UNITY
Issued Daily every
Tuesday Wednesday Thursday
and
*
Friday.
GLASILO SLgVWMGA KATOLIŠKEGA DMLAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP TOL fiv —mi y
STEV. (No.) 75.
CHICAGO, ILL., PETEK, 9. MAJA — FRIDAY, MAY, 9, 1924.
LETO (Vol.) X.
Naš
dan.
NAPOVEDOVALEC POTRESOV.
VEC PROMINENTNIH CHICAŠKIH DUHOVNIKOV OD-SLO NAPROTI KARDINALU MUNDELE1NU. — V NEDELJO BO NAJSLOVESNEJŠI SPREJEM, KI GA JE CHICAŠKO MESTO SE KOMU ERIREDILO.
Chicago. — V sredo popol dne je odšlo z izrednim vlakom proti New Yorku 105 duhovnikov, da sprejmejo kar dinala Mundeleina iz ladije Berengaria. Duhovniško delegacijo vodi msgr. Ed. A. Kelly. V New Yorku bo čakal na kardinala posebni izredni vlak, ki bo vozil kardinala proti Chicagi. Kardinalovemu vlaku bo sledil še en izredni vlak, na katerem se bo vozila duhovniška delegacija, ki ga je šla sprejeti v New York. Pri sprejemu v New Yorku bo navzoč tudi newyorski župan, ki je zaveden katoličan in član Kolumbovih Vitezov. Iz pristana do vlaka bo slavnost na parada, katero bo vodila policija z godbo. Pri sprejemu bo baje navzoč tudi newyorski kardinal Hayes, ki se je bil vrnil že pred par dnevi pred kardinalom Mundelei-nom. Sodelovalo bo tudi več nadškofov in škofov in mnogo duhovnikov.
V nedeljo popoldne pa bc pripeljal izredni vlak nazaj v Chicago našega chicaškega nadpastirja povišanega , v visokega cerkvenega kneza kardinala. Za mesto Chicago bo to velik zgodovinski dan. S tem je mesto Chicago veliko pridobilo na svojem ugledu. Zato pa se tudi mesto pripravlja z vso sijajnostjo, da ta dan proslavi kar najveli-častneje, kakor se za tako velik dan spodobi.
Slovencem v Chicagi *in o-kolici še enkrat naznanjamo, da se bodo zbirala' slovenska društva točno ob 1. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana. Prostor, ki bo določen slovenskim društvam boj kakor se nam poroča med 28. in 29. ulico na Michigan bou-livard. Vsak, ki le more se naj skupno z društvi udeleži te velike slavnostne sprejemne parade. Pokažimo, da znamo tudi mi ceniti ta veliki dan, ki bo prirejen v počast našemu blagemu in velezasluženemu kardinalu Mundeleinu.
NEMČIJA ZOPET MONARHIJA? •
V Reichstagu večina proti načrtu Dawesa.
Iz Pariza poročajo, da ni daleč Čas, ko bo zopet zavladala v Nemčiji monarhija. To trditev vtemeljujejo z dejstvom, da monarhistična stranka pod imenom nacijonalisti čna zmaguje, med tem, ko socialistična rapidno pada.
Vse z veliko napetostjo pričakuje izida volitev.
V Reichstagu je 130 poslancev desnice in 60 levice, ki so proti reparacijskemu načrtu Dawesa. Vsled tega se boje predložiti načrt pred Reichstag. Zadostuje 160 glasov, to je dve tretjine večine, toraj i-ma opozicija večino, proti načrtu.
RAZNE YESTI.
Iz neodrešene domovine.
Profesor Ben dani
iz Rima, ki je zadnje čase napovedal več potresov, ki so se v resnici dogodili. O potresu na Japonskem, v Columbia^ in v Peru je prerokoval in resnično so se dogodili. Napovedi je črpal iz študije svetov ja.
Velike priprave za demokratsko konvencijo.
New, York. — Tisoče domov se pripravlja, kjer bodo stanovali delegatje in gostje. 60,000 hotelskih sob, 150,000 Privatnih opremljenih sob in vec hiš, katerih lastniki se nahajajo na počitnicah je pripravljeno.
Preskrbljeno je tudi, da se bo goste varovalo pred oderuškimi hotelirji, kakor tudi Pred žepnimi tatovi.
Kongresnik Langley v skrip
cih.
Mr. Langley kongresnik iz države Kentucky je v treh le-kar je član kongresa vložil na banko, kot prihranek
15.000. Njegova letna pla-pa znese samo $7,500. — številke se kaj čudno vje-
že poročali, da
Žrtve nevihte.
Velika električna nevihta je divjala v torek 6. maja popoldne in zvečer po Chicagi in okolici.
Na farmi v La Grange, 111. so otroci zbijali žogo* ko se nenadoma vlije dež in trešči, dečki se razkrope, na mestu pa ostane enajst letni deček Joseph Pratt mrtev zadet od strele.
Poklicani zdravnik je upal, da je še iskrica življenja v dečku ter poskusil vso svojo, zdravniško umetnost nad dečkom, med tem, ko ste dve se-' strice in eden bratec goreče molili, da bi jim Bog ohranil bratca, — zaman, deček je bil mrtev.	|
V Gallensburgu, Tli. je več dijakov vedrilo ob gimnazijskemu poslopju, nakar udari strela v hišo in zbije veliko opeke raz strehe, katera je več dijakov ranila.
Iz Parisa, 111., tudi poročajo, da je bil farmar Lawrenc Dixon ubit, ko je treščilo v hišo, v kateri je iskal zavetja pred nevihto.
-o-
Coolidge zmagovalec v Indiana in S an Francisco.
Boj med prezidentom Coolidge min Hiram Johnsonom je bil v senator je vi domači državi zelo napet.
Prihajajoča poročila iz volišč so bila ugodna sedaj za enega, sedaj za drugega. Severni del države je bil za Johnsona in južni za Coolidgea.
Zadnje tozadevno poročilo je ugodno za Coolidgea. Od 2,503 precinctov ima pribljiž-no osem tisoč večine. (Pri-cinctov v državi je 6974).
Država Indiana je z veliko večino za Coolidgea.
denarja za izdana dovoljenja distiliterju, potom katerega je za $2000 njemu v prid, oškodoval Strica Sama za $17.000.
IZGUBLJENI SIN "SAMO MORILEC."
Ko je oče videl truplo, pravi: "Vrzite ga v jezero saj tako ni bil nič vreden."
Joe Novak star 24 let, katerega oče živi na 1317 W. 18. Place v Chicagi je, ko mu je bilo 16 let zgubil svojo mater. Od tega časa naprej sta pa bila z očetom v vednem prepiru, kar je bila posledica, da je odšel sin od doma. Stopil je v vojaško službo. Ko je odslužil je bil nekaj časa za šoferja, večinoma pa je bil brez dela.
Brez denarja in obupan se vrne k očetu ter ga prosi naj ga pusti toliko časa pri nje mu, da si opomore in dobi delo, nakar se vname prepir, sin v obupu zapusti sobo, gre na bližnjo prazno loto in si po žene krogljo v prsa, katera mu konča njegovo življenje.
Njegovo truplo je našel neki mimoidoči, kateri je takoj obvestil policijo. Gruča radovednežev se nabere krog trupla in eden od njih spozna sina ter naglo odhiti po samo-morilčevega očeta. Oče pogleda truplo in pravi: "Da, to je moj sin/'
Prišedši policaj vpraša očeta, ako ima kaj za pripomniti glede pogreba, nakar odgovori oče: "Vrzite ga v jezero, ni bil nič vreden živ, kaj še sedaj, ko je mrtev." Na to se oče obrne ter odide proti domu.
Truplo so odpeljali v okrajno mrtvašnico.
Taki dogodki so po velikih mestih zadnje čase na dnev^-nemu redu. Ljudstvo čezdalje bolj propada in že celo očetje in sinovi ne vidijo v en drugemu sočloveka. Žalostno je to!
