[i »tatb«, war. IfBONDS, h STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, APRIL 9, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI, Prva angleška armada ima še' 27 milj do Tunisa. Osma angleška armada in 2. ameriški kor sta Rommelu tesno za petami. Za letos bo na razpolago 12,000,000 novih avtnih koles za potniška vozila Washington. — William Jef-fers, direktor za kavčuk, je izjavil, da bo letos na razpolago za potniške avtomobile 12,000,000 novih koles. To je lepo število, ako pomislimo, da jih je bilo lansko leto na razpolago le 3,-474,000. Mr. Jeffers je izjavil pred senatom, da ima 7,000,000 avtnih koles že na roki, drugih 5,000,-000 jih bodo pa napravili iz umetnega kavčuka. Vrhu tega bo letos razdeljenih 6,300,000 novih koles za truke, dočim jih je bilo lansko leto samo 3,525,000. Na rokah je že sedaj 1,800,000 novih koles za truke. Nekaj so pozabili Naciji so prenaredili četrto božjo zupoved za otroke v okupiranih deželah. Nemška četrta zapoved se glasi: "Spoštuj očeta in mater, toda predvsem fuekrer-ja." Naciji so pozabili zadnji odstavek, ki ga navaja sv. Pismo, namreč" . . . da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji." Najbrže vedo, da se ne bo nikomur dobro godilo in da ne bo nihče dolgo živel, kdor izkazuje spoštovanje trinogu fuehrer ju. 1 tiska družina fare sv. Lovrenca "Krka" priredi v nedeljo 11. aprila ob 7:30 v SND, Pearl Ave., Lorain, O., prekrasno igro ''Trnjeva krona." Isto igro po-etn na 18. aprila ob treh popoldne in osmih zvečer v cerkveni dvorani, 3537 E. Clevelandu. °Oe v tej igri imajo: Mrs. Agnes Žagar, Frank Košak, Frank Hrovai, Vickie " ' Frank Gliha, Joseph Sustaršič in John Kaplan. Igro režira Matt J. Grdina, OOVori Mamie Strekal. Igro je priredil Rev. Milan Slaje. 'ainčani so prijazno vabljeni, naj v nedeljo >v velikem številu posetijo to zani- s Potek igre se vrši v sprejemni dvorani Pilalove palače v Jeruzalemu, ko so Je-0tiili na smrt. Slika kaže prizor v Pilatovi palači. dovoljuje 15% zvišanje nad lestvico 1. jan. 1941). Samo kjer vladni delavski odbor uvidi, da bi bilo zvišanje mezd in plač pravično in potrebno za življenski standard, sme tako zvišanje iz-vesti. -o- Nov grob Po dolgi bolezni je umrla Lucija Kirn, roj.Oblak, 5123Stanley Ave., Maple Heights, O. Bila je stara 67 let. Doma je bila iz Spod. Zadobrove, fara Marija Devica v Polju, odkoder je prišla sem pred 31 leti. Bila je ena prvih naseljencev v Maple Heights. Bila je članica društva Bled št. 20 SDZ in podružnice št. 42 SŽZ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, v starem kraju pa brata Janeza. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v pondeljek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca in na Kal vari j o. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. župan apelira za delavce v Fisher Body Co. župan Frank Lausche apelira na one delavce, ki ne opravljajo važnih del, da gredo delat v Fisher Body na Coit Rd., kjer izdelujejo letala. Ako se ne bo priglasilo dovolj elevelandskih delavcev za to tovarno, je rekel župan, jih bo treba dobiti od drugod. Ena najboljših barv Opozarjamo na oglas Grdina Hardware, 6127 St. Clair Ave. v današnjem listu. Firma priporoča lastnikom hiš "Flatlux" barvo, ki je danes ena najboljših na trgu. Barva je že zmešana in pripravljena za barvati Ta barva pokrije vse, Ips, papir omet, opeko, cement. Znamke dajte v roke Urad za kontrolo cen je odlo-čil, da gospodinje ne smejo pustiti znamk zunaj pred vrati z i mlekarja, ako naroče pri njerr sirovo maslo. Znamke mu mo-rajo dati same v roke. • Seja Sans-a V nedeljo popoldne ob tret bo SND na 80. cesti seja Sans-a Vsi zastopniki in zastopnic« društev ter posamezniki so vabljeni, da se udeleže. BOJNAFRONTA RUSIJA—Rusi poročajo o zmagah v bazenu reke Doneč, ki so pa bolj lokalnega pomena. Splošno na ruski fronti ni bilo včeraj nobene spremembe. PACIFIK—Samcat ameriški bombnik, ki je bil na poizvedovanju, je naletel na skupino 12 japonskih ladij v bližini Nove Gvineje. Eno celo uro je bombnik napadal ladje. Zažgal je tri barke in b o j n o ladjo, ki je ladje spremljala, ter poškodoval kolikor toliko tudi vse ostale ladje. ANGLIJA—Angleški bombniki so sinoči poleteli na nemško Porurje, katerega so bili pustili tri noči pri miru. TUNIZIJA—Osma angleška armada, ki se je združila z 2. ameriškim korom, je samo 25 milj še od ameriških čet v centralni Tuniziji, ki prodirajo proti morju od Maknas-sya. -o- Avtne licence so dobile novo podaljšanje Clevelandska policija poroča, da je podaljšala do sobote rok, ko morajo imeti vsi avtomobili avtne licence. Država je določila rok do'zadnje srede, policija ga je podaljšala pa še za tri dni, ker imajo motoristi težave dobiti licenco. Torej kdor nima še avtne licence, je do sobote še brez sknbi. Toda to se tiče samo Clevelanda. Joseph M. Champa, ki je svoje čase tako pridno raznašal Ameriško Domovino, sedaj služi Strica Sama in bi rad kaj slišal od svojih prijateljev in znancev. Pošljite mu kako kartico. Joe je sin Mr. in Mrs. Joseph Champa iz 15700 Trafalger Ave. Njegov naslov v armadi je: Pfc. Joseph M. Champa, Med. Det. 395 Inf., A PO 449, U. S. Army, Camp Van Dorn, Miss. P^fci PB® Korporal Dan J. Postotnik, sin Mr. in Mrs. Thomas Postotnik iz 6926 Hecker Ave. piše, da bo odšel za kak mesec dni na manevre. V tem času bo njegov naslov sledeč: Cpl. Dan J. Postotnik, Hdq. Battery 457fh Coastal Artilerry, Bn. (AA) APO 85, c/o Postmaster Shreveport, La. DOMOVINA Rommel ne more ustaviti zaveznikov v Tuniziji ie, da mu krijejo umik. Samo ameriške čete so zajele več Nemcev kot Italijanov, kar zna-da je poslal Rommerproti Američanom svoje bojevnike, kar je na vsak način odličen ■'poklon" za Američane. Ameriški 2. kor, ki je moral zavzemati pozicije, v katerih je imel sovražnik boljši položaj, je imel težke izgube. Rommela so pognali v podol-£asti kompleks, ki je podoben zaboju, 200 milj dolgem in od 40 do 70 milj širokem. Na eni strani te črte stoje zavezniške armade, na drugi je pa Sredo-semsko morje. Od zahoda ob-sipljejo osiško armado poljski ;opovi, od morske strani pa angleška bojna mornarica. To iasno kaže, da je Rommel v jrecej resni pasti, iz katere ne nore uiti._ Gl. stan zaveznikov v Afriki, 8. apr,—Prva angleška armada je v severni Tuniziji nepričakovano udarila na nacije v smeri proti pristanišču Tunis. Napredovala je za pet milj včeraj in je oddaljena od Tunisa samo še 27 zračnih milj. Na jugu pa zasledujeta umikajoče nacije osma angleška armada in 2. ameriški kor, ki sta se včeraj spojila v eno boj-no,edinico. Ta armada, ki podi Rommela proti severu ob morju, je včeraj napredovala za 15 milj in je oddaljena od pristanišča Sfax še kakih 50 milj. Tukaj pričakujejo, da se bo Rommel ustavil. Radio iz Alžira je včeraj poročal, da si zadnje straže umikajoče Rommelove armade zastonj prizadevajo, da bi ustavile Američane in Angleže. Zavezniški letalci neprestano obsipljejo s kroglami in bombami bežeče nacije tanke in transporte, ki beže proti