojnim plenom ter vojno odškodnino. Kar pa najbolj zanima krajevne kroge, je vprašanje nem ske države ter ustanovitev osrednje nemške vlade v bližnji bodočnosti. V Moskvi niso za to, da bi Nemčijo razkosali, kar bi bila 1« umetna rešitev in vzrok mnogim---------------. Sporom. Nasprotni so tudi da bi fašistično organiaavijo «Cagoular-se ustanovila nemška katoliška dr-1 dov», da je v Vichy]u sprejemal po-žava, kar so predlagali nekateri j veljnika fašistične francoske milice krogi nemških emigrantov, češ da i Darnanda, da je bil v zvezi z Fer-bl tvorila branik proti Sovjetski I nandom Brignonom, šefom fran- Pariz, 24. Julija Vse priprave za sodno razpravo proti maršalu Filipu Pčtainu, slavnemu vojaškemu voditelju iz prve svetovne vojne in državnemu poglavarju v vichyjski Franciji, so končane. Videči Je, da bo to eden izmed najbolj dramatičnih sodnih razprav dvajsetega stoletja. Pčtain bo stopil pred visoko sodišče kot maršal Francije v svečani uniformi okrašeni s sedmimi maršalskimi zvezdami, ki si jih J® pridobil na bojnem polju prve svetovne vojne. Obtožnica mu očita kršitev varnosti francoske republike in sodelovanje s državnim sovražnikom. Obtožnica obsega 11 na stroju pisanih strani. Razdeljena je v tri poglavja, ki obravnavajo Pčtaino-vo dejansko, moralno in politično odgovornost. Med drugim očitajo Pčtainu, da je bil v zvezi s tajno Fz Slovenije Na Krškem polju imajo traktor-(kl tečaj, V katerem »e vadi 79 nladlh Dolenjcev upravljanja trnkarjev, ki ao za sodobno kmetijstvo lujno potrebni. Na razpolago so rije traktorji, ki so jih Niemcl pri iegu pustili na Krškem polju. V tratkem pa bo prišlo se nekaj ingleskih in ameriških, kt jih bo lobavila družba TJNRRA. Krško x>lje je zelo zapuščeno, ker ga sanikrmt in škodoželjni Kočevarji liso hoteli obdelovati. Plevel to grmičevje pa lahko odstranijo v ioglednem času »mo traktorji. Ruske časnike prodajajo v Ljubljani na Tyrševi cesti št. 23. Lekarništvo bodo popolnoma pre. »redili. Ustanovili so državno »Upravo za proizvodnjo, nabavo to raz-ieljevanje farmacevtskega blaga*, iti ima izključno pravico preprodajanja farmacevtskega blaga po deželi. Izdelovala bo tudi domače far. macevtske preparate ter bo pospeševala nabiranje zdravilnih zelišč. Na razpravi vojaškega sodišča v Mariboru proti izdajalcu dr. Ed-mundu Kupniku to njegovi družbi je prišlo na dan veliko podrobnosti o »Štabnih razpravah*, t j. rednih sestankih vodilnih hitlerjevoev v Gradcu. Iz zajetih zapisnikov je razvidno, da so tam krvniki slovenskega naroda obravnavali vprašanja množičnih usmrtitev štajer sklh Slovencev, ubijanj, mučenj, Izselitev, odgona v Internacije in koncentracijska taborišča ter boja proti odporu slovenskega naroda proti nemškemu okupatorju. V zapisnikih je mnogo streljanju talcev ter celih okrožij. Vojaško pristanišče Gareloch I US" A. [©ATLJTI^IEM VZHOJOU 191 ladij in 596 letal uničenih v 2 tednih 500 ton rušilnih bomb na tovarno sintetičnega bencina SESEDE Britanski imperij Britanski imperij je pog os torna cilj napadov z raznih strani. Največkrat ga napadajo tisti, ki bi naredili boljše, če bi pometli po lastni hiši. Narodi, ki svoje domače nesporazume rešujejo s krvjo in kon-centracijskimi taborišči, prav radi kritizirajo Britanski imperij. Britanski imperij je tvorba tiristotih let, preživel je v tem času mnogo vojn; mnoge med njimi so zamajale svet v njegovih tečajih, carstva, ki so stala na navidezno močnejših temeljih, so propadla, Britanski imperij pa je potrese prestal. Zopet se pojavljajo preroki, ki mu šepetajo napovedujejo njegov razpad. Pozabljajo na nekaj kot vsi njihovi predhodniki: Britanski imperij Je svobodna zveza svobodnih narodov, ki se zavedajo svoje neodvisnosti in vseh prednosti, ki jim jih nudi življenje v veliki skiipno-sti narodov: svoboda, enakost, bla-. ginja in varnost Čutijo se enotne, Jert L^brun sin slavnega ministr- *> neodvisni. Kadar je po- Dm ^ ’ treba, prihite na pomoč eden dru- gemu. V obeh svetovnih vojnah so se borili ramo ob rami na vseh svetovnih bojiščih, danes jih vidite pred seboj, Novozelandce, ki so prišli desettisoč kilometrov daleč, Avstralce, Indijce, Južno-Afričane, Kanadčane poleg Britancev z Britanskih otokov. Britanski imperij je zveza svobodnih narodov, ki znajo ceniti svobodo in skupnost cosko-nemške komisije in da Je na čelo francoske vlade postavil Pien-ra Lavalft. Pred sodnim zborom se bodo pojavili kot priče osebnosti francoskega političnega življenja, ki so od-ločale o usodi Francije. Glavna oseba bo vsekakor stari maršal Pč-tain, ki je kljub sivim lasem in svojim 89 letom starosti še vedno bister in spreten pri svoji obrambi. Braniti se bo moral pred obtožbami, katere bo zastopal najspretnejši javni tožilec, stari Andre Momet, katerega pikra zgovornost je spravila pred puškine cevi svetovno znano plesalko Mato Hari, ki Je bila prvi svetovni vojni obtožena vohunstva v korist sovražnika. Največji možje sodobne Francije bodo poklicani kot priče pred sodišče: med pričami obtožbe bodo trije bivši ministrski predsedniki: Paul Reynaud, Edvard Daladler In Leon Blum. Razen tega se bo pojavil tu-dl bivši predsednik republike Al- mmm \xs Globoko sidrišče vojaškega pristanišča Garelock, ki so ga vojaški inčenjerji zgradili na zapadni škotski obali v letih 191fO do 19jf2. Sidrišče ima železniško zvezo z zaledjem ter sprejema lahko največje ladje. podatkov o izseljevanju USPEŠNO DELO balkanske letalske skupine Umik zavezniiklh Set Iz Irana odložen London, 24. julija Po poročilih iz dobro obveščenih rogov Je videti, da bodo sovjetske . britanske čete ostale še v Iranu, anska vlada je sicer zahtevala, i se po končani vojni v Evropi ivezniške čete umaknejo iz Irana, ler so imele ščititi prevoze vojne-a- materiala v Sovjetsko zvezo, endar pa v tem pogledu še ni Ihče sprejel kakšnih dokončnih tlepov. Samo Združene države so 'te že pred tem umaknile svoje :te in strokovno železniško osebje. Ve"ka Britanija bi verjetno bila Opravljena umakniti svoje čete ' vaeh predelov, razen iz južnih ctrolejakih polj, v kolikor bi So-jetska zveza storila isto in bi bil ijamčen v izpraznjenih predelih rana mir in red.