Stev. 49.
V Mariboru 3. dedemfta 1896.
Tečaj XXX.
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru a pošiljanjem na | Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 6 kr dom za celo leto H g lil. 50 kr., za po) leta 1 gld. BO kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja upravulštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, de se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat lil kr., trikrat 18 kr.
Jugoslovanski klub.
Skoro na vseh političnih shodih, ki so se vršili na Malem Štajarju lani ali letos, izrekli so volilci jedno-glasno, naj se slovenski državni poslanci na Dunaju zopet zedinijo v jeden klub. Danes moremo z veselim srcem javiti svojim cenjenim čitateljem vest, da se v novem državnem zboru prihodnje leto zedinijo ne samo vsi slovenski, ampak tudi hrvaški državni poslanci v jeden klub, ki se bode imenoval jugoslovanski klub, v katerem bode sedelo gotovo kacih trideset poslancev, na katere se bode vlada morala ozirati.
Pismo, v katerem se to slovenskemu in hrvaškemu svetu naznanja, ter se vsepovsod radostno pozdravlja, se glasi: Danes so se na poziv gosp. dr. Laginje zbrali na skupno posvetovanje naslednji slovenski in hrvaški državni poslanci: gg. Biankini, Borčič, Dapar, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. L. Gregorec, Koblar, Kušar, dr. Laginja, Nabergoj, Peric, Pfeifer, Povše, Fr. Robič, Spinčič, dr. Šusteršič in Višnikar.
Uvažujoč željo, katera se je od več stranij javno izrekla, da bi se namreč v novem državnem zboru vsi slovenski in hrvaški poslanci za uspešno delovanje združili v jedinstven parlamentarni klub; izjavili so že na tej prvi razpravi zastopniki vseh strank soglasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam ne samo mogoče, nego glede na dobljene izkušnje in na korist naroda uprav potrebno, da vsi hrvaški in slovenski poslanci v prihodnjem državnem zboru osnujejo med sabo parlamentarno skupino v svrho odločnega solidarnega postopanja v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih.
Izrekli so nadalje, da oživotvorjenje te namere prepuščajo vodstvom raznih političnih strank v pojedinih pokrajinah — ter so zastopniki vseh strank izjavili, da so njih vodstva pripravljena stopiti v za to potrebne dogovore. — Po nujnih opravilih zunaj Dunaja zadržani poslanci gg. dr. Bulat, grof Coronini, dr. Klaič, vitez Šupuk in M. Vošnjak so izjavili posredno svoje soglasje.
Na Dunaju, dne 26. novembra 1896.
Dr. Laginja. Dr. Ferjančič. Dr. Šusteršič.
Perič. Borčič.
Ali je krščanski socijalizem kaj novega?
Tako nekateri mislijo; nikakor pa ni res. Kristus sam je bil prvi krščanski socijalist, ker nam je dal zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« Saj je ravno ta zapoved jedro krščanskega socijalizma. Poleg te zapovedi ima katoliška vera še več drugih, ki modro urejujejo družbinsko, t. j. socijalno življenje človeškega rodu.
Tako zapoveduje posvečevanje nedelj in praznikov (nedeljski počitek), pokorščino do starišev, mojstrov, gospodarjev, duhovske in posvetne gosposke, svetost tujega premoženja in dobrega imena, usmiljenje do ubogih, udov in sirot; odpuščanje razžaljenja in pridržanje maščevanja božji pravičnosti; dušna in telesna dobra dela do bližnjega; nadalje ponižnost, zmernost, pravicoljubje, čistost, marljivost, krotkost itd. To so same take zapovedi, ki globoko segajo v socijalno, to je, v medsebojno življenje in občevanje človeške družbe.
Kdor ni slep, mora spoznati, da naša vera ni samo za dosego zveličanja in za nebesa, ampak da modro urejuje tudi naše posvetno družbinsko življenje; kajti gotovo bi ljudje srečno živeli na svetu, ako bi bili vsi pošteni, dobri in usmiljeni, pravični, marljivi, trezni, zdržni. ponižni, postrežljivi in krotki, potrpežljivi, sta-rišem, gospodarjem in gosposkam pokorni, zmerni in modri pri uživanju hrane, pijače in počitka, ker vsled tega bi bili tudi zdravi, in zavoljo svoje mirne vesti tudi veseli. -
Naša vera je torej v resnici socijalna, in vsak pravi katoličan je tudi krščanski socijalisti; kajti le tak ima pravo in živo vero, ki jo tudi z dejanji dokazuje in izvršuje. Da se nekaterim kristijanom našega časa dozdeva krščansko socijalno gibanje kakor neka novo-tarija, to pride od tod, ker so se ljudje odvadili, po naukih naše vere misliti, čutiti in živeti, nasprotno pa se navadili, svoje življenje in mišljenje ravnati po naukih brezverskih liberalcev.
Mnogo jih je, ki niso več kristjani po srcu, ampak le še po zunajnosti. Zadosti se jim zdi, ako svojo »vernost« pokažejo s tem, da gredo ob nedeljah v cerkev, da se ob zapovedanih dnevih postijo, da se pred križem odkrijejo, da svoje otroke krstiti in birmati, svoje mrliče cerkveno pokopati pustijo itd.; toda o ljubezni do bližnjega nočejo nič slišati, trdi in osorni proti svojim podložnim ; več jim je za posvetno premoženje, ko za Boga in spolnjevanje njegovih zapovedij; veliko si domišlju-jejo in visoko po koncu nosijo svoje glave; nečistost od ošabnosti ni daleč proč, in lakomnost je sestra trdosrčnosti in nevoščljivosti; nezmernost in lenoba pa sta vredni hčeri nečistosti.
Tako se kopiči cela vrsta največjih grehov v srcu človeka, ki je kristjan le po zunajnosti, med tem ko je njegovo sr.ce mrtvo za ljubezen do Boga in do bližnjega. Bolj ko se^e Število takih mlačnih in navideznih kristjanov množilo, tembolj je ginila prava vernost in krščanska ljubezen, ves krščanski svet pa je prerastla ljulika brezverskega liberalizma. Ljudje so na videz še kristjani ostali, v srcu pa so bili od vere že davno odpadli in ravnali so se le še po liberalnih naukih.
Bogatini so začeli izkoriščati svojo moč, delavce stiskati s slabimi plačami, ljudstvo od kraja goljufati s
slabim blagom, odirati z visokimi obrestmi. Raztrgale so se stare stanovske zveze, da je bil vsak le na svojo moč navezan; potem se je razglasil »boj za obstanek«, boj vseh zoper vse liki divje zverine v hosti. To je bila novodobna, liberalna modrost. Na tisoče poštenih oseb in družin je v tem boju konec vzelo, podrle so se starodavne, premožne hiše (mislimo namreč »družine«), potomci starih rodovin, ki so skozi stoletja v pošteno pridobljeni obilnosti živele, prišli so na beraško palico.
Nasprotno pa so na enkrat postali bogataši in milijonarji čisto nepoznani krivonosci Abrahamovega rodu, ki so se v naše kraje bosi in strgani priklatili iz Poljske in Ogerske. Njihovih očetov, dedov in pradedov nihče ni poznal, ker med vsem časom, kar se je Evropa po-kristjanila, niso nič znamenitega izvršili, pač pa žganje točili po ogerskih in poljskih vaseh in kmete vsako leto za polovico pridelkov opeharili.
