4 1», sedež in proizvodnja Savska cesta 13, 8290 Sevnica tel. 07 81 61 000 razstavno prodajni saloni: Savska cesta 13, 8290 Sevnica tel. 07 81 61 016 Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana tel. 01 43 40 175 STILLES NA SEJMU V MILANU foto: arhiv Stilles Aprila letos se je Stilles, že sedmo leto zapored, kot edino slovensko podjetje, predstavil na enem od največjih mednarodnih sejmov na svetu. Salone internazionale del Mobile v Milanu. To je med drugimi tudi najpomembnejši tržni dogodek v posameznem letu za Stilles. V povprečju namreč izvozimo več kot 85 odstotkov realizacije na trge EU, ZDA, JV Evrope in v Rusijo. Glede na izkušnje pri izvozu pa je zelo pomembno, da do investitorjev oziroma kupcev dostopamo čimbolj direktno in ne preko mreže posrednikov. Tako je milanski sejem dobra priložnosti, da se predstavimo kupcem iz celega sveta. Za investitorje oziroma podjetja, ki prevzemajo organizacijo opremljanja prestižnih hotelskih verig je pomembno, da podjetje Stilles zaporedno srečujejo na pomembnih sejmih. Le tako spoznajo, da smo stabilni, sposobni nuditi lasten razvoj, vzorce, fleksibilnost in brezhibno kakovost ter točno dobavo, podjetju samemu pa to pomeni priložnost za predstavitev in širitev mreže kontaktov. Letošnji sejem v Stillesu ocenjujemo, kot zelo uspešen. Prejeli smo že nekaj naročil, za določene posle pa se še dogovarjamo. Zanimivo je, da je bilo večino dogovorjenih poslov sklenjenih s kupci, s katerimi smo se že nekaj let srečevali na sejmih, za sodelovanje pa so se odločili šele po nekaj letih spoznavanja in dogovarjanj. 6o let revija o lesu in pohištvu les Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revija.les@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Direktor: Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Sodelavci uredništva: Andrej Česen, univ. dipl. prof. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: Bruno Gričar Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., mag. Marija Slovnik, univ. dipl. inž., Florijan Cifrek, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž., mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž., mag.Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar, prof. dr. Marko Hočevar, mag. Stojan Kokošar, Alojz Kobe, univ. dipl. inž., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, prof. dr. Jože Kušar, doc. Nada Matičič, prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, doc. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ulčar, mag. Miran Zager, doc. Maruša Zorec, prof. dr. Roko Žarnič Naročnina Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 90 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKB d.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. POSLOVANJE IN RAZVOJNI IZZIVI Rezultati poslovanja slovenske lesne in pohištvene industrije so za preteklo leto relativno ugodni. Vrednost proizvodnje se je namreč povečala za 16,9 % kar je za 2-krat več od rasti med letoma 2006 in 2005 in tudi za 4 odstotne točke več od rasti predelovalne industrije. S skoraj 24 % rastjo prodaje je bil bolj dinamičen primarni (lesni) sektor, medtem ko je bila rast prodaje v pohištvenem sektorju nekaj manj kot 10 %. Poglavitni generator rasti je bil pri obeh sektorjih neposredni izvoz, ki je beležil kar 82 % rast. Visoka dinamika prodaje ob skladni dinamiki materialnih stroškov in storitev ter nižji dinamiki stroškov dela je povečala čisti dobiček lesne in pohištvene industrije v zadnjem letu za nekaj manj kot 7 mio € in sicer od 15,0 na 21,9 mio €. Skoraj 3/4 čistega dobička (15,8 mio €) je prispeval lesni sektor, medtem ko je pohištveni sektor s 6,1 mio € dobička praktično ostal na ravni iz leta 2006. Poglavitna rast dobička je bila torej v lesnem sektorju, kjer je prvih 10 gospodarskih družb ustvarilo kar 2/3 celotnega dobička sektorja. Najbolj uspešna so bila podjetja v proizvodnji lesnih plošč in furnirja ter tudi lesenih objektov. Vseh pet podskupin lesnega sektorja je poslovalo z dobičkom. Od petih podskupin pohištvenega sektorja je ena (leseni stoli) poslovala z izgubo, druge štiri pa z dobičkom. V podskupini z izgubo sta dve podjetji skupaj beležili kar 3,3 mio € izgube. Pomemben kazalec konkurenčnosti panoge in podjetij je višina bruto dodane vrednosti na zaposlenega. V letu 2007 je lesna in pohištvena industrija dosegla 21.079 € BDV/Z, kar je bilo za 11,2 % več kot v preteklem letu, še vedno pa le 68 % ravni dosežene BDV/Z v predelovalni industriji. Z doseženimi 23.294 € in z letno dinamiko kazalca 17,8 % je lesni sektor bistveno presegel pohištveni sektor (18.863 € in 4,0 % rast). Bistveno bolj pomemben od vrzeli (zaostanka) do slovenske predelovalne industrije je zaostanek kazalca BDV/Z do EU27 in do ene od najbolj dinamičnih in uspešnih držav lesne in pohištvene industrije – do Avstrije. V lesnem sektorju dosega Slovenija 80,52 % povprečja EU27 in 46,95 % ravni Avstrije. V pohištvenem sektorju dosegamo 61,44 % ravni EU27 in 51,38 % ravni Avstrije. Ob dinamiki zadnjega leta bi ujeli povprečje EU27 pri lesnem sektorju v 4 do 5 letih in raven Avstrije v 8 do 9 letih. Dinamika kazalca BDV/Z pri pohištvenem sektorju je identična rasti v EU27 in Avstriji, tako da se razmik v zadnjih treh letih ni zmanjšal. Empirične analize kažejo, da potrebuje slovenska lesna in pohištvena industrija visoke rasti BDV/Z in to med 8 in 10 %, če želi ujeti povprečje EU27 v naslednjih 7 letih, torej do leta 2015, kot je bilo ciljno navedeno v strategiji panoge. Dosedanja avtonomna rast, dosežena z notranjimi ukrepi optimizacije procesov, omogoča le polovico potrebne rasti, drugo polovico bo potrebno zagotoviti z intenzivnejšim vlaganjem v tehnološko posodobitev in v R&D aktivnosti. Za primerjavo naj nam bo Avstrija, ki zadnjih nekaj let intenzivno investira v opremo in procese v višini 8.700 € na zaposlenega, medtem ko mi vlagamo v povprečju le 4.500 € na zaposlenega. V Avstriji tudi stabilno 2,4 % BDV porabijo za R&D aktivnosti, pri nas pa je ta vrednost pod 0,1%. Za doseganje višje stopnje produktivnosti (konkurenčnosti) nas čaka torej še veliko naporov, predvsem pa razgovorov in sodelovanja med gospodarstvom in raziskovalno ter izobraževalno stroko! mag. Miran Zager zasebni raziskovalec in sodelavec ISRR K NASLOVNICI IN čLANKU IZPRED šESTDESETIh LET Organizacija, posebej mikro organizacija so vedno aktualne teme v podjetjih. Iz prvega letnika sem tako izbral prispevek o brigadah – delovnih skupinah, ki nazorno prikazuje dinamičen pristop pri organizaciji dela. Pristop, za katerega menim, da je danes vreden vsaj premisleka. Bojan Pogorevc leSWOCd 60(2008) št. 5 UVAJANJE BRIGADNEGA SISTEMA DKL A V GOZDARSTVU SLOVENIJE Jože Žagar — ing. Franjo Semiik (Ljubljana) Socialistična načela zahtevajo takšne načine proizvodnje, ki omogočajo pri najmanjši porabi delovne sile in materialnih sreristev največji učinek tlela v korist skupnosti, V ta namen iščemo in uvajamo v proizvodnji naj-modernejše metode v tehnoloških procesih, v organizaciji dela, v izvajanju socialističnega načela po količini in kakovosti dela, v smotrnem izkoriščanju obratnih naprav, pri varčevanju s surovinami, gorivom, potresnim materialom in o rod jem. Pri tem je za produktivnost dela važna ne Je organizacijska oblika, temveč tudi odnos delavcev v proizvodnji do dela. Volja in veselje do dela. delovni elan, ki ga >i|iucJ]iTija. organizirano socialistično tekmovanje in nagrajevanje, pomenijo velik delovni učinek. Ena izmed organizacijskih oblik, ki ustreza navedenim načelom, je tako imenovani brigadui sistem dela. Produkeijeki proces je podoben delu >na tekočom traku* v industriji; razlika je v tem, da se delavci pomikajo od objekta do objekta dela, ne pa da se ti pomikajo proti delavcem. Organizacija delovnih enot pa je prikrojena raznim panogam gospodarske dejavnosti (kmetijstvu, gozdarstvo, rudarstvu idr.) in vrsti dela. Bistvo sistema je v tem, da se delovni proces razčleni na osnovne operacije dela, ki ga izvršujejo posamezni delavci ali njih skupine po svojih sposobnostih, in se posamezne operacije poleni organsko povežejo. Povezava je podobna verigi; členke te verige predstavljajo delovna mesta oziroma delovne operacije ali pa delovne faze (verižni sistem dela). Veriga obsega lahko samo operacije v eui fazi, za izdelavo sortimenfov — v gozdarstvu n. pr. izdelavo hlodovine (podiranje, klestenje, bel en je, prežagovanje), lahko se pa raztegne tudi na več faz: spravilo, prevoz, nakladanje na vagone. Povezava med posameznimi operacijami mora biti čini smotrnejša, da se delovni proces lahko neprekinjeno iu gladko odvija. Neprekinjenost dela je glavna značilnost lega sistema. Eden iztned osnovnih pogojev za uspešno delo po tem sistemu je torej delovna disciplina. Brž ko posamezni delavec — -Ji skupina — ne izvrši svojega dela o pravem času in pravilno, ovira s iem Jelo v naslednji operaciji ali fazi. Na primer, če drvarji ne spravijo ob pravem času drv h kopišču, ne more oglar postaviti kope in podobno. Organizirano skupino delavcev, ki dela po tem sistemu, imenujemo delovna brigada. Ime ^brigada« pomeni v vojaškem izrazoslovju taktično vojno enoto posameznih vrst orožja. Preneseno v proizvodnjo, v našem primera gozdno oziroma lesno proizvodnjo, razlikujemo po vrsti dela: brigade drvarjev, brigade tesačev, brigade oglarjev, brigade za spravilo, prevoz, uakladanjc itd. 1'ri nas je bilo vprašanje brigadnega sistema oziroma verižnega načina dela v gozdarstvu po teoretični plati obravnavano v listu j>Šumar&tvo«, ki ga izdaja zvezno ministrstvo za gozdarstvo (glej št. 2/48, 2/49, 3/49), dalje v j>Šumarskem listu« (glej štev. 5/49) ter v »Biltenu Ministrstva šuma rs Iva. N. R. Srbije« {glej št. 2/49). V prakso pa je bil ta sistem že pred tem uveden z odločbo zveznega ministrstva za gozdarstvo štev, 892/48, s katero je Uprava za znanstveno-raziskovalno delo in pospeševanje proizvodnje v gozdovih izdala »Začasna navodila za organizacijo brigad in dolžnosti brigadirjev pri gozdnih delih*, v okviru teh splošnih navodil izdajajo gozdarski resori ljudskih republik podrobna navodila in predpise, prilagojene njihovim posebnim pogojem. leSWOOd 60(2008) št. 5 Branko GLAVONJIĆ*, Slavica PETROVIĆ**, Leon OBLAK*** UDK: 674: 005.941 RAZISKAVA STANJA NA PODROčJU UPRAVLJANJA ZNANJA V SRBSKIh IN SLOVENSKIh LESNIh PODJETJIh ASSESSING ThE SITUATION OF KNOWLEDGE MANAGEMENT IN SERBIAN AND SLOVENIAN COMPANIES Povzetek: Razmere v svetu nas silijo, da začnemo uporabljati moč znanja za doseganje ciljev. Če pa želimo zastavljene cilje uresničiti, ni dovolj samo imeti znanje. Pomembno je, kakšno znanje imamo in kako ga izkoriščamo oz. kako dobro z znanjem upravljamo. V raziskavi smo z anketiranjem in z osebnimi razgovori preučevali upravljanje znanja v srednjevelikih lesnih podjetjih v Srbiji in Sloveniji. Ugotovili smo, da večina podjetij zelo slabo upravlja z znanjem in da se le redka podjetja zavedajo konkurenčne prednosti, ki jo lahko dosežejo s pravilnim upravljanjem znanja. Ključne besede: lesno podjetje, upravljanje znanja, anketa Abstract: The current situation in the world forces us to deploy the power of knowledge to achieve the goals we had set. However, it takes more to materialize these goals than just having the appropriate knowledge. A very important factor is what kind of knowledge we have, how we deploy it and how well do we manage it. The objective of this research was to analyze knowledge management in medium sized wood companies in Serbia and Slovenia by means of surveys and personal interviews. The conclusion was that the majority of companies manage their knowledge poorly and only few companies realize the competitive edge brought about by proper knowledge management. Key words: wood company, knowledge management, survey 1. UVOD V današnjem času se želje in potrebe kupcev spreminjajo vse hitreje, kar ima za posledico krajše življenjske cikle proizvodov. To podjetja sili k hitrejšemu razvijanju novih izdelkov. V takih razmerah bodo konkurenčna samo tista podjetja, ki se bodo zahtevam tržišča znala hitro prilagoditi. Ključen dejavnik prilagajanja tem trendom je znanje. Vendar pa ni dovolj le to, da imamo v podjetju veliko znanja, ključ do uspeha je, da znamo to znanje primerno izkoristiti. Z znanjem, ki ga imamo, moramo torej pravilno upravljati (Oblak, Kropivšek, Tratnik 2004). Le z večanjem obsega znanja v podjetjih ter z boljšim izkoriščanjem že obstoječega znanja bodo lesna podjetja * prof.dr., Šumarski fakultet, Kneza Višeslava 1, 11030 Beograd, Srbija ** dr., Šumarski fakultet, Kneza Višeslava 1, 11030 Beograd, Srbija *** doc.dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C.VIII/34, 1000 Ljubljana v prihodnosti lahko konkurenčna na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu. To pa lahko dosežejo z upoštevanjem načel upravljanja znanja. Strategija upravljanja znanja mora biti v tesni povezavi s strategijo podjetja. Le na ta način lahko podjetja določijo, kakšno znanje bodo potrebovala v prihodnosti. Upravljanje znanja je mlada veda, ki se je začela razvijati pred dobrim desetletjem, najprej kot teorija, zdaj pa se prenaša v sodobna podjetja, ki intenzivno iščejo možnosti za boljše upravljanje znanja in imajo znanje za enega najbolj pomembnih virov v poslovanju. Najpomembnejše koristi upravljanja znanja so boljše odločitve, hitrejše odzivanje na probleme, povečanje konkurenčne prednosti podjetja, večja produktivnost, zmanjševanje stroškov, izmenjava izkušenj in znanj, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti, povečanje dobička, privlačnost podjetij za zaposlene in nove kadre idr. (Smith in Irving, 1997). Korist upravljanja znanja ni vidna takoj, čas ko se začnejo opažati spremembe, leSWOOd 60(2008) št. 5 je obdobje med enim in tremi leti. Za uvedbo in izvajanje upravljanja znanja v podjetju moramo izoblikovati team različnih strokovnjakov, ki bodo aktivno delovali na tem področju (Kolman, 2002). 