-Sovjet.iki tisk pa : bo zahtevi iranske vlade pokazal eliko zaskrbljenost, češ da obstoji Iranu protisovjetsko gibanje, ki a vodi bivši ministrski predaed-ik in kakšnih 50 poslancev v na-odnl skupščini, ki resno ogrožajo edanjo vlado ministrskega pred-ednika Muhsina Sadra. Vladi ovražni činiteljd pripravljajo po »h poročllh državni udar. čim b: e zavezniške čete umaknile iz rana. Dobro poučeni krogi so menja, da nima sovjetska vlada rav nobene volje umakniti sovlet-ke čete iz iranskega ozemlja Ker ste na tem vprašanju zain-eresirani samo Velika Britanija to lovjetska zveza, ni verjetno, da bi ia sestanku v Potsdamu o teh adevah prišlo do kakšnega »ključka, Trst, 24, julija Nedavno razpuščena balkanska letalska skupina je pomenila četam maršala Tita v Jugoslaviji isto, kar je pomenilo .puščavsko letalstvo osmi armadi. Ze v začetku je bilo vzpostavljeno med jugoslovansko narodno osvobodilno vojsko in RAF-om tesno sodelovanje. RAF je hitro postal sestavni del celotnega gibanja jugoslovanskega odpora. Razen napadalnih akcij, ki so obstajale v bombardiranju in nizkem obstreljevanju sovražnikovih Pr°' metnih sredstev ln četnih zbirališč, Je balkanska letalska skupina znatno prispevala k uspehu jugoslovanske vojske s tem, da je po zračni poti dovažala Jugoslovanom potrebno oskrbo In na varno odvažala ranjence. V času posebnih operacij je balkanska letalska skupina izvršila v Jugoslaviji več kot 11.600 poletov. Teh operacij so se udeležile tudi angleške, južnoafriške, severnoameriške in poljske letalske posadke, ki so odvrgle 16.469 ton oskrbe bodisi na zemljo, ali pa so jo izkrcale na zasilnih letališčih. V Jugoslavijo so poslali okrog 2.500 letalcev, približno 1.900 oseb pa so prepeljali z bojnega področja v Italijo. Pri Izgradnji in vzdrževanju zasilnih letališč je moštvo RAF-a delalo pod najslobšlmi pogoji. Kljub temu se je posrečilo doseči visoko stopnjo koristnosti teh letališč. Za vzdrževanje zveze z glavnim stanom so uporabljali posebne brezžične aparate. Poverjena jih je bila tudi odgovornost za pravilno prihajanje in odhajanje letal, hi so bila po večini tipa «Dakota». Za irbert Lehman v Beogradu Trst, 24. Julija ladijska postaja Beograd javlja, je prispel na zemunsko Uišče generalni direktor ustano-UNRRA Herbert Lehman v L^kelT padali nemške položaje, ceste in železnice. Ta posel so opravljali kljub slabim vremenskim prilikam in v težkih poletih preko gorskih grebenov. Da bi premagali težave, s katerim^ jo bilo računati pri vprašanju vzpostavitve tesne taktično zveze z letalstvom, ki je imelo. svoja oporišča v Italiji, je bilo v Zadru osnovano posebno letalsko poveljstvo. Na zadrskem letališču Prkos je bil nastanjen celoten zračni korpus, sestavljen iz sedmih jat lovcev in lovcev-bombnikov tipa «Spltfire», »Mustang* in «Hurricane». Poleg teh letal, ki so pripadala RAF-u, so bili na tem letališču stacionira-ni tudi jugoslovanski aparati tipa «Spitfire» in «Hurricane». K jugoslovanskim korpusom ta divizijam se poslali tudi častnike RAF-a. Njih naloga je bila, da se z jugoslovanskimi .poveljniki posvetujejo o zračnih operacijah in da operativnemu osebju pri glavnem stanu IV. armade dostavljajo podatke e ciljih, ki jih je treba napasti. Četrta armada je podatke pošiljala poveljstvu RAF-a. "Pravda« o sodelovanju med zavezniki Moskva, 24. julija Opazovalec «Pravde* piše, da Je pozornost javnega mnenja in svetovnega tiska obrnjena v Berlin, kjer se nadaljujejo pogajanja med predstavniki treh velesil. Jasno je, da ne moremo doseči trajnega miru brez razvoja tega sodelovanja v povojni dobi. Pot do tega sodelovanja označuje sledeči program: izkoriščanje zgodovinske zmage, or New York, 24. julija Vrhovno poveljstvo admirala Ni-mitza javlja, da so pomorske in letalske sile napadle Japonsko domače ozemlje. Uničili so 412 ladij to 455 letal. Med japonskimi poškodovanimi bojnimi ladjami je oklep-nlca Nagato, ki so jo težko poškodovali ameriški bombniki pri napadu na pomorsko oporišče V Jo-kušuki v tokijskem zalivu. Britansko brodovje in ladje tretje ameriške skupine bi deluje na vzhodni obali otoka Honsu, so srečale davi v 'bližini rtiča Nojina, ki leži približno 80 km južno od Tokija. spremljavo štirih sovražnih ladij ter jih razpršile. Preden je admiral Nlmitz objavil število uničenih la dij ln letal pri zadnjem napadu, je skupina veletrdnjav vrgla 600 ton rušilnih bomb na tovarno sintetičnega bencina v U.be na jugu otoka Honšu. Japonski protiletalski topovi so sestrelili v sredo 12 ameriških letal. Britanska letala, ki so se dvignila iz letalonosilk, so poškodovala 24 čolnov vzhodno od Tokija, uničila 13 ter poškodovala 25 letal. Protiletalsko topništvo Je uničilo dve ameriški letali, toda moštvo so rešili. ob železnici Mandalay - Rangun se nadaljujejo. V spopade so posegla letala, ki so zlomila japonske napade. Hudi boji so se vzhodno od reke Sltang, kjer delujejo tanki ln topništvo. Obletnica osvoboditve Guama Guam, 24. Julija Admiral Nimltz Je ob obletnici osvoboditve otoka Guama rekel: «Ta otoček je danes eno izmed najvažnejših vojaških