Ko so naposled že najbolj trapaste oči spoznale, kam je liberalizem Evropo pripeljal, kristijane namreč na rob gospodarskega propada, privandrane Jude pa v »čarobno jamo« polno zlata in srebra, do katere jame jim je duri odprl čarobni ključ »proste kupčije in proste obrtnije« — še-le tedaj so preslepljeni Evropejci obrnili kolo svojih možganov, da se je začelo narobe sukati, in bolj ko so dobo svoje duševne pijanosti premišljevali, bolj jasno se jim je začelo svitati, da so sprevideli, kako jih je liberalizem sto dolgih let za nos vodil ter jih za dušne in telesne blagre opeharil.
Zlati čas judovskih liberalcev je zdaj minol, pametni ljudje njihovim listom, govornikom in poslancem nič ne verujejo. Nastopila pa je doba krščanskih soci-jalistov. Ljudje namreč vedno bolj spoznavajo, kar smo iz začetka rekli, da je krščanska vera potrebna, če hočejo ljudje srečno med seboj živeti, da se morajo postave delati v duhu krščanske pravičnosti in ljubezni, da se mora mladina izrejati po krščanskih resnicah, da bo iz nje kedaj kaj prida, kajti potrebno je, da se človek že od mladega nauči, svoje strasti brzdati, predpostavljene spoštovati in ubogati, svoje dolžnosti natančno spolnjevati, v vseh rečeh'pošten, do revnih pa usmiljen biti, zdržno, trezno in varčno živeti ter se tako za stare dni preskrbeti, ne pa drugim nadlege delati.
Tako krščansko izrejen in privajen človek bo vsem prijeten, povsodi z veseljem sprejet in se bo lahko pre-živil na svetu. Kar torej krščanski socijalisti zahtevajo, ni nič novega, ampak je le to, naj ne bomo kristijani samo po imenu, ampak dejansko in v resnici, to je, vse naše družbinsko življenje naj se uravna po naukih, katere nam je iz nebes prinesel naš božji Izveličar.
Cerkvene zadeve.
t Vincencij Plaskan, župnik šentjurski.
Komaj so zvenele cvetlice, iz katerih smo bili srečni Šentjurčani spletli vence ob prihodu našega novega župnika, č. gospoda Vincencija Plaskana, in že srno spletali novih šopkov, da jih posadimo na njih prerano gomilo. Na god sv. Uršule letos so bili k nam prišli kot naš g. župnik, na god sv. Katarine pa smo jih že spremljali k zadnjemu počitku.
Kako kratko je bilo veselje, katero smo ž njimi delili! Pljučni prisad, na katerega niso g. župnik poraj-tali, napravil je njihovemu čvrstemu življenju že v 54. letu prerani konec. Zadnjo nedeljo sicer niso pridigovali, ker so bili čast. gvardjan o. Gregor zavoljo 3. reda sv. * . Frančiška prišli iz Celja k nam, a sv. mašo so še služili, da, v nedeljo popoldne so še rajni gospod svate poro--0,.. čevali. Da ne bi bili naš g. Valentin skrivaj poslali po
zdravnika g. dr. Ipavica, nam bi bili naš ljubi g. župnik bržčas umrli brez sv. zakramentov.
Ko jim je g. zdravnik razodel smrtno nevarnost, so se takoj vlegli na posteljo, s katere smo jih že črez 23 ur prenesli na mrtvaški oder. Pater Gregorij so jih še o pravem času prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Bog jim naj to povrne sLoterno! Do ponedeljka jutra so ostali rajni gospod še pri zavesti, potem so pa začeli umirati in na večer ob 4. uri so zaspali za ta svet.
Nihče skoraj ni mogel verjeti tužne novice, katero je zvonov glas širil po fari, a brzojav nesel na vse kraje. Vendar je bila to resnica, ki se ni dala utajiti. Urno smo delali potrebnih priprav, da se naš gospod župnik, katerih smo vsi spoštovali in ljubili iz dna srca, tudi dostojno pokopljejo. V sredo, na god sv. Katarine, so od vseh stranij dolge vrste pogrebnikov vrele v Šentjur. Došlo je 33 tujih čč. gg. mašnikov iz raznih dekanij naše škofije. Iz Maribora so prišli preč. g. kanonik dr. Križanič, sošolec našega raj. g. župnika, da so vodili sprevod; iz Šmarij naš vlč. g. dekan Jug, ki so nam spregovorili prisrčnih besed, rajnemu g. župniku v slovo, nam pa v tolažbo in poduk. Obilne solze, katere so poslušalcem tekle po licih, naj jim bodo skromno plačilo za njihov nagovor! Bog naj jim pa tudi poplača, da so peli slovesno mrtvaško sv. mašo. Pri tej sta jim stregla dva častita sošolca rajnega g. župnika, J. Lenart in Blaž Cilenšek, četrti sošolec, vč. g. nadžupnik J. Voh so pa rajnemu zapeli zadnji »Requiescat in pace«, predno smo jih odnesli iz osirotele cerkve na domače grobišče.
Petintrideset duhovnikov je stalo okoli mrtvaškega odra, na katerem je ležalo več lepih vencev. Najlepši med njimi je bil dar »šentjurskih tržanov«. Ti so bili razun navzočega občinskega odbora, v obilnem številu oblekli oblačilo požarne straže, ter so hvale vredno skrbeli za lep red v cerkvi in pri sprevodu. Ni se pri-godila najmanjša nezgoda vkljub toliki gneči. Tudi šolarji naših šol z učiteljstvom niso zaostali za nami odraslimi.
Vse se je vršilo po najlepšnem redu. Ura je bila že davno poldne odbila, ko smo tik rajnega g. župnika Vošnjaka spustili v krilo mrzle zemlje truplo našega novega g. župnika Plaskana. Kako jih je vendar škoda! Koliko so storili dobrega, kjer koli so bili! Koliko so žrtvovali za Zibiko, za olepšanje njenih cerkva, koliko za druga potrebna popravila! Koliko dobrega bi bili tudi gotovo pri nas storili! Toda šli so po plačilo, ki čaka dobre predstojnike. Naj nam bi kmalu izprosili sebi in svojemu g. predniku vrednega naslednika v Šentjuriju!
—o—
--
Gospodarske stvari.
Železniška zveza med Mariborom in Pragarskim.
(Dopis iz Frama.)
Železnica je za sedanji mehkužni svet velikanska polajšava; vse se rado vozi v topli hišici; dasiravno pa tudi ona obijne napake seboj donaša. Velikanski napredek imajo le samo tisti kraji in mesta, skozi katera železni konj hrže; drugi pa zaostajajo in propadajo, čimbolj so od železniške zveze odtrgani. Zato se zdaj že tudi taki kraji za železnico potegujejo, ki so se je nekdaj z vso silo branili.
Mi imamo srečo trikratne vožnje v Maribor in zopet nazaj vsaki dan; vendar pa zmiraj glasneje nastaja želja še po večkratni zvezi, kar bi se tudi dalo sprositi in od direkcije lahko dovolilo. Ako hočeš v Maribor za svojim poslom, moraš vzgodaj vstati, da boš pred 5. uro
že na postaji; po opravljenem delu moraš po mestu postopati noter do 7*3. ure ali celo do večera. Kadar dela doma ni, bi še že veljalo; pa kaj druga je, ako imaš krmo pokošeno, ali celo bolnika doma, ali pa druge nujnosti. Če imaš pri sodniji posla in imaš poziv za 8. uro, tedaj, ti je še le sitno čakati, dasiravno so gospodi tako prijazni, da nam prilično uro določijo, če jim je le mogoče. Ni dolgo, kar sem imel v uradu samo dobiti podpis pobotnice za 75 kr. in samo za to sem moral celi predpoldan in večerko porabiti. In enakih slučajev je na cente!