Sfaxu. Zaveznikom so padli v roke številni ujetniki. Toda ker je med temi šestkrat toliko Italijanov kot Nemcev, je soditi, da pušča Rommel za seboj Italija- Republikanci v državni zbornici nočejo odpraviti davka na jedila Columbus, O. — Republikanska večina v državni legislaturi i je odglasovala, da> še nadalje ostane prodajni davek na jedila v restavracijah in hotelih ter na zdravniških receptih. To je klofuta guvernerju Brickerju, ki je v kampanji obljuboval, da bo ta davek odpravljen. Ta prodajni davek prinese v državno blagajno najmanj $5,-000,000 na leto, nekako $14,000 na dan. Proti odpravi tega davka so bili zlasti poslanci z dežele, ki so rekli, da bi odprava tega davka ne pomagala farmarjem, ki ne hodijo na hrano v mestne restavracije in hotele. Tako bo teh pet milijonov dolarjev še naprej prihajalo v državno blagajno, ki že itak izkazuje ogromen surplus. Potem so pa republikanci glasovali za največji proračun, kar jih je še imela država Ohio, namreč v svoti $366,460,921. To vsoto smejo potrošiti državni oddelki v letu 1943-1944. -o- Važna seja v nedeljo Društvo Clev. Slovenci št. 14 SDZ ima v nedeljo važno sejo ol navadnem času in v navadnil" prostorih. Seja bo ukrepala glede veselice 1. maja, zato je navzočnost vseh članov potrebna. Seja federacije SND V soboto 10. aprila bo seja federacije slovenskih narodnih do mov. Vrši se ob 8:30 zvečer ■s SND na St. Clair Ave. Zastopni ki vseh narodnih domov naj si I gotovo udeležijo, ker bo neka 1 zelo važnega na dnevnem redu. Greater Cleveland ima skoro 100,000 oseb s Stricem Samom Greater Cleveland, to je okraj Cuyahoga, ima zdaj skoro 100.000 moških in žensk v veliki armadi Strica Sama. Vladne številke kažejo, da bo to" število doseženo do 1. julija. Kako velika je bojna sila 100,000 mož, naj služi ta. primer. Ako bi korakali po Euclid aveniji, po 20 mož vštric in 40 inčev vrsta od vrste, bi zavzeli vso avenijo od 107. ceste do public square. Urad za vojne informacije je izdal 1. februarja Številke, ki so kazale 80,000 mož v oboroženi sili iz okraja Cuyahoga. Toda do 1. julija jih bo v armadi, mornarici, pri marinih, in obrežni straži najmanj 100,000. Točasno nosi več kot 85,000 Greater Clevelandčanov uniformo Strica Sama. Od teh jih je kakih 15,000 že čez morje, kar pa ni uradno potrjeno. Skoro 60,000 jih je bilo poklicanih v armado, okrog 25,000 jih je vs t o p i 1 o prostovoljno. Med temi tisoči je pa 2,000 žensk, ki služijo kot bolničarke ter pri W A A C s, WAVES, SPARs in nekaj deklet je pri marinih. -o- Županov odhod v Anglijo še ni prav določen Ko je bil elevelandski župan Frank Lausche v Washingtonu še ni za gotovo zvedel, kdaj bc odšel v Anglijo. V tem vojnerr času je težko dobiti prevoz za civilne osebe. Urad za vojne informacije mu je naročil, naj bc pripravljen za odhod enkrat pc 20. aprilu. Mr. Lausche je izrazil željo, da bi bil rad nazaj \ juliju. članstvu št. 191 KSKJ Članstvo dr. sv. Cirila in Me toda št. 191 KSKJ ima v nede ljo ob sedmih v cerkvi sv. Kri stine skupno obhajilo. Vsi član se morajo udeležiti. Prihodnji sredo ob osmih zvečer je pa va žna seja v navadnih prostorih. I Naborni komisiji 11 m 14 sta I potrdili sledeče naše fante za ar-j mado: Joseph Gregorič, Mike I Smrdel, Joseph Jakšič, Joseph iStrmac, Tom Klisurič, Rudolf | Pirman, W. R. Cimperman, Raymond Kuhel, John Ivačič, William Latkovič, John Tomchik, W. J. Zupančič, Elmer Perse, j | George Plavac, Frank Tolar, Je-1 rome Brentar, John Stanič, Edvard Stampfel, Edward Prija-tel, John Zaverl, Edward Možek, Joseph Hrvatin, R. L. Loretič, Tony Anzlovar, Joseph Felici-jaft. — K marinom je bilpotr-jen John Mirtič, k obrežni straži Anthony Cvelbar. — Vsem tem fantom želimo srečo junaško in pa zdrav povratek po dobljeni zmagi. Restavracije zahtevajo popust v racioniranju Columbus, O. — Ohijski lastniki restavracij so imeli zborovanje z lastniki iz šestih drugih srednjezapadnih držav. Napravili so načrt, da bodo apelirali na urad za kontrolo cen, naj zvi-j ša za restavracije živila, da bo-j do mogle ostati še nadalje v' podjetju. Zveza restavracij bo predloži-i la zahtevo, da naj bi one restavracije, ki pokažejo od lanskegaJ decembra 5 odstotkov več pro-! meta, dobile več živil, ki so pod racioniranjem, kakor so ga pa porabile tisti mesec. Danes zahteva vladna regulacija 20 odstotno zvišanje v prometu, predno dobe več živil. -o- Prva obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnim Mihael Bukovnikom v spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Seja čričkov Nocoj ob 7:30 bo seja staršev Čričkov v šolski dvorani fare sv. Lovrenca. -o- Kudu iti? vo jne honde! fe vojne in druge vesti Aqoq^GToN— ,Senat je sprejel predlog, da se določi jtySlj] Vzclrževanje "farmarske armade," to je delavcev Vi.1,2 ^aja v kraj in pomagali, kjer bodo najbolj po-bo s tem denarjem pomagala kakim 3,500,00C lOv 6,avcem- L Aftr, * * * ijj'fo biv^Ameriško poslaništvo naznanja, da je dospe: Vit; 81 newyorški guverner Herbert Lehman, direktoi k lelif in rehabilitacijo. V ^Hiv * * * S^l^TON—Storjeni so potrebni koraki, da se dobi i: J lh 220,000 ton sladkorja v Zed. države. To pa^š< f ' 11 se kaj spremenilo racioniranje sladkorja v te; ^h^Abr * * * ^HIA—Urad za kontrolo cen je o b t o ž i 1 1 ^Nal klavnic in velemesnic. Vsi so prodajali mes< n° ceno in s tem napravili do $500,000 dobička. Ni^lto * * * KS Po^TON—Ameriška vlada je napravila s Perzij J '^C Pogodba zahteva izmenjavo blaga tekon atlz>jo trgovine med obema deželama po vojni. k i^HKt * * * ^ON—Mornariški oddelek naznanja, da so ame \l KŽ** unieili Japoncem 37 letal v spopadih na Japonci so napadli ameriško ladjevje pj \S. 98 letali- Sedem ameriških letal je bilo v boj Le so Japonci dosegli ameriško ladjevje, ni pore na vsem komoditetam, ki vplivajo na cene živežu. To pomeni, da mora ' bitr postavljena pod kontrolo tudi cena za sveže ribe, so-eivjuin sadju, za katere danes še ni postavljena maksimalna cena. To pa dalje tudi pomeni, da se mora takoj postaviti najvišje dovoljena cena za vse poljske pridelke, za živino, za žito, bombaž in tobak. Predsednik je ukazal, da se napravijo koraki, ki bi preprečili vsako zvišanje cen, direktno ali indirektno, ter da se prepreči večji dobiček in da se zniža cene, ki so danes previsoke ali neupravičene. Kar se tiče plač in mezd je predsednik določil, da ne sme biti nobenega zvišanja, razen pod formulo "malih jeklaren," katere plačilna lestvica naj služi za bazo. (Formula malih jeklaren Cene in plače ostanejo na sedanji višini J^hiw - ^Djj., ®L011> 8. apr. — Predsednik RooseVtelt je faktičn< ^ cene na sedanji višini in ustavil vsako zvišanj« ■''"flap;ukazom, da moramo obdržavati sedanjo "linijo' 'Je p^^Uena kontrola ■igmk pooblastil di-" kjer- iSiti° bi.ne Pomagalo do-pdtiik t'nflaciJe, je rekel je Pozval kon- iNke i °Stavo za davke zmanjša na- LJn!? se vsake oblasti, r \ 2'"je rekel pred- *>abii anim naš Pr0" •i H0 > 1ZaciJo. Prepričan >v ^ res sodeloval." aZ nar°ča admini-in cene-da ^Ost drastične kora- Naši vojaki "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAMES DEBEVEC. Editor HEndereon 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna (Številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $400 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for S month« Single copies 3c Entered as second-claw matter January 5th. 1908. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 84 Eri., April 9, 1943 Draža Mihajlovič je v očeh Američanov še vedno junak Na 6. aprila smo se spomnili na strašni dan, ki ga je doživela Jugoslavija leta 1941. Takrat so ogromne sile roparskih narodov z namenom zasužniti jugoslovanske narode, izvajati nad njimi nasilje in plenitev, brez vojne napovedi udrle v našo neoboroženo in nepripravljeno domovino. Njihovo letalstvo je obsulo naš Beli grad z ognjem in uničenjem. 1 Že v prvih urah napada je poginilo na desettisoče nedolžnih žrtev. Kakor ob tej prvi uri napada je divja osiška horda tudi potem uporabljala proti našemu neoboroženemu kmetskemu in mestnemu prebivalstvu svojo vojaško premoč. Toda kljub začetnim uspehom, pridpbljenim s pomočjo plačanih izdajalcev, naši sovražniki po dveh letih nasilne propagande in krvave strahovlade našega naroda niso mogli prevariti, niti kupiti, niti upogniti. Po dveh letih bojev je Jugoslavija še vedno neukročena, vzor borbenosti in ljubezni do svobode. Po dveh letih letih heroičnega odpora obvladuje jugoslovanske višine, prelaze in zajede še vedno legendarni junak Draža Mihajlovič s svojimi borci, ki so pohiteli pod njegovo vodilno roko iz srbskih, slovenskih in hrvaških vrst. Svet danes morda ne priznava junaškega odpora teh borcev tako kot bi moral. Na žalost moramo priznati, da se dobe celo med nami ljudje, ki skušajo počrniti in oblatiti ime največjega jugoslovanskega junaka, Draže Mihajloviča. Pz če mu mi, njegovi lastni bratje, ne damo tega priznanja, mu ga dajo odlični Amerikanci, ki sodijo dela po zaslužen ju, ne po zahrbtnih intrigah in plačani propagandi kake prevratne internacionale. Za zgled, kaj misli Amerika o Draži Mihajloviču in njegovih borcih, naj nam služi uredniški članek, ki ga je prinesel te dni eden najvplivnejših clevelandskih dnevnikov, Plain Dealer. Že sam naslov tega članka, ki nosi besede izvirne himne četnikov, nam pove, da Amerikanci ne smatrajo jezika Jugoslovanov kot jezik barbarov, ampak kot jezik sodobnih kulturnih narodov. Naj v prostem -prevodu ponovimo uredniški članek Plain Dealerja od 6. aprila: "SPREMTE SE, SPREMNE ČETNICI" "Danes pred. dvemi leti-so Nemci napravili drugo izmed treh blodenj radi katerih bodo izgubili to vojno. Napadli so Jugoslavijo. Prva njih napaka je bila, ker niso sledili Angležem iz Dunkirka, tretjo so pa storili 22. junija 1941, ko so napadli Rusijo v mnenju, da je vsa podjarmljena Evropa krotka. Toda niso računali na "premagano" Srbijo. Narodi v Jugoslaviji so se dvignili proti CvetkoViče.vi vladi 27. marca, ko je podpisal pakt na Dunaju z osiščem. Ta kršitev Vseh zgodovinskih tradicij dežele, ki se ni nikdar upognila brez boja. je dovede! do puča, ki je postavil generala Dušana Simoviča v urad premierja, kronal mladeniča kralja Petra in postavil deželo na vojno stanje. Na 6. aprila so Nemci napadli brez svarila. Bombardirali so Belgrad, ubili 30,000 civilistov. V 11 dneh je bila jugoslovanska vojska primorana položiti orožje. Mislili so, da je dežela popolnoma podjarmljena. Toda računali so brez srbske armade, armade, ki se je zbrala pod zastavo generala Draže Mihajloviča, da vodi staro gerilsko vojno četnikov proti sovražniku in zavojevalcu, vzklikajoč bojni klic: "Spremte se, spremte četnici." — pokonci, gerilci, pokonci! Ta armada upornikov, ki se še vedno bori z gora, ki ima v oblasti tri četrtine stare Srbije in velik del Bosne, Črne gore in Sandžaka, je storila za milijone dolarjev škode vpa-dalcem. Uničuje jim dobavne zveze, razdira komunikacije in garnizije ter primora Nemce pošiljati v Jugoslavijo divizije, ki bi bile sicer na ruski fronti. Zgodovina bo pokazala, da je s'svojim odporom Mihajlovič rešil Moskvo. Ako bi bili mogli Nemci uporabiti divizije, ki so bile določene za Jugoslavijo, v ofenzivi proti glavnemu mestu Rusije, bi bilo morda podleglo, ruska armada razdeljena in bojna slika bi bila danes popolnoma drugačna kot je. Nemci zdaj z mrzlično naglico grade utrdbe okrog Evrope, da se branijo pred invazijo. Toda Nemci se zavedajo, da je važen predel zemlje, katero ne bodo mogli nikdar utrditi, to je svobodna zemlja pod Mihajlovičem. V njegovi oblasti so gorske višine. Zavezniškim armadam se ne bo treba bojevati preko nevarnega terena, da pridejo v centralno Evropo, kot bi to morale delati skozi Francijo in Italijo. Njih bojne sile iz Afrike lahko dosežejo srbske utrjene postojanke, naj bo to po Jadranskem morju ali skozi Grčijo, ker drugo fronto bodo odprli na jugu. Svet danes se morda ne zaveda popolnoma dolga, ki ga dolguje Mihajloviču in četnikom. Ker Srbi ne poznajo besede "vdaja," bodo svobodni ljudje vsepovsod zadobili toliko hitreje mir." Tako piše Plain Dealer, ameriški dnevnik, medtem ko nekatere naše prodane duše skušajo prikazati Mihajloviča kot izdajalca, kot fašista. Ali mislite, da bi ameriški dnevnik, o katerega lojalnosti do zavezniške stvari ne more nihče dvomiti, zapisal take besede o kakem fašistu, izdajalcu? Kakor smo mi že neštetokrat poudarjali na tem mestu, tako trdi tudi Plain Dealer, da je edino Mihajlovičeva taktika bojevanja v Jugoslovanskem upornem bojevanju prava, ker on pripravlja teren za zavezniške armade, ki bodo našle ram ozemlje že v naših rokah in ga ne bo treba šele zavoje-vati šteti zanj številne žrtve. Da, zgodovina bo potrdila, da je bil Mihajlovič s svojimi junaki tisti, ki je vodil edino pravi odpor, tak odpor, ki je koristil stvari Združenih narodov. Njegovi nasprotniki bodo takrat rdeli sramu in narod jih bo sodil. Takrat, če ne prej, bomo spoznali, kdo je bil v pravem. Uredništvu Plain Dealerja smo se pismeno zahvalili za plemenite besede in za njegovo izrazito stališče glede današnjega položaja, v Jugoslaviji. Ta članek v Plain Dea-lerju obenem jasno dokazuje, da so smernice Ameriške Domovine, kar se tiče položaja v Jugoslaviji, edino prave. "Ameriški bombniki so napadli mesto, (nič ne de katero), mesto so napadli in povzročili so veliko razdejanje.. Dva bombnika se nista vrnila." Tako poroča dan za dnem radio. Ali kaj pomislimo kaj to pomeni: "dva, tri, štiri itd. se niso vrnili?" Ali si moreš predstavljati, da je z dvema bombnikoma treščilo na zemljo in se ubilo deset ali še več vojakov? Kaj pa njim pomeni: "se niso vrnili"? V redkih slučajih se morda rešijo smrti s parašuti. Padejo na sovražnikovo zemljo in se znajdejo v koncentracijskem taboru. To še ni tako hudo. Največkrat pa padejo na zemljo z letalom vred in smrt je gotova. Oni torej tvegajo svoje življenje ko skušajo priboriti zmago in vse, kar nam zmaga pomeni. Ali smo jim hvaležni? H! * * Sedaj pa obrnimo pogled na drugo stran. Poglejmo na