oporišč na svetu. Zasedba Guama pomeni začetek na poti do zmage ameriškega orožja nad Japonsko, ki je imela pred enim letom še 18.000 mož na tem otoku. Ko smo zlomili urejen odpor, se je začela vrstiti zmaga za zmago. Zmagali »mo slabo vreme in premagali vse ovire v močvirjih in džunglah. Začeli smo ofenzivo v velikem obsegu kljub vsakovrstnim težkočam. Inženirski mornariški in vojaški od- oporišče za silo, ki bo zadala Japonski smrtni udarec*. Guam — živec vojne -pa Tihem morju je proslavil svojo prvo obletnico, kar so se nanj vrnile čete Združenih držav in pretvorile otoček v eno izmed na j več j ih »uho-zemskih, zračnih in pomorskih oporišč, od koder vsak dan Izhajajo novi močni napadi na propadaj japonsko cesarstvo. Po verskih ohredih na prostem so bile spominske svečanosti v čast približno 1800 Američanov, ki so padli v 21 dneh bojev, ki so osvobodili otok japonskih osvajalcev. Pristanišče otoka Guama Je polno vojnih in tovornih ladij, ki raztovarjajo blago, ki bo služilo za napad na Japonsko. Iz petih večjih zračnih oporišč na Guamu se vsak dan dvigajo letala, ki napadajo kopne in pomorske prometne zveze v Japonski in njena industrijska in vojaška središča. Guam je sedež glavnega stana admirala Nimitza, pete pomorske skupine, 20. zračnega zbora «veletrdnjav» in napa deliti so rešili vsako vprašanje, ki, B«v ....... - ----- - je bilo v zvezi z gradnjami, ki »mo j delnega zbora strateškega letalstva, Jim jih bili določili. Vsi poznate j ki so ga šele pred nedavnim časom uspeh. Guam je danes osrednje | organizirali. ... v«cim Lipa. ■ ------—„ lztovarJanje oskrbe in natovarjanje ganizacija vseh tistih, ki želijo ‘ '* trajen mir, popolna odstranitev ranjencev in beguncev so imela le-tala na razpolago povprečno po pol r*re časa. Za pomoč so tegnili tudi k delu pri-delovne sile. — domače Skupno je bilo v Jugoslaviji zgraje. n n uporabljanih do konca vojne 36 zasilnih letališč. vsakega sledu hitlerizma ter vseh fašističnih vplivov, da bo tako odstranjena vsaka možnost, da bi se nemški fašistični imperializem dvignil v kateri koli obliki. Kolikor - ------- ‘.»ausc, jasnejše in določnejše bodo skupne Ob neki priliki leta 1944 so letala naloge, toliko močnejše in tesnejše dveh dneh odpeijaia 1,000 ranjen- bo sodelovanje med t cev in beguncev. Drug velik podvig te vrste so letala izvršila marca letošnjega leta ko so na nujni poziv maršala Tita iz okolice Novega mesta odpeljala preko 2.500 moških, žensk ln otrok, ki so ovirali delovanje jugoslovanske vojske. Od meseca junija 1. 1944, ko je bilo balkansko letalstvo osnovano, so 'bombniki in lovci tega letalstva z oporišč v Italiji neprestano na- bo sodelovanje ! lami. Švica zastopa laponsko v Združenih državah Washington, 24. julija Švicarska vlada bo prevzela zastopstvo japonskih interesov v Združenih državah. Japonsko vojno ministrstvo je dovolilo, da smejo švicarski predstavniki posetiti japonska tab^šča, Jgfr ia£l*' Sovražne izgube pri napadih . dne 10., 15. in 16. julija znašajo 556 J letal. Zadnjo sredo so uničili 21 ladjo. Skupne izgube japonskega ladjevja znašajo 412 ladij. Bombni napad na Hitachi jo poškodoval čistilnico bakra in dve skladišči. No. Deno letalo, ki se je udeležilo tega napada, ni bilo poškodovano. Lažje edinice ameriške mornarice so napadle mesto Omura na otoku Chi-chi V skupini Boninov. Izgube Japonske mornarice Sto letal tipa «Mustang» Je pri napadu na južno Japonsko uničilo letališče, železniške proge in industrijska podjetja na področju Orna. ke. General MacArthur Javlja, da so se avstralske čete izkrcale na področju Balikpapana na otoku Borneu in prodirajo proti Ballkpapan-skemu zalivu. Leteče veletrdnjave so napadle Matsuwo, ki je eno izmed glavnih oporišč na srednjih Kurilih. Vsa letala so se vrnila na svoje oporišče. Po skupnem poročilu admirala Nimitza in generala MacArturja so v dveh tednih od 10. do 23. Julija zavezniške sile uničile ali poškodovale 791 Japonskih ladij in 596 letal. Vojaške operacije na azijski celini Na Kitajskem ameriško letalstvo živahno deluje proti prometnim središčem. Lovska in bombntška letala so napadla 6 spremljav na tremi velesi- področju Hengyanga na srednjem Kitajskem in v Wuchangu na jugovzhodnem področju. Kitajsko vojno poročilo pravi, da kitajske čete prodirajo proti važne-mu vojnemu oporišču Kvveilingu. Prišli so že- na nekaj kilometrov od mesta, kjer je bilo nekdaj veliko ameriško letalsko oporišče. V Siamu so letala »Ltberator* bombardirala skladišča vojnega materiala v Singorl, kjer so povzro. čila požare in veliko škodo. Boji Položaj časopisja v Trstu Podpolkovnik D. A. M. Street, vodja tržaškega urada P. W. B., je o položaju k tisku v Trstu podal sledeče izjave: «V zvezi s politiko zavezniških oblasti in posebej še P. W. B., tlčočo se dovoljevanja in omogočanja izražanja prepričanja vsem političnim strankam, je bilo izdano dovoljenje za tisk časopisu »La Voce liibera», ki Je začel izhajati včeraj. List bo izhajal šestkrat tedensko v popol. danskih urah. V zvezi s politiko izenačenja vseh dovoljenih političnih časopisov je dobil «n Lavora-tore« navodilo, da izhaja popoldne. «11 Giomale Alleato« bo izhajal zjutraj. Časopisje in javnost naj upošteva tehnične težkoče v pogledu omejene možnosti tiskanja, pomanjkanja časopisnega papirja in zalog papirja v splošnem. Pri nakazovanju časopisnega in drugega papirja je treba imeti v vidu bodoče možnosti dobave, možnost bodoče papirne proizvodnje in sedanje zaloge. V Trstu izhaja trenotno več časopisov kot kdajkoli pre.1, kar pov. zroča stisko v pogledu tiskanja in virov papirja. P. W. B. je v sodelovanju