2. PROCES UPRAVLJANJA ZNANJA V PODJETJU Upravljanje znanja ni samo shranjevanje določenih znanj v baze znanj ampak sistematična, jasna in premišljena gradnja, obnavljanje in uporaba znanja, ki pripomore k izboljšanju znanja podjetja (Wiig, 1997). To je postopek zajemanja strokovnega znanja v podjetju, kjerkoli že je – v podatkovnih bazah, na papirju ali pa v človeških glavah – in razporeditev tja, kjer lahko pomaga prinesti največji rezultat. Vključuje prepoznavanje in vrednotenje razpoložljivega in zahtevanega znanja ter kasnejše načrtovanje in nadzorovanje postopkov za razvoj znanja tako, da se izpolnijo cilji podjetja. Upravljanje znanja bi lahko defnirali tudi kot posredovanje ustreznega znanja pravim ljudem ob pravem času, da lahko ti sprejmejo najboljše odločitve (Petrash, 1996). Proces upravljanja znanja v podjetju bi lahko razdelili na pet faz, ki tvorijo zaključen krog upravljanja znanja: 1. pridobivanje znanja Ta faza vključuje učenje, nakup znanja (zaposlovanje ljudi ali nakup podjetja, ki to znanje že ima) in najem znanja (najemanje storitev svetovalnega podjetja). 2. preoblikovanje znanja Podjetje pridobljeno novo znanje preoblikuje v novo obliko, ki je urejena, prenosljiva, razumljiva in dostopna vsem. 3. shranjevanje znanja Znanje se shranjuje v bazah znanja oz. v ekspertnih sistemih kot slike, video posnetke, besedila, podatke, primere, pravila, postopke, modele ipd. 4. prenos znanja Znanje se prenaša z osebno komunikacijo ali s tehnologijo. 5. nadaljnja uporaba znanja Pri nadaljnji uporabi se ustvarja novo znanje, kar pomeni, da prenesenemu znanju dodamo lastno znanje in izkušnje. Uvajanje upravljanja znanja v podjetje ni enostavna naloga. Upravljanje znanja ne moremo uvesti brez zavzetosti in podpore vodstva podjetja. V podjetju moramo najprej ustvariti tako klimo, da bo prihajalo do izmenjave znanja med zaposlenimi (Morey, 2002). Upravljanje znanja deluje samo takrat, če vsi zaposleni aktivno uporabljajo sistem upravljanja znanja, ki je zasnovan za njihovo podjetje (Frapaolo, 2002). Vsem zaposlenim je treba na primeren način prikazati vrednost znanja in koristi, ki jih bo podjetje deležno z uvajanjem upravljanja znanja. Zaposlene je treba poučiti, da upravljanje znanja ni upravljanje informacij. Znanje je informacija z dodano vrednostjo posameznika, in sicer njegovih izkušenj in modrosti. 3. METODE Za pridobivanje podatkov smo izvedli direktno anketiranje. To pomeni, da smo bili v času izpolnjevanja anket navzoči, kar je omogočalo, da smo lahko odgovarjali na morebitna vprašanja anketirancev v zvezi s postopkom izpolnjevanja anket. V raziskavi smo ugotavljali dejansko stanje upravljanje znanja v srednje velikih (50 do 250 zaposlenih) lesnih podjetjih v Srbiji in Sloveniji. Analizo smo opravili v osmih srbskih in enajstih slovenskih podjetjih. Želeli smo ugotoviti, kje s tega vidika srbska in slovenska lesna podjetje dejansko so in kakšne so potrebe (nad)gradnje sistema upravljanja znanja v teh podjetjih. Anketna vprašanja smo razdelili v štiri vsebinske sklope: 1. analiza starostne in izobrazbene strukture zaposlenih in izobraževanje zaposlenih Ugotavljali smo: ► kakšen je obseg in (starostna, izobrazbena) struktura zaposlenih, ► kakšno je razmerje med dejansko in potrebno izobrazbeno strukturo, ► kako je urejeno izobraževanje zaposlenih v podjetju (struktura zaposlenih, čas, stroški, način). 2. analiza organizacijskega modela Ugotavljali smo: ► kako se sprejemajo odločitve (centralizirano na vrhu podjetja - birokratska organizacija ali decentralizirano), ► kakšno je komuniciranje (tok komunikacij je enosmeren, od vrha podjetja navzdol ali pa organizacijski model poudarja teamsko delo in vsestransko komuniciranje), ► kaj se zahteva od zaposlenih (pomembna so pravila in njihova uporaba ali pa se zahteva znanje, feksibilnost in posluh za spremembe). 3. analiza informacijskega sistema Ugotavljali smo: ► kakšna je podpora vodstva za zagotavljanje razvoja informacijskih sistemov, ► kakšna je informacijska izobraženost vodilnih na posameznih nivojih, leSWOOd 60(2008) št. 5 ► kakšen je delež prihodka, ki se namenja za informatiko, ► ali so pri zaposlenih določene odgovornosti za vsebino podatkov, ► koliko zaposlenih pri svojem delu uporablja informacijsko tehnologijo, ► ali je zagotovljena možnost komuniciranja zaposlenih prek intraneta. 4. analiza nivoja upravljanja znanja Ugotavljali smo: ► ali se sistematično urejajo informacije in znanje, ► ali se ve, s kakšnim znanjem podjetje razpolaga, ► kje je znanje (ali je organizirano tako, da ga je enostavno najti), ► kako se prenaša znanje med zaposlenimi (ali je sistemsko urejeno), ► ali se izmenjava znanja med zaposlenimi nagrajuje. 4. REZULTATI IN RAZPRAVA ■ Slika 1. Razmerje med dejansko in potrebno izobrazbo zaposlenih v osmih obravnavanih srbskih lesnih podjetjih Figure 1. The relation between the actual and required education of employees in eight Serbian wood companies V prvem, vsebinskem sklopu smo ugotavljali starostno in izobrazbeno strukturo ter primerjali dejansko izobrazbo zaposlenih s potrebno izobrazbo na ustreznih delovnih mestih. Rezultati prvega sklopa raziskave so prikazani v preglednicah 1 - 4 ter na slikah 1 - 4. Iz preglednice 1 je razvidno, da je izobrazbena struktura v osmih obravnavanih srbskih lesnih podjetjih precej nizka. Skoraj polovica (48,2 %) zaposlenih nima dokončane osnovne šole. Zaposlenih, ki imajo VI. ali višjo stopnjo izobrazbe je le 7, 8 %. Na sliki 1 lahko vidimo, da je prav pri slednjih največji razkorak med dejansko in potrebno izobrazbo. Iz preglednice 2 in slike 2 lahko vidimo, da je situacija v enajstih obravnavanih slovenskih lesnih podjetjih nekoliko boljša, a še zmeraj slaba. Preveč je nekvalifciranih delavcev, primanjkuje pa mizarjev, tehnikov in tistih z višjo in visoko izobrazbo. Pri ugotavljanju, kako je urejeno izobraževanje zaposlenih v podjetju, smo pri ocenjevanju upoštevali naslednje kriterije: ■ Preglednica 1. Starost in stopnja izobrazbe zaposlenih v osmih obravnavanih srbskih lesnih podjetjih Table 1. The age and education level of employees in eight Serbian wood companies Stopnja izobrazbe do 20 let 21-30 let 31-40 let 41-50 let 51-60 let nad 60 let Skupaj I., II., III. 31 61 117 89 92 67 457 48,2 IV. 25 34 45 67 39 31 241 25,4 V. 43 40 37 20 27 9 176 18,6 VI.. 0 17 10 2 2 1 32 3,4 VII. 0 12 14 6 4 1 37 3,9 VII/2. 0 0 2 1 0 0 3 0,3 VIII. 0 0 2 0 0 0 2 0,2 Skupaj 99 164 227 185 164 109 948 100,0 % 10,4 17,3 24,0 19,5 17,3 11,5 100,0 leSWOOd 60(2008) št. 5 ■ Preglednica 2. Starost in stopnja izobrazbe zaposlenih v enajstih obravnavanih slovenskih lesnih podjetjih Table 2. The age and education level of employees in eleven Slovenian wood companies Stopnja izobrazbe do 20 let 21-30 let 31-40 let 41-50 let 51-60 let nad 60 let skupaj I., II., III. 31 61 117 89 92 67 406 40,3 IV. 25 34 45 67 39 31 239 23,7 V. 43 40 37 20 27 9 246 24,4 VI.. 0 17 10 2 2 1 59 5,9 VII. 0 12 14 6 4 1 49 4,9 VI I/2. 0 0 2 1 0 0 5 0,5 VIII. 0 0 2 0 0 0 3 0,3 skupaj 56 274 283 211 126 57 1007 100,0 % 5,5 27,2 28,1 21,0 12,5 5,7 100,0 450 400 3SQ £ 30D S Z5Q g o zoo ICO 50 iL i..h m. IV. VI. Vll.VlLr2.Vlll. stopnja izobrazbe □ dejanska izobrazba a potrebna izobrazba ■ Slika 2. Razmerje med dejansko in potrebno izobrazbo zaposlenih v enajstih obravnavanih slovenskih lesnih podjetjih Figure 2. The relation between the actual and required education of employees in eleven Slovenian wood companies jim je izobraževanje namenjeno / prekratek čas izobraževanja / premajhni stroški, namenjeni za izobraževanje / neprimeren način izobraževanja«, ocena 2 je pomenila »delno ustrezno strukturo zaposlenih, ki jim je izobraževanje namenjeno / zadovoljiv čas izobraževanja / zadovoljivi stroški, namenjeni za izobraževanje / delno ustrezen način izobraževanja«, ocena 3 pa je pomenila »ustrezno strukturo zaposlenih, ki jim je izobraževanje namenjeno / ustrezen čas izobraževanja / ustrezno veliki stroški, namenjeni za izobraževanje / ustrezen način izobraževanja«. Anketirali smo 10 zaposlenih v vsakem podjetju. Rezultati raziskave so prikazani na sliki 3. V drugem vsebinskem sklopu vprašanj smo ugotavljali, kako se v podjetjih sprejemajo odločitve, kakšen je tok komunikacij med zaposlenimi, kaj se pričakuje in zahteva od zaposlenih oziroma kakšnemu načinu dela se daje prednost. Tudi tukaj smo anketirali 10 zaposlenih v vsakem podjetju. Odgovori so prikazani v preglednici 3. ► struktura zaposlenih, ki jim je izobraževanje namenjeno, čas izobraževanja, stroški, namenjeni za izobraževanje in način izobraževanja. Vsakega od kriterijev so anketiranci v obravnavanih podjetjih ocenjevali z mersko lestvico od 1 do 3, pri čemer je ocena 1 pomenila »neustrezno strukturo zaposlenih, ki Kot je iz odgovorov razvidno, se odločitve v obravnavanih srbskih lesnih podjetjih sprejemajo predvsem (70,9 %) centralizirano, v obravnavanih slovenskih podjetjih je ta delež nekoliko manjši in znaša 57,5 %. Kar 72,5 % anketiranih iz obravnavanih srbskih podjetji meni, da je v njihovih podjetjih tok komunikacije med zaposlenimi v glavnem enosmeren (od vrha navzdol), podobno meni 52,7 % anketiranih iz obravnavanih slovenskih podjetji. Prav tako je visok odstotek (75,0 %) anketiranih iz obravnavanih srbskih podjetji mnenja, da se od njih pričakuje v glavnem izpol- leSWOOd 60(2008) št. 5 ■ Preglednica 3. Odgovori na drugi sklop vprašanj Table 3. Answers to the second group of questions Kako se sprejemajo odločitve v podjetju? srbska podjetja slovenska podjetja centralizirano decentralizirano centralizirano decentralizirano Odgovori v % 70,9 29,1 57,5 42,5 Kakšen je tok komunikacije med zaposlenimi? srbska podjetja slovenska podjetja enosmeren, od vrha navzdol vsestranski tok, teamsko delo enosmeren, od vrha navzdol vsestranski tok, teamsko delo Odgovori v % 72,5 27,5 52,7 47,3 Kaj se pričakuje in zahteva od zaposlenih? srbska podjetja slovenska podjetja upoštevanje in uporaba pravil znanje, feksibilnost upoštevanje in uporaba pravil znanje, feksibil-nost Odgovori v % 75,0 25,0 59,1 40,9 ■ Slika 3. Izobraževanje zaposlenih v obravnavanih srbskih in slovenskih podjetjih Figure 3. The education of employees in the surveyed Serbian and Slovenian companies njevanje pravil in njihova uporaba in le 25,0 % jih meni, da nadrejeni od njih pričakujejo znanje, feksibilnost in posluh za spremembe. V obravnavanih slovenskih podjetjih je to razmerje nekoliko boljše in znaša 59,1 % : 40,9 %. Tretji vsebinski sklop vprašanj se je nanašal na analizo informacijskega sistema. Odgovore na vprašanja prikazuje preglednica 4. Iz odgovorov, ki jih prikazuje preglednica 4, je razvidno, da zaposleni v obravnavanih podjetjih