— New York. — Cecilia Cooney, takozvana bobbed-haired bandit in njeni soprog sta bila obsojena od deset do
—	London. — Poročajo da je v Syriji izbruhnila revo lucija. Francoska vlada je po slala tja svoje letalce, da na pravijo red, metali so bombe ter uničili šestdeset vasi.
—	Washington. — K ob režni straži Atlantika, bo do danih še pet brzih čolnov, ka teri so že v delu in bodo stali $25,000.
—	Cordova, Alaska. — O pogrešanemu letlcu Maj. Fred Martinu in njegovemu tovarišu še ni nobenega sledu. V velikih skrbeh so, sta li še pri življenju ali ne.
—	Dubuque, Ia. — Adam Foel star 55 let je umrl na zarobljeni poškodbi po neprevidnemu šoferju, kateri ga je podrl s svojim avtom, ko je stopil iz kare.
—	Columbia City. — Ardie Roch, je bil obdolžen, da je v morilnemu namenu napadel svojega gospodarja, za kar je bil obsojen od dve do štirinajst let ječe. Ko se je nahajal pri obravnavi je iz sobe pobegnil in tekel več blokov ,predno je bil zopet v rokah pravice.
—	Chicago. — Petnajst mesečni otrok je požrl odprto varstveno iglo. (safety pin) Igla je zapičena čisto poleg srca, tako da*se zdravniki ne upajo otroka operirati, tudi jim ni mogoče iglo odstraniti skozi grlo, zadnji poskus je, da prisilijo iglo v želodec. Zdravniki »imajo malo upanja da ostane otrok pri življenju.
—	Amsterdam, N. Y. — O-sem oseb je bilo ubitih blizu mesta Amsterdam, ko je avto, v- katerem so se nahajali trčil z vlakom 20th Century Limited na križišču.
—	Patna, Britska Indija. — V okraju Behar je umrlo za kolero že to leto 10,000 ljudi. Samo zadnji teden jih je umrlo 1,000.
—	Nameoki, 111. — Blizu tega kraja so našli truplo nekega približno 40 let starega človeka, na kateremu so našli 17 lukenj od strelov v samokresa. Loža Mijhoezic, kateri živi v bližini kjer so našli truplo, je rekel, da je slišal v noči tri strele in takoj na to je od tam odvozil avto.
—	False Pass, Alaska. — Tukaj so čutili 5. maja ob 5. uri zjutraj deset sekund trajajoči potres.
—	Norwalk, Ohio. — Pri požaru, kateri je vpepelil hišo Paul Mundyju, sta mu tu-[ di zgorela dva otroka, tretji je pa zadobil težke opekline.
—	Franklin, Pa. — Eksplodiral je nitroglycerin v. Pease Magazine deset milj odj mesta. Baje je veliko oseb mrtvih. Natančno to zadevno poročilo še pride.
—	Sandusky, Ohio. — Par-nik, s katerim prevažajo pesek se je preobrnil, ko je zapeljal v Sandusky bay in potopil tri parniške delavce.
—	Chicago. — Obiskovalcih Lincoln parka v Chicagi bodo pogrešali letos njih starega znanca slona, z imenom "Duchess." Slon je bil star 90 let, poginil je, ker so ga preveč hranili z peanutsam. Pet in dvajset mož se je potrebovalo
i na voz.
FAŠISTE JE SEDAJ SAME SRAM SVOJIH NASILSTEV, KI SO JIH STRESALI NAD SLOVANI. — PAPEŽ PROTI FAŠISTOM. — DRUGE VESTI.
Fašistovski kultumosci. Grozna
Rim, 16. aprila. — Nasilje in prostaštva, ki so jih pri vO- v Slsanu P" pulju se je litvah zagrešili fašisti, so za-1 ŠI° soboto pripetila grozna vzela tak obseg, da so se voditelji fašizma začeli bati za ugled fašistov v državi sami
nesreča z dinamitno patrono.
V Sisanu pri Pulju se je pro
nesreča. Kakor poročajo, je ribič Martin Mancin pripravljal doma kuhinji dinamitno
in v inozemstvu. Posebno ve- Patr?no» ki jo je nameraval liko škodo so zaradi teh na-silstev trpele socijalistične in popolarske ustanove v Lom-bardiji. Opozicijonalni listi so začeli hudo napadati vlado, ker ni zabranila teh pusto-šenj. Voditelje fašizma so naj bolj neprijetno zadeli protesti s katoliške strani, kajti znano je, da je bilo več katolikov na državni listi. Še bolj neprijetno je zadela bVzojav-ka, ki jo je poslal kardinal Gaspari predsedniku katoliškega udruženja "Azione cat-tolica". S to brzojavko se Vatikan pridružuje protestu pro ti nasilju fašistov. Veliko vzne mirjenje pa je vzbudila med fašisti vest, da je papež daroval udruženju "Azione catto-lica" 500,000 lir za poravnavo škode, ki so jo napravili fašisti. V pismu na predsednika
porabiti pri ribolovu, patrona pa je nenadoma eksplodirala v njegovih rokah. Neprevidni mož je ostal na mestu mrtev. Drobci patrone so strašno raz mesarili njegovo ženo, petlet no hčerko in triletnega sinčka. Deklica je umrla takoj, žena in sinček pa sta tekom prevoza v bolnico podlegla groznim poškodkam. Od cele družine je ostala živa le desetletna hčerka, ki ob času eksplozije slučajno ni bila doma. Tudi hiša je vsled eksplo-' zije skoraj popolnoma porušena.
-o-
t
Preuranjeno fasistovsko veselje.
Kobariški prebivalci so i-meli v sredo 7. apr. priliko gledati nekoliko zakasnelo
----- - .........- ^c^cm«« purtno saJ? tamosnjih fašis-
tega udruženja pravi kardinaltov' kakor bl lahko to naziva-Gaspari, da Vatikan noče s H» ko bi ne bil° tem darom niti iz daleka zmanjšati dolžnosti onega, ki mora poravnati škodo. Posebno hud na papeža je "Popolo d' Italia," katerega ravnatelj je Mussolinijev brat. Papež je s tem, da je daroval tako ogromno vsoto, pač potrdil pred vsem svetom, da je škoda, ki so jo napravili fašisti, res velika.
Danes je bil pri ministers-kem predsedniku direktorij fašistovske stranke, ki je obrazložil potrebo, da se čimprej skliče veliki fašistovski svet. Fašistovski svet naj najprej razpravlja o teh činih in potem napravi konec dosedanji nedisciplini v stranki. Mussolini je priznal to potrebo. Fašistovski svet se bo ba-' vil baje tudi z vprašanjem, a-li na funkcionarji fašistivske stranke, n. pr. Giunta, ki je glavni .tajnik stranke, če so iz-| voljeni za poslance, še nada-
fašistovsko
početje ogabno in pričalo o najnižji "nekulturi" italijanskih šovinistov. "Kulturni" fašisti so namreč na podlagi vesti, da je dr. Wilfan propadel, poslali uglednim rodbinam mrtvaško obvestilo, da bo dr. Wilfan pokopan. Na pogrebno slavnost so prišli tudi kul-turonosci iz Tolmina. V osmrtnici pravijo najprej, da je duhovnik Šček blagoslovil smrdljivo truplo, ki se iz zdrav stvenih razlogov zažge. Osmrtnica končuje, naj se po želji "pokojnika" ne pošilja cvetja. Pogreb se je vršil z godbo z Idrskega, ki je bila k temu prisiljena. Udrli so celo v cerkveni zvonik in zvonil
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
lje obdrže stranki.
svoja mesta v
ljudi
Preganjanje naših Italiji.