z zavezniškimi vojaškimi o- blastmi od daleč uvozil velike zaloge časopisnega papirja, ki Jih je zdaj stavil na razpolago vsem časopisom. Ce bi se ponovno pojavi-la potreba po racionalizaciji časopisnega papirja, bo obtok časopisja skrčen na osnovi enakih odstotkov. Zaradi zgoraj omenjenih tehničnih težkoč se je zavlekel tudi izid prve številke časopisa «La Voce li-bera». «Vita Nuovaa izhaja v omejeni nakladi in v omejenem obsegu zaradi pomanjkanja časopisnega papirja in zaradi tega, ker Je list prekoračil delež njemu namenjenega časopisnega papirja Vsi tednik se bodo v bodoče tiskali na običajnih tiskarskih strojih in ne na rotacijah. Začasno dovoljenje za tiskanje lista «La Gioventu« ni bilo obnovljeno. Razlog za to Je deloma v stanju papirja, deloma pa v dejstvu, da izhajajo že drugi rnla-dinski listi. O zadevi bo ponovno razpravljano v času dveh tednov. Da zagotovimo popolno in točno informiranje krajevnega prebivalstva o delu zavezniške vojaške upra-ve, bo vodja zavezniške vojaške uprave za Julijsko Benečijo te. densko prirejal tiskovne konference.* skega predsednika Clemenceau in hči umorjenega francoskega ministra Georgea Mandela. Med priča-mi obrambe, ki so večinoma vse v preiskovalnem zaporu, bodo general Weygand, general Nogues, bivši minister Peyrouton in general Ber-geret. Razprava bo odkrila mnoge tajnosti druge svetovne vojne. Morebitna odkritja maršala Pčtaina motijo mimo spanje mnogim državnikom v Franciji in po vsem svetu. V ponedeljek ob 13 uri se je začela razprava proti maršalu Filipu Fetainu pred višjim državnim, sodiščem. Na današnji razpravi proti mar. šalu Pčtainu so obravnavali komaj začetne formalnosti, nakar Je bila razprava zvečer preložena. Ob za-čeku procesa je Pčtainov zagovornik ugovarjal pristojnosti visokega sodišča, toda sodni zbor je odbil vse ugovore. Med razpravo so aretirali nekatere izmed prisotnih, ker je državni tožilec mahoma izjavil, da »e nahajajo v sodni dvorani Nemci. Razpravo je vodil sodnik Mont. gibet, ki je ob začetku pozval pri-sothe, naj omogočijo, da razprava, katero Je označil kot največji proces v svetovni zgodovini, zadrži značaj resnosti. Pozval je, naj vsakdo zaduši v sebi vsako čustvo mržnje in nasilja ln zaključil svoj govor: «Edino čustvo, ki mora prev. ladovati v naših srcih, Je ljubezen do resnice, pravice, in domovine«. Državni tožilec je prečital prvo poglavje obtožnice proti maršalu Pčtainu. Po obtožnici naj bi imel maršal Pčtain stike s Ferdinandom de Brignonom, veleposlanikom pri nemških zasedbenih oblasteh in Ottonom Abetzom, nemškim veleposlanikom v Parizu. Nato je govoril maršal Pčtain ki je rekel, da je to njčgov edini govor pred sodiščem in edini‘poseg v razprava Maršal Pčtain je izjavil, da je general De GauUe vodil odpor v tujini, medtem ko Je sam pripravljal ' pot za osvoboditev v domovini. Ko je sklenil premirje z Nemci, ni naredil nič drugega kot izvršil nalog, ki ga Je dobil od svojih predpostavljenih. V Parizu pravijo, da gre za vec kot samo razpravo proti enemu člo. veku, na razpravi Je celo življenje naroda. , , „ , Bivši ministrski predsednik Paul Reynauld je izjavil: «Preznam, da sem postal žrtev velike zmote: verjel sem v domovinsko ljubezen Pč-taina in Weyganda, ki naj bi pri njih več veljala kot njihovo politično sovraštvo in njihovo str emu. štvo.» Senat odobril načrt mednarodnega denarnega zavoda Washington, 24. julija Osnovanje mednarodnega stabilizacijskega fonda in mednarodne banke za napredek se je premaknila z mrtve točke, kec so ameriškemu senatu predložili zakon, ki dovoljuje Američanom sodelovanje v omenjenih institucijah. Načrt je bil predhodno predložen reprezentančni zbornici. Zaradi sprememb v senatu ji bo predložen ponovno. Pričakujejo, da bodo odlok člmprej predložili v podpis predsedniku Križarka „Suffolk“ v Llverpulu Livenpul, 24. julija Desetisoč ton«v« britanska kri-žarka »Suffolk* je dvoletnem vojnem udejstovanju n«. Daljnem Vzhodu prispela v Liverpul. Križarka je sodelovala pri lovu na nemško oklepno ladjo »Bismark* in je bila ena izmed tistih edinic britanske flote v Nizozemski Vzhodni ' Indiji, ki so 2. maja ščitile ■SP*' valnih čet. Selitev na Koroškem Dunaj, 24. julija Brtanska vojaška uprava na Koroškem popravlja krivice, ki so jih storili nacisti na Koroškem. Reuterjev dopisnik v Celovcu poroča, da so oblasti poslale nazaj v njihovo domovino tirolske kmete, ki so jih nacisti naselili na Koroškem. Člani ameriškega kongresa bodo obiskali 17 držav Washington, 24. julija Enajst članov ameriškega kongresa je odpotovalo na Inšpekcijsko in proučevalno potovanje v Evropo. Člani bodo obiskali 17 držav. Skupini, ki je sestavljena iz 6 demokratov in 5 republikancev, na. Ko je nekoč izrekel mnenja da leži temeljni vzrok za drugo svetovno vojno v tem, da »Velika Britanija poseduje preveč bogastva in Nemčija premalo«, ni povedal mno. go novega, ker je izrazil mnenje, ki ga imajo mnogi sovražniki Velike Britanije. »Britanija«, Je dejal nekdo drugi pred nedavnim, se bori, da bi obdržala v svojih rokah posesti svojega imperija«. Jasno Je, da je za vsakega zelo važno, da ve, če je povest o posesti britanskega imperija resnična. Dejstvo je, da Velika Britanija nima nikakih političnih pravic v Kanadi, v Avstraliji, v Južni Afriki, v Novem Zelandu, v Novem Fundlandu in niti na Irskem; Se več, britanska vlada ne prejema nobenih dohodkov niti od njih ni. ti od katere koli kolonije ali posesti v britanskem imperiju. Naspro. tno pa je britanski davkoplačevalec pogostoma plačeval davke, ki so jih uporabili za obrambo delov britanskega imperija, ki davkom niso ni, česar