Kal-varijo. Tam visi na križu in gre v GOTOVO SMRT tvoj prijatelj, tvoj Odrešenik tvoj Bog, ki je hotel tebe rešiti veliko večjih nezgod, kot bi bila za nas, ako bi prišli pod kako nemško peto. On nas je rešil večnega tiranstva proti kateremu je nemška peta le igrača. Nemška peta je le začasna, Luciferjeva pa je večna, ako pridemo pod njo. Saj sam Zveličar govori o "večni kazni," in sicer tako strašni, "da bo jok in škripanje s zobmi." Tega te je rešil tvoj trpeči Bog. Ali si mu kaj hvaležen ? Kako pa izkazuješ svojo hvaležnost Njemu, ki je dal življenje zate? Postni čas gre h koncu. Kolikokrat si bil pri kaki postni pobožnosti, da bi premišljeval strašno ceno, ki jo je dal tvoj Zveličar zate? Koliko pa ceniš daritev, s katero je On zadostil za tvoje številne prestopke, grehe in lahkomiselnosti? To so vprašanja, katerih se sam vprašaj in odgovori pravično in resnično. Korist je tvoja, samo tvoja. * H« # Nak, to ni bil Gen. Mac-Arthur, ki ste ga videli maršira-ti po naši vasi in po mestu Maple Heights. To je bil Lieutenant Stanley Legan, kateremu je dal Stric Sam nekaj dni dopusta, i da je mogel zopet enkrat pogle-' dat domov k staršem Mr. in j Mrs. Joe Legan in drugim sorod- j nikom. Stanley je fest dečko.1 Ako bo šel tako naprej, potem se ne bomo prav nič čudili, kadar ga Stric naredi za generala. Dobro vemo, da bi prav tako pasal v to pozicijo, kot pa nekateri, ki pridejo do teh služb preko mosta, ki ga zgradi "puli." Kar naprej, Stan. * * * Pomlad je zagotovo tukaj. Ile-grad smo jedli. Ne vem scier ali je ta regrad zrastel to spomlad, ali je ostal pri življenju čez zimo. Enihau, jedli smo ga in dober je bil. Prav lepa hvala Francis Shusterju, ki ga je nabral nekje tam gori na Garfield. spremstvu Peter Hrena in Rose Gotch. Lojze je prestolonaslednik v družini Louis Alešnika in Uršule rojene Hren. Tretja pa je bila Anica Tekavčič iz Joe Te-kavčičeve družine. Mati njena je bila Kastelčeva. Botri pa so John in Anna Marolt. Ta naraščaj naj bi bil v srečo in veselje staršem in drugim. * * * V nedeljo 11. aprila se prične misijon. To je čas, katerega si vshak pametni človek vzame tu pa tam, da mal0 pogleda okoli sebe, da vidi, kam gre v duhovnem oziru. če smo tako zelo pazljivi, kadar gremo po kaki poti, po kateri nismo še nikdar poprej vozili in sicer zato, da ne zaidemo na kako stransko pot, v kako nevarnost, potem moramo biti stokrat bolj pazljivi, kadar se tiče poti, ki pelje v nepovratno večnost. Nikar ne misli, da je rrfisijon zato, da se boš par-krat malo spočil na cerkvenih klopeh. Misijon je čas, ki ga odmeriš za resno, pametno premišljevanje svojega duhovnega stanja. Kdor misli, da mu tega ni potreba, se postavi nasproti mnenju našega Odrešenika, ki pravi: "Iščite najpoprej božjega kraljestva ... V|em nam, brezi izjeme, najbolj'' pa onim, kateri smatrajo misijon za nepotrebno zadevo, je temeljito balanciranje naših duhovnih računov neobhodno potrebno — če se hočemo zveličati. Med nove farane so bili prišteti v nedeljo sledeči: Miss Catherine Rose Strainer, ki je hčerka Joe Strainerja in pa Frances rojene Kodeh. Frank in Mary Strainer sta jo spremila h krstu. Prišel je tudi Louis Alešnik v Dež pada, travca zeleni, vse se lepoti. To nas spominja, da je sedaj čas se zganiti, kdor hoče imeti poleti lepo okoli hiše. Nekdo me je zadnjič vprašal, od kod sem. Povedal sem mu, pa mi je odgovoril: "Aha, že vem. To je tam, kjer držijo svoja hiša v tako dobrem stanju. To sem opazil lani, ko sem slučajno zašel tja notri." Ko sem to slišal, sem imel veliko skušnjavo, da bi vtaknil palce pod obrance in se mu globoko priklonil z pristnim "klanjam se." Ni nič pretiraval. Kdor ne verjame, naj pride sem gori meseca julija ali katerikoli mesec poleti in naj se sam prepriča. To ni baharija, to*je priznanje za delo in pridno skrb, katero imajo gospodarji s svojimi posestvi, hišami, vrtovi in z vsem, kar spada k prijaznemu domu. Kdor hoče imeti prijazen vrt in lepe cveti j ice ter fino trato, mora sedaj začeti delati. Brez nič ni nič. * * * V nedeljo pojdejo naši igralci dramskega društva Krka v Lorain, da tam predstavijo igro "Trnjeva krona." Kakor že povedano, ima Father Slaje, ki je to igro priredil, velike zasluge. Zato bodo najprej igrali tam doli. Vem, da se bodo igralci potrudili, kar je v njih moči, da bo predstava te največje svetovne tragedije pokazana v taki luči, kot zasluži. Igralci so imeli velike neprilike s tem, ker delajo tako različne čase in so le redko kedaj bili vsi skupaj. Vendar pa vse tako kaže, da bo "Trnjeva krona" res vprizorjena na častni način, že obleka sama bo zanimala gledalce. Tukaj bo predstava "Trnjeva krona" vprizorjena na Cvetno nedeljo. Ludwig Rodič se je oglasil iz države Washington, kjer je v službi Strica Sama in parvi, da bi prav rad bil zopet doma. Ludwig misli zapustiti samski stan ter vzeti življensko tovaršico po Veliki noči. Riskirano je to sicer, toda, upajmo, da se vse prav izteče. Saj je življenje tu ali tam negotovo, edino le isti more v resnici živeti brez prevelike skrbi, ki zaupa na Boga in njegovo dobrotljivo previdnost. * * * • Opozarjamo glavni cerkveni odbor na sejo prihodnjo nedeljo, ob 11. uri.. Bodite vsi na mestu. * # * Ne pozabite stopiti v molitveno fronto veliki teden, če je narod v Sloveniji danes, križan prosimo Boga, da mu dodeli prav kamlu častitljivo ustajenje v eno samo državo, kjer bodo Slovenci, dasi mali narod, imeli isto priliko kot drugi, razvijati se in živeti nemoteno v svobodi in pravem blagostanju. Pa tudi pomagati jim moramo do tega z gmotnimi sredstvi. Zato bodo razposlane posebne kuverte, v katerih boste prinesli skupaj darove narodu v pomoč. Ti darovi se lahko pobirajo, ali na Cvetno nedeljo, ali pa na Veliki petek. Kakor hitro bo mogoče pa bodo odposlani narodu v pomoč. * * * Francoski brezbožnik Voltaire se je pri vsaki priliki hotel norčevati iz vere in Boga in nebes. Nekega dne je njegovo gobezad-nje postalo vsem zoperno, ko se je bahal: "kar se mene tiče, jaz prodam svoje mesto v nebesih za dolar," je dejal. To je tovariša, ki je bil še veren, tako pogrelo, da odvrne: "če moreš dokazati, g. Voltaire, da imaš sploh kako pravico do kakega prostora v nebesih, ti jaz dam deset tisoč do larjev." In vendar je prišla ura, ko je brezbožnež klical Boga na pomoč in od strahu pred božjo sodbo rjovel kot zbesnel. * * * Edino ^a riefiešiio dediščino hi treba plačati davka. Govori se pa o Amerikancu, ko je stopil v nebesa, je najprvo poprašal, če bi smel svoj "lot" plačevati na "installment plan." Ali mar ne kupujemo vsi nebesa po obrokih? & * * Danes vsadi tisto drevesce, ki si ga zadnji teden mislil vsaditi. pa si odlašal. Naši fanti vojaki, kateri so že preko morja, se čudijo, da je svet tako velik. Do sedaj so mislili, da je na St. Clair ju konec sveta. Pomlad na Hubbard Rd. Ker se nam vedno bolj približujejo lepi pomladanski dnevi, sem že posadil poleg drugega tudi krompir, katerega pa mi je takoj naslednji dan pokril prijazen pomladanski sneg. Ampak