Zalo se vedno bolj čuti potrebnost po še večkratni zvezi, ki bi se celo lahko dala zvršiti. Okoli 10. ure vozi vlak tovornik iz Pragarskega; lahko bi se mu pripel vagon 3. razreda že na Pragarskem, ki bi po-basal popotnike v Račah in Hočah. Okoli V212. ure pa iz Maribora vozi tovornik, ki bi nas lahko po opravljenem poslu zopet domov zapeljal, zopet do Pragar-skega. Ta zveza bi tudi v poletni dobi ugajala veseljakom, ki se iz Maribora po ti črti radi vozijo.
Naj bi tedaj g. župan v Framu ali v Račah ah skupno napisala dotično prošnjo, jo podkrepila s podpisi bližnjih farnih in občinskih predstojnikov, ter jo poslala si. okraj, zastopu za nadalnjo predlogo.
Dajte nam priročen denar!
Stajnčarji so se pritožili zoper denar. (»Siidst. Post« od dne 28. nov. p. 3.) Na prvi vid onega dopisa nas je misel napadla: Mi Slovenci pa bi bili zadovoljni, ako bi le denarja imeli. Pa prebravši dopisek o nevolji novega denarja, smo priznali resnico te nevolje tako, da enako tudi mi mrmramo zoper novo veljavo, ter željno prosimo in težko pričakujemo denarne spremembe, ki bi morala nekaj bolj srebrna in papirnata biti.
Ravno posedujem različnega denarja blizu za 25 fl. in mošnjiček je tako nadut, da, če bi kdo videl, bi misliti moral: Ta je kje dve žemlji ukradel in v žep vtaknil! Človek bi moral posebnega oprodo imeti, ki bi mu torbico nosil za petami. Kako lahkoten je bil prejšnji papirnati goldinarček, ki si ga brž v listnico skril, pa tudi za uha ven ^potegnil brez ropota, kadar je bilo treba. To bi pač smeli tirjali, ker obilno cap pošiljamo v papirnice. — Naše vrle gospode poslance prijazno opo-zorujemo na to opravičeno željo in splošno tirjalev za papirnati denar, tembolj ker c. kr. poštni uradi črez 3 gold. drobiža ne vsprejemejo.	(i.
Sejmovi. Dne 7. decembra na Dobrni, v Luča-nah, Cmureku, Sevnici ob Savi, v Vuzenici in Mariboru (tudi za konje) Dne 9. dec. v Št. Ilju v Slov. gor., v Bučah in Dobovi. Dne 10. dec. na Bregu pri Ptuju (za svinje.)
-------
Dopisi.
Iz Ormoža. (Novo slov. gasilno društvo.) Z veseljem se je napolnilo vsako rodoljubno srce, ko se je raznesla vest, da snujejo naši vrh okoličani gasilno društvo s slovenskim poveljem. Kdo ne uvidi, kolikega pomena so gasilna društva za probujo narodne zavesti! Zasluga možev, koji so se trudili v tej stvari, ni torej majhna, posebno če pomislimo, da so nam celo politične oblasti delale težave. Pravila smo posneli po istih cvenskih gasilnih društev, koja je torej namestnija za pravilne spoznala. No, nam so ta pravila dvakrat vrnili ter osnovanje društva prepovedali. V tretje komaj je izrekla namestnija, da osnovanja društva ne prepove. — Med temi boji na zunaj deloval je osnovalni
odbor pod vodstvom g. dr. J. Omulca, poverjeniki iz občin Ilardek, Pušenci, Litmerk in Hum so mu pa pri tem uspešno pomagali. Nabirali so se udi, kupila briz-galnica za 1300 gld., postavila utica za brizgalnico in društveno orodje tako, da je v trenutku, ko so prišla potrjena pravila, društvo imelo svoj dom. Ideja, koja se je vzbudila v srcu nekaterih rodoljubov, našla je brzo pot v srca naših zavednih okoličanov, pravo odkritosrčno veselje je zavladalo povsod. O tem smo se lahko najbolj prepričali dne 22. novembra, ko se je vršilo osnovanje »prostovoljne požarne brambe za ormoško okolico s sedežem v Hardeku«. Privrelo je od vseh stranij zavednega ljudstva, da so bili prostori v gostilni g. Kalchbrennerja prenapolnjeni. Predsednik osnovalnega odbora, g. dr. J. Omulec, je otvoril shod, pozdravil navzoče, da zakličejo presvetlemu cesarju trikratni »živio«, čemur so se vsi navdušeno odzvali; godba je zaigrala cesarsko himno, katero so vsi stoje poslušali. Zatem je razlagal g. predsednik idejo gasilnih društev, njih človekoljubni, narodni in socijalni pomen. Po prečitanju in tolmačenju pravil se je začela volitev odbora in sicer so bili izvoljeni sledeči gg.: Martin Stanič, načelnikom ; Andraž Žinko, njegovim namestnikom; Franc Hanželič, blagajnikom in Anton Porekar, tajnikom. Posamezni oddelki so pa volili za svoje vodje sledeče gg. in sicer: brizgalničarji Franca Staniča (namestnik Alojzij Miki); plezalci Andraža yrhovščaka (namestnik Matjaž Rajh); varuha Martina Školibra (namestnik Ivan Trstenjak); nadzornikom orodja bil je izvoljen g. Lovro Kirič. Vse volitve so se vršile jednoglasno. Po izvolitvi preda g. dr. J. Omulec predsedništvo novemu g. načelniku, kateri se osnovalnemu odboru in njegovemu predsedniku iskreno zahvali na trudu ter prosi tudi v naprej blagohotne podpore. Društvu je pristopilo takoj 40 udov, kateri so storili obljubo v roke načelnika; ta trenutek je bil pcj izreku vseh veličasten in pretresljiv. — Kakor slišimo, oglašajo se dan za dnevom novi društveniki, da bo društvo jedno najmočnejših. K društvu je pristopila tudi litmerška godba, katera nam je že pri osnovanju svirala in nas zabavala pozno v noč. — Pohvalno moramo tudi omeniti, da so se udeležili ormoški Slovenci le redke slavnosti polnoštevilno. Tako smo zapazili čč. gg. župnika in kaplana, gg. dr. Geršaka in dr. Geigerja ter lepo število narodnih dam, katerim je g. dr. Omulec napil zdravico. — Pri porodu novega društva so prisostvovali od gasilnih društev le vrh trgoviški gasilci, kateri so pod vodstvom načelnika, g. Novaka, krepko primarširali v Ormož. Zabavni del je bil velezanimiv. Poleg g. dr. Omulca so si stekli za osnovanje novega društva mnogo zaslug tudi gg. dr. Geršak, F. Hanželič, Anton Porekar, nadučitelj na Humu, in Alojzij Miki, ki pri svojih mnogobrojnih prijateljih pridno nabira za blagajno novega društva, ne omenjaje drugih vrlih narodnjakov, koji so širili misel narodnega gasilnega društva med ljudstvom. — Novemu društvu pa kličemo: Pomozi Bog! -