prispevali. Britanski narod ne »vlada« nad večjim delom svojih prekomorskih posesti, ker so se te posesti v zadnjih 70 tih letih osamosvojile, tako da je to, kar bi nekdaj lahko imenovali «imperij», prenehalo biti imperij. Kar so bile nekdaj kolonije, so postale neodvisne država Dosegle so neodvisnost brez vojne in prelivanja krvi, kar so vse morali pretrpeti drugi narodi, če so hoteli postati neodvisni. Ce trdim, da so Kanada, Avstralija in drugi dominijoni neodvisni, sem prepričan, da mi tega večina mojih čitateljev ne bo hotela verjeti. Vendar tu ne gre za verjeti ali ne verjeti, to so ustavna dejstva. Westminsterskl statut iz leta 1S39 je izjava o neodvisnosti šestih držav, v- katerih prebiva več prebivalcev kot v 13 ameriških kolonijah, ki so se svoječasno odcepile in ustvarile Združene ameriške države. Postavimo pred sebe konkretna dejstva, ki najbolj jasno kažejo, kaj je postal britanski «imperij«. Vidimo, da je Avstralija prav tako neodvisna država kot so Belgija, Francija ali Norveška. Avstralija ima svoj lasten parlament svojo lastno vojsko, določa sama davke in carine, ki pogostoma zelo občutno zadenejo britansko izvozno trgovino, sama izdaja zakone o priseljevanju, ki veljajo tudi za Angleže, sama imenuje svoje zastopnike pri tujih vladah, ima lastne kolonije in posesti, lahko je celo v diplomatskih odnošajih s sovražniki Velike Britanije, če kaj podobnega ieU. Iz Jugoslavije Novi Jugoslovanski izredni posla. r.ik v Pragi. dr. Darko Cemej. je izročil poverilnice predsedniku češkoslovaške republike dr. Bene-su. V slovenskem nagovoru je poudaril tesne zveze obeh držav v ___________. __________preteklosti ter nujnost sodelovanja čeljuje demokratski predstavnik j v bodočnosti. Dr. Benes je odgovoril, Oklahome. Člani kongresa želijo v deželah, katere bodo obiskali, govoriti z voditelji teh dežel. Člani kongresa bodo po navedenem redu obiskali sledeče dežele: Anglijo, Norveško, Švedsko, Dansko, Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Francijo, Švico, Italijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Avstrijo, Ru-munijo, Jugoslavijo, Albanijo, Grčijo, Turčijo, Sirijo, Irak, Iran, Palestino, Libanon, Egipt, Severno V UUUUVU««- v .. — ---- “ da slovansko bratstvo ni prazna beseda, ampak stvarnost. Polog »Denarnega zavoda Sloveni« so ustanavili doslej že več drugih federalnih državnih bank. Najnovejsa bo za Bosno ta Herce, govino. Švedski Rdeči križ je daroval Ju* goslavijl 3 tone zdravil v vrednosti 6 milijonov dinarjev. Obljubil pa je se dobavo kirurških instrumentov ter r--kaj v» držav v mesecu juniju znašajo po podatkih ameriškega finančnega ministrstva 7 milijard ln 886 milijonov dolarjev. Tako so bili stroški v juniju za 281 milijonov ali 8.4% manjši kot v maju. Vojni stroški Združenih držav od 1. julija 1840 do junija 1846 znašajo 380 milijard ln 386 milijonov dolarjev. Argon tiska vlada Je ukasala, da morajo ustaviti delovanje in likvidirati svoje poele vse nemška zavarovalnice. Vse delo bodo prenesli na novo argentinsko narodno zavarovalno družbo. Usoda samomorilnega letala ■ttiMiMiMiiif • jrwfiTY>isiriiiiiiVirTiiliMTirsi- "iMirr - in .os 1 Japonski letalci Žrtvujejo samega sebe, da bi prizadejali zavezniškim ladjam Sim vefjo Ikodo. Z letalom, polnim najkujSega razstreliva, se zaletijo v vuZne pomorske edinice. Slika na levi nam kale ameriško letalonosilko * Franklin*, ki se po pogasitvi poZara vraSa v domaSe pristanišče na popravilo. Slika na desni so ostanki zgorelega japonskega samomorilnega letala na krovu letalonosilke. Usoda generala HlMaja tod Falkenhorsta NESLAVEN KONEC V UJETHItKIM taborišču Bilo je nekaj drvi po podpisu I brezpogojne kapitulacije, ko je nemški general v podal svečani uniformi stopal skozi vrata v glavni stan 42. ameriške divizije, ki je MU nastanjena takrat v nekem kraju blizu avstrijske meje, eevero-za-hodno od so In ograda. 8 seboj je nosil tri velike žs precej obrabljene kovfege. Pri vhodu je izjavil, ds se želi predati. »Jaz asm Falkenhorsta, je rekel stražniku, ki ga Je ustavil, toda stražnik ga ni pozdravil, kot Js general menda pričakoval. Vendar Je opazil, da gre aa višjega Častnika, zato ga Je spremil do poveljnikovega glavnega stana ln ga predal pomočniku generala Harryju J. Collinsu, ki Je bil poveljnik divizije. Poklicali so tolmača in odvedli generala k divizijskemu poveljniku generalu Collinsu, Nemški general se je postavil strumno po vseh pravilih nemškfh vojaških predpisov ln upal, da ga bodo adaj končno »poznali. «Jaz sem general Nikolaj von Falkenhorst, blvžl poveljnik vseh nemških vojnih sil aa suhem, v zraku in na morju na Norveškem«, •e Je predstavil. «Vai znani list «Time» Je priobčil na prvi strani mojo ellko ln me označil kot vojaškega umetnika na auhem. v sraku ln na morju*. Pri potnejštm razgovoru a generalom Collinsom Js gensral von Falkenhorst povedal, da so mu do-tično številko časopisa (Time* poslali njegovi prijatelji nat Švedskem. (S pisanjem tega Ueta o moji osebi sem bli vedno zelo zadovoljen*, je zatrjeval ujeti nemški general. Falkenhorst Je rekel, da Je bil v'svojem srcu vedno .prepričan, da bo Nemčija izgubila vojno pod vodstvom takšnega (norca* kot je bil Hitler, ki j« vodil najbolj (bedasto vojno* v vsej zgodovini. General von Falkenhorsta so kot vrhovnega poveljnika na Norve-žkem 18. dec. 1844 odstavili in na njegovo mesto postavili naclstičns-ga generala. General von Falkenhorst Je odšel na svoja posestvo v Prusiji, odkoder je pobegnil pred napredujočimi sovjetskimi četami. Tako Je končala vojaška kariera velikega (vojaškega umetnika na auhem, v zraku