rečem pa vam, da sem bil žejo previden in sem ga posadil ob stari luni, ker imam tudi jaz to staro vražjo vero kot so jo imeli prejšnji stari ljudje, ki so rekli, da kar rodi pod zemljo, se mora saditi ob stari luni in tisto pa, ki rodi nad zemljo, se mora saditi pa tri dni po začetku mlade lune. Pravijo, da če bi se posadilo preveč na mlado luno, da bi vse znorelo. Vse kar se posadi ob stari luni, pa vedno tišči bolj pri zemlji ali v zemlji. Zato pa sem že rekel, da mora človek že precej vedeti, predno se poloti takega dela. Tukaj na farmah ni tako kot je v mestih, če gre na delo zjutraj ali zvečer pa dobi vseeno plačo. Če bi pa jaz, na primer, sadil krompir ob mladi luni, bi pa vse znorelo in bi ne bilo kaj izkopat. Prav tako je treba biti previden s čebulo, ker drugače bi ne bilo kaj ruvat. Tako mora farmar vedeti za vsako stvar ob katerem času mora sadit ali se-jat. Vidite in to pa niso majhne skrbi, ker dostikrat pa vreme nagaja, da se ne more sa- dit in sej at o pravem času in tisto pa pomeni, da bo potem slaba letina. Kajti vse je odvisno od vremena in narave in seveda pa tudi od rok. Če ima farmar hitre roke in bister um, pa se veliko naredi in o pravem času, tako da lahko kaj pričakuje. Od takih pa, kot sem jaz, ki najraje delo odkladajo z dneva v dan, pa se ne more veliko pričakovat. Slišal sem praviti, da meščanom ne bo treba biti lačen, pa magari če ne bo mesa, bo pa prikuha bolj prav prišla, saj itak ni zdravo preveč se basati z mesom dan za dnem. Sedaj pa ne vem, če se zanašajo na podeželsko prikuho ali kaj. Jaz sem že povedal Mrs. Vi-rant, da na našo prikuho se ni treba preveč zanašat, kajti moj želodec se je to zimo tako raztegnil od samih klobas, da bom težko pridelal kaj več, kot pa bo on sam potreboval. Pri vsej tej stvari pa je treba tudi umetnega gnojila, ki se pa sedaj precej težko dobi in še posebno ta pravega je težko dobiti. Pravijo, da tisto gnojilo, ki smo ga do sedaj dobivali in uporabljali za uničevanje črvičkov, ki bi bili drugače uničili krompir in druge rastline, sedaj uporabljajo za pobijanje Hitlerizma. To se pravi, da iz tistega gnojila izdelujejo neko eksplozivno snov ali kar je že, da je za pobijanje našega največjega sovražnika na tem svetu pa magari, če črvički pojedo ves krompir, nič zato. No, saj meni itak ni dosti zanj. Tako se nam vrste težavni dnevi, sa je pri tem pa tudi sreča, da za nas nekatere jih ne bo dosti več. Oni dan, ko sem šel plačat na našo slavno banko v Madiso-nu za plin kaj.' so ga naše ženske porabile, v preteklem mesecu, sva se tam sestala z našim Martin Kerinom. Martin je takoj zapazil tisti moj cekar, o katerem sem vam že zadnjič popisal, da v njem prenašam tiste najnovejše dokumente. Seveda, ko je Martin to opazil, je bilo pa smeha na koše. Povabil pa me je tudi, da naj ga pridem obiskat. Ker pa moj šofer ni vselej pri vojji z a vožnje, zato je pa bolj težko. Sicer bi tudi sam pripeljal, da ni tistih velikih klancev, kajti jaz sem navajen vozit le bolj po ravnem. Nedavno tega sta me bila prišla obiskat Frank Kumel iz County Line in pa Jože Ivan-čič tudi od tam nekje blizu, mi je povedal naš doktor Kumel, da je prišel samo zato, da bo videl, kako izgledamo mi drugi zaspanci. Pravi, da je tudi on eden izmed tistih zaspanih. Ker je zvest čtatelj Ameriške Do movine, je tam notri bral o mo j i ^strašanski zaspanosti in sedaj pa se je hotel prepričati na svoje lastne oči, če je vse res tako, kot sem pisal. Kakor sem že prej nekaj pisal o pridelkih, se mi zdi, da se letos ne bo izplačalo dosti sadit, in sej at, posebno kar se tiče zelenjave. Pravijo, da mestni ljudje ne bodo dosti kupovali, ker bo menda vsak sam pridelal za svoje potrebe. Drugi vzrok je pa tudi ta, ker ne bodo imeli dovolj gazolina, se pa tudi pripeljat ne bodo mogli v te naše kraje ali na deželo sploh, da bi tam kaj pokupili od farmarjev. Pri nas je pa gazolina dovolj, a ni pa denarja, da bi ga kupovali. Zato pa je gazolina dovolj, k ® moremo pokupit. D* ■ lenjavo v košu 110 , ;J land, je pa zopet m%§ leč. Tako bo dovolj W 1 tal o za moje vrtnice't^ m Napravil sem S) j® tory Garderf" in sicer ^fca prostoru, kjer sem J, leta imel cvetlice.. Zjjl pa na drugi strani ".Aj prostora za rože. 1 .A, kot navadno — vse || še dovolj, zemlje ostali j rastline. Vse zemhe ^»t, ne bo mogoče. Pr®v posodil nekaj c Vjpiit restavraterjem, da M delali, ker bodo jti* servirati svojim prikuhe. Iz V&tf Jm\ sem izvedel, da J.slt v Šornovi restavracij J|i gostom s žganci i« K pravimi "kranjski" * j lji. To se bodo t®'M* držali, ko se bodo tako fino in redil"0 -Jh c potem capljali po b' , To pa mislim, da ^fj* rodno za take, ki &Vp pisarnah, kajti ko? jA « lačili s tako i®en vrfesf, bodo potem kaj 1 ^»P nad pisalni P^JL* samo, da ne boste stregli z žganci, zglasim pri vas za.j^i©1 ti meni ne gredo n)l radi po grlu. Ker se gre pa že ■ cih in kraj h za pasplofc»t« v sedanjih časih ;5 sliti na kaj drug^.j, jA^ to slišale tudi » ^ vsaj nekatere, k«1 ^j® j, da v zadnjem teri kar po dva J" {tf ij^ eni lupini. Sicel vedel, ker jajce no, a ko me žaj* 4 vpraša, koliko J "J zajterk in ji P°vej)(j trjjlo-mi vselej PrineSe^ ji» žniku. Oni dan ^ahj, da tako mi P» eč streč, ker je n^T^: in ker ne prinesem . j^ft de"; saj še po eno jajce povedal, ko se J prrpiot isku pri našefli ^ ^ Rooseveltu. Ze,1'o JjPj s da ubije samo P ve*!^ da če sta ona ne more P r^'®^ Torej, iz te^J^lfi, nekatere putke ^TS dva jajca in to " „ ga patriotizma mene, ki jim ^ r, PJL Ko bi vedel, ka ^tjjiA po dva, bi ji medaljo. , Pr»v ^"Ji^v sem, če katera 1 i H dobi po dva vpoZ^JJ»it vse jaz pojem- vs^Mk VICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS Nek gostilni^/pM je opazil, da primanjkuje 0 _ ''^^fkh Sa bartendarja-. j^jll sinooi kaj <*en*VJ®«{ "Da, vzel sjj-v toliko, da sem 111 . JgV domov." Gostilničar g n"^^ gleda in reče: ^ da si se preset co." , lti® Berač u8^^^®1 na in ga naf? pCH f' dajte ubogem" ^ la "Saj nisi bW M, eno oko." • Oblak Furniture Co. Y TRGOVINA S POHIŠTVOM V pohištvo in vse potrebščine O za dom O 6612 ST. CLAIR AVE. O HEnderson 2978 Če želite imeti svoje sobe lepo dckorirane in hiše prebarvane, pokličite nas, ki vam bomo tlelo točno izvršili. Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFHER MSORfiNCE AGENCY IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (86) PAINTING and DECORATING 449 E. 158. St. Telefon KEnmorc 0620 6106 St. Clair Avenue yfrfrff. THIS NEW SENSATIONAL OIL PAINT COVERS MOST ANY INTERIOR SURFACE IN ONE COAT AND IS SO INEXPENSIVE TO USE Mi izdelujemo uniforne za može, ki se bore proti našim sovražnikom. Ob istem času izdelujemo mi civilne obleke, da se borimo proti inflaciji doma. To dfelamo s tem, da vzdržujemo naš standard kakovosti in obdržujemo naše cene nizke. Da, naše obleke so še vedno delane vse iz nove volne. Kar je še več, kakovost našega izdelka je v vsakem oziru ista kot pred vojno. WALL. CEMENT METAL PAPER BLOCK WOOD BASEMENT TILE WALL- BRICK PLASTER BOARD • READY FOR USE JUST AS IT COMES • NO SPECIAL MIXING-NO SIZING OR PRIMING • NO BRUSH MARKS-EASY TO APPLY • DRIES QUICKLY-USE ROOM SAME DAY • CAN BE WASHED WITH SOAP AND WATER • NO OBJECTIONABLE PAINT ODOR Grdina Hardware ENdicott 9559 Super kakovost Standard kakovost Tri prodajalne v Clevelandu 736 Euclid Ave. Prospect vogal Ontario 5716 Broadway 6127 St. Clair Avenue Odprlo vsak dan od 8 zjutraj do 7 ure zvečer, ob sredah samo do opoldne Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištva, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) COOK FURNACE & SHEET METAL i Oglejte si te hiše! 10 sob, za 2 družini, na 123.3 , E. 169. St. Cena $8,700. Takoj $2,000. Mala mesečna odplačila I j z 4% obresti. | Okrog en aker zemlje, bungalow 4 sobe, garaža, kokošnjak, v finem stanju, na 950 Grand Blvd. blizu Lloyd Rd. 10 sob za 2 družini 2 garaži, lot 50x172, na 18667 Abbey Ave. Cottage 4 sob za vse leto, toilet, kopalnica, lot 50x150 na 407 E. 335. St. Cena $3,500, takoj $800 ali čist lot. Sedaj je prazna, v nedeljo bo odprta za ogled. Ako vas zanima, se oglasite za podrobnosti pri L. Petrich 19001 Kildeer Ave. IV 1874. ~GOTOV DENAR za vaš AVTO Plačamo najvišjo ceno. C. J. HARMON, INC. 2926 Mayfield Rd. .(En blok zahodno od Superior.) FA-8357 (88) MJJBH IVBT PAT DAT BOND DAY * Velike noči sva se veselila iz več vzrokov: navadno so naju pustili iti molit k božjemu .grobu, v noči od sobote do nedelje sva smela k vuzemnicam, če ni bilo premrzlo, in dobila sva pi-sanke. Pogovor j ala sva se o vsem tem že dolgo poprej. Sanjarila 1 sva o božjem grobu, o lesenih vojakih, ki stoje nepremično in resno ob njem in ga straži j o in ki gledajo tako hudo in mrko, o krasnih lučicah, o vencih, o angelih, ki klečijo ob vsaki strani groba in plakajo, o Bogcu, ki leži v grobu in ki spet vstane od mrtvih na veliko soboto zvečer. Tedaj bo spet zazvonilo; regijo, ki je dostikrat niti ne slišimo v vas, ko regija poldne ali ko vabi, shranijo spet do drugega leta. . . . Zvonovi zapojo veselo in čudovito slovesno, in streljali bodo, da se bo tresla vsa fara . . . O polnoči pa poj demo k vuzemnicam. Ugan j ala dva že dolgo poprej, koliko jih bo letos, čigava bo največja. Lani je bila ta in ta — a le nekaj časa, saj se spominjaš, kako je vzplamtela kmalu nato druga na sosednem hribu in je prekosila ono, ki smo jo občudovali poprej največjo. . . . In kako bo pokalo . . . "Bum-bum ..." se oglasi z enega hriba. "Bum-bum-bum ..." ne trojen, deseteren odmev zazveni s sosednih hribov. Seveda — nama spet gotovo ne puste preblizu . . . "Deca proč!" — bo spet rentačil Breznikov Peter, prvak vaških strelcev. Dasi je drugače dober in prijazen, ko nabija in zažiga možnarje, je siten, kakor bi se napil kisa . . . Govorila sva dolgo poprej o tem in se veselila. In ko je prišlo, kaka radost! Nestrpno sva štela deve do velikega petka, ko poj demo popoldne v cerkev. In ko sva šla — navadno je šel še brat z nama ali Minka, sestra Peterčkova — kako sva se čudila krasoti božjega groba. Res, mala nebesa! Kamor pogledaš, trepetajo .luči, rdeče, zelene, modre, rumene. In vse v cvetju. In te lučice, ki žare, kakor bi pomežikovala čudežna očesa v božjem grobu! In vojaki, ki stoje ob Strani tako resni in mrki in gledajo tako hudo in jezno, in angela, ki plakata ob grobu, in Gospod v grobu in monštranca, stoječa visoko na oltarju, zavita v tančico, in dve ■ dolgi vrsti sveč ob njej — čudo- 1 vito! 2 Ljudje prihajajo poltiho, sto-} pajo počasi, po prstih, pokleka- - jo ponižno daleč od groba, dr-• sajo na kolenih do križa, polo- - ženega pred grob, in poljubajo - spoštljivo pet ran Odrešeniko-;, vih — ah, vse je še lepše kakor - sva si slikala poprej v mislih in - pogovorih. ii Ločila sva se od groba težko c in nerada, a na vse zadnje sva morala. Na potu domov pa sva - govorila in sanjarila venomer o a krasoti, ki sva jo gledala rav-e nokar. . . . Kakor v nebesih, t. . :1 O polnoči na veliko noč pa k h kresu, k vuzemnici! Nemiren s je bil že ves prejšnji dan, veli-1- ka sobota. Pokalo je že pred-o poldne na raznih krajih — blagoslavljali so velikonočno jag- t- nje. Popoldne pri vstajenju pa ;e streljanja ni bilo ne konca nc kraja. e, Zagrmelo je pri cerkvi iz ve likanskega možnarja in zazvo nilo — in čuj, takoj se je ogla ki sil stoteren odmev, zagrmelo .)< z vseh hribov in se je valilo p< 10 dolinah ponosno in mogočno. o- "Gospod je vstal!" — so za ' peli zvonovi . . . "Gospod j' z- vstal!" — je grmelo s stoterim g- glasovi po širni fari . . . "Gospod je vstal! — aleluj. [n —!" — Čuj, čudovito, velečast a- no, — pretresa ti srce in duše (Dalje prihodnjič.) tjjr je treba kolja. I iris Res' a kdo si b0 L 0 zavoljo take raa- v i^jm je blizu! P I ml ..J PocMa par prav b K kol Smrek in začela s * Pl'av božično, ne- b Som5; Je SVa imela z vino- s z lepim belim ko- % Jea ogladila in oli- t Hilo t da tak0 IePe" s • ne niti v enm v i " Pogradov gori v r Nte k posekala slučaj- k j^m- A stari Ko- g " možakar in sko- g B°g usmiu- ^ Mil v na eno nogo m n Uo J' ici- K maši se Je %Z]e Peljal neke ne" 1; |Jv ne od cerkve, je iz- n Vi • alico- Našel sem k k,«.!*1 jo nesel na g ha> aH si jo našel! v Seh jo že> Prav> da si s "i um « Drugo nič — v (fet]ajnovca. Tak skopuh! ftoJfJ msem maral več. z Ua Ja* se prav, a mo- g k v « Posekala smreke g lieVa ^ovem, da se od- L m j maščujeva. s | lzvohal stvar kar v % jj e®a Popoldne sva n Jna lice mesta s 1 k°lje, kar plane p Malto grmovJa na naju. | delata. Pokažem b ^rašiia b hiPu,aVa se tako' da v t \ Ko nala b?g niti mislila n '""aju ,lu ^ držal že za n %ilj astil »e baš po- b in nežno, sva s Niti, Ua> da bi mu bilo r VJ,0 3 je šepav; a bilo d I?alt>anin • r L^hmS36 nekoliko las, s Vi 'Umestili pozneje ^aikra2metal je kolje, t plje jasni vinograd, na- g ,lajin ponos, ter g t^aid' da nama Pol°mi j k 6va še kdaj v nje- i R . rebra ljub- ® :koije ilorenove smreke ( sbb'nSVa sc ogibala za-Hoij. 0 tega nesrečnega j 7kbi,Starcasamega... s % ln trdosrčen člo- , Pkomne zabim izlahka. j , ^ , sta se pomenila ( P%tJGtU- M°goče, da ] ^^in se pogodila , SoJ^se ženijo tički?" 1 hi*«tokrat sva izpra-Jvi ticZltne strica kovača ||«ta " Tega dne sva se LH0r Sebno, tako ali še rXčiPHmetive (8'od ne" |S in velike noči. Ptit(J • Valentina, ko ob- 2'v,°-sti?0'smo šli vsa" K^k^1 Prevelik sneg, IrHaJ, Gr smo iskali da" i pustili tam ti- je šel kdo z naiTli ' navadno pa stric ti iSStiln'S° ilam Pripravi- Ik'^ehi/6 v grmovju! Tu I Vu^0lač'ki se ^ Pv ^Ujrp ' če si ugrizel K' V grmu zavitek r"16^ škatljico s %% rožice, jabol- Prijetno MM I 1 s°. niso poza-IV v! liko so nam še \S ji \ m Peče te kolače, tJN a neba." ^as!'. So mislili tički !