Iz brežiškega okraja. (Žalostni časi.) Dragi mi bralec! Vem, da si večkrat že čital v »Slov. Gosp.«, kako je bila opustošila že pred več leti naše lepe vinske gorice neusmiljena morilka, trtna uš, katera ni prizanesla nobenemu vinogradu v našem okraju. Nekateri kmetovalci so začeli zasajati svoje opustošene vinograde na amperikanski podlagi, katero početje se je, hvala Bogu, prav izvrstno obneslo. Nižji sloji, videvši ta napredek, poprijeli so se sicer z velikimi napori te za ta kraj najplodonosnejše stroke. Bodi mi dovoljeno omeniti, kakšen je bil ta začetek. Večinoma so ti ubogi trpini morali pričeti z golimi rokami, niso se ustrašili težkega dela, niti zime, ne neugodnega vremena, da so prekopali svoje opustošene vinograde. Toda kaj bi bil
ta ves napor, ako ne bi bila visoka vlada in slavna štajarska hranilnica priskočila z brezobrestnimi posojili na pomoč? Visoka vlada je pokazala zares svojo materino skrb za uboge podložne in štajarska hranilnica pa bratovsko ljubezen. S to požrtvovalnostjo se je dosegla še-le splošna obnovitev po trtni uši opustošenih vinogradov in up na boljše čase za kmetovalca. Pa močno smo se varali, zadeli smo ob nepremagljivo oviro, pokazala se je v tej zadevi tajna konkurenca, katera preti zadnji košček kruha iztrgati tukajšnjemu kmetu. Kako to? Prejšnja leta, ko je še rodila stara vinska trta, izvažalo se je vino iz naših krajev v Ljubljano, Kamnik, Istro in vse mogoče kraje, če tudi je vsled kacega neugodnega leta slabo bilo. A sedaj se vozi ravno narobe, to je iz Ljubljane, Istre in Bog ve od kod, semkaj v naše vinske kraje in nosijo dotični sodi imena raznih tovarn in vinskih trgovcev, dasiravno imajo tukajšnji vinorejci naturalnega vina od novih nasadov na razpolago, pa se le malo proda, ker kupcem, oziroma krčmarjem ponarejeno vino bolj ugaja. Morebiti, da ga po nizki ceni dobijo in up. To je tudi udarec za našega vinorejca, ker s posojili od visoke vlade in slavne hranilnice nakupičil si je nove dolgove, vsled česar z obupom gleda v bodočnost, ako pojde še dolgo tako naprej, da bi ponarejena vina imela prednost. Že danes premišljuje, od kod vzeti, da povrne izposojeni znesek, katerega si je izposodil ravno za povzdigo vino-reje, potem plačeval tako veliko dačo, katera raste od leta do leta. Ali niso to zares žalostni časi, ako ne bode mogel naš vinorejec svojega naturnega in zdravega vina prodati ? Vsega tega so krivi tisti, ki vino ponarejajo in za naturno prodajajo. Ponarejeno vino sploh spodkopava prebivalstvu zdravje, vinorejcem pa prej ko slej pripravlja beraško palico. Prašamo gospode državne poslance in višjo oblast, kako dolgo se bode še gledalo skoz prste takemu početju? Ali ni že skrajni čas, da visoka vlada prepreči skoraj bi rekel take pogubljive čine? Ako bode visoka vlada v tej zadevi potrebno ukrenila, kar je upati, potem bode rešen naš vinorejec gotove pogube.
Z Zdol pri Kozjem. (Občinske razmere.) Naj nekoliko načrtam pred občinskimi volitvami županove in sploh občinske razmere. Pred tremi leti smo z veselim srcem stopili na volišče ter volili za župana g. J. Preskerja. Nadejali smo se, da bode po očetovsko skrbel za občino in občane. A žalibog motili smo se. Ze tisto leto, ko smo ga na županov stolček posadili, je hudo celo občino toča obiskala. Deželna vlada je nekoliko podpore dala po toči poškodovanim posestnikom in sicer koruze. Zupan, moder mož, jo je znal prav izpeljati. Vložil je sicer prošnjo za po toči poškodovane občane, pa kako? Izbral je take, ki niso bili posebno podpore^potrebni. Najbolj ubogih in potrebnih pa ni videl. Neka žena je celo rekla možu, ko je koruze domu pripeljal, ko bi bil dobil denarjev, koruze še imam dovolj. Ali je to pravo županovo gospodarstvo? Nikakor ne! Pa tudi letos je po naši občini toča hudo oklestila. Deželna vlada je dovolila dati nekoliko denarne podpore po toči poškodovanim posestnikom. Ali naš župan je tudi zdaj znal obrniti. Vložil je sicer prošnjo, pa le za en par svojih prijateljev; a drugih ubogih, ki so v resnici še bolj podpore potrebni, pa ni videl, čeravno je hodil točno škodo po občini pregledovat in cenit in jo je cenil za več tisoč goldinarjev. Ali je to prava skrb županova za občane? Ne. Še nekaj! Neki mladenič se ni letos pred vojaškim naborom oglasil županu; a naš župan, potrebujoč časti, je dal siromačka na c. kr. okr. glavarstvo, ki mu je tudi 24 ur zapora naložilo. Vsako nedeljo ga je župan gotovo videl in govoril ž njim, in zdaj ga je v kazen spravil. Kdo je bil
tega kriv? Župan. — Občinska volitev bode prihodnjo nedeljo, dne 6. decembra pri županu g. Preskerju, ob 1. uri popoldne. Volilci, pridite v obilnem številu na volišče, ter si volite prav značajnega moža za župana, moža, kateri bode po očetovsko skrbel za svojo občino. Volilci, volite takega moža! Kako bodo volitve iztekle, bodem že naznanil.
Izpred Maribora. (Ub ožiš če.) Za dan 21. novembra t. 1. je tudi slav. c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru sklicalo zbor zaradi ubožišča ter povabilo vse do-tične osebe. Med drugimi osebami smo videli štiri uka-željne gospode župnike, kar nas seveda ni iznenadilo. Nerazumljivo vendar je to, da smo v tem izvoljenem društvu videli tudi znanega apostola po sili Nemcev — iz Slivnice, brez povabila. Vse barve je »špilal«, zeleni kušarji so mu po licu lazili, ko je g. okr. glavarja slišal prav lepo slovensko govoriti. Le kar čudili smo se mu, da ni takoj vzel svojega jezervoglatega klobuka ter šel naravnost v šotor »premile Mariboržanke«, g. c. kr. glavarja tožit zaradi slovenskega nagovora. Gotovo ga bo ta prizor potisnil na pravo misel, ako še kaj pameti ima, da Slovencev več preganjal ne bo in duhovnikov ne sovražil, ki se borijo za mili slovenski jezik, katerega tudi g. c. kr. okr. glavar tako visoko ceni.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Poslanci državnega zbora so vsprejeli postavo o povišanju uradniških plač po želji vlade. Postava stopi v veljavo, ko bode dognana pogodba z Ogersko in še višji davek na žganje in pivo. No, to je še daleč! Poprej se še naj odpravi desetek na kmetih, sicer kmečki davkoplačevalci nikakor ne bodo zadovoljni s to postavo. — Liberalci mestnega zastopa dunajskega so izjavili, da se od slučaja do slučaja ne udeležijo občinskih sej.