ln na morju* — v ujetniškem taborišču. Okrožni vojno-poljedelski odbor po radiu ni smel pošiljati nešlfri-ranlh vremenskih napovedi. Imel Je posebne šifre. Nekateri odbori pa so iznašli še sami drugačne načine obveščanja kmetov. Tajne znake so pošiljali posameznim ljudem, ki so napovedi nato sporočali kmetom ustmeno. Drugi so ei spet ustvarili videz nekaka’nih vremenskih strokovnjakov in so napovedi dajali kot nekakšne lastne nasvete. Vsako popoldne poleti 1943 in 1944 so potrpežljivi uradniki polje, delskega ministrstva sedeli pri telefonih In ponavljali 82 okrožnim odborom smešno zveneča navodila. Toda to Je pomenilo, da je bilo na tisoče žitnih polj ln travnikov 'obvarovanih pred dežjem, nešteto sadovnjakov pred pozebo. Zaradi tega so kmetje lahko polnili vojaški skladišča. Zidaj oddaja B. B. C. spet redna vremenska poročila. Velika trgovina a (svinjami* in (žrebol* je končana. ZDRAVSTVO Odkritje novega vitamina Pred kratkim smo poročati, da so v Ameriki odkrili nov vitamin, ki Je dobil označbo «K». Te dni pa js javila ameriška družba za »clanamtd*. da se Ji J« posrečilo obogatiti zdravnieko vedo, ki Je v teku vojne posebno v Ameriki zelo napredovala, s novim pomembnim odkritjem vitamina, ki j ho lahko služil kot krepčilo pri ’ zdravljenju velikega števila bolezni. Gre za vitamin, ki pripada vitaminski skupini «B». Zdravniki ga trenutno uporabljajo le za poskuse ln to v čistem stanju, upajo pa, da ga bo mogoče v i kratkem uporabljati tudi na prak-I tlčnem medicinskem polju. O \ natančnejših svojatvlh novoodkrl-tega vitamina družba ni sporočila nobenih podrobnosti, izjavila ! pa je, da so poskusi zelo uspešni. Poročajo, da so na univerzi v ' Arkansaeu, kjer vršijo poskuse z novodkritim vitaminom, i. injekcijami nekaj miligramov ciste kisline pozdravili slabokrvne : in nerazvite opice. Z novim vitaminom so ozdravili tudi rane ln I diarejo. Družb* Je izjavila, da so J na odkritju novega vitamina j znanstveniki delali že sest let I Odkritje se Je posrečilo v labors-| torljlh družbe «Bound Brook* KŽŠ......................... Pomemben razvoj operativne tehnike v ~~ Cjuud&kL phi o.peh&djaA smcl Drobec bombe je raztrgal topni, barju prša ln se napičil v sroe. Toda vojak je ostal pri Življenju. Operacijo srca je srino prestal In zdaj se zdravi v Afriki. V pr e j In jih basih M bilo takina rana smrtna. Operativna znanost je v zadnjih petih ali iestlh letih tafco. napredovala, da uspehi e operacije srca danes nlao peč nobena redkost. Sroe leži v čvrsti, vreči podobni količi, v takozvanem perlkatdiju. Ce se nabere v srčn4 vreti nekaj tuoatov gramov krvi, kri enostavno zaduši srčno milico. Ce pritisk ni v nekaj minutah odstranjen, povzroči po navadi smrt. Pristop da srca Izvedejo z urezom med tretjim ln četrtim rebrom. Ko odprejo perikardlj, odstranijo s posebno sesalko kri, ki jo trnke j nato vbrlzgnejo v žilo. Na ta način pritisk poneha in ■ nastopi čudovito olajianje. I Tudi rane na drugih delih tele-j sa ustavi/o viapi delovanji zdra- uu»saiissasisHaiHuiwamamKBmrr.-^*>i-A---xa* Tajne vremenske napovedi Britanski kmetje so v zadnjih dveh letih, ko so bile vse vremenske napovedi saradl tega, da se jih ne bi posluževal sovražnik, po radiu ln časopisih prepovedane, prejemali v šifrah. Ker prihaja evropsko vreme od zahoda proti vzhodu, so takoj ob izbruhu vojne ustavili vse vremenske napovedi. Prvi dve leti so ostali, kmetovalci pa tudi druga javnost brez njih. To Js imslo zelo slabe posledice na žetev, posebno kar se tiče sita ln sena. Spoznali so tudi, da kaj malo velja zanašanje na stare vremenske preroke. Avgusta 1942 pa so izdelali v Angliji načrt, po katerem so kmetom brez nevarnosti, da bi se okoristil sovražnik, začeli dostavljati vremenska poročila. Problem so rešili tajni snakl. Vsako popoldne od junija do novembra Je meteorološko osebje letalskega ministrstva izdelovalo vre. menske napovedi za kmete v posameznih britanskih okrožjih. Nar povedi so po telefonu sporočali ml. hlstrstvu za poljedelstvo. Napovedi «o bile seveda šifrirane. Glasile so se n. pr.: »Prodajte svinje*, »Kupite konje* Itd. V ministrstvu za poljedelstvo so posebni uradniki rasvosljall šifre ln vremenske napovedi šifrirali ponovno. Sporočili so jih našo po telefonu okrožnim vojno-poljedel-sklm odborom. Originalno vremensko napoved »V Kantu J« ponoči pričakovati pozebe* so n. pr. najprej sporočili v slfrl (Kupite konje*, potem pa Jo dostavili po-ljedelskemu odboru na tnalo razumljiv način: »Najemite Je ep*. CIUHI)V IIMIUIK Nacisti ponujali zanj 100,000.000 zlatih ln sanatoria, ZNANOST IN TEHNIKA »vi žarki švicarskega gorskega kjer je konflnlrana. Dr. An drč Respond, ki ee je bal potlačiti krajevne govorice o Eddl. nem pretiranem življenju, je povedat časnikarjem: (Govorice, da je neke noči po smrti svojega očeta pobegnila in se pijana vrnila na kliniko, so popolnoma neresnične, . ^‘mf “veliko ''bodočnost Vendar pa se zgodi, da se gospa p„lj!kulevalIieR r roentgenskiml Ciano včasih obnaša čudno. Rada ( farW lsdclujej0i msd kate. hodi bosa kot ciganka in neredko skoči ponoči skozi okno in se spre. tUničujoč vojni dokumenti... Bomba... Ko bodo objavljene vse tajnosti, bo le mnogo uglednih oseb na svetu zletelo s svojih visokih mest,,. Tajnosti,I NesramnostiI Podrobno •ti is zasebnega življenja/* Tako so vpili prodajalci chlca-ikega dnevnika «Daily Ne-ws», ko je list začel objavljati dnevnik gro. te. Galeazza Člana, Mussolinijevega bivšega zeta. Kasneje je dnevnik začelo ponatiskovati 70 ameriških in 26 tujih listov. Verjetno je, da ne bi noben dokument vzbudil taksne pozornosti, kakišno Je