>a tl .. Mi nJih mi ne smemo S^vif^ jim m0- ij zimi jesti." SS J } nt; smemo raz- tf & Bi' bi greh. In ' Vsi, ■J°, nam ne bi da-kaj \» RIS IIM AN BROTHERS drži trdnjavo Meti inflaciji |FLATLUX / FLAT WALL PAINT jt covens^ / *\V/ , T\X/ < \X/ i.V'/ 4 '>/' JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE m ^iillllllllllIlilllillllillllllllltllllNIlllllililllllilltlllllllllHIllIlllHIllllIllillHHIlP Štefana je tiho rekla: "To je Albertovo pismo; obšla ga j«, groza. Ko je Štefana vzela iz rutice bel listič, je slutil, da je to bilo v košu." "Si-li brala?" je vprašal in se je umaknil nazaj. "Nisem, pa lahko gospodu patru preberem?" Kako dober je ta angel, pomisli Ertelij. Nič se ne boji, junaško srce ima ... on pa se boji — pisma, ker je prišlo iz kužnega kraja. Štefana je brala počasi: "Pater, z bolnikom gre h koncu, črna pena na ustnih ... iz ust in nosa bruha črno kri. . . . Smrt trka na vrata. . . . Danes sem ga izpovedal, prosim zanj za sveto popotnico, in sicer še nocoj pred polnočjo, sicer bo prepozno. Albert. Ta papir je pokajen s pomambro." Ertelij u se zdi, da se izba-vrti okoli njega, pa je za trenutek pritisnil roko na čelo. "Nekdo mora gori • s presvetim Zakramentom, Štefana." Bil je ves potrt in bled kakor pepel, kakor bi hotel reči: Sedaj mora nekdo v smrt. "Prav je, duhovni oče," je rekla Štefana in je brez vsakega strahu uprla svoje jasne oči v preplašene patrcfve, sladko hrepenenje ji je pretresalo dušo .. . "Da bolnik vsaj prejme našega ljubega Gospoda; o koliko je moral trpeti, ta ubogi človek, enkrat sem ga slišal strašno kričati." "Res, nekdo mora gori," je srepo predse zroč ponovil pater Ertelij. "Toda kdo naj gre? Bratje v samostanu ničesar ne vedo o skrivnosti. Zvedelo bi se. — "Jaz moram! Jaz sam!" i je obupno sopihal. "Pa ne vem, če morem po stopnicah gori, polomil si bom. noge ..." sedel je na stol ob oknu, izgledal je hudo bolan, "črna smrt . . . meni se zdi, da mi je nemogoče," je mrmral sam pri sebi. Štefana je bila doslej bleda kakor smrt, sedaj pa je zardela kakor roža. Že preje, ko je brala listič, se ji je vzbudila želja: da bi vsaj mogla žvenklja-ti z zvončkom pred Zveličar-jem, kadar bo šel v stolp—sedaj pa, ko vidi smrtno grozo v patrovih upadlih licih, je zmagujoč kakor plamen v njej zagorela želja: "Ubogi gospod ne more iti! Pa pojdem jaz! Pa ponesem jaz Zveličarja v stolp. Potegnila je belo rutico globoko čez zardeli obraz in je začela premišljeno govoriti: "Prečastiti gospod, ne morete iti, sicer vas popade kuga; mislim" — ni mogla več prikrivati radosti in hrepenenja, sklenila je roke in je rekla: "Prečastiti! Naj grem jaz! Oj, tako rada, tako rada bi ponesla Zveličarja ubogemu bolniku." Starček ni spravil besedice s tresoče se ustnice. On. duhovnik, se boji črne smrti — ona pa, nežna deklica, ne misli na smrt, misli samo na Zveličarja . . . tako rada, pravi, ti pa praviš; ne morem. "Prečastiti," nadaljuje Štefana, "saj so že nosile ženske presveto Rešnje Telo — sveta Klara! In dečki — sveti Tarzi-cij. Oj prosim, lepo prosim, ni-kar'mi ne branite. Kar sta smela redovnica in deček, bom vendar tudi jaz smela. Nisem svetnica, pa moje srce je čisto, včeraj sem se izpovedala. O, dajte mi Jezusa, da ga nesem, pomislite, kako željno ga pričakuje ubogi mož." "Štefka," (je jecljal starec. JCrČevito so se mu dvigale prsi, dve solzi sta se utrnili čez nagubana lica. "Saj ti ne branim, seveda smeš, nobenega vprašanja ni, smeš ravnotako kakor Klara in Tarzicij; Cerkev pravi v skrajni sili, in gotovo so —" sedaj mu je glas upadef, "vrednejše pred Bogom tvoje ljube junaške, deviške roke, kakor moje stare, vse obupane. . . . Štefana, smeš( smeš; toda bolnik ima kugo! Smrtna nevarnost je, dete moje! Lahko si nakoplješ smrt! In tvoja mati, mi vsi, moj otrok — in, še marsikdo, ki te ljubi — o, kako bi vsi jokali, če bi1 umrla ti — ni nobene druge Štefane več." "O jej!" se je zasmejala in je pokazal^ svoje biserne zobe, o j, kako je vesela, ker je rekel, da sme. "Da ni nobene druge Štefane več? Kajne zato, prečastiti, ker sem tako jezična? — Pa le bodite brez vse skrbi!" je tolažila starca, ki mu je položila v roke svojo nežno roko. "Mene se ne bo prijela. Saj ste sami rekli, da se loti tistih, ki se boje — jaz se pa prav nič ne bojim. Glejte, gospoda Alberta se tudi ni prijela! Prečastiti, ne bojte se, angel varih me bo varoval, ko bom nesla Zveličarja v svojih rokah; saj tudi mladeniči niso zgoreli v ognjeni peči, ker jih je obvaroval Bog _5» Erteliju se je tresel glas, ko je rekel: "Otrok, tvoja vera je velika! Kakšni siromaki smo mi dragi! Da, Albert! V devi-štvu je junaška moč. ... Štefana, naj se zgodi, kar praviš, kakor te navdaja božji duh. Ne-si Zveličarja ubogemu bolniku. Dragocenejše monštrance kakor tvoje roke ne morem najti ... " Ni poslušala hvale, polna veselja in pričakovanja je rekla z otroško radostnimi očmi: "Prečastiti oče, in kdaj naj ga ponesem ?" "Počakaj! Sedaj 'je še nemogoče: ne morem ti izročiti pre-svetcga Zakramenta, dokler so ljudje v cerkvi, tudi ne moreš v stolp, dokler so ljudje na potih; ljudje bi se pohujševali, če bi videli žensko stopiti čez prag me-niške ječe. Albert piše: še pred polnočjo; torej mož še ni v zadnjih trenutkih. — Moreš li do polnoči ostati v Garstenu?" je pomišljajoč vprašal, "li ne bodo mati v skrbeh? Moreš li pozno v noč iti sama domov?" "Mati že vedo," je reklo dete, "da imam sedaj večkrat pota za patra; zato jih nebo skrbelo. Strah me tudi ni v temi; ponoči so vse mačke črne!" "Dobro," je rekel starček, "potem napravimo tako-le: Drevi ostani tu v sobi za paramente; delati danese ne smeš, ker je praznik, toda lahko pregledaš paramente in izbereš one, ki so po- trebni popravila. Po angelovem čaščenju se prične v koru večerna molitev patrov; ko bodo patri odmolili, okoli devete ure, pridi doli v cerkev in poklekni tam ob Bertoldovem nagrobnem kamnu ; nato pridem jaz, da ti dam Gospoda, te spremim in te izpustim iz cerkve in skozi samostanska vrata. Stolp ima, kakor veš, železna vrata: dal ti bom ključ od teh vrat. Štefana je veselo prikimovala; na vsaki potezi njenega obraza je trepetalo veselje, pričakovanje. Tedaj se je starec zopet ožalostil; položil ji je svojo gu-basto roko na zlatokostanjeve lase in je rekel: "Štefka, to mi pa moraš obljubiti, da se niti za trenutek dalje ne pomudiš gori, kakor je treba, da bo ubožec prejel sveto popotnico. Tudi moraš paziti na stopnice, zelo so strme, in bolnik leži visoko gori v drugem nadstropju, čez obleko ti. bom ogrnil star plašč, da se kuga nebo mogla prijeti tvoje obleke. Kadar prideš iz stolpa, ga vrzi v bezgovo grmovje, da ga pozneje sežgemo." "Hvala vam," reče deklica; "tako ste dobri, prečastiti, vse bom ubogala in bom skrbela, da ničesar ne prinesem domov materi ter bratcem in sestricam. Zame se tako ni bati, prečastiti, kopriva ne pozebe." ♦F*!*?*'* * * *• INWAR BONDS V* * * * * Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO. Stili za debelejša dekleta OBLEKE in SUKNJE, v katerih bodo vaše hčerke zgledale sloke kot vitke sestre COTTON OBLEKE imajo te deklice jselo rade. Imamo jih v gingham, pique, chambray — v pikastih in pisanih ter običajnih barvah; mere za deklice 10V2 do 16V2 ..................................