Uradni "Osservatore Tries-tino" javlja, da je tržaška pre-fektura z odlokom, potrjenim od ministrstva za notranje zadeve v Rimu, odklonila italijansko državljanstvo odvetniku dr. Mateju Trinajstiču v Volovskem, vsled česar ne mo re več biti odvetnik, ker ni italijanski državljan. Enaka usoda je baje zadela dr. Henrika Tumo v Gorici. To mora na javnost napraviti najmuč-nejši vtis, ne samo zaradi tega, ker sta uničena dva odlična odvetnika, ampak posebno tudi zato, ker sta oba izvrševala vso svojo sodno in odvetniško prakso nad 30 let v Istri, oziroma na Goriškem in delovala tudi javno v teh deželah.
-o-
ŠIRITE LIST EDI
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
1 AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto In zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve a9 dostavljene prejemniku na dom afl na zadnjo pošto točno in brez vsake-v' dobitka.
Nale cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50 f
5,000 — Din.........$ 66.50 >
10.000 — Din.........$132.00
100	—	Lir..................$ 5.20
200	—	Lir..................$10.05
500	—	Lir. ................$24.25
1,000	—	Lir..................$47-25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ia nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokr* menja .dostikrat docela nepričakova no. je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne, ks ari sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SI< PO POSTI KAKOR TUDI B] JAVNO.
Vse pošiljatve naslovite VSNSKO BANKO
ZAKRAJSEK &
A^
"EDINOST"
EDINOST
(UNITY)
Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicago, DL
__Telephone: Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...........$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ...................$4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOYI naslov in poleg legs tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nanj mnogo dela.
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa te ne ozira._
Entered as second clas matter October nth 1919, at Post Office at HWcaro. 111., under the act of March *rd 1870.
Bridgeport - Girard - Youngs t own.
Vesela zadovoljiva poročila je nam poslal iz In-dianapolisa, in Loraina naš potovalni zastopnik Mr. I^eo Mladich. Obe naselbini sti pokazali, da sti zavedni katoliški naselbini, kjer znajo ceniti katoliške liste, ki se borijo za njih prepričanje in njih pravice. Zato vso čast Indianapolski in Lorainski naselbini.
Toda ofenziva se nadaljuje naprej. Te dni jo bo otvoril naš zastopnik v Bridgeportu, Girardu in Youngstownu, Ohio. Tudi* tukaj je veliko polje, ki se bo dalo marsikaj narediti v korist katoliškega tiska. Naše cenjene prijatelje in naročnike prosimo, da te dni gredo z Mr, Mladičem krepko na delo in zaneso naš list v vsako slovensko hišo po omenjenih naselbinah in okolicah. S tem dragi rojaki boste dvignili katoliško zavest in zabarikadirali boste svoje katoliško prepričanje, da ga vse hudobno naskakovanje slovenskih odpadnikov ne bo doseglo in ničesar škodilo nebo.	■
£ <i
. 1.»..
Calumet, Mich.
Cenjeni urednik Edinosti: — Obljuba dolg dela, se glasi stari rek in da ne bodete porekli, da sem kot oni Ribničan, ki je rekel, da je obljubiti in storiti preveč, zatoraj evo me! Dasi sem nekoliko zakasnil, vendar je bolje ,pozno kot pa nikdar; danes imam pa itak poročati nekaj posebnega — pa ne bodite preveč radovedni, vse pride lepo po vrsti na dan.
Danes je prvi majnik, krasen mesec posvečen devici Mariji. Majnik, ko se narava vzbudi iz dolgega spanja, ko ozeleni log, ko začnejo razširjati svojo vonjavo prve cvet-Ijice. Ravno tako se vzbude tudi naša srca iz letargičnega zimskega spanja, ko nam nenadoma ne da več prebiti v zaprtih sobah temveč nas skrivnostno kliče ven, ven v ozeleneli gozd, k potokom, kjer plavajo bistre postrvi, kjer ptički pojo svoje pesmice. "Ljubi maj, krasni maj! Konec zime je tedaj." Ali se ne spominjate, kako smo prepevali to lepo pesmico kot šolski otroci v stari domovini ? Majnik je povsod lep, povsod oznanjevalec istega: Konec dolge zime, prihod krasne spomladi. In zopet bomo hodili po livadah, občudovali naravo v vsej svoji krasoti in nje Stvarnika, ki je vse tako modro uredil. Ali ni to zadosten vzrok, da se veselimo danes, ko je napočil majnik?
In zopet se bodemo morali ozirati na levo in na desno, ko bodemo hoteli prekoračiti cesto, da nas ne povozi kak za človeško življenje ne meneč
mviiev
blovenski narod so dovolj dolgo begala razna švi-'se» avtomobil. Tukaj namreč
gašvagarska liberalna trobila. Zato rojaki smo tako daleč zašli. Dvignimo se iz teh nižav in hitimo višje, nazaj h boljšemu življenju, h kateremu nam kaže pot katoliški tisek. Zato rojaki na delo za katoliški časopisje, da se istega ojači in okrepi, da bo v stanu vzdr-žavati razne navale in napade, katere vprizorjajo naši odpadniki dan za dnem proti vsem, kar je katoliškega.
Rojaki, ni prijeten ta boj, kakor ni prijetno za vojaka biti vedno v prvem strelnem jarku, toda kdo bo nas branil in ščitil, ako ne katoliški časopis. Katoliško časopisje naj utihne med nami, pa bo šel sovražni naval nemoteno naprej in čez par let bi bile posledice take, da bi se pričelo rušiti tisto, kar je danes močno in zgleda nepremagljivo. To je tisto, dragi katoliško misleči Slovenci, ki nas potiska, da stojimo neprestano na straži za naša katoliška načela in prepričanje. To je naša dolžnost in te dolžnosti se bomo zvesto držali, dokler bomo gibali. Vi naročniki katoliški rojaki pa ne pozabite na svoje dolžnosti. Stojte krepko za nami. Širite katoliški tisek, kjerkoli mogoče in zrnata bo NAŠA!
Dr. W. M. MacGovern.
4
Preoblečen v prepovedani Tibet
(Dalje.)
Na nekem takem zamrznjenem jezeru je ena od mul iz-podrsnila in se je ranila na nogi. Uboga žival se je vlekla še par dni z nami naprej, potem je pa odjadrala za ponijema. To je bilo zelo nerodno. Še bolj nerodno je bilo pa to, da je postajal Satan, sedaj poglavar karavane, zmeraj bolj nesramen. Hočeš nočeš sem moral biti tih; kar govoril je, da me bo Tibetancem izdal.! Žalibog je prav dobro premo-tril moj neprijetni položaj in je priliko izrabil, kar je mogel.
Na poti se nam je pridružil neki ovčar in je šel z nami. Dobri mož se je Kotel pogovarjati samo z menoj; zdel sem se mu kot najnižji v druž-'
bi Še pač najbolj pristopen. Odgovarjal sem mu le prav malo, da se ne bi s kakšno na-" pačno izgovorjeno ali napačno naglašeno besedo izdal; on je pa zadovoljno čebljal naprej in je ves čas in neprestano pletel. Volnen klobčič mu je dajal potrebno snov. Pletenje je najljubše delo tibetskih kmetov in kmetic, kadar potujejo.
