-----    254    -----
Lizuni.
Gospodieine in Vile                            Rožice sade strupene,
V hostah so Rozaljke bile ,              Milost' nimajo nobene,
So slovele krog in krog;                  So še huj' kot pisan gad.
Peti so, vabiti znale5                        Pravo znajo pocerniti,
Kogar pa so pretantale,                    Greh u čeden plajšč zaviti,
Po njem je blo, smiT se Bog! —      Na oci podplate djatf.
Kar Rozaljke b1le v povesti,             Lizec drag je sam'ga vraga,
Od lizunov smo si v svesti,             Ino sladka skorja draga,
Kdar sterdeno govore.                       Ki kupiti je za med.
Delajo se lepe, brate,                       Vkanjen ga želi prodati
Motfjo reve in bogate,                      Tud za samo cestno blato,
Z sladkim strupom jih more.            Kar mogoče toljko pred.
Silna je lizunov truma;
Svet pripravljajo iz uma,
Mojstri mnozih so nezgod.
Niso kot Rozaljke v hosti;
V gradih, mestih so pogosto,
Tu se gnjezdi njihov rod.                     Požencan.