$5 RAYON OBLEKE bodo razveselile sleherno deklico. Spun-rayon, coolskin, rayon-crcpe v navadnih barvah, natisnjenih vzorcih in s cvetlicami v ozadju. Mere 10 Vz do 16 V2 - 6.95 BOY SUKNJE imajo najraje debela dekleta. Zelo dobri kroji iz herring-bone tkanine, volneni pisani, shetlands—izborni za veli-konoč. Mere 10 do 16. ..................................19.95 THE MAY CO. GIRLS' SHOP . •. DRUGO NADSTROPJE "U. S. A. Commando" Dežniki in čepice za fante * Dežnik * Vojaška čepica, * Plašč, ki se ga pripne 2-95 Hi, dečki! Tu je tista boleka, ki ste jo želeli za deževne dneve—v katerih ostanete suhi čeprav ste na dežju—v katerih zgle-date kot mali vojak. Stil je bil posnet iz setov dežnikov, ki' jih vsak vojak dobi, s svojo vojaško opravo. Temno zelena barva z commando znakom. Mere 4 do 12. DEŠKA OPRAVA ... DRUGO NADSTROPJE Naznanilo in zalivala da Jf S tužnim srcem naznanjamo vsem so/odnikom, prijateljem in znancem. 1 kruta smrt posegla s svojo koščeno roko in iztrgala iz naše srede našo Iju" ^ soprogo in drago mater Mary Skodlar rojena Keržmanc y. iHA I' j • Blaga pokojnica je po dolgi in mučni bolezni zatisnila svoje trudne oči ° ' y marca, 1943, v starosti 55 let. Doma je bila iz Bevk pri Vrhniki, p. d. Andreja^8" Ameriko je prišla pred 35. leti. ^ Pogreb se je vršil dnfe 10. marca, 1943 po cerkvenih obredih v cerkvi sv. in nato na Calvary pokopališče. ^ j V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vse, ki ste na® na strani in nam bili v tolažbo in pomoč v času bolezni in smrti naše ljubljCe ^f kojnice. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo posebno Mrs. Henry Laurie in Mrs- J08 Verbic za vso pomoč. Najlepša hvala vsem, ki ste položili tako lepe vence in šopke cvetlic, ki so kr Itfr. SI«1* krsto pokojnice, in sicer: Mr. in Mrs. Anton Mulec, Mr. in Mrs. Frank Longar> ■ jj | Mrs. Edward Skodlar, Mr. Frank Skodlar Jr., Mary Ann, Bobby, Donald, N«^ Elaine, Frank, Francine, Sharon, Mr. in Mrs. Luka Kržmane, Mrs. Frances Mr. in Mrs. Henry Laurie, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Henry Laurie Jr., sf) Springs, Colo., družini Antonia Zupančič, E. 53 St., Mr. in Mrs. Frank Eveleth, Minn., Mr. in Mrs. Gus Bartelme, Mr. in Mrs. Tony Zupančič, E. W gt„ Mrs. Jennie Rozman-Zelenik, North Chicago, Mr. in Mrs. John I^erzmanc, L- _ Mr. in Mrs. Srečko Erzčn, Mr. in Mrs. John Nestor, Mr. in Mrs. James Verbic« in Mrs. Victor Zakrajsek, Mr. in Mrs. Charles Zaleneratis, Rose in Molly ,j0 .j, družini John Lenarsic, Grovewood Ave., družini Mary Struna, Mr. James , ^ Mr. in Mrs. Valentine Ogrin,'družini Mrs. Margaret Marolt, E. 71 St., druži"1 Mary Nainiger, Mr. in Mrs. Andrew Kavchnik, prijateljem Old Homestead ^ Frank, John in Evelyn Oblak, družini John Apanovitch, družini Anton Grd'na' ( in Mrs. E. I. Leverett, sodelavcem pri S. K. Wellman Co., Bishop Babcock Treating Dept. ter sosedom za krasni skupni venec. Hvala lepa vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in P* ižini duše pokojnice^ in sicer: Družini Anton Mulec, družini Frank Longar, dru'—-ward Skodlar, Mrs. Frances Slabe, Mr. in Mrs. Luka Krzmanc, družini Frank ^ gar, Eveleth,Minn., Ann Longar, Eveleth, Minn., Mrs. Mary Skodlar, Nottingham" n, Mrs. Nettie Princ, Miss Josephine Princ, Miss ChristineNainiger, družini Srečko u družini Henry Laurie, družini Frank Mramor, družini Frank Kuhar, družini A ^ Zupančič, E. 53 St., družini Anton Basca, družini Margaret Marolt, E. 71 St.> Jack Marolt, Thames Ave., družini John Marolt, E. 143 St., družini Martin družini Mike Marolt, E. 169 St., družini Victor Marolt, E. 232 St., družim ^f Krolnik, družini Jack Marolt, Sr., družini Al Drear, Mr. James Rugelj, Mr. ^ Slabe, Molly in Rose Longar, družini Frank Slabe, družini Joseph Saurich, Frank Petkovsek, E. 60 St., družini Mary Nainiger, družini Marjanca Petrovcic- ^ žini Anton Malenšek, družini August Malenšek, družini Anton Anžlovar, druži1 sjjii le, Bonna Ave., družini Joseph Glavich, družini John Marolt, Marcella Rd-» Joseph Roitz, družini Anton Marolt, E. 74 St., družini John Petchaver, £ Valentine Ogrin, družini Anton Gregorac, družini John Znidarsic, Hecker jacl; žini John Nemanic, družini Carl Spretnak, družini Andrew Vidergar Jr., dru'>in Katosic, družini John Per, družini Joseph Lausin, družini John Alich, Bonn® ^ družini Louis Zakrajsek, Bonna Ave., družini Joseph Zakrajsek, E. 117 SL. , j0|tfl A. Zakrajsek, družini Frances Sterle, družini A. Zadnik, Marcella Rd., dru«'n ^ Marolt, družini Frank Skolar, družini John Fertak, družini Andrew Alich. Edward Knaus, E. 71 St., družini John Knaus, E. 175 St., družini Frank Idružini Anton Zupančič, Bonna Ave., družini Anton Lučič, družini Rose Petrok^^pti žini John Strazišar Jr., družini Teddy Zdraveff, družini Jack Perko, družini ^ Verbic, Luther Ave., družini Edward Walsh, Miss Sophie Strungie, Mr. in Mrs. ^ Mr. Frank Bečaj, Mrs. Frances Russ, družini Krist Stokel, družini Ivan Godini žini James Zupančič, Bonna Ave., Mrs. Paicic, Mr. in Mrs. Louis Pečjak, ^ Wencel, Mr. John Slapar, Mr. Andy Vidergar, Mr. Frank Lenarsic, Mr. JoS®P ^ 6' jak, Mrs. Mary Klopcic, Mrs. Mary Bolko, Miss Jennie Merkun, Mrs. Snyder St., družini John Mullec, družini Joseph Menart, družini John Stražišar, Sr.. Frank Rutar, družini Frank Pohar, družini Clarence Barch, družini Max ** .n družini Andy Sadar, družini Anton Stanovnik, družini Joe Mlakar, E. 76 St.» Andy Kodromaz, družini Martin Dulc, družini Joseph Zgonc, družini Stanley ski, družini Omanski, družini Louis Kovacic, E. 67 St., družini Anton TomsijV j^a ni Joseph Strazisar, E. 169 St., družini Rose Jaksa, družini Frank LauricD'^t, Ave., družini Carl Istenic, družini John Knaus, Bonna Ave., družini Joseph jjf. družini John Velič, Mrs. Mary Prudic, Mrs. Mary Erzen, Miss Mary Benci"' daU pri »V 6- Joseph Pograjc ter Mr. in Mrs. Fred Perusek. Najlepša hvala vsem prijatejeni, ki ste bili tako dobrosrčni, da ste avtomobile brezplačno na razpolago pri spremstvu na pokopališče. Hvala sosedom za nabrano vsoto za sv. maše, kot tudi delavcem Wellman Co. za darovano vsoto v gotovini. jepf; Vsem prijateljem in znancem, ki ste izrazili svoje sožalje potom kart, h^ ^r Prisrčno zahvalo izrekamo Rev. B. J. Ponikvarju za nagovor in opravljene ne pogrebne obrede, kakor tudi Rev. Andrew Andry in Rev. Max Sodji za Pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi izrekamo našo zahvalo za vso P^gf^' in poinoč, ki jo je nam izkazal v tem bridkem času, kot tudi za vzorno urejen v~ ^ Ako se je slučajno izpustilo kako ime, prosimo, da nam oprostite, ter s enako najlepše zahvaljujemo. Draga soproga in ljuba mati! Žalostna so naša srca, ker izgubili smo gi na svetu! Zaman Te iščejo po hiši naše oči, a Tebe od nikoder ni. Prerano si . rfi P naš, a Tvoj spomin bo ostal med nami za vedno! Počivaj v miru in lahka svobodna ameriška zemlja! Žalujoči ostali: IMSli; FRANK SKODLAR, soprog FRANK in EDWARD, sinova , rj MARY, poročena Mulec, FRANCES, poročena Longar, ANTON MULEC, FRANK LONGAR, zeta; OLGA, sina'1'1 , vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 9. aprila, 1943. M' fr' ■'»si