ocenjujejo, da je informacijski sistem tako v srbskih kot tudi v slovenskih lesnih podjetjih na zelo nizkem nivoju. Večina anketirancev je menila, da je podpora vodstva za zagotavljanje razvoja informacijskih sistemov preslaba, da informacijska izobraženost vodilnih na posameznih nivojih ni zadovoljiva, da je delež prihodka, ki se namenja za informatiko prenizek, da pri zaposlenih niso določene odgovornosti za vsebino podatkov, da manj kot 30 % zaposlenih pri svojem delu uporablja informacijsko tehnologijo ter da ni zagotovljena možnost komuniciranja večine zaposlenih prek intraneta. V zadnjem, četrtem vsebinskem sklopu vprašanj smo analizirali nivo upravljanja znanja v podjetjih. Ugotavljali smo, ali se v podjetjih sistematično urejajo informacije in znanje, ali se ve, s kakšnim znanjem podjetje razpolaga, ali je znanje organizirano tako, da ga je enostavno najti, ali je prenos znanja med zaposlenimi sistemsko urejen in ali se izmenjava znanja med zaposlenimi nagrajuje. Na vsa zastavljena vprašanja smo med anketiranci, zaposlenimi v obravnavanih srbskih in slovenskih podjetjih v večini (povprečje 78,9 %) dobili negativne odgovore. Po opravljeni analizi dejanskega stanja upravljanja znanja v obravnavanih srbskih in slovenskih podjetjih je jasno, da bi se ta podjetja nujno morala lotili izgradnje ali nadgradnje tega sistema. Celoten proces bi moral iti skozi tri aktivnosti: leSWOOd 60(2008) št. 5 ■ Preglednica 4. Odgovori na drugi sklop vprašanj Table 4. Answers to the third group of questions Kakšna je podpora vodstva za zagotavljanje razvoja informacijskih sistemov? srbska podjetja slovenska podjetja slaba dobra slaba dobra Odgovori v % 68,7 31,3 57,3 42,7 Kakšna je informacijska izobraženost vodilnih na posameznih nivojih? Odgovori v % Kakšen je delež prihodka, ki se namenja za informatiko? srbska podjetja slovenska podjetja nezadovoljiva zadovoljiva nezdovolj. 52,6 zadovoljiva 55,8 44,2 47,4 srbska podjetja slovenska podjetja prenizek zadosten prenizek zadosten Odgovori v % 75,2 24,8 56,1 43,9 Ali so pri zaposlenih določene odgovornosti za vsebino podatkov? srbska podjetja slovenska podjetja ne da ne da Odgovori v % 67,7 1 32,3 59,8 40,2 Koliko zaposlenih pri svojem delu uporablja informacijsko tehnologijo? srbska podjetja slovenska podjetja < 30 % 1 > 30 % < 30 % > 30 % Odgovori v % 94,5 1 5,5 80,9 19,1 Ali je zagotovljena možnost komuniciranja večine zaposlenih prek intraneta? srbska podjetja slovenska podjetja ne da ne da Odgovori v % 100,0 0,0 90,9 9,1 1. Oblikovanje strategije upravljanja znanja Identifcirati je treba lastnosti obstoječega znanja ter preučiti zahteve in priložnosti na trgu. Temu sledi načrt izvajanja, opis izvedbe ter spremljanja in pričakovanih učinkov upravljanja znanja. Izdelati je treba tudi načrta za organiziranje trenutnega in pridobljenega znanja in za prenos znanja. V strategijo upravljanja znanja je treba vključiti tudi motiviranje zaposlenih. 2. Sestava ekipe za podporo upravljanju znanja Sestaviti je treba team, ki bo deloval na področju upravljanja znanja. V ekipi morajo biti strokovnjaki iz različnih področij, vsi pa morajo poznati področje upravljanja znanja tako iz teoretičnega kot praktičnega vidika. 3. Izbira programskega paketa za podporo upravljanju znanja Univerzalnega izdelka za podporo upravljanja znanja ni. Izdelke (programske pakete) je treba ocenjevati po njihovih zmožnostih, saj različni izdelki ponujajo različne funkcionalnosti. Odločilni dejavniki uspeha pri uvajanju upravljanja znanja v podjetje so tisti, ki se nanašajo na zaposlene. Da bo upra- vljanje znanja uspešno, moramo zagotoviti znanje in vire, kar pomeni, da morajo imeti zaposleni dostop do vseh potrebnih informacij, podatkov in virov, ki jim zagotavljajo kvalitetno delo. Dati jim moramo tudi priložnosti, da dokažejo svoje zmožnosti in sposobnosti. Okolje, v katerem delajo zaposleni, mora biti varno in tolerantno, kar pomeni, da morajo zaposleni imeti dovoljenje za inovacije in improvizacije. Seveda je prvi pogoj, da so ustrezno motivirani. Pri izgradnji sistema upravljanja znanja je treba paziti na tri najpogostejše težave, ki se pri tem projektu običajno pojavijo. To so prepočasna organizacijska prenova, nepripravljenost vodilnih v podjetju na spremembe in neoprijemljivost intelektualnega kapitala. 5. SKLEPI Cilj upravljanja znanja je vzpostavitev takih razmer v podjetju, da bo prihajalo do izmenjave znanja med zaposlenimi in s tem do ustvarjanja novega znanja. Uvedba upravljanja znanja v podjetje ima lahko velike pozitivne ekonomske učinke, vendar pa korist upravljanja znanja ni vidna takoj. Čas, ko se začnejo opažati spremembe, je ponavadi obdobje med enim in tremi leti. leSWOOd 60(2008) št. 5 Podjetje, ki se odloči za upravljanje znanja, mora sprejeti strategijo upravljanja znanja, ki je v tesni povezavi s strategijo podjetja. Strategija podjetja namreč določa, v katero smer bo šel razvoj in kakšne cilje želi podjetje doseči. S strategijo upravljanja znanja določimo, kakšno znanje je potrebno, da bomo zastavljene cilje lahko uresničili. V raziskavi smo analizirali upravljanje znanja v osmih srbskih in enajstih slovenskih srednje velikih lesnih podjetjih. Rezultati so pokazali, da je upravljanje znanja v obravnavanih podjetjih še na zelo nizkem nivoju in da bo na tem področju treba še veliko narediti, če želijo podjetja ostati konkurenčna na vse bolj zahtevnem globalnem trgu. 6. LITERATURA 1. Frappaolo C. (2002) Knowledge management. Oxford, Capstone, Express exec, 132 str. 2. Kolman J. (2002) Upravljanje znanja v srednje velikem podjetju. Diplomsko delo, BF, Oddelek za lesarstvo, 61 str. 3. Morey D. (2002) Knowledge management: classic and contemporary works. Cambridge, Mass.: MIT Press, 435 str. 4. Oblak L., Kropivšek J., Tratnik M. (2004) Introduction of knowledge management into companies. V: Current questions and development tendencies in woodworking industry, Ohrid, Macedonia, June, 2004. Proceedings of the International Scientifc Conference, University »St. Cyril and Metho-dius«, Faculty of Forestry, Skopje, s. 131-137. 5. Petrash G. (1996) Dow’s Journey to a knowledge value management culture. European Management Journal, 14, 4, str.365-373. 6. Smith C., Irving R. (1997) Knowledge management. Nort-hants, The institute of Management Fundation, 52 str. 7. Wiig K. (1997) Knowledge management: where did it come from and where will it go? Expert systems with aplications, 13, 1, str.1-14. O AVTORJU PRISPEVKA BRANKO GLAVONJIĆ Branko Glavonjić, rojen leta 1964, je profesor na Gozdarski fakulteti Univerze v Beogradu. Je nosilec in predavatelj pri treh predmetih: Trgovina z lesom, Ekonomika predelave lesa in Maketing v predelavi lesa. Pri svojem raziskovalnem delu se ukvarja s predvidevanjem in napovedovanjem tržnih smernic za lesne proizvode, s strateškim planiranjem v lesni industriji ter z ekonomskimi analizami na področju predelave lesa in proizvodnje pohištva. Je namestnik predsednika Komiteja za les UNECE/FAO v Ženevi, član Upravnega odbora Zavoda za standardizacijo Srbije in predstavnik Srbije v FAO/ECE/Eurostat/ ITTO questionnaire. Je avtor treh monografj, številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter študij s področja lesarstva. leSWOOd 60(2008) št. 5 Andreja Kutnar*, Milan šernek** VARJENJE LESA Wood welding UDK: 630-824 Izvleček: V članku je podan pregled literature o varjenju lesa. Predstavljene so različne tehnike in mehanizmi mehansko induciranega varjenja. Natačno je opisano linearno, torno in moznično varjenje lesa. Varjenje lesa temelji na principu trenja med površinama obdelovancev, kar povzroči nastanek torne toplote. Varjeni spoj nastane kot posledica taljenja in prepletanja nekaterih amorfnih medceličnih polimernih materialov v strukturi lesa, predvsem lignina in tudi hemiceluloz, ter posledične visoke stopnje zgostitve v mejni ploskvi spoja. Varjeni spoji imajo značilno mikrostrukturo, gostoto in kemično zgradbo. Kvaliteta spojev je odvisna od parametrov varjenja lesa. Mehansko inducirano varjenje lesa brez uporabe lepila zagotavlja ob pravilni izbiri parametrov varjenja kvalitetne spoje, ki izpolnjujejo zahteve za spoje za konstrukcijsko uporabo. Ključne besede: varjenje lesa, tehnike varjenja, varjeni spoj Summary: The paper gives the literature review on welding of wood. Diferent techniques and mechanisms of mechanically-induced welding are shown. Linear, frictional, and dowel welding methods are presented. The process of wood welding consists of applying mechanical friction between the two wood surfaces, which causes development of frictional heat. A welded joint is formed due to melting and fowing of some amorphous, cell-interconnecting polymer materials in the structure of wood, mainly lignin, but also hemicelluloses and consequent high densifcation of the bonded interface. Welded wood joins have characteristic microstructure, density, and chemical composition. Mechanically-induced wood welding carried out at adequate welding parameters, but without any adhesive, yields wood joints satisfying the relevant requirements for structural application. Key words: wood welding, welding techniques, welded joint 1. UVOD Varjenje lesa je relativno nova tehnologija spajanja lesa. V osnovi ločimo varjenje lesa z uporabo lepila in varjenje lesa brez lepila oziroma drugega materiala. Tehnologija varjenja lesa z lepilom je uveljavljena in patentirana ter jo je že mogoče uporabljati v industrijske namene. Manj raziskano in zato podvrženo številnim raziskavam pa je varjenje lesa brez lepila oziroma termoplastičnih materialov. Ta postopek varjenja lesa, ki predstavlja inovativen proces z vsemi možnostmi širšega razvoja, je obravnavan v tem članku. Prve poskuse spajanja lesa z uporabo tlaka in torne toplote so naredili raziskovalci v Nemčiji (Sutthof in sod. 1996). Od leta 2000 naprej pa metodo intenzivno razvijajo na * univ. dipl. inž. les., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1001 Ljubljana, e-pošta: andreja.kutnar@siol.net ** prof.dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1001 Ljubljana, e-pošta: milan.sernek@bf.uni-lj.si švicarskem inštitutu IBOIS (Gliniorz in Natterer 2000, Glini-orz in sod. 2001) in znanstveniki v Franciji (Pizzi 2006, Pizzi in sod. 2004, Kanazawa in sod. 2005, Ganne-Chedeville in sod. 2005). Izjemno uspešno raziskovalno in strokovno delo skupine francoskih in švicarskih znanstvenikov je bilo leta 2005 nagrajeno s Schweighoferjevo nagrado za inovacijo v lesarstvu (Leban 2005). Tehnike varjenja lesa so podobne varjenju, ki se na široko uporablja v avtomobilski industriji in industriji plastičnih mas. Toplota, ki se sprošča pri trenju med dvema lesenima obdelovancema, namreč povzroči mehčanje in taljenje amorfnih komponent lesa (predvsem lignina in tudi hemi-celuloz) v mejni ploskvi med njima. Temperaturno mehčanje lesne substance med postopkom varjenja posledično ustvari vmesni sloj visoke gostote. Zmehčane komponente lesa se med seboj prepletejo in tvorijo trdno vez, ko se spoj ohladi. Časi, ki so potrebni za nastanek takšnega spoja, so krajši od ene minute (Stamm in sod. 2005a), medtem ko običajni lepilni spoji zahtevajo nekaj minut ali celo leSWOOd 60(2008) št. 5 ■ Slika 1. Primeri uporabe varjenja lesa: a – izdelava lameliranega lesa (Stamm in sod. 2005b); b – konstrukcija lesenega poda (Bocquet in sod. 2006); c – spajanje lesnih plošč (Resch in sod. 2006), d – debelinsko ali širinsko spajanje masivnega lesa Figure 1. Aplications of wood welding: a – laminated wood (Stamm in sod. 2005b); b – wooden foor construction (Bocquet in sod. 2006); c – joining wood panels (Resch in sod. 2006), d – joining solid wood: edge to edge or face to face nekaj ur stiskanja, da zadostno utrdijo. Varjeni spoji lesa so kvalitetni in po trdnosti primerljivi z lepljenimi (Pizzi in sod. 2003, Pizzi in sod. 2006, Boonstra in sod. 2006, Leban in sod. 2008). Mehanska odpornost spojev, ki so zvarjeni v 2-4 sekundah, je primerljiva z odpornostjo lepilnih spojev 24 ur po lepljenju (Leban in sod. 2005). Varjenje lesa je z določenimi omejitvami uporabno tako v pohištveni industriji kot v proizvodnji izdelkov za konstrukcijske namene (slika 1). Tehnike varjenja lesa se uporabljajo tudi za površinsko obdelavo lesa, in sicer za tvorjenje površinskega sloja s povečano površinsko trdoto in kvaliteto s polimerizacijskimi olji, kot je sončnično olje (Pizzi et al. 2005). 