Zmeraj bolj je bilo mraz. Niti prsta jiisi smel nezavarovanega izpostaviti vetru, pa je takoj zmrznil. Kuriti nismo mogli, ker nismo dobili niti jakovega gnoja; čaja pa tudi nismo imeli. Nazadnje so Sik-kimezi začeli Strajkati in so rekli, da ne marajo naprej, če ne gremo v vas. torej: ali naj vse skupaj pustim ali pa naj
na našem gorenjem poluoto-ku se začne vožnja v avto ji komaj s prvim majem; do tedaj smo celo zimo skriti pod snegom. Ker pade toliko snega, je samoumevno, da vzame precej 'časa predno zgine na spomlad, tako da ga imamo običajno dovolj do konca aprila^ včasih tudi do sredi maja. Zatorej pa naši avto-mobilisti s tem večjim veseljem drve po ulicah, da dote-čejo kar so zamudili skozi celo zimo. Kaj oni dajo za navadnega Zemljana, ki korači po ulici in se ozira, kako bi prišel iz enega vogala na drugega. Čemu pa hodi? Zakaj si ne preskrbi tudi on avto? Ker nima istega itak ne velja tfosti na tem svetu, in je toraj vseeno, če se ga podere in spravi v krtovo deželo. Toraj kdor hoče, da se ga upošteva, si naj preskrbi karo pa maga-ri samo plehnato Liziko. Bolje je kot nič! In potem lahko z mirno vestjo drvi preko
dovolim, da prenočujemo v vaseh, kjer dobimo lahko živila in se ogrejemo! Sicer je bila v tem slučaju nevarnost, da me dobijo, večja; a dosti sem bil že govoril s Tibetanci in nobenemu se nisem prav nič čuden zdel. Zato sem mislil, da.sem dovolj varen. Končno mi je bilo še prav prijetno, če so se nam domačini pridružili, saj je bilo to še manj sumljivo. Nekoč smo imeli za spremljevalca dva potujoča ti-betska trgovca, očeta in sina; s kupčijske poti sta se vračala domov v Sigatze. Škoda, da nisem mogel svojim ljudem nič povedati, kako in kaj; tudi s Satanom sem moral kar najvljudneje govoriti, in moram pripomniti, da se mu je ravno to še najbolj dopadlo.
Življenje ▼ Tibetu.
Odslej naprej smo prenočevali zmeraj v vaških počivališčih. Prvo tako res tibetsko hišo sem videl v vasi Jako. Vsaka vas ima tako hišo, ker Tibetanci po svoji deželi zelo
ubogih pešpotnikov.
Toda čas je, da poročam o j onem, o čemur sem se sploh j danes namenil pisati. Da ste j bili Vi, g. urednik z nami preteklo nedeljo večer in prisostvovali veselju in slavnosti, katero so priredili naši farani v počast dvajsetletnici masni-štva našega gosp. župnika — no potem bi gotovo porekli.: That was a great celebration! Naša prostorna cerkvena dvo-raha je bila nabito polna, do blizo petsto ljudi, samo od-rastlih, je posedlo okrog miz, ir. ko se je ob določenem času prikazal v dvorani naš slav-ljenec v spremstvu osem drugih župnikov, tedaj so iz vseh grl zadoneli živijo klici, da se je skoraj tresla veličastna stavba. Naše kuharice so ta večer prekosile same sebe. Pripravile so večerjo, kakorš-ne bi se veselili sami kralji in cesarji. Da smo si jo pošteno privoščili, menim, da ni treba še posebej povdarjati.
Po končani večerji, je pozdravila gosp. župnika predsednica tukajšnjega društva si. Borštnaric, ki je obenem največ pripomogla, da se je priredila tako velika slavnost, gospa Kocjan. V izbranih besedah mu je čestitala na njegovem dvajsetletnem delovanju in h koncu mu je poklonila dar faranov: Krasen. močan Radio set. Na to se je župnik, ginjen do solz, zahvalil faranom za njih vdanost in ljubezen.
Program se je vršil dalje s petjem, govori, godbo in se završil s premikajočimi slikami. Kot govorniki so nastopili: velečast. župnik F. Zimmerman iz Hubbel, velečast. župnik dr. A. Režek iz Houghton, potem domači člani fare, gosp. J. Gosenca, gosp. Matt Kobe in pa moja malenkost. Gosp. župnik dr. Režek je v šaljivem tonu povedal marsi-kako, da mu je občinstvo burno ploskalo.
Vse se je vršilo v redu. Že mnogo let ni bilo v naši fari tako lepe prireditve. Saj je pa tudi povod bil zadosten. Ob-vrševali so gosp. župnik pravzaprav dve dvajsetletnice: dvajsetletnico posvečenj^ v mašnika in dvajsetletnico žup-nikovanja pri nas.
Naš župnik Rev. L. F. Klop-čič, je bil posvečen v mašnika dne 4. aprila, 1904. in dne 10.' aprila istega leta je pel prvo sveto mašo v naši, tedaj še ne dogotovljeni cerkvi sv. Jožefa. Maše so se tedaj vršile v pritličju cerkve oziroma v sedanji dvorani. Od tedaj je neprestano med nami. S svojo nesebičnostjo, radodarnostio, neprisiljenostjo, Ijubeznivost-
radi potujejo. Za vladne poslance in uradnike so prenoči-šča že malo boljša, za navadno ljudstvo pa obstoji počivališče iz velikega dvorišča in iz surovo zgrajenih hlevov o-koli njega. En kot je pokrit in služi skupnemu bivanju in prenočevanju vseh onih, ki i-ščejo strehe. Železna skleda v kotu nadomešča peč; goveji gnoj in živali prodaja oskrbnica, nemo imenovana. Pohištva ni prav nobenega, gola zemlja je miza in postelja, vse obenem. Ponoči ti pogrne popotnik preprogo po tleh, se pokrije z ovčjo kožo in spi. Večinoma spijo Tibetanci oblečeni, včasih se pa tudi čisto slečejo in se z obleko pokrijejo. Umetne razsvetljave v teh krajih prav nič ne poznajo in gredo s solncem vred spat. Ležijo pa na trebuhu in potegnejo kolena čisto gor pod trebuh ; pač čuden in za nas kaj nepripraven način počitka. — Govern nam pa ne pove, če je tudi on moral tako spati.
jo in s pridigarskim darom, se je priljubil vsakemu. Naše želje so, da bi ostal z nami še dvakrat dvajset let.
J. Č.
Canon City, Colo.
Cenjeni g. urednik: — Prosim vas, da obelodanite nastopno poročilo o izidu naše prve društvene veselice, vršeče se na velikonočni pondeljek večer v dvorani br. Louis Pierce v Prospect Hights, v svrho okrepitve našega mladega društva sv. Antona Padov. št. 180, K. S. K. J.
Kljub bolj slabim delavskim razmeram je bila dvorana kmalu polna občinstva. Vsi so bili veseli in dobre tolje, zavedajoč se, da podpro s svojo vdeležbo šele nedavno ustanovljeno katol. podporno društvo, kojega blagi namen je lajšati bolnim in onemoglim članom njih težke ure z bratsko zavednostjo in slož-nostjo.
Veselični dohodki so precej zadovoljivi, katerim so pripomogli bratje z brezplačno, pa izvrstno godbo. Lepa hva*a torej bratom godcem: Frank A-damich, Frank Smith, Frank Jermene in Math Zaverl, in pa hvala tudi Jaku Verščaju, ki je pripomogel s svojo pristno staro krajsko harmoniko, da so se drugi godci nekoliko odpočili. Hvala tudi gospej Frances Strainar za prosti prigrizek. Dohodkov je bilo $87.60, stroškov $44.85; ostane čistega za društveno blagajno $42.75.
Lepa hvala v imenu našega društva vsem, ki ste pripomogli k tolikemu vspehu. Lepa hvala tudi br. Louisu Pierce, ker je dal na razpolago svojo dvorano brezplačno in je še delal povrh. Hvala vsem bratom in sestram prejšnjih društev K. S. K. J. za sprejem nas v svoje vrste; zatorej vam kličemo trikrat: Slava!
Anton Strainar, tajnik.
-o
Rothbury, Mich.
Halo, mister editor sedaj bom pa povedal, da sem bil zadnjo nedeljo na Brunswi-cku. Kaj me je tako vleklo tja doli hočem povedati. Dobil sem namreč knjižico od 00. frančiškanov, da bi pridobil kaj članov za narodni kolegij sv. Frančiška. Dalo mi je precej misliti, kako bi pričel s to agitacijo, kjer ljudje, posebno drugorodci niso o tem po-dučeni zakaj prav za prav se gre. Ali človek s kunštno glavo pa že dobi izhod, da mu vse prav pride. Ko sem doli prišel sem najrpvo stopil v župnišče h g. župniku Father Homma in mu povedal kaj želim. Ko sem izvlekel iz ž-epa omenjeno knjižico in mu jo podal v roke je takoj vedel po kaj sem prišel in ni bilo tre ba nobene druge reklame. Izjavil je, da mu je znano, da se namerava postaviti narodni kolegij za Slovence, Slovake in Hrvate. Da se Father
Umivati se nismo mogli. Ti-betanec vsakdanjega umivanja^ z vodo sploh ne pozna, in pristnega Tibetanca koža se pokrije tekom življenja z debelo plastjo masti in nesnage; kar je še prav dobro, ker odvrača mraz.