Češko. Primanjkljaj v deželnem proračunu za prihodnje leto znaša pet milijonov, ker je država skoro vse davke nase potegnila. — Deželni odbor je že izdelal zakonski načrt o direktnih volitvah na kmetih. — Celo Nemci trdijo, da se nemška večina v budejeviškem mestnem zastopu vzdržuje edino le z denarjem.
Štajarsko. V Gradcu so pri dopolnilnih občinskih volitvah sijajno zmagali v tretjem razredu krščanski socijalisti. Dobili so vseh pet mandatov. Tudi mnogi Gradčani se že kažejo kristijane. V drugem razredu pa so s težavo zmagali liberalci. — »Krščanska kmečka zveza« se ustanovi za Srednji Štajar. To je naperjeno proti liberalcem in bržčas tudi proti vrlim konservativcem.
Koroško. V Borovljah je strokovna šola za pu-škarsko obrt. To šolo je lani obiskovalo 24 Slovencev in 7 Nemcev in vendar je na tej šoli popolnoma vse »tajč*. — Poslanec Prade, znan prusaški kričač, pride v kratkem v Celovec, da bode nemške Celovčane podžgal za bismarkovanje.
Kranjsko. V osrednjo komisijo za pregledovanje zemljiškodavčnega katastra je voljen Nemec baron Berg. Volili so ga štirje slovenski in dva nemška liberalca — Ljubljanski obrtniki so ustanovili »obrtno zvezo«, ki razširi svoje delovanje po vsej deželi. — V Tržiču so si izvolili nemškega župana in sicer Karola Mally-ja.
Primorsko. Razmere pri tržaškem poštnem ravnateljstvu morajo biti neznosne, ker je že tretji slovenski uradnik pobegnil iz Trsta. — V nedeljo je imela »Edinost« v Skednju pri Trstu shod. Vedno glasneje zahtevajo okoličani lastno okrajno glavarstvo.
Ogersko. Vsled prestolnega govora se bode državni zbor moral pečati z važnimi stvarmi. Izdelati bode moral nov civilnopravni red, novi državljanski zakonik, postavo o avtonomiji katoličanov in preosnovo državne uprave. — Fr. Košut, katerega je pri volitvah vlada podpirala, je njej napovedal najhujše nasprotovanje. — Ljudska stranka bode vse goljufije in krivice pri zadnjih volitvah javila sodiščem.
Vnanje države.
R i m. Sv. oče so imenovali mojstra apostolske palače Pierottija in kanonika Priscota v Neapolju za kardinala. — Danes teden je bil pri sv. očetu srbski kralj Aleksander. S Srbijo se bojda sklene konkordat ter ondi ustanovi posebna katoliška škofija.
Italijansko. V ponedeljek se je zopet odprla poslanska zbornica. Minister Rudini je zahteval za kraljeviča letne plače milijon lir, kar pa bode kralj Umberto državni blagajnici iz svojega premoženja povrnil. To je vsem poslancem dopadlo.
Francosko. Naša presvetla cesarica se je odpeljala na južno Francosko. — Mnogi poslanci sovražijo Žide, Nemce in posebno katoličane. Vsled tega so hoteli, naj se odpravi konkordat; toda večina še letos ni bila zato.
Nemško. V desetih letih so se stroški za vojne namene, za obresti dolga in za pokojnino povečali od 450 na 750 milijonov. Ni čudo, saj je samo generalov vpokojenih petsto in dva. — V Hamburgu je okoli 13.000 delavcev delo ustavilo ali štrajkati začelo.
Rusko. Po vseh večjih mestih se pobira za stradajoče Indijce. S tem se hočejo Rusi Indiji, ki je pod angleško vlado, prikupiti. In ako se bode kedaj v Aziji vnela med Rusijo in Anglijo vojska, Bog ve, če takrat ne bodo Indijci z Rusom potegnili.
Bolgarsko. V nedeljo so se vršile po vsej deželi volitve za sobranje ali državni zbor. Vladni kandidatje so skoro povsod zmagali, kolovodje vladi nasprotnih strank pa nikjer. Do izgredov je ob tej priliki prišlo samo v Sredcu in Caribrodu, kjer je bilo več oseb ubitih.
Srbsko. Državni proračun za prih. leto kaže nekaj prebitka. Dotično poročilo slika srbsko gospodarstvo v najlepših barvah. Ko bi le tako bilo! — Stari Milan je one hudo karal, ki so bili zoper ogersko razstavo. Naj bi se bil prej oglasil!
Turško. Monsignor Azmanijan je postal armenski patrijarh, in je sultan njegovo izvolitev že potrdil. — Albanci vedno delajo nemir ob srbski meji. Turška vlada pa jim gleda skozi prste, da se jim ne zameri, ker jih bode potrebovala zoper Macedonce, ako se bodo ti začeli puntati. Tudi je izpustila iz ječe njihovega glavarja Muleka Zeki-ja.
Za poduk in kratek čas.
Madjari in njih navali na slov. Štajar.
(Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.)
(Dalje.)
Pozneje so dali sosedni Madjari precej časa mir. Da bi pa se Slovenci zopet prepričali, da v srcih Mad-jarov še ni ugasnila stara divjost in da jim torej nikakor ni zaupati, za to so imeli dovolj prilike v burnem letu 1848.
Komaj se je bil hrvaški ban .felačič napotil, krotit nemirnih Dunajčanov, začeli so oholi Madjari, od nekdaj prijatelji krvavih ustaj, tiščati proti hrvaško - slovenski meji ter so zasedli Medjimurje. Polkovnik Perczel je zbral ondi do 5000 madjarskih ustajnikov. Trdil je sicer, da
se Štajarcem ni treba ničesar bati, a kdo bi zaupal ogerskemu lisjaku? Zato je general Nugent med Ptujem in Ormožem zbral okoli 10.000 cesarskih vojakov in vse vasi med imenovanima mestoma so bile prenapolnjene z vojaki; vsak kmet je imel pod streho nad 20 mož. Perczeljeve prednje straže so krožile tik štajarske meje, pol ure nižje Središča. Meseca septembra t. 1. so zagledali nekateri središki delavci na polju ogerske konjike onkraj meje in mahoma se je raznesel po Središču glas: »Madjar pride!« Prestrašeno ljudstvo ni vedelo, kam bi zbežalo in kje kaj poskrilo. Platno, blazine in druge reči so zavlekli v pivnice, še celo zvonik središke kapele so natlačili z raznovrstnim blagom. Ženske, že od narave bolj boječe, so z otroki pobegnile v vinograde, le možje so Ostali doma. Središka narodna straža, »nacijonal-garda« pod »generalom« Karničnikom, takratnim učiteljem, se je s puškami na ramah iz »Stiperišča« plaho ozirala proti »Lipju«, pride li že Madjar, da še o pravem času poskrije puške in odnese pete.
Mine september, tudi oktober gre h koncu, a Mad-jara še ni. Žene se vrnejo z otroki iz vinogradov. Vse, kar je bilo skritega in zakopanega, pride zopet na svetlo in tudi »nacijonalgarda« diha prosteje ter se druži z vojaki, ki so prišli stražit Središča.
Še bolj je Središčane pomirilo pismo, katero jim je bil Perczel dne 26. oktobra t. 1. iz Gakovca poslal. Podamo ga tukaj z vsemi napakami doslovno. Glasi se tako-le:
„An Eine löbliche Czivil Behörde zu Polstrau.