2. PRINCIP VARJENJA LESA Varjenje lesa temelji na principu mehanskega trenja med dvema kosoma lesa, ki ju želimo spojiti. Trenje nastane na stičnih površinah, ki ju zbližamo z uporabo ustreznega tlaka in ju nato premikamo. Običajno je en obdelovanec fksen, drugi pa se pomika, kar lahko dosežemo bodisi s translacijskim gibanjem oziroma vibriranjem ali pa z rotacijskim gibanjem. Posledica mehanskega trenja med površinama lesa je porast temperature do vrednosti, ki povzroči spremembe v strukturi lignina in hemiceluloz. Ustvari se efekt mehčanja in taljenja, zaradi katerega se lesna vlakna medseboj prepletejo. Nato se gibanje obdelovanca ustavi, tlačna sila pa se še naprej vzdržuje, da prepletena vlakna v staljenem delu utrdijo in tvorijo visoko gostotni spoj (Pizzi in sod. 2004; Kanazawa in sod. 2005; Ganne-Chedeville in sod. 2005; Stamm in sod. 2005a; Leban in sod. 2005). Prvi poskusi varjenja lesa so bili opravljeni na napravah, ki so namenjene varjenju termoplastičnih materialov in kovin. Kasneje so to tehnologijo varjenja prenesli v lesarstvo in razvili stroj za varjenje lesa z dodatnim nadzorom parametrov postopka, ki omogoča kontinuirano spreminjanje amplitude tornega pomika, frekvence, tlaka in načina vibriranja. Naprava omogoča krožne in linearne pomike. leSWOOd 60(2008) št. 5 2.1. Linearno varjenje lesa Linearno varjenje lesa (slika 2a) je sestavljeno iz fzikalnih, kemičnih in mehanskih procesov (Leban in sod. 2005). Obdelovanca, ki ju želimo spojiti, sta hkrati izpostavljena tlačni sili in hitrim vibrirajočim pomikom. Zaradi spreminjanja smeri pomika se koefcient trenja kontinuirano spreminja. Posledično pride do porasta temperature v mejni ploskvi med obdelovancema in znižanja ravnovesne vlažnosti. Segrevanje v mejni ploski povzroči kemično modifkacijo lesne strukture, zaradi katere pride do taljenja lesnih komponent in prepletanja lesnih vlaken. Ko se doseže efekt taljenja, se vibriranje ustavi. Obdelovanca pa sta še vedno izpostavljena tlačni sili, dokler staljeni material v mejni ploskvi med njima ne utrdi in tvori trden spoj. Linearno varjenje lesa zagotavlja kvalitetne spoje, primerne za uporabo v konstrukcijske namene. Na kvaliteto spoja vplivajo predvsem parametri, kot so čas varjenja, trajanje izpostavljenosti elementov tlaku po vibriranju in amplituda nihanja (Gfeller in sod. 2004b). Optimalni parametri varjenja lesa so: frekvenca varjenja 100 Hz; amplituda nihanja 3 mm, čas varjenja 3 s; tlak varjenja na površini 1,3 MPa; čas izpostavljenosti tlačni sili po varjenju 5 s in tlak na varjenih površinah po varjenju 2,0 MPa (Gfeller in sod. 2003). Pri uporabi naštetih parametrov varjenja je dosežena optimalna trdost spojev, ki znaša 10-11 MPa, kar ustreza zahtevam ustreznega evropskega standarda (EN 205-D1). 2.2. Torno varjenje Osnovni princip tornega varjenja so krožni, horizontalni pomiki (slika 2b), ki zagotavljajo konstantno silo in hitrost med celotnim postopkom varjenja (Stamm in sod. 2005a). Smer gibanja ostane enaka, kar je nasprotno linearnemu tornemu varjenju, kjer hitrost in sila spreminjata smer ter zato nista konstantni. Proces tornega varjenja je končan z dosego vnaprej določenega položaja pravokotno na vmesno ploskev. Proces tornega varjenja je sestavljen iz šestih faz (slika 3) (Stamm in sod. 2005a). V prvi fazi prideta obdelovanca v kontakt z uporabo tlaka. Neravnine na površini se izravnajo zaradi mejnega trenja. Večja ko je hrapavost obdelovancev, hitrejši je porast temperature. Torno pomikanje povzroči efekt poliranja površine in posledično zmanjšanje koefcienta trenja. V drugi fazi procesa je koefcient trenja konstanten, zaradi česar je naraščanje temperature skoraj linearno. Tretja faza procesa se prične z naglim povečanjem torne sile, ki povzroči nastanek dima. Komponente lesa na površini se začnejo taliti, saj torna toplota povzroči porast temperature do okoli 320°C. Zaradi termične razgradnje površine se torna sila kontinuirano povečuje. V četrti fazi se doseže maksimalna temperatura (420°C do 640°C), kar povzroči ravnotežje temperature in torne sile. V fazi pet se vzdržuje ravnotežje torne sile vse do prenehanja tornega gibanja. To ravnotežje je posledica tvorjenja toplote z energijo trenja, ki je uravnotežena s »staljenimi« lesnimi celicami ter vročega dima, izločenega iz mejne ploskve. V temperaturnem območju med 300°C in 500°C je namreč uparjanje hlapljivih piroliznih produktov močno endotermno. Zato povzroči toplota pare efekt ohlajanja in ravnovesje maksimalne temperature med varjenjem lesa. V šesti fazi procesa temperatura pada, obdelovanca se hladita, staljeni material v mejni ploskvi pa utrdi. 2.3. Moznično varjenje Tehnologija varjenja se uporablja tudi za vezi z mozniki (slika 2c), ki se imenuje moznično varjenje (dowel welding). Moznično varjenje razvijajo znanstveniki v Franciji (Pizzi in sod. 2004, Kanazawa in sod. 2005, Ganne-Chedeville in sod. 2005, Zoulalian in Pizzi 2007). Moznik se z visoko hitrostnim rotacijskim gibanjem (1.200 min-1) vstavi v izvrtino z manjšim premerom od premera moznika. Ko se doseže mehčanje in taljenje amorfnih substanc lesa, se vrtenje moznika hipno ustavi in nekaj sekund vzdržuje tlačna sila (Kanazawa in sod. 2005). Moznik se spoji s površino izvrtine in tvori trden spoj. ■ Slika 2. Shematični prikaz principov varjenja lesa: a – linearno; b – torno; c – moznično varjenje Figure 3. Schematic indication of principles of wood welding: a – linear; b – frictional; c – dowel welding leSWOOd 60(2008) št. 5 ■ Slika 3. Temperatura in koefcient trenja med tornim varjenjem (Stamm in sod. 2005a) Figure 3. Temperature and coefcient of friction during friction welding (Stamm and co-authors 2005a) Mehanizem mozničnega varjenja je enak mehanizmu linearnega varjenja lesa. Toplota povzroči zmehčanje amorfnih komponent lesa, predvsem lignina in tudi he-miceluloz v mejni ploskvi med obdelovancema. Zmehčane komponente se medsebojno prepletejo in tvorijo spoj. Parametri, ki vplivajo na kvaliteto teh spojev, so uporabljena lesna vrsta, relativna razlika v premeru moznika in izvr-tine, čas vzdrževanja tlačne sile po varjenju ter vlažnost moznikov (Pizzi in sod. 2004; Ganne-Chedeville in sod. 2005). Usmerjenost moznikov in njihova gladkost ne vplivajo bistveno na kvaliteto spoja (Kanazawa in sod. 2005). Princip mozničnega varjenja so znanstveniki nedavno uspešno uporabili tudi pri t.i. žebljanju, kjer se moznik z visoko hitrostnim rotacijskim gibanjem vstavi v obdelova-nec brez izvrtine (Bocquet in sod. 2007a). 3. LASTNOSTI VARJENEGA SPOJA Varjenje se lahko uporabi na vseh lesnih vrstah, a so raziskave pokazale, da so trdnosti varjenih spojev odvisne od uporabljene lesne vrste. Najboljši rezultati so bili doseženi z bukovino, pri kateri se ustvarijo tanki enakomerni spoji (Gfeller in sod. 2003; Leban in sod. 2004). Nasprotno pa je varjenje smrekovine bolj problematično, ker prihaja med varjenjem do kolapsa celičnih sten. Kolaps celičnih sten povzroči t.i. »fngerjointing efect« zaradi velike razlike v gostoti ranega in kasnega lesa (slika 4). Nižja trdnost varjenega spoja je bila dosežena tudi pri varjenju hra-stovine, zaradi njene značilne mikrostrukture. Hrapavost hrastovine na mikroskopskem nivoju vpliva na koefcient trenja in posledično na maksimalno temperaturo, ki se doseže med varjenjem. Razlog je lahko tudi v strukturi srednje lamele. Srednja lamela v celični strukturi hrasto-vine je sestavljena iz večjega deleža lignina kot na primer pri bukovini in javorovini. Vpliv na kvaliteto varjenih spojev ima tudi usmerjenost lesnih elementov (Properzi in sod. 2005, Ganne-Chédeville in sod. 2006b). Trdnosti varjenih spojev med tangencialnimi in radialnimi površinami so približno 10 % nižje od trdnosti varjenih spojev enako usmerjenih vzporednih elementov, medtem ko so trdnosti varjenih spojev prečnih (± 90°) površin z radialnimi oziroma tangencialnimi površinami za polovico nižje. Varjenje lesa se lahko uporabi v pohištveni industriji ali pa za lepljenje lesnih kompozitov (Resch in sod. 2006, Gan-ne-Chédeville in sod. 2007, Bocquet in sod. 2007b). 3.1. Mikrostruktura varjenega spoja Varjenje povzroči popolno porušitev celične strukture na ■ Slika 4. Prečni prerez (A) dobro varjenega spoja bukovine in (B) slabo varjenega spoja smrekovine (Leban in sod. 2004) Figure 4. Cross section of (A) well-bonded vibration-welded beech wood and (B) poorly-bonded vibration-welded spruce wood (Leban and co-authors 2004) leSWOOd 60(2008) št. 5 mejnih varjenih ploskvah lesa. Material je podoben gosti amorfni masi, ki vsebuje dele celičnih sten lesa (slika 5). Pod vplivom mehanskega tlaka in visoke temperature se mejna območja med varjenjem zgostijo, celične stene pa se porušijo (Stamm in sod. 2005a). Te porušitve so manj izrazite v branikah kasnega lesa, kjer je težje dosežena porušitev debelo-stene celične stene. Mikrostruktura vara je sestavljena iz staljenega območja (MZ) (melting zone) in območja, kjer je opazen vpliv toplote (HAZ) (heat-afected zone). Slednjo lahko razdelimo še v tri pod-območja: popolnoma plastifcirano in deformirano območje (FDR), kjer so lumni celičnih sten vidni, vendar popolnoma zaprti; delno plastifcirano in deformirano območje (PDR); ter nedeformirano območje (UR) (Ganne-Chédeville in sod. 2006b). Pri varjenju radialno usmerjenih elementov je debelina območja MZ 155 µm, območja HAZ približno 1076 µm, kjer je FDR približno 172 µm in PRD 825 µm. Izven območja HAZ ni opaznih anatomskih razlik in razlik v gostoti. 3.2. Gostotni profl varjenih elementov Učinkovit pokazatelj kvalitete varjenega spoja je gostota lesa v mejni ploskvi. Na mestih, kjer se spoj ne tvori, ne pride do porasta gostote. Na varjenih mestih pa se glede na nivo porasta gostote sklepa na kvaliteto varjenega spoja. Glavni razlog visoke trdnosti varjenih spojev je namreč povečana gostota v mejni ploskvi (Leban in sod. 2004). Varjeni spoj bukovine z gostoto med 700 kg/m3 in 800 kg/ m3 doseže vrednosti 1000 kg/m3 ali višje. Pri mozničnem varjenju pa je dosežena gostota spoja med 1350 kg/m3 -1500 kg/m3 (Pizzi in sod. 2004). Porast gostote je posledica zmanjšanja volumna praznih prostorov med postopkom varjenja. Debelina varjenega spoja je odvisna od maksimalne temperature varjenja (Ganne-Chedeville in sod. 2006a). Do učinka varjenja pride le na delih, kjer je temperatura dovolj visoka, da pride do mehčanja komponent lesa. Pri temperaturah, nižjih od 150°C ne pride do modifkacije v gostoti oziroma strukturi lesa, zaradi izredno kratke izpostavljenosti (2-3 s) (Ganne-Chedeville in sod. 2006b). 3.3. Kemijska zgradba Z merjenjem NMR spektrov varjenih spojev so Gfeller in sod. (2003) dokazali, da pride pri varjenju lesa do fzikalno-kemijskih efektov in ne zgolj do kemijskih, t.i. cross-linking (zamrežitvenih) reakcij. Mikroskopska slika varjene površine to nazorno prikazuje (slika 6). Dolge lesne celice oziroma traheide so prepletene v masi staljenih polimerov. Ker celice niso močno poškodovane, pomeni, da pride do taljenja predvsem v srednjih lamelah, ki so bogate z ligni-nom (Delmotte in sod. 2008). To potrjuje, da prihaja do staljene matrike le v medceličnem materialu, torej predvsem iz amorfnega polimernega materiala srednjih lamel (Stamm in sod. 2006). Amorfni polimeri celičnih sten so sestavljeni predvsem iz lignina in iz manjšega deleža he-miceluloz. Taljenje amorfnih polimerov v srednji lameli ■ Slika 5. Mikroskopska slika varjenega spoja lesa (Stamm in sod. 2005a) Figure 5. Microscopic picture of the welded wood joint (Stamm in sod. 2005a) leSWOOd 60(2008) št. 5 povzroči delno odcepitev celic, ki tvorijo mrežo staljenega materiala, ki po postopku varjenja utrdi. Poleg prepletanja vlaken, varjenje povzroči nekaj kemijskih reakcij, predvsem zamreženje (cross linking) lignina in furanov (Wieland in sod. 2005, Windeisen in Wegener 2008). Te kemijske reakcije prispevajo k mehanski odpornosti spoja, vendar v manjši meri. Predvsem povečajo modul elastičnosti spojev. Do navedenih kemijskih reakcij pride šele po varjenju, v času ko so obdelovanci izpostavljeni tlaku z namenom utrditve. Zato je za formiranje dobrega spoja zelo pomemben čas izpostavljenosti elementov tlačni sili po varjenju (Gfeller in sod. 2003; Gfeller in sod. 2004a). 