Finch (finš), clan angleške ekspedicije na Mt Everest, pripoveduje isto. Pravi, da je kopanje in umivanje Tibetancem nekaj svetega in da se izvrši ta posel samo dvakrat v življenju, na dan rojstva in na dan poroke. Ker se pa dame ne poročijo, se jim po rojstvu sploh ni treba več umivati. Če gremo zraven tibet-skega domačina, moramo biti zmiraj na oni strani, od katere prihaja veter, tako da nam veter nikdar ne pride od Tibetanca sem. Kajti tak veter bi bil strahovit napad na naš nos.
Priznati pa moram, nadaljuje Govern, da nisem imel na vsej poti od meje pa do Lhaze prav nobene prilike, da
Homma zato tudi zanima je gotovo to najbolji dokaz, da je on prvi zapisan v knjigi in v ta namen daroval. Izjavil mi je, da bo tudi pred pridigo v cerkvi omenil za naš kolegij, kar je tudi resnično storil. Po sv. maši, ko sem prišel iz cerkve so me ljudje takoj obstopili in bil sem dobro za-posljen za precej časa z vpi-savanjem imen in darov. Odzvali so se tudi drugorodci, kar je znak, da z nami simpa-tizirajo in se zavedajo, da pred Bogom smo vsi enaki ka-toličanje pa naj bo to Slovenec, Poljak ali Anglež. Svota, ki sem jo nabral na v nedeljo 27. aprila na Brusnwicku je večja, kakor sem to pričakoval. Da sem dosegel pa tak vspeh, sem dolžan pa v prvi vrsti se lepo zahvaliti Rev. Father Homma za priporočilo v cerkvi. Vsem darovalcem, ki so pripomogli do tako lepega vspeh a Bog plačaj !
Nabiralec.
Bridgeport, O.
Ker se je strašna premo-garska katastrofa pripetila blizu tukaj v Benwood, W. Va., oddaljeno komaj 6. milj od nas, kakor ste to že poročali v Edinosti, naj omenim, da kolikor je nam znano, ni noben Slovenec delal za časa razstrelbe v tem premogoko-pu. Največ je bilo Poljakov, ter precejšno število Hrvatov in Slovakov, ki imajo v tem mestu svoje naselbine. Do danes, ko to pišem so dobili 44 mrtvih iz premogokopa. Vse upanje, da bi še dobili, katerega živega je zginilo, ker je bila razstrelba tako močna, da se je mnogo hodnikov zru šilo in rešilno moštvo ima ja-ko mučno delo pri iskanju mrtvih premogarjev, dasi so na delu noč in dan, se jim doslej posrečilo spraviti na površje le 44. trupel. Zasutih je pa še 70 premogarjev.
Prišlo je vojaštvo, da zdr-žuje red, kaj tako strašnega, še nismo doživeli v tem kraju. Žalost ostalih je nepopisna. Kdo je kriv, da je zgubilo življenje 114. trpinov se sedaj še ne ve. Ce bo še kaj posebnega za poročati Vam bom poročal.
Michael Hochevar.
Da se vrača mladi naraščaj h prirodi, se vidi že po ženskih plesnih toaletah.
NAZNANILO!
Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova. kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in od zunaj. Var-nišam in vsa druga del 2 spadajoča v to obrt
Rojakom se priporočam * naklonjenost!
FRANK MARLET
2300 — So. Hoyne Ave.
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 2115.
bi si bil umil vsaj obraz in roke. Vsak bi me bil gledal, če bi se bil umival, in tega sem se ravno bal. Sam pa nikoli nisem bil.
Drugi dan smo šli z našima dvema tibetskima prijateljema skupaj naprej.
Naredili smo kakor onadva, vstali smo dve uri pred solnčnim vzhodom in smo se podali na pot, ne da bi bili kaj jedli in pili. Hodili smo do opoldne in tedaj šele smo jedli; hodili smo počasi kar naprej. Popoldne pa spet naprej, do solnčnega zahoda, ko smo prišli v vas s prenočevali-ščem.
(Dalje sledi.)
TONY DIME
1738 W. 22nd Street.
Se priporoča Slovencem pri nakupu oblek po miri, delo unijsko jako zmerne cene blago prvovrstno.
T	■■


■ m ■ •
Kansas City, Kans.
Cenjeni g. urednik: — Kar je le bolj malo dopisov iz naše dobro napredujoče našel bine se torej jaz kot naročnica tega lista oglašam s par vrsticami, da ne bodo mislili rojaki po Ameriki, da spimo v Kansas Cityu večno spanje. Tfces, da z delom se ni kaj posebno hvaliti, kakor čitam v listu gre le povsod bolj polževo pot, tako tudi pri nas se bolj slabo dela, upamo pa, da se kmalu zboljša.
Velikonočne praznike smo tako lepo obhajali, d-a je bilo veselje. Kako lepo je šolska mladina korakala pri procesiji na velikonočno soboto, zvečer, ko je bilo vstajenje našega Gospoda Zveličarja, vsa v belem oblečena. Res vsa čast našim slovenskim šolskim sestram za lepo ureditev.
Kaj pa sedaj, ko je nastopil mesec maj in sicer že danes, ko pišem ta dopis se zopet vsa mladina pripravlja za korakanje v cerkvi zvečer pri šmar nicah, katere bomo imeli vsako sredo in petek zvečer v naši cerkvi sv. Družine.
Pa še nekaj g. urednik. Gotovo, da Vi ne veste, da imamo v naši naselbini neka i no vega in to je mladeniški klub, kateri spada v društvo Najsvetejšega Imena. To društvo si je tudi ustanovilo svoj lastni Orchestra, pri katerem so sami naši fantje in dekleta in so tudi že imeli svoj koncert 22. aprila v slovenski dvorani. Dvorana je bila polna našega ljudstva, tako da za otroke ni bilo prostora in so imeli svojo potem drugi dan. Zato zasluži naša pridna mladi-ra vso čast!
Ne smem pa več naprej ker gotovo boste rekli, no, Ti si prvič začela pa ne veš kdaj nehati (ne sodite tako hudo! Op. ured.) a dobro si zapomnite g. urednik, da me ne boste precej prosti, ker list Edinost je ta prvi, da ga pazno prečitam, posebno povest "Zvonarjeva hči", kalera mi dopada in me tudi uči mojega bodočega življenja. Torej končam in želim, da list Edinost postane dnevnik, katerega bi morala imeti vsaka slovenska hiša.	Naročnica F. F.
Barberton, Ohio.
Spomlad je tu in z njo življenje na novo, saj komaj je padel prvi dež že vse poganja in brsti, kar le more, da pride do svetlobe in solnca. Ptiči iščejo primernih skrivališč kam bi postavili svoj dom, da si urede družino. Se Človeku je pomlad najmilejša, saj mu prinaša nov up v življenje novo delo ga čaka, da si s spomladjo prične urejevati svoj dom za celo leto. Samotnega srca se poloti misel poiskati si par za celo življenje, in res si ob tem Času mnog par prisega "Zvestobo do smrti." Lep in vzvišen je njegov namen, toliko bolj, čimdalje ga drži svetega, saj na tem namenu zavisi sreča ne samo dveh, ampak vseh, katerih so jima podeljeni v oskrbo. Splošno rečeno, na tej "zvestobi do smrti sloni sreča in blagostanje vsega človeštva, kajti človeška družba je zidana na tej zvezi in lepše ko se zakon pelje in lepši ko je mir v njem tem boljši rod izhaja iz njega, večji blagoslov je na celi rodbini. Seveda pa mora ta zakon sloneti na veri in postavah, ki jih je Bog dal zato, drugače ne bo božjega blagoslova v njem.