Ich erhielt so eben die Nachricht, dass durch böswillige Ver-läumdungen die Bewohner Steiermarks durch die meinem bis zur Drau siegreich vorgedrungenen Armekorps unterschobene Absicht beunruhiget und zu einer feindseligen Stimmung angereizt werden, nach welcher dieses Armekorps die Gränze Steiermarks zu überschreiten hätte. Zur Verhüttung weiterer Missverständnisse fühle ich mich verpflichtet, die bestimmte Erklärung Einer löblichen Behörde hiermit aufzugeben, dass die unter mein Komando stehende ungar. Arme weder die Bestimmung noch die Absicht habe, ein Land und Folk mit einer Invasion zu überziehen, mit welchen Ungarn immer und insbesondere in den letzten Zeiten im besten Einvernehmen stand. Im Gegentheil nahm ich den Antrag zur Herstellung der ko-merziellen Verbindung und des einer guten Nachbarschaft geziemenden unbeschränkten Verkehres, welcher vom Seite des Komandanten der steiermärkischen Arme den 23ten d. M. gestellt wurde, mit grösster Bereitwilligkeit an und gab meinen Entschluss darüber zur Kenntniss des obgenannten Komandos.
Auf Morgen den 27. d. M. soll darüber beiderseits ein definitiver Beschluss erfolgen, wo ich die nöthige Behörde und überhaupt die braven Bewohner Steiermarks im Voraus versichern kann, dass meinerseits zur friedlichen Beilegung und ihr Vatterland herrnlos zerstörende Wirren, so wie insbesondere, der zwischen Ungarn und Steiermark obwaltenden mometanen Spanung die aufrichtigste Mitwirkung verschenkt werden wird.
Ich ersuche eine löbliche Behörde bis zur Beruhigung und Herstellung der alten Freundschaft den Bewohnern Steiermarks zur Kunde zu bringen und im allgemeinen versichert zu sein, dass Ungarn, wenn es sich auch stark und berufen fühlt, seine Freiheit bis zum letzten Blutstropfen zu vertheidigen, doch nie den Frevel begehen wird, ohne dazu gezwungen oder aufgefordert zu sein, die Gränze eines Nachbarvolkes zu überschreiten.
Diesen Entschluss wird Ungarn sogar dem nachmals den beiden Ländern so viel Unheil bringenden Kaiser und Königthum in übersehbares Unglück stürzenden, entböhrenden Kroatiens festhalten und nur im äussersten Nothfalle oder aprovokatem Nothfalle der Mehrheit der echt patriotisch oder liebevoll gesinnten Bewohner des Schwesterlandes davon abgehen.
Ich und meine Arme werden strenge dem Befehle Gottes nachkommen und Niemanden Etwas zufügen, was ich nicht will oder meinem geliebten Vaterland zufügen soll.
Perczell m. p., Ubrist etc."
(Konec prih.)
Sinešnica. Učitelj vpraša v šoli: »Janezek, kdo ti je pomagal pri domači nalogi?« — Janezek: »Nihče, gospod učitelj!« — »Janezek, bodi pošten, pa povej odkritosrčno, kdo ti je pomagal, morda tvoj starejši brat?« — Janezek reče : »Ne, ampak brat je celo nalogo sam napravil.«
Razne stvari.
Domače. (Železnica Velenje - Spodnji Dravograd.) G. poslanec Fr. Robič je v proračunskem odseku državnega zbora priporočal železniškemu ministru, naj se vendar hitro zgradi ta železniška proga; saj se je že leta 1894. zagotovila.
(Mariborska gimnazija.) V prvem razredu slovenske paralelke je 73 učencev. Zaradi tega je deželni šolski svet dovolil, da se ta razred razdeli v dve vsporednici, kar pa se bržčas zgodi še le ob novem letu.
(Pekre vendar zmagale!) Upravno sodišče na Dunaju je dne 27. nov. razpravljalo o znani pritožbi občine Pekre pri Mariboru zoper naročilo naučnega ministerstva, da mora ustanoviti nemško šolo. Pritožba občine se je sicer odbila, toda ker se je ugodilo pritožbi v Lembah všolanih občin, se ta povsem nepotrebna šola ne ustanovi.
(Na ptujskem kolodvoru) napravi južna železnica verando ali velik kap, kakor je n. pr. v Mariboru, Celju ali na Pragarskem. Res potrebno, kajti ptujski kolodvor je dozdaj bil zelo zanemarjen, dasi ondi čaka vedno obilno popotnikov.
(Osebne vesti.) Ptujski prošt, preč. gosp. J. Heržič, in prošt v Spod. Dravogradu, vlč. g. A. Vakou-nik, sta nedavno nevarno zbolela. Hvala Bogu, te dni se jima je zdravje močno na bolje obrnilo. — Kontrolor v slovenjgraški davkariji, g. Miheljak, priljubljen mož, je zaradi bolezni na živcih dobil dopust za več mesecev in šel v Gorico zdravja si iskat.
(Umrl) je dne 2. dec. ob 11. uri večer pri Sv. Marjeti ob Pesnici g. Janez Fras, nadučitelj v pokoju in naš zvest naročnik. Pogreb bode v soboto ob 10. uri. Naj v miru počiva!
(Misijona) v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru, ki sta ga vodila od dne 8. do 15. nov. čč. oo. jezuita Fr. Doljak in J. Vrhovec, se je udeležilo mnogo priprostih Slovencev mariborskih. Da pridig zjutraj in zvečer niso poslušali zastonj, kaže lepo število obhajancev, okoli 1500. Ob sklepu misijona so podelili papežev blagoslov preč. g. stolni dekan L. Herg. Bog plati čč. misijonarjema!
(Pred štiristo leti) t. j. leta 1496. so Štajarci cesarju Maksimilijanu plačali 38tisoč srebrnih gld. zato, da je dal izgnale vse Žide iz dežele. Da se danes pri nas smejo šopiriti Judje, to so jim dovolili nemški liberalci, ki ono svoto še vedno dolžujejo naši deželi.
(Iz domače zgodovine.) Pred 4001etr, to je leta 1496., so ustanovili na Štajarskem urbarije in stanovske davčne katastre.
(Bela žena.) Na Martinovo je v Konjicah umrl deželnosodni svetovalec, g. okrajni zdravnik Leopold Ledinek. - Dne 29. novembra pa je preminol konjiški graščinski oskrbnik, g. Martin Gril. — Danes, t. j. 3. dec. umrla je pii Št. IIju v Slov. gor. mati tamošnjega župnika, M. Kelemina. Pogreb bode v soboto. Blaga žena naj v miru počiva!
(Glede Raiffeisenovih posojilnic.) Prosim, da se v prih. listu prekliče, kolikor se mene tiče, vest v štv. 48. Vašega cenjenega lista (dopis iz »Slov. goric«): ».. . Raiffeisenovih . . . obrazcev v obeh jezikih, katerih še dozdaj nimamo!« — Kot dokaz Vam v prilogi pošiljam Raiffeisenove tiskovine iz zaloge deželnega odbora in sicer »Dolžno pismo«, »Vložna knjižica«, ter »Opravilni deleži«, »Pravila« in »Posojilo«, skupaj vse na lepem trpežnem papirju. Pripravlja se tudi obširna knjiga »Navod«.	F. S. Šegula.