4. SKLEP Z varjenjem lesa lahko spajamo les brez dodatnih polimer-nih materialov. Strižna trdnost varjenih spojev je dovolj visoka, kar nakazuje možnosti uporabe postopka varjenja v pohištveni industriji in celo v lesnih konstrukcijah. Metoda omogoča kvalitetno spajanje lesnih delov brez kakršnekoli predpriprave površine. Uporabimo lahko vse lesne vrste, pri čemer pa se pri nekaterih doseže kvalitetnejše spoje kot pri drugih. Izredno kvalitetne varjene spoje so razisko- ■ Slika 6. SEM slika lignina, spojenega/prepletenega s celuloznimi vlakni in lesnimi celicami (traheidami) (Gfeller in sod. 2003) Figure 6. SEM image of lignin fusion band with cellulose fbers and wood cells (tracheids) (Gfeller and co-authors 2003) valci uspeli doseči na bukovini, medtem ko je izredno težko doseči kvalitetne spoje smrekovine, zaradi velikih razlik med ranim in kasnim lesom. Na kvaliteto varjenega spoja poleg lesne vrste vplivajo usmerjenost vlaken in parametri varjenja. Gotovo ima velik vpliv na kvaliteto varjenja tudi ravnovesna vlažnost lesa, vendar ta vpliv še ni podrobno raziskan. Zaradi odvisnosti viskoelastičnih lastnosti lesa od ravnovesne vlažnosti je nedvomno raziskava vpliva vlažnosti na varjenje pomembna za nadaljnji in širši razvoj te tehnologije. 5. LITERATURA 1. Bocquet J.F., Pizzi A., Resch L. (2006) Full-scale (industrial) wood foor using welded-through dowels. Journal of Adhesion Science and Technology, 20 (15): 1727-1739 2. Bocquet J.F., Pizzi A., Despres A., Mansouri H.R., Resch L., Michel D., Letort F. (2007a) Wood joints and laminated wood beams assembled by mechanically-welded wood dowels. Journal of Adhesion Science and Technology, 21 (3-4): 301-317 3. Bocquet J.F., Pizzi A., Resch L. (2007b) Full-scale industrial wood foor assembly and structures by welded-through dowels. Holz als Roh- und Werkstof, 65: 149-155 4. Boonstra M., Pizzi A., Ganne-Chedeville C., Properzi M., Leban J.M., Pichelin F. (2006) Vibration welding of heat-treated wood. Journal of Adhesion Science and Technology, 20(4): 359-369 5. Delmotte L., Ganne-Chedeville C., Leban J.M., Pizzi A., Pichelin F. (2008) CP-MAS 13C NMR and FT-IR investigation of the degradation reactions of polymer constituents in wood welding. Polymer Degradation and Stability, 93: 406-412 6. EN 205-D1 (2003) Specifcation for close contact structural wood joints 7. Ganne-Chedeville C., Pizzi A., Thomas A., Leban J.M., Bocquet J.F., Despres A., Mansouri H. (2005) Parameter interactions in two-block welding and the wood nail concept in wood dowel welding. Journal of Adhesion Science and Technology, 19(13-14): 1157-1174 8. Ganne-Chedeville C., Leban J.M., Properzi M., Pichelin F., Pizzi A. (2006a) Temperature and density distribution in mechanical vibration wood welding. Wood Science and Technology, 40: 72-76 9. Ganne-Chedeville C., Properzi M., Leban J.M., Pichelin F. (2006b) Parameters of wood welding: A study with infrared thermography. Holzforschung, 60: 434-438 10. Ganne-Chedeville C., ProperziM., Pizzi A., Leban J.M., Pichelin F. (2007) Edge and face linear vibration welding of wood panels. Holz als Roh- und Werkstof, 65: 83-85 11. Gfeller B., Zanetti M.; Properzi M., Pizzi A., Pichelin F., Lehmann M., Delmotte L. (2003) Wood bonding by vibrational welding. Journal of Adhesion Science and Technology, 17(11): 1573-1589 12. Gfeller B., Lehmann M., Properzi M., Pichelin F., Zanetti M., Pizzi A., Delmotte L. (2004a) Interior wood joints by mechanical fusion welding of wood surfaces. Forest Products Journal, 54 (7-8): 72-79 leSWOOd 60(2008) št. 5 13. Gfeller B., Pizzi A., Zanetti M., Properzi M., Lehmann M., Delmotte L. (2004b) Solid wood joints by in situ welding of structural wood constituents. Holzforschung, 58: 45-52 14. Gliniorz K.U., Natterer J. (2000) Holzschweißen – Innovative Verbindungstechnologien im Holzbau. Tagungsunterlagen, Symposium der Ligna Plus/Weltmesse für die Forst- und Holzwirtschaft in Hannover: 9-18 15. Gliniorz K.U., Mohr S., Natterer J., Navi P. (2001) Wood Welding. Proceedings of the First International Conference of the European Society for Wood Mechanics, Lausanne, Switzerland: 571-574 16. Kanazawa F., Pizzi A., Properzi M., Delmotte L., Pichelin F. (2005) Parameters infuencing wood-dowel welding by high-speed rotation. Journal of Adhesion Science and Technology, 19(12): 1025-1038 17. Leban J.M., Pizzi A., Wieland S., Zanetti M., Properzi M., Pi-chelin F. (2004) X-ray microdensitometry analysis of vibration-welded wood. Journal of Adhesion Science and Technology, 18(6): 673-685 18. Leban J.M., Pizzi A., Properzi M., Pichelin F., Gelhaye P., Rose C. (2005) Wood welding: A challenging alternative to conventional wood gluing. Scandinavian Journal of Forest Research, 20: 534-538 19. Leban J.M. (2005) Wood welding – an award-winning discovery. Scandinavian Journal of Forest Research, 4: 370-371 20. Leban J.M., Mansouri H.R., Omrani P., Pizzi A. (2008) Dependence of dowel welding on rotation rate. Holz als Roh- und Werkstof, DOI 10.1007/s00107-008-0228-6 21. Pizzi A., Properzi M., Leban J.M., Zanetti M., Pichelin F. (2003) Mechannically-induced wood welding. Maderas. Ciencia y tecnología 5(2): 101-106 22. Pizzi A., Leban J.M., Kanazawa F., Properzi M., Pichelin F. (2004) Wood dowel bonding by high-speed rotation welding. Journal of Adhesion Science and Technology, 18(11): 1263-1278 23. Pizzi A., Leban M., Zanetti M., Pichelin F., Wieland S., Properzi M. (2005) Surface fnishes by mechanically induced wood surface fusion. Holz als Roh- und Werkstof, 63: 251-255 24. Pizzi A. (2006) Recent developments in eco-efcient bio-based adhesives for wood bonding: opportunities and issues. Journal of Adhesion Science and Technology, 20(8): 829-846 25. Pizzi A., Despres A., Mansouri H.R., Leban J.M., Rigolet S. (2006) Wood joints by through-dowel rotation welding: microstructure, 13C-NMR and water resistance. Journal of Adhesion Science and Technology, 20(5): 427-436 26. Properzi M., Leban J.M., Pizzi A., Wieland S., Pichelin F., Lehmann M. (2005) Infuence of grain direction in vibratio-nal wood welding. Holzforschung, 59: 23-27 27. Resch L., Despres A., Pizzi A., Bocquet J.F., Leban J.M. (2006) Welding-through doweling of wood panels. Holz als Roh-und Werkstof, 64: 423-425 28. Stamm B., Natterer J., Navi P. (2005a) Joining wood by friction welding. Holz als Roh- und Werkstof, 63: 313-320 29. Stamm B., Natterer J., Navi P. (2005b) Joining of wood layers by friction welding. Journal of Adhesion Science and Technology, 19(13-14): 1129-1139 O AVTORICI PRISPEVKA ANDREJA KUTNAR Andreja Kutnar (rojena 1980) je leta 2003 zaključila dodiplomski študij lesarstva in za izvrsten študijski uspeh prejela Jesenkovo priznanje za študente. Sedaj je študentka podiplomskega študija Bioloških in biotehniških znanosti (področje Lesarstvo), katerega zaključuje v letošnjem letu. Njeno znanstveno raziskovalno delo temelji na zgoščevanju lesa in lepljenju modifciranega lesa. V letu 2006 in 2007 je bila šest mesecev na raziskovalnem obisku na Oregon State University, Oregon, ZDA. Njena bibliografja med drugim obsega dva znanstvena prispevka na mednarodnih konferencah, en pregledni znanstveni članek in dva izvirna znanstvena članka. 30. Stamm B., Windeisen E., Natterer J., Wegener G. (2006) Chemical investigations on the thermal behaviour of wood during friction welding. Wood Science and Technology, 40: 615-627 31. Sutthof B., Franz U., Hentschel H., Schaaf A. (1996) Verfahren zum reibschweißartigen Fügen und Verbinden von Holz. Patentschrift DE 196 20 273 C2, Deutsches Patent- und Markenamt 32. Wieland S., Shi B., Pizzi A., Properzi M., Stampanoni M., Abela R., Lu X., Pichelin F. (2005) Vibration welding of wood: X-ray tomography, additives, radical concentration. Forest Products Journal, 55(1): 84-87 33. Windeisen E., Wegener G. (2008) Behaviour of lignin during thermal treatments of wood. Industrial Crops and Products, 27: 157-162 34. Zoulalian A., Pizzi A. (2007) Wood-dowel rotation welding – a heat-transfer model. Journal of Adhesion Science and Technology, 21(2): 97-108 leSWOOd 60(2008) št. 5 Robert časar, Erik Sarkič, Andrej Pučko* LUKA KOPER D.D. - LOGISTIčNI CENTER ZA LES ZA SREDNJO IN VZhODNO EVROPO Luka Koper, d.d., je delniška družba, ki upravlja s tovornim pristaniščem v Kopru. Osnovno dejavnost izvajanja pre-tovornih in skladiščnih storitev bogati z dodatnimi storitvami prek odvisnih in povezanih družb, ki zagotavljajo celovito logistično podporo strankam. Tako postaja Luka Koper d.d. distribucijski center za les za države srednje in vzhodne Evrope. ■ Terminal za les v Luki Koper d.d. Vir: Luka Koper d.d. V globalizaciji svetovne proizvodnje dobiva vse večji pomen in veljavo distribucija blaga. Njeno področje so transakcijski procesi blaga in storitev ter vsi ukrepi, ki jih uporabljamo za prenašanje učinkov poslovnih procesov na njihove uporabnike. Spoznanja o pomembnostih sodobnih procesov so se poglobila v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ko je logistika postala dejavnost s primarnim pomenom v gospodarstvu. V zadnjem obdobju se izraz in dejavnost logistike pojavlja v gospodarskem sistemu kot specifčna dejavnost spremljanja blaga in stroškov proizvodnje od izvora blaga (surovin) do njihovega ponora (distribucije in potrošnje). Večina uspešnih evropskih in svetovnih gospodarstev je že pred nami spoznalo pomen logistike, to je spremljanje povpraševanja, naročanja izdelkov, obvladovanje surovin, proizvodnje in distribucije dobrin. Obvladovanje vseh teh procesov pomeni povezanost delovanja različnih proizvodnih dejavnikov, prometa ter špedicij v procesu družbene reprodukcije. Oblikujejo se * Luka Koper. d.d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper novi logistični kanali, kateri morajo imeti kakovostno logistično omrežje sestavljeno iz mreže in vozlišč. Za uspešno delovanje, pa so še posebej potrebni usposobljeni kadri, ki obvladujejo logistične procese, dobra transportna organizacija in učinkovit informacijski sistem. Osnovna strategija postavljanja distribucijskih središč izhaja iz usmerjenosti številnih proizvajalcev, da ponudijo svoj izdelek končnemu kupcu. Prednosti postavitve distribucijskega središča se kažejo v znižanju transportnih stroškov (skozi optimizacijo le-teh), kvalitetnejšim upravljanjem zalog, krajšim koefcientom obračanja blaga, krajšim časom dostave in primernejšo izbiro poti do (končnega) porabnika. V strategiji distribucije izdelkov podjetij v Evropi bi lahko uporabili direktno dobavo izdelkov do končnega kupca, kar pa, zaradi daljših tranzitnih časov, težje organizacije transporta in potrebnih carinskih formalnosti, ne omogoča učinkovitosti v prodajni verigi. Težave so tudi v tem, da je evropski trg specifčen, saj se loči od ostalih po številnih jezikih, kulturi in okusih. Zaradi navedenega, se večina teh podjetij odloči za postavitev enega vhodnega distribucijskega središča za evropske države, ki lahko poleg samega skladiščenja vključuje tudi dokončno pripravo izdelkov oziroma personalizacijo izdelkov za posamezne trge ter druge storitve dodanih vrednosti. S tem se distribucija približa lokalnim potrebam, saj jim lahko zagotovi izdelek, oblikovan po okusu trga, ki ustreza predpisom posamezne države. Klimatski pogoji, ki prevladujejo v koprskem pristanišču botrujejo dolgoletni tradiciji in predstavljajo konkurenčno prednost pri pretovoru lesa pred ostalimi pristanišči v Sredozemlju. Les ki se pretovarja v koprskem pristanišču izhaja pretežno iz Avstrije in je namenjen v severno afriške ter bližnje in srednje vzhodne, zlasti arabske države. Zaradi gospodarske recesije in vse večje ekološke osveščenosti svetovna proizvodnja lesa pada. Kljub temu je v Luki Koper uspelo ne samo zadržati ampak v zadnjem obdobju tudi povečevati pretovor lesa. les 60(2008) št. 5 ■ Pretovor lesa v luki Koper. Vir: Luka Koper d.d. Povečevanje pretovora lesa gre predvsem na račun visoke tehnične in strokovne usposobljenosti pri pretovoru in skladiščenju hlodovine, žaganega lesa in lesnih polizdelkov, kakor tudi široke palete dodatnih storitev. Na terminalu lahko les neposredno pred oddajo paketirajo, čelijo, markirajo, letvičijo, parajo, sušijo itd. Z eno besedo distri-buirajo