Nova doba, v kateri smo, nam nudi vsakovrstne slike Človeške družbe. S kakšnim veseljem, ljubeznijo, razkošjem se eni spravljajo v to; drugi se komaj dodobra seznanijo, že v naglici drve do tega ali onega uradnika, da jih hitro poveže, da se ja ne bi prej razdrlo prijateljstvo med njima in pri teh ne manjka tudi slovenskih mladičev in celo takih, ki bi jih po normal ni razsodnosti že mogla kje kdaj pamet srečati, a so jo po naključju ali nesreči zgrešili.
Pa so zopet drugi, ki si za-žele družbe in si jo poiščejo dostikrat tako, ki v današnjih dneh nam katoličanom ni prosta, ker je ločena, torej druga polovica zakona še živi. Raz-poroke so danes na dnevnem redu in mnogi ne gleda na to, ali so pripoznane po cerkvi a-li ne. Kaj ga briga cerkev in vera, Če se mu sreča obeta.
li ogiblje prepira v zakonu, ko si tako lahko pomaga in "divorce" dobi in potem —t potem smo prosti in si spetf lahko poljubno izbiramo. Pa še moderni in napredni smoj na ta način. Saj ako nas malo, vest grize zaradi tega, se po cerkveno Še zmiraj lahko poročimo, ali da lepše izgleda, prec ko se zapreka odstrani, to je naravnost povedano, a-ko oseba, ki dela zapreko u-mrje.
Vse bi bilo lepo izvedljivo, kaj pa če Bog pokliče na račun najprej ono osebo, ki vse te naklepe dela brez njega ?
Ne stane danes dosti, da se razdere družina, ki se nam je zdela zanesljiva. Mal prepir se zaneti in že je družinski mir v nevarnosti, to se dogaja tu, pri vas in drugod. Stara mati je rekla: "Sin moj, ni-^ kar ne začenjaj prepira v zakonu, če je stvar manj kot $5 vredna." Ko bi se znali držati tega izreka! Čudimo se, zakaj je toliko razporok; toda poglejmo iz kakšnih vzrokov in namenov svet sklepa zakone. Ali ne igra pri veČini glavne vloge napuh, strast,,
želja po razveselj e van ju ? Kjer pa ni pravega namena in božje roke zraven, tudi ni božjega blagoslova, toraj so vse te zveze dobra hrana za "divorce". Kajti ni je ljubezni tako močne, da bi družila dva Človeka celo življenje, ako ni pomoči od Boga. Taki slabi zgledi so nam pred očmi vsak dan in ne varajmo se z izgovorom češ: "saj žive lepo in v miru, čeprav niso v cerkvi poročeni, kot tuintam sliši. Da en čas bo že šlo, a ker ima pa hudobec več opraviti pri takih zakonih, kot Bog, bo hudobec tudi po svoje napravil ob določenem času in potem pridejo pa tožbe in iskanje vzrokov, a pravega vzroka nesreči — da so Boga in njegovo postavo prezrli — se pa redko spomnijo.
Zato bi mogli vsaj mi katoličani pomniti, da tako ravnanje je zlo in nas ne opravičuje nikak zagovor pred Bogom. Naša sveta dolžnost je, da se varujemo takega prestopka in da tudi drugim odsvetujemo od nameravanih zvez.
- f r? , * . ^ i.	*	;
0 boy! 0 boy, let's them show
That
we all go next Sunday to the Minstrel|Show!
•H-UTt'
A. B.
Društvo Slov. postaja št. 16211 I
M. W. ofA. . ^	g
PRAZNUJE SVOJO DESETLETNICO g
OBSTOJA	I
V	nedeljo, 18. maja 1924.
V	ČEŠKI-AMERIŠKI DVORANI, na 1436-1440 W.
18th Street, Chicago, 111.
Cenjeno občinstvo Chicage in okolice se uljudno ■ vabi, da se polno številno udeleži te naše slavnosti. * Program bo zelo bogat.
%
Vstopnice »o ▼ pred prodaj i 50c., na vratih 75c.
Za lep red, dobro zabavo in uljudno postrežbo bo skrbel za to izbrani
' ODBOR.
Igrala bo Zaiček Orchestra.
Torej na veselo svidenje dne 18. maja!
(5.-9—5.-16.)
NAZNANILO IN ZAHVAL*
S tužnim in težkim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti nad vse ljubljenega soproga in očeta
Frank Auguštin
ki je preminul previden s sv. zakramenti za umirajoče in vdan v voljo boži o dne 1. maja 1924. ob 9. uri zvečer po kratki, a ■ mučni bolezni pljučnici.
Pokojni se je rodil v Auguštinah, fara sv. Križ na Dolenjskem. dne 3. oktobra 1876- V Ameriki je bival blizu 25. let ves čas v Chicagi.	-
Ob tej žalostni priliki se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, kakor tudi društvenim sobratom od društev, h katerim je pripadal, za številne obiske, ko se je pokojni nahajal na bolniški postelji. — Istotako najiskreneie zahvaljujemo vse, ki so prišli v tako velikem številu kropit pokojnega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prav tako zahvaljujemo vsa društva, katerih član je bil, ko so preskrbeli nočne straže za ob mrtvaškem odru.	#
Najlepše pa zahvaljujemo vsa cenjena društva, sorodnike, družine in posameznike, ki so položili toliko krasnih vencev in cvetlic v zadnji pozdrav na krsto pokojnega. Hvala Vam vsem iskrena f
Zahvaljuiemo se tudi čč. duhovnikom fare sv. Štefana za številne obiske, ko se je ranjki nahajal še bolan na bolniški postelji in f?a tolažili. Zatem za vse opravljene pogrebne obrede in zlasti č. g. župniku Fathru Zakrajšeku, ki so ga spremili na zadnii poti na pokopališče.
Lepo zahvaljujemo tudi pogrebnika Mr. Glavača za ves trud Wot tudi nosilce krste in vse sorodnik*, prijatelje in znance, ki so v tako velikem številu spremili pokojnega na pokopališče.
Prisrčno se zahvaljujemo tudi za vse izražana sočutja in sožalia. Vsem najlepša hvala za vse!
Ti blagi soprog in oče, ki te ie zadela smrt veliko prezgodaj in s tem nam vzela pridnega soproga in skrbnega očeta, pa spavaj v miru in sveti Ti večna luč, dokler se ne snidemo veseli nad zvezdami!
Žalujoči ostali: MRS. AGNES AUGUŠTIN soproga, PRANK in AGNES sin in hči.
dne 6. maja 1924.


4
' 'H
•H,

Obleke za fante in može
2141 W. 22nd STREET, blizu LEAVITT CESTE
CHICAGO
Naša trg<*ina je odprta:—Ponedeljek, Torek, Četrtek 9:00 ure zvečer. V soboto do 10:00 ure zvečer. V sredo do 6:00 ure zvečer.
______
Mr. Snowball in Mr. Saifi že celi teden žingata od veselja, ker bosta sla prihodnjo nedeljo 11. maja zvečer na
Ministrel Show v Češko-Ameriško dvorano na 1440_West
18th Street. — In tamkaj bosta pokazala kaj znata!
"Believe me!" je rekel Mr. Snowball svojemu tovarišu Samu, "I'll show them what I can do!"
Smeha bo ne samo na cente, ampak na cele tone!
Rojaki v Chicagi in okolici, kaj takega še niste videli, kakor boste prihodnjo nedeljo večer v Češko-Ameriški dvorani. Pridite gotovo in pripeljite seboj tudi svoje prijatelje! Verjemite, da ne bo Vam žal!