vzbudil Članov dnevnik. «Da.ily News» je skrajšal dnevnik, ki Je obsegal 450.000 besed, približno na desetino dolžine. Tudi vsebinsko ga je očistil raznih nelepih Izrazov. V glavnem je Cianov dnevnik dolgovezna tožba izgub, ljenca, ki ponavlja razna domača tarnanja (Italija ni hotela vojne; Nemčija Je Italijo izdala in ji ni ničesar povedala). Najbolj senzacionalna obdolžltev — da je angle- .... skl ministrski predsednik Cham- I "e Izneverili češkoslovaški repu- 1 blikl.HHjja v industriji Roentgenove žarke uporabljajo v vedno vedjl meri tudi v Industriji. Poeebno zanimiva Je uporaba teh žarkov v ladjedelnicah, kjer z njimi ugotavljajo strukturo važnih sestavnih delov ladje, kakovost materiala ln uspešnost električnega varjenja. Strokovnjaki so mnenja, da ima preskušanje kakovosti materiala v ladjedelstvu z roentgen- haja po vrtu ali gozdu...* Zaplemba premoženja češkim izdajalcem 270.000 kmetij in podjetij zaplenjenih brez odškodnino Češkoslovaška vlada Je odredila zaplembo več kot 270.000 kmetij ln podjetij, ki so pripadala ieikoelova-*kim državljanom nemške, madžar. ske ln deloma tudi češkoslovaške narodnosti, ki so vsi sodelovali z nemškimi zasedbenimi oblastmi in beriain snega izmed svojih govorov predložil Mussoliniju preden ga Je govoril pred angleškim spodnjim domom — bo potrebovala več dokumentacije kot Je trditev duee-Jevega zeta, ki je prišel ob ves glas. Kar se tiče »ocvirkov*,, js dnevnik mnogo boljši. Ciano pravi, da js Ribbentrop stavil z njim zbirko starega orožja proti neki italijanski sliki, da Britanija in Franclja ne bosta sli v vojno, če bo Nemčija napadla Poljsko (Ribbentrop svoje stave ni nikoli plačal). Ciano orne- j nja, da Je 'bila poleti 1. 1939 Hitlerjeva ljubica neka Sigrid von Lappus. Opisuje Jo kot žensko z »lepimi mirnimi očmi, pravilnimi potezami ln čudovitim telesom*. Kako je prišel dnevnik v tujino, Je bolj zanimivo kot vse Cianovo pripovedovanje. Njegova žena, Ed-da Mussolini Ciano, ga je pretihotapila preko švicarske meje. Pet debelih zvezkov sl je privezala na telo pod krilo. Po pomoti so švicarski stražniki mislili, da je noseča. Kot pripoveduje sama, so ji nacisti ponudili za dnevnik 100,000.000 zlatih Ur. .Ponudbo je odklonila. Kasneje je sama ponudila dnevnik Hitlerju in Mussoliniju. da bi res'lla življenje svojega moža — bila je odbita. Sčasoma se Je začel za dnevnik zanimati list «Daliy News» in še trije drugi tekmeci. Ciano Je bil mrtev in Edda ni bila sposobna za pogajanja. «Daily News» je dobil dnevnik od Eddlnega švicarskega odvetnika. Kaj se je medtem zgodilo z Eddo, je pred kratkim pojasnil psihiater Kmetije, katerih lastniki so bili v prvi vrsti Nemci i* sudetskega ozemlja v severno-zahodni Češki, obsegajo skupno 02.400 hektarjev! rimi so celo prevozne postaj«, ki bodo mogle delovati na katerem koli kraju. Mislijo, da ni nobenega razloga, da bi ne bilo mogoč« izdelati prenosnih roentgensklh postaj, ki bi jih mogli uporabiti kjer koli na ladji Roentgensko preizkušanje materiala v industriji se stalno št-rl. Uporabljajo roentgensk« žarke pri preučevanju zgradbe betonskih naprav, pri čemer lahko ugotovijo ne samo sestavo betona, ampak tudi količino in vrsto uporabljenega cementa ln peska. To je zelo važno pri nadzorovanju graditeljev, ki morajo pri važnih betonskih stavbah dodel ževati predpisano mešanico betona. vega ln nepoškodovanega srca. Ce v nekaj minutah ne obnove krvnega obtoka, pride do nepo-prevljlve molganske okvare. Delati morajo, torej z vso naglico. Zdravnik odpre dostop do srca, zgrabi srčno mišico 1» jo enakomerno stiska. Šestdeset stiskov na minuto. To stiskanje povzroči ponovno delovanje srca in prisili kri k obtoku. Ce so ugodni tudi drugi pogoji, prične srce kmalu utripati. Čudeži, ki so jih dosegli zdravniki pri zdravljenju kroničnih srčnih bolezni, "Go nič manj pomembni od zdravljenja poškodb, ki so jih povzročile vojne poškodbe. V časi najdemo novorojenčke s prirojeno srčno okvaro, Sna teh bolezni je eduotus arteriosus* — abnormalni srčni kanal, ki povzroča ogromen srčni napor. Danes zdravijo tudi to bolezen na operativni način. Operacija srčnega kanala Z močno svileno nitjo prevežejo kanal in ga zapro kot denarni molnjiček. Te operacije so zelo težke in življenjsko nevarne, toda večina zdravnikov Je mnenja, da se jih izplača tvegati. Prvo taktno operacijo )t l. 1938 uspelno izvršil mlad ameriški operater dr. Robert Gross. Od takrat dalje so Jih z uspehom izvršili Že okrog sto. Ljudje z izrazitim uduatus arts-riosus» pa so izpostavljeni še drugi nevarnosti. Kri pod močnim pritiskom, ki se preliva skozi kanal, je zeio sprejemljiva »a zastrupljenja, Ce se smrtno nevarni streptokok vtihotapi v lervni obtok, »e tam kaj rad razmnoži |n p0 xro t vlnetjc, Toda zdaj uspešno pi eganjajo z operacijo tudi tega morilca. Ncuigorškega zdravnika dr. Arthurja Touro/fa so nekoč poklicali na posvetovanje k taktnemu primeru. Takoj je spoznal potrebo po operaciji, da-si je istočasno uvidel, da je možnost za ozdravljenje bolnika komaj enoodstotna. Cim so z nitjo prevezali kanal in tako obnovili pravilni krvni obtok, so možnosti razmnoževanja streptoknkov izgini le. Dva dni pozneje jih kljub skrbni laboratorijski preiskavi v torbi niso več nalli. Pacient je od takrat zdrav. Zadnja tri leta so Touroff ln drugi amerilki operaterji z odličnim uspehom operirali mnogo bolnikov, ki so imeli tkzv. endar-teritis. V prejšnjih časih je od sto bolnikov komaj ozdravel le eden, zdaj ozdravi že vsak drugi. TRŽAŠKA KRONIKA “Perlearditia,, Druga smrtno nevarna srčna bolezen je takozvani tpericardi-tis», nabiranje močnega tkiva