v izvozni kakor tudi uvozni smeri. Na splošno ima Evropska unija negativno trgovinsko bilanco pri trgovini z lesom, kar pa ne velja za države srednje Evrope, ki predstavljajo tudi širše zaledje koprskega pristanišča pri čemer v največji meri izstopa Avstrija. Izvoz žaganega lesa iz držav srednje in vzhodne Evrope nenehno narašča, največji odjemalci pa so Japonska, ZDA, Kitajska in arabske države. Glede na razvitost trgovine z lesom spada zaledje koprskega pristanišča v sam svetovni vrh, je pa obseg tovrstnih tokov relativno majhen na tem področju. Drža- ■ Shematični prikaz dinamike blagovnih tokov - les Vir: Avtor ve kandidatke so postale članice Evropske unije kar se kaže na ponovni vzpostavitvi proizvodnje lesa in lesnih izdelkov oziroma povečanju obsega, kakor tudi končne stopnje obdelave. S tem se počasi približujejo tudi skupini držav (ZDA, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Japonska), ki obvladujejo 60% trgovine z lesnimi polizdelki (secondary procesed wood products), katerih tako izvoz kot uvoz v naše zaledje raste hitreje kot trgovina z surovim lesom. Glede na ekonomsko moč in geografsko lokacijo tržišča, kakor tudi lesne industrije v zaledju bi ob ustrezni ponudbi logističnih rešitev, predvsem v okviru distribucije, koprsko pristanišče lahko povečalo pretovor lesnih polizdelkov, končnih izdelkov ter tropskega lesa v uvozni smeri. Ponuja se tudi možnost distribucije stavbnega in ostalega pohištva, pri distribuciji tropskega, predvsem pa industrijskega lesa, pa lahko pristanišče nastopi ali v vlogi evropskega distribucijskega središča za srednjo in vzhodno Evropo ali kot povezovalni člen mreže regionalnih distribucijskih središč v gravitacijskem zaledju. Zaradi kroničnega pomanjkanja prostora v koprskem pristanišču pa se je potrebno ozirati za drugimi možnimi rešitvami distribucije lesa. Ker je pretovor lesa za pristanišče prostorsko zelo zahtevno, se Luka Koper d.d. ozira za drugimi suhozemnimi terminali, ki bi prevzeli vlogo distribucijskega središča za srednjo in vzhodno Evropo. Tako načrtuje izgradnjo suhozemnega terminala v Divači kjer bi opravljali vse dejavnosti z dodano vrednostjo, ki niso vezane na ladijski pretovor. Poleg tega pa tak terminal prinese še veliko dodatnih dejavnosti vezanih na osnovno dejavnost takega centra in s tem pozitivno vpliva na razvoj regije. Poleg tega pa je za Luko Koper d.d. zanimivo tudi tržaško pristanišče kamor bi preselili del pretovora lesa in s tem sprostili nujno potreben prostor v Kopru. Luka Koper d.d. ima potencial postati distribucijsko središče za les za srednjo in vzhodno Evropo. S širitvijo mreže svojih suhozemnih terminalov po Evropi in z morebitnim upravljanjem terminala v Trstu pa to že postaja. Iz leta v leto se povečuje pretovor lesa, število blagovnih skupin in tudi število držav na trgu lesa. To pa so dejavniki, ki jasno kažejo, da postaja Luka Koper d.d. pomembno vozlišče v transportni verigi lesa. les 60(2008) št. 5 Alojzij Vidmar* CELOVITO OBVLADOVANJE LOGISTIKE LESA - PRILOžNOST ZA SLOVENSKE žELEZNICE Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika zajema fzični tok materiala in informacij od dobavitelja preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Železnice so povsod po svetu veliki logisti in integratorji blagovnih tokov, zato bi bil to lahko nov izziv, nova priložnost tudi za Slovenske železnice. Pripravljen je bil projekt celovitega obvladovanja logistike lesa, ki ne zajema le prevoza lesa, ampak tudi trgovanje z njim in dostavo lesa »na tovarniški ali domači prag«. Zamisel tega projekta je, da bi z logistiko, z lesom od drevesa do porabe, aktivirali proste zmogljivosti na postajah, proste zmogljivosti prevoznih sredstev in oživili posamezne, predvsem stranske proge, ki so zdaj premalo izkoriščene. * Predstavnik AAE za jugovzhodno Evropo, AAE Ahaus Alstätter Eisenbahn AG Business Center Neuhof Neuhofstrasse 4, Postfach CH-6341 Baar, www.aae.ch Projekt celovitega obvladovanja logistike lesa naj bi omogočil boljšo izrabo velikih zalog lesne mase, saj je Slovenija po gozdnatosti tretja v Evropi, prinesel naj bi nove poslovne priložnosti v okolja, ki so bogata z lesom, v marsikaterem podjetju lesne in predelovalne industrije naj bi ohranil marsikatero delovno mesto in predvsem omogočil nove možnosti zaposlovanja. Izračuni kažejo, da bi lahko z dobro organizacijo logistike lesa in z učinkovitim delovanjem vseh, ki bodo pri tem sodelovali (lesarji, gozdarji, papirničarji, podjetja v lesni in lesnopredelovalni industriji, izdelovalci lesene biomase, energetske opreme in stranskih produktov, prevozniki in logisti, trgovci, fnančne in vladne ustanove), hitro dosegli fnančni tok, ki ga zdaj ustvarjajo s prevozom drugega blaga. Multiplikativni učinki naj bi bili še večji. Prav na območjih, ki so najbolj bogata z gozdovi, so proge slabo izkoriščene (kočevska, bohinjska, dolenjska in koroška proga). Revitalizacija teh prog za promet z lesom bi omogočila tudi revitalizacijo za potniški promet, hkrati pa bi razbremenila cestni promet. Zaradi trgovanja z lesom naj bi bilo več prometa tudi na dolenjski progi v smeri proti Novemu mestu in Metliki. Projekt ne zajema le trgovanja z najboljšim industrijskim lesom (hlodovino), ki ga zdaj pri nas na veliko odkupujejo tujci (Italijani in Avstrijci), ampak tudi les, ki ga je mogoče uporabiti za drva, lesne sekance in lesno biomaso. Za trgovanje z lesom na železnici ne potrebujejo velikih organizacijskih posegov, saj njihovo omrežje obsega 1.229 kilometrov prog, 130 železniških postaj, ki so opremljene z vso potrebno infrastrukturo (nakladalne rampe, deponije za les, skladišča, v katerih je dovolj prostora). Materialnem toku bi moral slediti tudi fnančni, kar pomeni, da bi lastnik lesa že ob njegovi oddaji dobil plačilo zanj. Od tega projekta ne bi imela koristi samo železnica, ampak vsi, ki bi sodelovali v verigi, predvsem lastniki gozdov, prevozniki, proizvodna podjetja in ne nazadnje tudi država, saj projekt ustvarja nova delovna mesta. les 60(2008) št. 5 Partnersko srečanje - FP 7 Partnering Event FTP, EFI, EFPRO in Innovawood organizirajo 19.06.08 skupno srečanje na münchenskem letališču. Mednarodno srečanje bo namenjeno predvsem pripravi na naslednje razpise 7. okvirnega raziskovalnega programa s prioritetnih tematskih področij - 2 »živila, kmetijstvo in ribištvo in bio-tehnologije«, 5 »energije« in kot tudi 6 »okolja (podnebne spremembe)«. Temeljni namen srečanje je, da se vzpostavi mednarodno sodelovanje med podjetji in R&R inštitucijami s področja gozdno-lesne dejavnosti v celotnem življenjskem ciklusu lesa pri pripravi na naslednji razpis, ki bo predvidoma konec julija 2008. Vsekakor bo to dobra priložnost za izmenjavo mnenj, idej, predvsem pa vzpostavitev direktnih kontaktov s potencialnimi partnerji pri pripravi nadaljnjih projektov. Osredotočenje bo na naslednjih raziskovalnih področjih: Commercialising soft forest values, “Tailor-made” wood supply, Climate change (e.g. forest health, carbon and GHG budgets), ► Pre-treatment for biomass decon-struction, ► Forest fires, ► Forest e cosyste m ge nom i cs, ► Biofuels from biowaste, ► Energy efficiency in energy intensive industries, ► Sustainability performance of buildings, ► Life Cycle Impact Assessment methods. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani nemške gozdno-lesne tehnološke platforme www.forestplatform.de. Kontakt: Werner Foerster, German FTP Group, c/o Papiertechnische Stiftung, tel: +49-(0)89-12146250, fax: +49 -(0)89-12146560, e-pošta: werner.foerster@ptspaper.de Bojan Pogorevc les 60(2008) št. 5 Mitja Piškur*, Nike Krajnc** UVOZ IN IZVOZ OKROGLEGA LESA IN LESNIh OSTANKOV Uvod Objektivni podatki o uvozu in izvozu lesa so pomembni za analizo tokov lesa, pregled nad trgom in za izdelavo nacionalnih bilanc lesa. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije redno spremljamo in analiziramo zunanje trgovinske podatke o uvozu in izvozu lesa. Podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino se po vstopu v Evropsko unijo zbirajo na dva načina. V prvem načinu se podatki zbirajo prek poročevalskih enot, ki mesečno poročajo o svoji blagovni menjavi znotraj Evropske unije - EU (Intrastat); v drugem pa podatki temeljijo na carinskih deklaracijah (Extrastat). Zelo pomembno je tudi dobro poznavanje kombinirane nomenklature na 8-mestnem nivoju (KN 8), ki je ena od zbirk klasifkacij in nomenklatur za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike. Osnovna uredba, ki uvaja kombinirano nomenklaturo je Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarif. Kombinirana nomenklatura je vsebovana v prilogi 1 te uredbe. Komisija (ES) vsako leto z uredbo objavi celotno različico kombinirane nomenklature, skupaj s stopnjami dajatev. Uvoz in izvoz okroglega lesa Analize Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) so pokazale, da je za prikaz uvoza in izvoza okroglega lesa primerno uporabiti uradne podatke, podane v neto masi, in jih preračunati z lastnimi faktorji pretvorbe v neto volumen. Uvoz in izvoz okroglega lesa sta ločeno za iglavce in listavce prikazana po razredih, ki temeljijo na mednarodno poenoteni delitvi okroglega lesa. Razredi so: hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug industrijski les in les za kurjavo. Zadnji podatki o uvozu in izvozu okroglega lesa so prikazani v preglednicah 1 in 2. Pri analizi podatkov je treba upoštevati specifčnosti Kombinirane nomenklature. Pri listavcih podrobna delitev po namenu rabe ni opredeljena za vse drevesne vrste, zato združeni ■ Preglednica 1. Uvoz okroglega lesa (v 1.000 m3) Leto 2003 2004 2005 2006 2007 Hlodi, iglavci 1 3 14 11 5 CEL+DIL*, iglavci 198 215 169 178 69 Skupaj industrijski okrogli les, iglavci 199 218 183 189 74 Hlodi, listavci 46 46 47 49 44 CEL+DIL*, listavci 130 130 160 125 78 Skupaj industrijski okrogli les, listavci 176 176 206 174 122 Les za kurjavo 1 9 20 58 64 Skupaj okrogli les 376 403 409 421 259 Vir osnovnih podatkov: SURS; preračun GIS; podatki za leto 2007 so še začasni. Opomba *: CEL+DIL Okrogli les za celulozo in plošče ter drug industrijski les. * mag., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: mitja.piskur@gozdis.si ** dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: nike. krajnc@gozdis.si razred ‘’hlodi za žago in furnir’’ zajema hlode bukve, hrasta, breze in ves okrogel les tropskih listavcev. Hlodi drugih listavcev (npr. jesen, javor, kostanj) so zajeti v razredu ‘’les za celulozo in plošče in drug okrogel industrijski les’’. Izrazito zmanjšanje količin uvoza v zadnjih dveh letih je opazno pri okroglem lesu za celulozo in plošče ter drugem industrijskem lesu iglavcev, kar je posledica prenehanja proizvodnje kemične celuloze v podjetju Vipap Videm Krško d.d. – delno se to zrcali tudi pri enakih sortimentih listavcev. Uvoz hlodov je v zadnjem petletnem obdobju podoben in ne kaže večjih nihanj v obsegu. Naraščanje uvoza lesa za kurjavo je lahko posledica različnega uvrščanja lesa listavcev slabše kakovosti v primerih, ko ni znana končna raba, ter naknadnega izvoza v druge države EU prek trgovskih podjetij, ki so registrirana v Sloveniji. Izvoz okroglega lesa je po vstopu Slovenije v EU izrazito naraščal – v lanskem letu je presegel 700.000 m3. Izvoz hlodov iglavcev se je v letu 2007 stabiliziral na 180.000 m3 (okrog 70 % hlodov iglavcev se izvozi v Avstrijo). Les les 60(2008) št. 5 ■ Preglednica 2. Izvoz okroglega lesa (v 1.000 m3) Leto 2003 2004 2005 2006 2007 Hlodi, iglavci 51 63 154 187 180 CEL+DIL*, iglavci 16 27 52 89 129 Skupaj industrijski okrogli les, iglavci 68 90 207 276 309 Hlodi, listavci 78 45 47 54 89 CEL+DIL*, listavci 75 47 43 53 108 Skupaj industrijski okrogli les, listavci 152 92 90 107 197 Les za kurjavo 61 61 126 175 215 Skupaj okrogli les Vir osnovnih p leto 2007 so š 280 odatkov e začasni 244 : SURS; p . 