Grdina in Sinovi
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU
1053 East 62. Street.
Telefone: RANDOLPH 1881
ODKRITOSRČNOST IN PA SCHAFFNER-JEVE NOVE OBLEKE STI DVE STVARI ZA
SPOMLAD!
•
V zalogi imamo velike izbere najboljših oblek, plave, sive in v drugih različnih barvah, kot tudi lepo pisane.
Naše obleke so narejeni da Vam prijajo kot ulite, to slavo nosijo Schaffnerjeve obleke- že odnekdaj.
Odjemalci J. F. HARRA5TA ki so navajeni na te dobre obleke so vedno zadovoljni z našimi cenami in pred vsem z našimi
oblekami
•j T' - . .
Z DVOJMI HLAČAMI PO
$ 35.00
Smarnice.
Vsem onim, ki si žele nabaviti šmarnice za mesec majnik, nudimo sledeče knjige:
Tisti, ki hoče v družbi svoje dobre nebeške Matere srečno romati proti nebeški domovini, kakor je nekdaj s svojo telesno mamico romal na Brezje ali kam drugam, naj si izbere Ludovik Škufca: Šmarnice ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. Cena 95c.
To so nedvomno ene najlepših slovenskih Šmar-nic. Po par letih presledka jih človek zopet želi slišati in z istim zanimanjem posluša. Jaz mislim, da se po naših domačih cerkvah in ob naših vaških znamenjih nobene tolikrat ne bero, kakor ravno te. To so prave ljudske Šmarnice.
Devica Verna v spodbudo in potrjenje vere, je za naše dni in brezverstva zelo prikladna knjiga. Te šmarnice je spisal Rev. J. Godec. Cena 95c.
Smarnice arskega župnika so tudi lepe in priljubljene. Cena 95c.
One, ki bi hoteli kaj novega, bi pa opozoril na:
Dr. Josip Jerše: Znamenje na nebu. Cena........95c
Ime Jerše, je najboljša reklama za njegove Šmarnice. To se že četrte. Kadar se je reklo, da Jerše pripravlja Šmarnice, za tisto leto so vsi drugi šmarni-čarji odložili pero, ker so vedeli, da tak specialist v tem ni nihče, kot on. To je splošna sodba ljudstva, ki je njegove Šmarnice kar požiralo, kakor razpo-kana zemlja rahel dež. Ob njegovih Šmarnicah čutiš, da te obdaja majska narava, polna cvetja in opojnega vonja. Lani so nam te najnovejše Šmarnice prepozno došle, zato smo prepričani, da bodo rojaki letos hitro segli po njih. A moramo naprej povedati, da jih nimamo veliko na razpolago. Kdor jih hoče dobiti, naj se kmalu oglasi.
Vsakovrstni kipi Matere božje, razne velikosti in kakovosti od $1.00 naprej. Pri naročilu označite, kako visok in kakšen kip želite. Rdeče lučice s sto« jalom ali viseče na verižici tudi lahko dobite pri nas.
Knjigarna Edinost
1849 W. 22nd STREET,	CHICAGO, IUL
_
*

__

_

-

'fffw^ .....

ZVONARJEV A HČL
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
"Modremu očetu to ni prišlo niti v sanjah na misel," si je dejal. In kaj bo, če izve njegova žena vse to. Prikrivati ji tako ne bo mogoče dolgo. Rozika si je vsako tako stvar razlagala kot kazen božjo za njeno lahkomišljenost in se je komaj prerivala skozi te razdvojenosti. Tako je razmišljal. A v tem slučaju se je zmotil. '
Ko je začel polagoma svoji ženi pripovedovati, je dejala : "Mislila sem si, da bo tako! Rada darujem zvon za svojega katoliškega otroka — nič ne ugovarjaj," je branila, ko ji je hotel ugovarjati. "Vse mi je jasno v teh stvareh. Petnajststotni zvon ni vreden govorjenja."
Kakor je bil vesel, da se je naučila vdati se, tako mu ni ugajalo, da nima čuta za njegovo propast in se ne potrudi, da bi ga dvignila iz njegove potrtosti.
"V*notranjosti si nisva tako blizu, kakor bi morala biti," si je dejal in še težje mu je bilo pri srcu.
Rozika pa je živela le za svojega otroka. Obrt naj vodijo moški. Saj je bilo spodaj vedno dovolj dela. Saj je včeraj videla oba ubita zvonova s Kranjskega, ki so jih pripeljali na dvorišče in pomočniki so izdelovali šestero velikih bronastih svečnikov za neko cerkev na Spodnjem Štajerskem. Očetov obraz je bil jasen, najboljši dokaz, da je šlo vse v redu. Cemu bi kazala svoji smehljajoči se hčerki žalostne oči zaradi mestnega zvona?
Kmalu je pozabila to zadevo. Ko je mož zaprl vrata, je začela prepevati pesmico uspavanko ob zibeli svoje hčerke. In kako ji je ugajalo! Zopet je lahko pela stare narodne in cerkvene pesmi. S sladkim obrazkom je spavalo dete ob njej. Sreča družinskega življenja jo je popolnoma preši-njala. --
A ne tako moža. Niso se ga lotevali duševni dvomi — boj v obrti mu je šel do srca. Temnega obraza je delal z očetom in svakom; sramoval se je, da je podlegel in ni: mogel obvladati tega čuvstva. Postajal je godrnjav in svo-' jevoljen.
Čeravo stari Rudnik ni kazal nobenega razočaranja, Vendar je Henrik čutil, da je starega moža jezila in morala' jeziti ta luteranska trmoglavost. In to je odtujevalo njih srca. Ogibali so se vsakega razgovora, ker so hoteli ohraniti hišni mir. Vsakega besede bi bile zadele vero drugega.
Izvrševanje obeh zvonov, ki jih je naročil gospod mestni župnik za katoliško pokopališče, je prineslo nekoliko več zadovoljnosti v družino; novo delo je zopet zbližalo može med seboj. Ta dva zvonova naj bi pokazala lepoto Prašnikarjeve izumitve. Ce se posreči, bo imel mrtvi, uče-nik tudi na pokopališču svoj pomnik.
Mm r *	15. Oblikovanje.
V livarni je bilo delaveselo razpoloženje. Še so bila oboja četverokota vrata na dvorišče odprta in jutranja svetloba je plula skoznje v obširni prostor. Vratom nasproti se je raztezala stena z globokimi okni proti mestnemu jarku. Ob njej je stala delovna miza ucenikova, stružnica in drugo. Ilovica je bila naložena v kotu, ob njej dva velikanska čebra z vodo in orodje. Na mizah je blestel vosek in malo poizkusne kovine. Na rdečem tlaku je ležal kup srebrnobelega cina, poleg njega je rdeče žarel baker v trikrat toliki množini. Ob njih je mojster Jožef odtehtaval potrebne množine.
Na desno od vrat so se odpirala tla v veliko četvero-kotno jamo. Tukaj naj se rodi novi zvon. Globoko notri je stal Henrik. Pridno, s privihanimi rokavi je oblikoval. Okroglo, z opeko in ilovico prevlečeno je stalo "zvonovo zrno", ki je kazalo njegovo notranjo podobo. Stari Rudnik je stal zgraj ob jami in ukazoval:
"So li na dnu za zrak potrebne odprtine, da ne bi ogenj razgnal oblike?"
"Vse natanko, oče! Zrno je gotovo in z ilovico prevlečeno," se je oglasil krepki Henrikov glas iz jame. "Lahko prižgemo ogenj, da se oblika posuši."
"Prižgi!" je zapovedal mojster.