okrog srčne miilioe, To tkivo povzroča kronične infekcije, ki so podobne Jetiki. Moderna opera-tivna znanost zdravi zdaj tud i to bolezen. Operacijski postopek pri tej bolezni je iznašel pred nekaj leti dr. Claude S. Beck, profesor za operativno zdravljenje, živcev na vseučilišču «Western Reserve Uni-versitp». Po njegovem postopku tuje tkivo, ki se nabere krog srca, enostavno olupijo, kot olupimo n. pr. glavico čebule. Med prvimi bolniki je dr. Beck operiral sedemletnega dečka, kateremu je obdajala srce 30 mm debela plast tkiva. Ko je zdravnik prerezal močno prepleteno tkivo, ki je dušilo dečkovo srce in odstranil kot usnje močno zunanjo plast, se Je sroe takoj napolnilo z novimi močmi. Rahla rdečica je dečku zalila lice in čez nekaj ur se je počutil te mnogo bolje. Zdrav je zapustil bolnico. Dr. Beok in drugi zdravniki so doslej izvršili že okrog 300 takih operacij. Skoraj polovica bolnikov je ozdravela, četrtini pa Se je zdravje popravilo. Prsna mt* Rlco naravnost lz Nizozemske mrčes, ki Je ogražal na zelo odda 1 j enih krajih pridelek važnih živil m surovin. Delo teh letalcev Je komaj stoti del svetovnega preseljevanja koristnih rastlin In živali. Kaj podobnega svet do dames še ni videl, Uspeh tega dela se je skoro v vseh primerih takoj pokazal. V prvih štirih letih druge svetovne vojne je postalo prevažanje semen tako vsakdanje, da moremo govoriti o preseljevanju rastlinstva in živalstva prav tako kot o preseljevanju ljudi To preseljevanje pa se vrši v vseh smereh. Ne gre samo za izvoz se. men in plemenskih živali iz Zdru-»enih držav, ampak vidimo, da istočasno uvažajo Združene države semena in živali iz drugih celin in otokov. Plod plutovca so prepeljali z letali iz Španije v Kali-fomljo; semena najrazličnejših industrijskih rastlin lz dežel Južne Evrope v zvezne države Južno in Severno Karolino in v Tennessee; seme rastline cryptostegia, vrste gumijevca, ki raste na Madagaskarju, so prenesli z letali iz njegove domovine na Florido, v Arizono, na Haiti, v Mehiko ln v druge predele zahodno od Rio Grande. Semena rastline «kok-«aghyz», iz katere dobivali v Rusiji kavčuk, so prepe-lza poljedelstvo na otoku Puerto vjetske zveze, posebno iz zvezne kazakstanske republike, v Združene države, kjer so začeli v naj raz. Urnejših predelih poizkusno pride-lovanje te rastline, ki Jo nazlvajo «ruski regrat*. Akoravno so zasedli Japonci dežele, kjer so rastle številne rastline, katere so zavezniki nujno potrebovali, Je zaveznikom vendar uspelo iztihotapiti zadostno količino semen. Nato so šla ta semena na pot, ki Jih Je pogostoma pripeljala na drugi konec sveta, kjer so omo. gočila zaveznikom gojiti te za njih tako nujno potrebne rastline. Seme kininovca — drevesa, katerega skorja nam daje kinln, do nedavna glavno ln edino zdravilo proti malariji — Je prispelo iz Nizozemske Vzhodne Indije. Iz Washingto-na Je potovalo na otok Puerto Rico ln v mnoge republike v vročem predelil Srednje Amerike. Seme tikovega drevesa, ki bo mogoče dalo les, zelo potreben za gradnjo ladij, so prejeli zavezniki pred nedavnim časom lz Tajske (Slama) in Burme. Takoj so uredili poizkusne nasade v Srednji Ameriki. Semenje derisa in drugih rastlin, ki dajejo praške za uničevanje mrčesa, Je prejela tropska poizkusna postaja ministrstva Vzhodne Indije. Po izvršenih poizkusih so poslali sadike z letali v razne dele Srednje Amerike. Vsako letalo je »neslo do 50.000 sadik. Tudi semena rastlin, ki dajejo dišeča olja za odišavljen je mila, so prevažala letala iz Nizozemske Indije ln Malajskega polotoka, kjer bi se mogli Japonci prav lahko polastiti vse svetovne proizvodnje teh dišav. Prevažanje semen in živali ni nikakor povsem nova stvar. Letalska družba «Pan American Airways» vrši že dolga leta prevozno službo za važne vrste semen in živali v različne smeri. Doslej je prevažala v inozemstvo semenje križanih žitaric, pšenice, ki Je odporna proti rji, prvovrstne čebBlJe matice, semenje za dolgovlakneni bombaž e-vec in druga semena in živali. Ta Izvoz je šel Večinoma v Srednjo Ameriko, v precejšnji meri tudi v Afriko, nekaj ga Je šlo celo na Daljni vzhod. Letalski prevoz omogoča skoraj vsem vrstam rastlin in živali preselitev v kateri koli kraj na svetu. Pšenica, ki je glavni pri delek v Združenih državah, .te na prvem mestu tudi v državah Srednje ln Južne Amerike. Uspešni letalski prevozi semena za prvovrstno križano pšenico, katero so vzgoji, li Američani na Srednjem za- hodu, so omogočili, da so kmetje izboljšali važen pridelek Južne Amerike ter tako prispevali mnogo k izboljšanju poljedelstva in prehrane na zahodni polobli. Na koncu 1930 Je začela prevažati letalska družba «Pan American Airways» žive piščance, katere so pošilj ale valilnice na Floridi ln v Texasu gojiteljem perutnine v de. želah ob Karaibskem morju. Ameriški vroči kraji trpijo na pomanjkanju perutnine prav tako kot drugi tropski predeli. V tropskih krajih »e piščanci ne valijo dobro. Zaradi tega Je v teh krajih po njih veliko povpraševanje. Prevoz družbe Je hitro dosegel milijone pUčan. cev ln celo neposredno pred izbruhom vojne so bili vsi primerni prostori v letalih, ki so letala proti Jugu popolnoma polni piščancev. Ker novo izvaljeni piščanci ne potrebujejo hrane v prvih 72 urah, Je pozvala družba odpošUjatelje, da nalože piščeta najpozneje v prvih 12 urah po Izvalttvi. V preostalih 60 urah pa bo mogla izvršiti družba prevoz v kateri kraj ter izložlti ln predeti pošiljke prejemnikom. To pomeni, da so mogle pošiljati valilnice piščance na razdalje, o katerih pred nekaj desetletji ni bilo mogoče niti misliti. (Konec prihodnjič).