423 reračun 558 GIS; poda 721 tki za Opomba: CEL drug industrijs +DIL Okr ki les ogli les za celulozo in plošče ter ■ Preglednica 3. Uvoz lesnih ostankov (v 1.000 tonah) slabše kakovosti tako iglavcev kot tudi listavcev ter les za kurjavo se večinoma izvozi v Italijo. Zaradi metodoloških posebnosti spremljanja v sistemu Intrastat v analiziranih podatkih za okrogli les ni v celoti zajet direkten odkup tujih kupcev, zato ocenjujemo, da je dejanski izvoz okroglega lesa iz Slovenije še nekoliko večji. Možnih vzrokov za tako veliko (rekordno) povečevanje obsega izvoza okroglega lesa je več: poenostavljeni postopki izvoza zaradi pravil notranje trgovine EU, tržne razmere, povečevanje poseka v gozdovih zaradi naravnih dejavnikov (podlubniki, ujme …) v zadnjih letih, vpliv zmanjšanja industrijske rabe lesa za celulozo, politika povečevanja rabe obnovljivih virov energije v sosednjih državah … Vpliv zmanjšanja obsega rabe manj kakovostnega okroglega lesa v proizvodnji celuloze se odraža v zmanjšanju uvoza, v povečani rabi v proizvodnji ivernih in vlaknenih plošč, v povečevanju rabe za energetske namene (sekanci) in predvsem v povečanem izvozu. Uvoz in izvoz lesnih ostankov Gibanji uvoza in izvoza lesnih ostankov sta prikazani v preglednicah 3 in 4. Podatki o uvozu in izvozu lesnih ostankov so podani v 1.000 tonah, poleg tega so zaradi Leto 2003 2004 2005 2006 2007 Sekanci, iveri 73 49 63 35 20 Žagovina, lesni ostanki, briketi, peleti 69 89 98 124 156 Skupaj lesni ostanki 142 138 161 159 176 Vir osnovnih podatkov: SURS; preračun GIS; podatki za leto 2007 so še začasni. ■ Preglednica 3. Izvoz lesnih ostankov (v 1.000 tonah) Leto 2003 2004 2005 2006 2007 Sekanci, iveri 14 31 64 89 97 Žagovina, lesni ostanki, briketi, peleti 42 36 80 142 199 Skupaj lesni ostanki 56 67 144 231 296 Vir osnovnih podatkov: SURS; preračun GIS; podatki za leto 2007 so še začasni. preglednosti podšifre kombinirane nomenklature združene iz štirih v le dva sorodna razreda. Pri uvozu lesnih ostankov ni opaziti zelo izrazitega trenda povečevanja – spreminja se le struktura (povečan je delež uvoza žagovine in lesnih ostankov). Največ lesnih ostankov smo v zadnjih letih uvažali iz Hrvaške in Avstrije. Pri izvozu pa je trend naraščanja podoben kot pri izvozu okroglega lesa. Okrog 90 % lesnih ostankov izvozimo v Italijo. Treba je poudariti, da so znotraj lesnih ostankov zajeti tudi peleti in briketi, ki v zadnjih letih pridobivajo pomen tako glede rabe v Sloveniji, še bolj pa z vidika izvoza zaradi povečevanja kapacitet in proizvodnje v Sloveniji. Predvideno povečanje rabe peletov in briketov za potrebe pridobivanja energije v termoelektrarnah se bo v prihodnosti odražalo tudi v količinah uvoza lesnih ostankov. Zaradi les 60(2008) št. 5 posebnosti Kombinirane nomenklature, ki trenutno nima podšifre za brikete in pelete, so lahko podatki o zunanji trgovini z lesnimi ostanki zamegljeni, saj ni jasno, kakšen delež zajemajo briketi in peleti. Na ta problem so opozorili tudi razpravljalci na delavnici UNECE/FAO z naslovom National Wood Resource Balances ‘’, ki je bila predstavljena v prejšnji številki revije Les. Sklep V prispevku smo predstavili kompleksna gibanja uvoza in izvoza v zadnjih petih letih na primeru okroglega lesa in lesnih ostankov. Že pri obravnavanih skupinah proizvodov obstaja vrsta posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri objektivnih analizah podatkov zunanje trgovine. Izstopata pravilno razumevanje kombinirane nomenklature ter uporaba ustreznih pretvorbenih faktorjev. Le na natančen in korekten način prikaza in analiz podatkov je mogoče objektivno predstaviti aktualna gibanja na področju zunanje trgovine z lesom. Posebnosti kombinirane nomenklature in pravil zunanje trgovine so še večje pri žaganem lesu. A o tem v eni od prihodnjih številk revije Les. Viri 1. KN - Kombinirana nomenklatura. (2008). Statistični urad Republike Slovenije. http://www.stat.si/klasje/tabela. aspx?cvn=4997 (5.4.2008) 2. Krajnc N., Piškur M. (2006) Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80: 31-54 3. Piškur M. (2007) Izvoz in uvoz okroglega lesa iglavcev v Sloveniji. Lesarski utrip, 1: 38 4. Piškur M. (2007) Izvoz in uvoz okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji. Lesarski utrip, 5: 42 5. Piškur M., Medved M. (2007) Mednarodna delitev okroglega lesa po namenu rabe. Les, 59: 37-38 6. Uredba komisije (ES) št. 1549/2006 z dne 17. oktobra 2006 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarif. Uradni list Evropske unije. 7. Uredba sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarif. les 60(2008) št. 5 Miran Zager* SPREMEMBA IZVOZNE STRUKTURE LESNEGA SEKTORJA Hitra rast izvoza proizvodnih skupin z nizko dodano vrednostjo Uspešnost (učinkovitost) tako lesne panoge kot tudi posameznih podjetij temelji na zmožnosti prehoda od nižjih do višjih oblik proizvodov in proizvodenj, skratka od organske rasti. Države in panoge, ki so v stanju hitro spreminjati strukturo izdelkov od nižje stopnje predelave do višje, so uspešne in tudi socialno stabilne. V lesni in pohištveni industriji je njen lesni del sestavljen iz večih segmentov, vendar pa lahko po zahtevnosti (tudi po višini desežene cene za enoto) opredelimo tri sklope: 1. primarni sklop - kamor prištevamo izdelke z nizko stopnjo obdelave (z nizko dodano vrednostjo); sem uvrščamo produktne skupine: veje, sekanci, žagovina (CN =4401) oziroma sklop lesne biomase; hlodovina (4403); žagan les (4407); 2. sekundarni sklop - kamor prištevamo izdelke s srednjo stopnjo obdelave (s srednjo dodano vrednostjo); sem uvrščamo izdelke in produktne skupine: furnir (4408), iverne plošče (4410), vlaknene plošče (4411), vezane plošče (4412), zgoščen les (4413); 3. terciarni sklop - kamor prištevamo izdelke z visoko stopnjo obdelave (z visoko dodano vrednostjo); sem uvrščamo skupino: stavbno pohištvo (4418). Racionalni cilj države, panoge in podjetij je, da pretežno surovino (les) predela v čim višjo stopnjo predelave – končni izdelek, torej v produktne skupine terciarnega sklopa. Razlika med iztržki ene tone izdelkov so namreč vse od 60 € za lesno biomaso pa do 2.500 € za stavbno pohištvo. Od pozicije v verigi dodane vrednosti, oziroma od stopnje predelave lesa, pa je nenazadnje odvisna tako zaposlitev, dobičkonosnost, akumulativnost, razvoj same panoge kot tudi uspešnost širše skupnosti in naposled tudi prihodkovna stran državnega proračuna. V obdobju osmih let (2000-2007) se je spremenila tako vrednostna, še bolj pa količinska struktura izvoza lesnih izdelkov glede na stopnjo obdelave. Narastel je količinski delež primarnega sklopa (nizka dodana vrednost) in sicer od 64,9 % na 80,9 % medtem, ko sta padli skupini izdelkov s srednjo zahtevnostjo (od 24,6 % na 17,4 %) in visoko zahtevnostjo (od 10,5 % na 1,7 %). Še posebej je porast izdelkov z nizko stopnjo predelave viden v zadnjih treh letih (od 68,1 % na 80,9 %). Količinski obseg izvoza lesne panoge se je v obdobju ■ Količinska struktura izvoza glede na zahtevnost. Vir: SURS; preračun M.Z. ■ Količinski izvoz skupin (v tonah) Vir: SURS; preračun M.Z. * mag., zasebni raziskovalec t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 drugo 2000 66.191 56.051 169.791 206.620 69.754 163.975 2001 676.349 59.167 183.979 202.099 61.759 169.345 2002 750.280 77.839 207.049 215.467 66.011 183.913 2003 769.092 112.366 210.832 217.628 67.046 161.221 2004 782.520 124.178 169.087 239.493 61.854 187.908 2005 1.039.830 261.177 263.049 248.446 55.269 211.889 2006 1.262.001 393.879 327.504 252.074 33.065 255.479 2007 1.812.394 495.369 444.072 526.077 31.655 315.194 les 60(2008) št. 5 2000-2007 povečal od 666.191 ton na 1.812.394 ton, torej za več kot 2,7 krat. Največja izvozna dinamika je bila pri skupini 4401 (veje, sekanci, žagovina) in sicer za kar 8,8 krat; hlodovina (4403) ter žagan les (4407) sta porastla za 2,6 krat; sekundarni sklop (plošče, furnir) je porastel za 1,9 krat; stavbno pohištvo (4418= okna, vrata) pa je izgubilo več kot ½ količine izvoza iz leta 2000. Iz tabelarnih podatkov lahko razberemo visok (stopničast) porast lesne biomase in hlodovina v zadnjih treh letih. V zadnjem letu lahko opazimo tudi veliko (več kot 2-kratno) povečanje izvoza žaganega lesa, kar je rezultat odpiranja novih trgov (Alžirija, Savdska Arabija, Libija in še nekatere druge arabske države). Cenovna uspešnost izvoza lesne panoge kot celote z leti pada Cenovna uspešnost oziroma izvozni iztržek za tono izdelkov za lesno panogo kot celoto (44) od leta 2000 pa do 2007 vseskozi pada. V letu 2000 smo tako uspeli tono lesnih izdelkov izvoziti po 479,2 € v zadnjem letu pa le po 299,5 €. Segment lesne biomase (4401) je vse do leta 2006 pridobival na vrednosti in sicer od 41,6 € do 65,4 € nakar je v zadnjem letu iztržek padel na 60,3 € za tono. Pri hlodovini (4403) je vrednost enote do leta 2005 oscilatorno rastla in tam z 83,0 € dosegla vrh, nakar je v zadnjih dveh letih padla na 76,4 €. Cenovna uspešnost žaganega lesa (4407) je od leta 2000 pa do 2005 padala (od 301,1 € na 263,5 €) in tam dosegla dno, nakar se je v zadnjih dveh letih izkupiček izvoza povečal na 324,9 € in to – kot je že bilo navedeno – zaradi odpiranja nekaterih novih trgov. Sklop stavbnega pohištva (4418) je vse do leta 2005 beležil padec cen in je dosegel dno z 1.704,9 € na tono izvoza. V zadnjih dveh letih se je cenovna učinkovitost te proizvodne skupine dvignila in to na 2.536,4 €. Cene segmenta lesnih plošč in furnirja (ostalo) so do leta 2006 rastle od 605,8 € na 754,9 € in v zadnjem letu opazno padle na 722,5 €. ■ Preglednica 2. Vrednost tone izvoženih izdelov (v EUR) Vir: SURS; preračun M.Z. t V44 V4401 V4403 V4407 V4418 drugo 2000 479,2 41,6 76,5 301,1 2.040,6 606,8 2001 450,0 40,9 72,6 293,2 1.994,5 626,8 2002 427,6 38,9 73,9 303,2 1.814,6 638,3 2003 404,5 37,6 69,3 277,0 1.773,8 701,2 2004 407,4 40,3 81,7 275,9 1.719,0 678,7 2005 335,0 51,3 83,0 263,5 1.704,9 724,0 2006 311,0 65,4 80,0 278,4 2.341,5 754,9 2007 299,5 60,3 76,4 324,9 2.536.4 722,5 Ključni izvozni trgi za slovensko lesno biomaso in hlodovino Delež količinskega izvoza primarnega sklopa izdelkov lesne panoge se je – kot smo lahko videli – predvsem v zadnjih treh letih zelo okrepil. Temeljno vprašanje je: »Kateri so največji trgi za ta sklop izdelkov?« Po predpostavki naj bi to bili bližnji trgi sosednjih držav, saj logistični stroški ne dovolijo plasmaja na oddaljene trge. Pri segmentu lesne biomase (4401) sta skoraj izključna odjemalca Italija in Avstrija. V zadnjem letu je Italija kupila kar 89,3 % celotnega slovenskega količinskega izvoza, Avstrija pa 10,21 %, tako, da so vse druge države kupile manj kot 0,5 % izvožene količine. V zadnjih treh letih se je pomembno spremenila tudi struktura odjema med Italijo in Avstrijo. Prva je namreč izgubljala svoj delež s 5 odstotnimi točkami letno (od 98,07 % na 89,33 %), druga pa je pridobila delež od 1,88 % na 10,21 %. ■ Preglednica 3. Količinski izvoz 4401 (v tonah) Vir: SURS; preračun M.Z. t SKUPAJ IT AT drugi 2000 56.051 55.181 413 154 2001 59.167 58.470 553 139 2002 77.839 75.805 539 1.496 2003 112.366 110.340 666 1.359 2004 124.173 121.965 1.744 459 2005 261.177 256.135 4.918 124 2006 393.079 370.407 21.531 1.811 2007 495.395 442.520 50.604 2.272 Podobno kot lesna biomasa je tudi slovenski izvoz hlodovine (4403) visoko koncentriran le na Italijo in Avstrijo. V zadnjem letu je znašal delež Italije 55,19 % (ali 444.072 ton), delež Avstrije pa je znašal 37,48 %. Delež Italije je od leta 2000 vseskozi padal in sicer od 84,55% na 55,19% ob tem, da je bil najnižji leta 2005 (50,10%). Delež Avstrije ne naraščal od 6,76 % na 37,48 % v zadnjem letu. Avstrijski odjem je skokovito porastel med letoma 2004 in 2005 (od 19,18 % na 30,43 %). Tudi pri tej izdelčni skupini vidimo, da je delež drugih držav zanemarljiv, saj znaša v zadnjem letu le 7,33 % celotnega količinskega izvoza Slovenije za 4403. In kako naprej Empirično je razvidno, da Slovenija intenzivno veča izvoz produktnih skupin lesne panoge z nizko (najnižjo) vrednostjo po enoti: lesna biomasa in hlodovina, medtem ko opušča produktne skupine z višjo stopnjo predelave in vrednostjo na enoto (npr. stavbno pohištvo). Posledica les 60(2008) št. 5 ■ Preglednica 4. Količinski izvoz 4403 (v tonah) Vir: SURS; preračun M.Z. t SKUPAJ IT AT drugi 2000 169.791 143.552 11.475 14.764 2001 183.979 151.336 17.163 16.481 2002 207.049 151.077 41.075 14.897 2003 210.832 165.231 28.407 17.194 2004 169.087 112.406 32.429 24.262 2005 263.049 131.795 80.038 51.215 2006 327.504 167.308 126.160 34.036 2007 444.072 246.007 166.417 32.568 takšne strukturne spremembe je do neke mere tudi težava industrije stavbnega pohištva, nedvomno pa takšen pojav predstavlja izgubljeno priložnost in izgubo