(Iz šole.) Gospoda nadučitelja Tribnik v Zrečah in pa Seidler v Konjicah sta posebno dobro napisala naloge, o katerih se je obravnavalo letos pri uradnem zborovanju učiteljskem. Za veliko pridnost jima je
okrajnošolski svet konjiški v svoji zadnji seji izrekel pohvalno priznanje. — Gosp. Franc Nechulny posta! je učitelj na nemški šoli v Konjicah, gdč. Josipina Koder-man je prišla za učiteljico v Tepino, gdč. Matilda Vid-majer pa v Čadramlje. — Nadučitelj v Špitaliču postal je g. Rupnik, dozdaj učitelj v Žitovljah; pri Sv. Juriju ob juž. žel. sta službč učiteljstva dobila gg. Culek in Recelj.
(K r a jn o u božn i s o ve t.) To je nova naredba po našej deželi. Ti »soveti« bodo zinaprej od dne 1. ja-nuvarija 1897 po občinah imeli skrb za ubožce. Udje krajnoubožnih sovetov bodo: občinski predstojnik, župnik ali njegov namestovalec, ubožni oče, občinski ali okrožni zdravnik, potem nekoliko od občinskega odbora izvoljenih občanov.
(Pregled obč. računov.) Dne 5. do 8. novembra je bil v občini Sv. Jurij v Slov. gor. strašen vihar; prišel je namreč od deželnega odbora iz Gradca neki gospod, katerega, kakor se pripoveduje, obč. predstojnik ni ravno z veseljem sprejel. Pregledal je namreč vse račune, ki so tu in tam pomanjkljivi.
(»Gloria in excelsis Deo«,) je naslov novemu delu g. Ign. Hladnika, v katerem nam podaje tri lepe božične napeve za solospeve, mešani zbor in orgije, in pa »Offertorije« za Sv. Dan, praznik Sv. Štefana, Novo leto in sv. Tri kralje. Ti napevi in »Offertoriji« so jako melodijozni, cerkve dostojni in za pevce ne težavni, zatorej jih vsem cerkvenim zborom zelo priporočamo.
(Slatinski obč. zastop) je sklenil, zanaprej le si ivenski uradovati ter je imenoval za častne občane čč. gg. A. Frohlicha, nadžupnika pri Sv. Križu na Slatini, M. Ulčnika, kaplana v Grižah, in J. Cerjaka, kaplana v Rogatcu.
(Poslopje za mariborsko okrožno sodišče) se bode bržčas začelo zidati na spomlad. Stalo bode 400tisoč gold. Občina mestna da za to lOOtisoč gold. in stavbeni prostor.
(Duhovniške spremembe.) Umrl je dne 28. nov. č. g. Matija Strnad, župnik v Rečici, v 62. letu svoje dobe. Naj v miru počiva! — Župnijo Pernice je dobil ondotni č. g. provizor Matej Trtinek. — Provi-zorji so postali čč. gg. kaplani: Val. Mikuš v Št. Juriju ob južni žel., Š'ef. Pivec v Rečici in Janez Zadravec s Prihove pri Sv. Jerneju pri Konjicah. — Župnija Št. Jurij ob južni žel. je razpisana do dne 6. jan. in Rečica do dne 11. jan.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali milostni knezoškof Mihael 20 fl., za kateri velikodušni dar jih odbor najspodobnejše zahvaljuje, nadalje č. g. Fr. Hrastelj, župnik v Ribnici, 5 fl. in č. g. Rudolf Janežič, kaplan v Št. Ilju v Slov. gor., 2 fl. Večerna družba pri g. Seršenu v Ljutomeru 5 fl.
(Družbe sv. Cirila in Metoda) užigalice so izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis: Užigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Blago je iz-borno, cene pa iste, kakor drugim užigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Perdan-a v Ljubljani. Ob enem so p. n. občinstvu na razpolago svinčniki naslovljeni: Svinčnik »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah iz najboljšega materijala. Zaloga je le pri Jos. Petrič-u, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Rojaki! Kupujte in zahtevajte samo takih domačih užigalic in svinčnikov!
(V Čadramu) bo za društvenike »Sloge« in druge poslušalce drugo adventno nedeljo, dne 6. dec. po ve-černicah v šoli zopet o umni živinoreji poduk imel g. učitelj in živinozdravnik Martin Jelovšek, ki veliko poslušalcev pričakuje.
(Odbor akad. tehn. društva »Triglav«) v Gradcu je tako-le sestavljen: predsednik stud. iur. Mat. Senčar; podpredsednik stud. iur. Martin Spindler; tajnik
otev. 4y
SLUVÜ.1NSK.1 UUSFUDAK.
41Y
stud. med. Živko Lapajne; blagajnik stud. iur. Slavko Krmavnar; knjižničar stud. pliil. Ivan Arnejc; gospodar stud. med. Gvido Pregl; odborni namestnik stud. med. Edvard Bretl.
Iz dragih krajev, (f Ivan Navratil,) uradnik pri najvišjem sodišču na Dunaju in jeden najstarejših naših prvoboriteljev in odličnih pisateljev, je dne 28. novembra v 72. letu svoje starosti umrl. Naj v miru počiva!
(Zaupni shod) avstrijske katol. duhovščine se je na Dunaju vršil dne 25. novembra. Došlo je do 200 odposlancev rimsko- in grško-katoliških. Posvetovali so se o zvišanju duhovniške plače in v ta namen izvolili odbor dvanajstih udov, med katerimi je tudi Slovenec župnik Grča z Goriškega.
(Vihar v Trstu.) Pred tednom je burja razburkala morje tako strašansko, da je naredilo mnogo škode. Več ladij je bilo močno poškodovanih. Tudi na suhem je divjala hudo in povzročila več raznih nezgod.
(Koliko jeSlovanov?) Po najnovejših nemških podatkih šteje vsa Evropa 368,000.000 prebivalcev. Slovanov je: 109,495.000, in sicer 75,000.000 Rusov, 12,600.000 Poljakov, 7,700.000 Čehov, 9,695.000 .Srbo-hrvatov, 3,300.000 Bolgarov in 1,200.000 Slovencev.
(Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štv. 1.
Listič uredništva. Č. g. M. Šk. v Št. Janu: Izjavljamo, da nam onih vrstic o obč. volitvah v Otiškem vrhu niste Vi poslali. — G. J. K—č. v Zr.: Leta starih stvarij ne moremo objaviti; torej brez zamere! G. A. V—j: Istotako, ker je cele štiri mesece prepozno. — Spis Leb-K. v Armeniji priobčimo o prvi priložnosti.
Tjotei-ijne iste vilice.
Gradec 28. novembra 1896: 12, 57, 65, 73, 34 Dunaj »	60, 4, 66, 41, 59
1-2
Vsega zdravilstva
Dr. Bela Stuhec,
operateur c. kr. vseučeliščne klinike za porodništvo in ženske bolezni v Gradcu, praktični in zobni zdravnik ordi-nuje v Ptuju, Florijanske ulice št. 1., I. nadstropje.
Ivan Cesar,
akademični podobar, pozlatar in izdelovatelj oltarjev.
Priporoča se preč. duhovščini in in slavnemu občinstvu za nadaljna naročila in vsa v te stroke spadajoča dela, ter zagotavlja po pogoju točno in vestno delo.
Ivan Cesar 3-3	v Mozirju.