Vrata sta zaprla, da bi prepih ne napravil razpok v ilovici. Henrik je potisnil suhi les in oglje od spodaj v not-rajnost zrna in zažgal. Medtem pa so njegove roke gnetle tuintam, gladile in oblikovale, kjer'je njegovo izurjeno oko opazilo kako napako.	4
Jožef in pomočnika so pa odzunaj vrtili prerezno obliko ob ilovnatem prevlečku zrna, gladili jo tako, da je odgovarjala zvonovi notrajnosti. Ogenj je osuševal obliko in njegova toplina je utrjevala ilovico. Možje so odšli k zajtrku, zakaj zgodaj so bili pričeli. Henrik je stopil po lestvici zopet v jamo in čuval nad ognjem. Počasi se je zrno sušilo. To je bilo potrebno, da ne nastanejo razpoke. Mojstru pa ni dalo miru. Vedno in vedno je stopal okoli; tuin -tam je nekoliko zmočil mesto, ki se je prehitro sušilo.
Ko je prišel Jožef v livarno, je nesel v pločevinasti po-
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ter na ta način profanirali cer kev in sicer ravno v času, ko je bila v cerkvi velikonočna spoved. Nato so na trgu ob barbarskem vpitju zažgali ka daver in dim se je dvigal proti nebu, da oznani svetu vso odrešujočo italijansko kulturo. Konec koncev pa je ta, da je g. dr. Wilfan izvoljen in da so se fašistom iz sramu po-besili nosovi.
Kako so volili Slovenci v kanalski dolini.
Velezanimive so številke, ki jih je pokazal končni skruti-nij za tisti del Koroške, ki pri-
Širite list edin«
naznanilo in pripora cllo.
Cenjenim naročnikom ia vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo^ da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr^ Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z 1» menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri ra2-širjevanju katoliškega tiska.
pada sedaj Italiji. Izid v po- Uprava Edinosti m Ave Marii sameznih občinah je bil ta-
le: Tribž: unitarci 4, popola-ri 1, Slovani 14, komunisti 19, fašisti 748, maksimisti 5. Zab-nice: popolari 1, demokrati 1, Slovani 20, komunisti 1, fašisti 175, maksimilisti 1. Bela-sodi umazano brozgo iz vode, pive in pepela. Stopil je v : demokrati 2, Slovani 17 jamo in pričelo se je pepeljenje zrna; ta tanki prevleček je' ' bil potreben, da bi se "srajca" iz ilovice ne prijela zrna. Od vrha do tal so prevlekli zrno s to lepljivo brozgo. Ugas-njeni ogenj so nanovo prižgali. Stari mojster, ki je pregledoval^ natehtane kovine, je pristopil in vprašal: "Je-li čas, da zrno oblečemo v "srajco?" "Čas je," sta odvrnila oba enoglasno. Jožef je stopil iz jame in ukazal učencu: "Daj nama ilovice!"
In Henrik je pričel po namazanem zrnu nakladati ilovice. "Srajca" ali pravzaprav pravi zvon, kakor se vlije — se mora narediti najprej iz ilovice. Zgornji del se mora zopet v krogu s prerezano desko enakomerno izoblikovati, napis na njej je treba napraviti iz voska in naposled vse namazati z lojem. "Srajca", t. j. prava oblika zvona je gotova.
t
Zdi dobro pohištvo
/
SE obrnite vedno na	^ staro poznano veletr-govino.
Ako hočete Vaše	^
domove opremiti s tr-	^
pežnim in dobrim	^
ter lepim pohištvom,	^
tedaj pojdite tja,	4
kjer se tako pohištvo	4
prodaja.	r
Ako hočete imeti v
Vaši kuhinji dobro	^
peč, dobro kuhinjsko	* posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL
M
4
komunisti 8, fašisti 95, mak-simaiisti 3. Ukve: popolari 1, demokrati 1, Slovani 43, komunisti 2, fašisti 103, maksi-malisti Naborjet: unitarci 1, republikanci 2, Slovani 5, komunisti 3, fašisti 102, mak-simalisti 2. Lipaljaves: unitarci 2, popolari 3, Slovani 2, komunisti 1, fašisti 71, maksi-malisti 1. Poptabelj: unitarci 6, popolari 1, demokrati 2, Slovani 16, komunisti 2, fašisti 69, maksimalisti 1. Glasov za slovansko lista je torej bilo 107, za fašiste pa 1363. Ka kor znano, je Trbiž nemški, Žabnice slovenske, Belapeč mešana, Ukve slovenske, Naborjet nemški, Lipaljaves slovenska, Pontabelj nemški. -o-
Ce bi bila žena enakopravna z možem, ne bi nikdar več pokleknil noben moški pred njo.
J.K0SMACH
1804 w. aand St. Chicago. Dl
Rojakom se 'priporočam wt nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
N si bol lie delo. najnižje oene. Prevzamem barvani e hift zunaf is znotrai. t*o kladam stenski oaoir.

Samo vdrgnite
Če trpite vsled hudega napada nevrMffije. I_mbaq-a, bo-JeCin v sklepih Jn miSicah, kakšno pomoč sadobite, če se močno vdrgnete a
Reg. U. S. Pat. Off. Čutili boste, kako se Siri to_ * ■ plota s svojo pomirjajočo udobnostjo po bolečih delih.
Pain Expel ter bo pomagal vsm kot Je pomagaj brezdtevil- _ ni m tisočem mnoga. leta. Imejte " ga vedno steklenico pri rokah. » S5 In 70c. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CO.
104-114 So. 4* SU BrookJym. N. Y.

AKO STE TUDI VI
med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je ▼ ▼ašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na amu!
RAVNO TAKO JE VASO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu ▼ New York itd., kakor je to storila ie za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo!
:-: Pošiljanje denaija. :-:
Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naie cene so vedno med najnižjimi.
Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar.
Denar pošiljami ali po pošti, ali potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu.
Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno.
Za obilna naročila se vam priporoča.
SLOVENSKA BANKA
Zakrajsek & Cesark
NEW YORK. N. Y.
Anton Zbašnik
JAVNI NOTAR,
soba ao6 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je)


* *
4 *
♦ ♦ +
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma. pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- i} CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in if pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ♦
Gilbert New Store
VSEM SLOVENCEM
V	Gilbertu in okolici naznanim, da sem začela trgovino z mešanim blagom
DRY GOODS STORE.
V	zalogi imam vsake vrste ženske klobuke, suknje različne vrste in barv. Prav-tako tudi raznovrstne otroške obleke.
Naše blago je prvovrstno zakatero jamčimo. Rojaki držite se vedno gesla SVOJI K SVOJIM! In ne hodite h tujcem, kjer vas le skubejo!
BARA MATEKOVICH
LASTNICA
GILBERT, MINNESOTA.
i
Pomagajte svojemu zdravju!
DOBRO ZDRAVJE zavisi od dobrih zob. Zato nihče dovolj zgodaj ne prične skrbeti za svoje zobe. »
Ničesar človeka bolj ne zadovoljuje, kakor lep nastav lepih zob. Nič pa ni bolj neprijetnega kakor krivi, oskrbljeni in objeti zobje. Tudi od zob je odvisen človekov vspeh.
Pa tudi veliko bolezni, revmatizem, paraliza, itd. izvira od slabega zobovja. Neprebava, nervoznost je vzrok zobovja.
Mi specializiramo z izdelovanjem zobniho kapic, ustnega mostovja in vse - kar spada v zobozdravniiko delo. Izdiramo zobe brez bolečin. 1 |
NASE CENE SO JAKO UGODNE! Naie cene so jako ugodne!
New York Dental Parlors
1958 W. 22nd ST. (In Robey St. corner.) CHICAGO

JOSEPH F.
ACKERMAN
se priporoča rojakom v Forest City pri nakupu raznih barv in varnišev. V zalogi ima vsakovrstni stenski papir, katerega prodaja po zelo nizki ceni. Prevzame barvanje his zunaj in znotraj in poklada stenski papir. On ima že več let izskušnje v tem delu in je zelo izučen v tej stroki. On stori najboljše delo po najnižjih cenah. Kadarkoli potrebujete tako delo se vselej obrnite na njega.
main street nasproti shoe factory
i.,^. . . - .M.i
Forest City, Pa