Bmetn«jsto
štiriletnih cepljenih sadnih drevesc ima na prodaj Aleksander Grabar, posestnik v K r č e v i n i pri Vurbergu. Oglasila naj se pošiljajo njemu.	2-3
KONJAK,
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in •bolečine' olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Starl koiijnk, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Matoga: Gradec: J. Eichler, lekarnar;
Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. Quandest, Gosposka ulica.	28
R. VVieserja v Hoči pri Mariboru.
Naj veča žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 41
Avstrijsko
podjetje daje postranski zaslužek. — Vprašanja pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante.	11
Pristni brinjevec
iz štajarskih jagod razpošilja franko na vsako avstrijsko pošto 4 litre za 5 gld. 50 kr. Franc Goričar, pošta Rečica (Bietzdorf a. d. Pack.) 5-5
J. Pserhofer jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel'
Dunaj, I., Singerstrasse Nr. 15.
J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice,
staroznano, lahko teločistilno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I.. Singerstrasse 15.
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zivitek se ne pošilja.) _Prosimo, da se izrecno zahteva	..J. Pgerlioler-jeve telooiglilne krogljice"	in paziti je, da
ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserliofer in sicer v rdeči 1» pismenih, kateri je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotcev sok, proti razlizenju, ena steklenica 50 kr.
Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
Slollovi Kola-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Kola-vina
alieliksirja 3 gld., '/j litra 1 gld 60 kr., lu litra 85 kr. Britka želodčna tinktura, (nekdaj živ-ljenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem pre-bavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld. Balzam za rano, 1 steklenica 50 kr. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso y zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo.
Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.	1—6
Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznico, stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.
Tanokininska pomada J. Pserholer-ja,
pospešuje izvrstno rast las, 1 škatl. 2 gld. Zdravilni obliž za rano bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulricha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
IVI izai*
Josip Kregar
v Mariboru.
Xnl«sn :
gosposke ulice 25.
Delnviiira :
grajske ulice 38.
priporoča p. n. občinstvu svojo že od leta 1878 obstoječo zalogo v lastni delavnici izdelanega pohištva, kakor cele garniture za spalnice in obednice in dvorane iz amerikanskega in domačega orehovega lesa, v naravni barvi, temno ali svetlo polirane v raznih slogih, po nizkih od nobene konkurence dosegljivih cenah.
Naročila po obrazcih in načrtih, sofe, žimnice itd. se izvršujejo dobro in po ceni.	11-12
Točno urejene, (lnlje časa preskušene U li E
kupujejo se najbolje in najceneje v švicarski zalogi ur	2-3
Theodor Fehrenbach-a v Mariboru
(Fera. Dietinger-jev naslednik
Gosposka ulica štv. 26 Poprave od najpriprostejše do najtežje se vestno, točno in ceno izvršujejo.
Reelno pismeno enoletno jamstvo. Veliko skladišče zlatnin in srebrnin
(po c. kr. uradu preskušene in puncirane)
kakor: verižice, prstani, broche, uhani, garniture, kravatne igle, zapestnice
itd. itd. po najnižjih cenah.
Najnovejše v urah na nihala :
od gld. naprej 8 dni tekoča nihalka .... 9,— „ „ ,, ki bije . . 12.— ,, ,, „ „ ,, '/4 ure 24.— Ure za gostilnice 8 dni tekoče 4.—
„ ,, kuhinje......1.50
,, ki bijejo ... . . 3.—
Srebrne cilindre......6.—
,, ancre-remontoir-uye . 8.— ,, ure za gospé .... 7.—; Zlate ure za gospé .... 14.—' , . . 24.—
Optični predmeti:
Naočniki........—.50
Ščipavci........—.80
Kukala (achromatiška) . . . 3.50
,, za turiste.....6.—
Daljnog'edi.......3.—
Tlakomeri (aneroid) ... 2.— Toplomeri (zdravn. maks.) . . 1.—
„ za sobe.....—.30
,, za na okna . . . —.70 Vinske in mostne vage . , . —.40
V
idtcicicicicidbfcibk^
*
* * * *
Olii6«evo
tormentilsko milo
iz Wttrisli»fena
res izvrstuo deluje. Po petdnevni rabi so se moje hudo razpokane roke čisto zacelile, ko sem popreje že dva meseca mazal in' mazal, a ni čisto nič pomagalo. V moji družini se nobeno drugo milo za umivanje ne bo več rabilo.
Učitelj Albus iz Schramberga, Virtemberg.
Zaloge se bodo povsodi ustanovile. Ponudbe se naj pošiljajo na urednika Okič-a v Worishofenu, na Bavarskem.	1-3
RAZGLAS.
Z ozirom na razpis volitve za trgovinsko in obrtnijsko zbornico Graško, dne 20. oktobra 1896, št. 30.090, uredila je c. kr. volilna komisija zapisnike vseli volilcev trgovinske in obrtnijske zbornice Graške po sekcijah za kupčijo in za obrtnijo in jih je sestavila po volilnih razredih teh (lveh sekcij.
Ti zapisniki leže od 1. decembra do vštetega 14. decembra t. 1. vsakemu na ogled v Gradcu pri trgovinski in obrtnijski zbornici in sicer obsegajoči vse volilne opravičence cele zbornice, in pri mestnem svetu v Gradcu in sicer obsegajoči volilce deželnega glavnega mesta, izven Gradca pa pri c. kr. davkarijah, in sicer obsegajoči volilce doticnegja davkarskega okraja o navadnih uradnih urah.
Reklamacije naj se dajo v zapisnik v Gradcu pri trgovinski in obrtnijski zbornici, po deželi pa pri c. kr. davkarijah v teku zgoraj določenega časa.
Na reklamacije, ki se prijavijo po preteku tega časa, se ne bode oziralo.
Ko pridejo ti zapisniki nazaj in se rešijo reklamacije, poslala bo podpisana volilna komisija vsem, ki imajo volilno pravico, legitimacijo z volilnim listom po dostavljanskem izkazu potom obrtnijske oblasti I. instance po županstvih.
Dne 12. novembra 1896.
Od c. kr. volilne komisije za dopolnilne volitve v trgovinsko in obrtnijsko zbornico Graško.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. Karol Russ, s. r. Dr. Rudolf Kamenitzky, s. r.
c. kr. namest. svetovalec.
Podpisani obveščam potrtim srcem vse sorodnike, prijatelje in znance o smrti svojega priljubljenega brata, gospoda
Antona Schmidinger-ja,
bivšega nadučitelja v Zdolah,
ki je po dolgotrajni, mučni bolezni, dne 27. t. m. v 43. letu svoje starosti v Laškem trgu, sprevideli s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal; bodi mu blag spomin!
V Kamni k u na Kranjskem, 28. listopada 1896.
Dr. Karol Schmidinger,
c. kr. notar.
Čislane hišne gospodinje!
Kupujte samo
3—11
Olzevo kavo.
Zakaj?
^^qqqqqqppp^^
Zato, ker po nji dobi kava prijetno dišavo in lepo zlatorujavo barvo; zato, ker je po preiskavi cesarskega sovetnika gosp. dra. Englinga iz najboljih surovin skrbljivo narejena. — Zato, ker je izdatna. — Zato, ker je ta kava prijetna in užitna hrana.
Da se pri kupovanju ne motite, Upo+in Hl^
pogledajte vselej točno na ime	CtlJC Ul£.
—= Na prodaj je v vseh boljših štacunih. =—