dodane vrednosti, ki jo tako realizirajo drugi (Italija, Avstrija). Ob zapiranju uvoza lesa (predvsem žagan les) iz nekaterih naših držav dobaviteljic (npr. Slovaška, Rusija …) bo domača lesno-predelovalna in pohištvena industrija tudi soočena z bistveno višjimi stroški surovin. Posebno vprašanje je tudi lesna biomasa, saj je njen odjem intenziven s strani Italije in Avstrije, tako da se postavlja vprašanje kaj bodo kurili domači energetiki, ki prisegajo na slovensko lesno biomaso. Ustanovljena prva mednarodna Mreža lesarskih in gozdarskih grozdov s področja jugovzhodne in srednje Evrope Na dan zaključka tridnevne konference Evropske gozdno-lesne tehnološke platforme, ki jo je organizirala Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, so predstavniki grozdov in sorodnih organizacij iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Makedonije, Avstrije in Italije podpisali pomemben dogovor o ustanovitvi mednarodne “Mreže lesarskih in gozdarskih grozdov s področja jugovzhodne in srednje Evrope”. Mreža je nastala na osnovi iniciative in večletnih prizadevanj Lesarskega grozda Slovenije, ki deluje v navezavi z GZS-Združenjem lesarstva. Namen je bil, da poveže ključne igralce lesne in gozdne industrije na področju jugovzhodne in srednje Evrope. Z mrežo želijo vključeni partnerji doseči in izkoriščati sinergije ter nove poslovno-razvojne priložnosti, kar naj bi posledično prispevalo k razvoju in krepitvi konkurenčnosti članov grozdov in groz- dov samih. Gre le za formalizacijo sicer številnih dosedanjih bilateralnih oblik sodelovanja. Nova mreža pomeni velik korak pri nadaljnjem razvoju lesne in gozdarske industrije, ne le v Sloveniji, temveč na ravni srednje in jugovzhodne Evrope. Sodelujoči so prepričani, da bo mreža olajšala tudi vključevanje v mednarodne projekte, ki bodo prispevali k preoblikovanju lesne in gozdne industrije iz delovno intenzivne v napredno in sofsti-cirano industrijo. Cilji mreže so zato izobraževanje in prenos znanja, mednarodne raziskave in razvojni projekti, dvostransko in večstransko sodelovanje, povezovanje strokovnjakov in raziskovalcev, povezovanje podjetij, razvoj grozdov in mreže ter nadaljnja promocija tako vključenih grozdov in celotne mreže. Igor Milavec, direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije je uvodoma izrazil prepričanje, da bodo izkušnje članov mreže, njihove dobre zamisli in duh skupinskega dela privedli do rezultatov tako za člane projektov kot grozdov. Bernard Likar iz slovenskega Lesarskega grozda je ob tej priložnosti poudaril, da ima lahko mreža pomemben prispevek pri krepitvi medsebojnega zaupanja in ustvarja priložnosti za skupne aktivnosti in projekte. To po njegovem prepričanju lahko vodi k pospešenemu razvoju in internacionalizaciji grozdov ter naraščanju konkurenčnosti njihovih članov. Mreža je lahko tudi v veliko podporo lesnopredelovalnim sektorjem jugovzhodne Evrope pri pripravah na prihodnjo širitev EU na tem področju. les 60(2008) št. 5 Bojan Pogorevc FTPC5 PETA KONFERENCA EVROPSKE GOZDNO-LESNE TEhNOLOšKE PLATFORME V Kranjski Gori se je v dneh od 19. do 21. maja 2008 v organizaciji Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme odvijala peta konferenca Evropske gozdno-lesne tehnološke platforme – FTPC5. Govorimo o enem najpomembnejših dogodkov na področju pridelave in predelave lesa. Konference sej je udeležilo več kot 200 udeležencev iz tridesetih držav iz Evrope in tudi predstavniki iz Združenih držav Amerike in Kanade, kar že samo po sebi pove dovolj. Organizacija tako pomembnega dogodka ni bila naključje, ampak je rezultat uspešnega dela naše gozdno-lesne tehnološke platforme vse od ustanovitve FTP (Forest Based Technology Platform) v letu 2005. Pri njenem delovanju sta od vsega začetka aktivno sodelovala predvsem prof.dr. Franc Pohleven in Bojan Pogorevc (avtor prispevka). Smo ena najuspešnejših nacionalnih tehnoloških platform v Sloveniji. V treh letih od ustanovitve smo organizirali 11 delavnic in konferenc ter kot prvi v Evropi zgledno izdelali nacionalni Strateški raziskovalni program. Pri njegovi pripravi so aktivno sodelovali vsi nosilci področij: gozdarstva - prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, ki ga je zamenjal prof. dr. Janez Krč, lesarstva - prof. dr. Marko Petrič, papir-ništva - Boris Tavčar, zamenjal ga je dr. Bogomil Breznik, energetike - prof. dr. Janez Oman, ki ga je zamenjal prof. dr. Vincenc Butala in oblikovanja Nada Matičič in prof. dr. Saša Maechtig) in strokovni sodelavec mag. Miran Zager. Razveseljivo je, da so udeleženci konferenco ocenili kot zelo uspešno, k čemer je poleg organizacijskega odbora (vodja prof. dr. Franc Pohleven, programski vodja prof. dr. Marko Petrič, namestnik vodje Bojan Pogorevc, člani: dr. Aleš Mihelič, doc. dr. Miha Humar, Gregor Rep, Matjaž Pavlič, Boštjan Lesar, Andreja Žagar, Borut Kričej) pripomoglo tudi – malo za šalo – netipično (muhasto) vreme tokrat v Kranjski Gori, saj je večinoma deževalo, tako da je bilo lažje »vedriti« v predavalnicah, kjer so se odvijale zanimive teme in razprave. Prvi dan sta potekali satelitski delavnici. Na delavnici pod naslovom »Nadzorovanje gozdov in vloga raziskav« je direktor Evropskega inštituta za gozdarstvo« Risto Paevinen poudaril pomembnost raziskav in njihovih implementacij na področju pridelave in predelave lesa s posebnim pou- darkom na celotnem življenjskem ciklusu lesa – LCA. Na drugi delavnici so bili predstavljeni projekti iz šestega okvirnega programa (ECOTARGET, EFORWOOD, HO-LIWOOD, SUSTAINPACK) in izkušnje posameznih držav (Poljske, Finske in Španije) pri izdelavi nacionalnih Strateških raziskovalnih programov, kjer so se srečevali z različnimi izzivi, predvsem pa iskanjem rešitev, kako povezati razvojno-raziskovalne inštitucije in podjetja na konkretnih projektih. Zanimivo je bilo predavanje Michaela Suda, iz Tehnične Univerze iz Münchna, ki je predstavil različne poglede javnosti (od novinarjev, politikov do znanstvenikov) na raziskovalno dejavnost na področju gozdarstva. Potrebno je najti skupno razumevanje vseh vpletenih. Kot je v uvodnem predavanju in na okrogli mizi poudaril Gerben Janse, CEPF, je ključno komuniciranje med znanstveno sfero in javnostjo, predvsem pa »odločevalci«, torej tistimi, ki oblikujejo in sprejemajo odločitve v Evropi, tudi o gozdu in lesu. Na konferenci je vse navdušil s vzpodbudnim pozdravnim govorom minister dr. Žiga Turka – Služba Vlade RS za razvoj, ki je na presenečenje večine udeležencev s tenkočutnim poznavanjem stroke orisal pozitivne (okolju in človeku prijazne dejavnosti, trajnostno usmerjene, «ogljikovodiku« nevtralne dejavnosti) in negativne vidike ■ Uvodni nagovor na konferenci je imel minister Žiga Turk les 60(2008) št. 5 (primer Irske, ki so jo predniki popolnoma upostošili) rabe in uporabe lesa. Dr. Aleš Mihelič z Ministrstva za Visoko šolstvo in razvoj je poudaril, da se mora industrija zavedati, da brez vlaganj v razvojno-raziskovalno dejavnost ni razvoja. Magnus Hall, vodja FTP, vidi v tem osnovno nalogo FTP, ki jo že tri leta uspešno udejanjajo tudi skozi Evropski strateški raziskovalni program v implementaciji inovacij. V nadaljevanju sem zbral nekaj temeljnih poudarkov s predavanj in razprav. Zadnji podatki kažejo, da je z globalnega vidika konkurenčnost gozdno-lesarskega sektorja padla (Sten Nils-son, IIASA). Potrebujemo renesanso primarne predelave v lesarstvu. Cene zemljišč skokovito rastejo. Soočamo se z neverjetnim padanjem vrednosti dolarja in visoko ceno kapitala. Izkušnje iz Kanade (John Innees iz Univerze v Britanski Kolumbiji) soočajo relativno konzervativen sektor s sodobnimi izzivi, kjer je nujna močna povezava industrije s trgom – končnim uporabnikom izdelkov. Predvsem pa zavedanje, da je izdelek proizvod ljudi in ne strojev, kot so inovacije produkt ljudi in ne inštitucij. Brez investicij v razvojno-raziskovalno dejavnost ni poti naprej. Največja lesno predelovalna podjetja niso primerljiva s podobnimi v kovinsko predelovalni industriji, kar pomeni ■ Udeleženci na konferenci ■ Michael Suda iz Tehniške univerze v Münchnu les 60(2008) št. 5 ■ Moderator Chris Baines - pisatelj in publicist ■ Franc Pohleven, Aleš Mihelič, Wilhelm Vorher, Magnus Hall, Andreas Kleinschmit (od leve proti desni) da jim težko konkuriramo tako na globalnem trgu kot glede vlaganj v raziskave in razvoj. Napovedi rabe in uporabe lesa v prihodnje so navdale navzoče s kar nelagodnim občutkom. Po oceni se bomo v prihodnje, glede na planirano porabo lesne mase in njeno razpoložljivost, soočili s približno 50 % pomanjkanjem le-te, velike količine se predvidevajo za pridobivanje bio-goriv. Za gozdno-lesni sektor je izredno pomembno sodelovanje in komunikacija z drugimi tehnološkimi platformami. Permanentno izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov je ključnega pomena za uspešnost podjetij danes in jutri, je poudaril projektni direktor FTP Wilhem Vorher. Znotraj FTP je za to posebna delovna skupina »Education and Training WG« (Izobraževanje in strokovno usposabljanje), ki tesno sodeluje z delovno skupino »Commu-nication WG« (Komunikacije). Temu bo namenjena tudi posebna konferenca FTP naslednje leto v aprilu 2009 na Švedskem z naslovom - »FTP Higher Education«. Izkušnje iz Združenih držav Amerike, ki jih je podal Ron Brown , kažejo na potrebnost sodelovanja gospodarstva in vlade za uspešen razvoj in vzpodbujanje inovativnosti s ciljem dvigniti konkurenčnost podjetij. CG Beckeman je predstavil zanimiv model povezave raziskav in inovacij: Pri inoviranju in implemantaciji inovacij se soočamo s tveganjem. To je sestavni del procesa. V podjetjih je potrebno ustvariti ustrezno okolje – kulturo podjetja za vzpodbujanje in motiviranje zaposlenih, kar je v veliki meri odvisno od vodstvenega kadra. Komisar Janez Potočnik je v zaključnem nagovoru konference poudaril, da je potrebno trdno partnerstvo med inšti-tucijami in podjetji za doseganje zastavljenih ciljev – večje konkurenčnosti in na znanju temelječe prihodnosti Evrope. Danes smo močneje povezani kot kdajkoli prej. Pred nami so novi izzivi. Planet pa je vse manjši. Zato je potrebno komuniciranje in sodelovanje. ■ Komisar Janez Potočnik je prejel publikacijo Forest Based Sector Technology Platform The frst years les 60(2008) št. 5 Jasna hrovatin* MILANSKI POhIšTVENI SEJEM 2008 Na milanskem pohištvenem sejmu se je tudi letošnjo pomlad zbrala vrsta najuglednejših proizvajalcev pohištva. Na površini 230.000 m2 sejemskega prostora je razstavljalo 2.450 razstavljalcev, poleg tega pa veliko razstavljavcev predstavi svoje novosti tudi v salonih po Milanu in v posebej za to priložnost najetih prostorih. Zaradi boljše preglednosti je bil sejem razdeljen na šest specializiranih področij: Salone Internazionale del Mobile (dizajnersko, moderno in klasično pohištvo), Euro-cucina in FTK (kuhinje in gospodinjski aparati) , Saloni Internazionale del Bagno (kopalniško pohištvo), Salone Ufcio (pisarniško pohištvo), Salone Satellite (dela 570 mladih oblikovalcev in 22 mednarodnih oblikovalskih šol z 220-imi študentskimi zasnovami). Sejem je obiskalo rekordno število obiskovalcev -348.000. AKTUALNI STILI Tako kot že nekaj zadnjih let, tudi letos trendi odsevajo težnjo po retro stilih. Oblikovalci se zgledujejo po pohištvu iz različnih zgodovinskih obdobij. Še vedno je močno viden neomodernizem. Kot pove že ime, gre za slog, ki se zgleduje po moderni oziroma funkcionalizmu ali racionalizmu iz obdobja Bauhausa. Za minimalistično in elegantno pohištvo so značilne smotrne in čiste kubične oblike ravnih linij ter zavračanje širokega spektra barv. Poudarek je na: črni, temno rjavi, beli, umazano beli in sivi. Prefnjeno pohištvo, ki je pogosto zasnovano za velike odprte prostore, je namenjeno karieristično usmerjenemu visoko izobraženemu sloju, ki mu oprema in bivalni prostor pogosto predstavlja statusni simbol. (slika 1) Drug razširjen stil, ki se zgleduje po oblikovanju iz preteklih obdobij, je retro Art Deco. Art Deco je bil znan v obdobju med 1920 in 1939. Gre za aristokratski modni stil, ki je imel vodilno vlogo v Franciji. Značilna je bila razkošna oprema s pridihom eksotike z upoštevanjem individualnih zahtev. Značilni materiali so bili: eksotične vrste lesa, dragoceni furnirji, lak z visokim sijajem, steklo, potiskano in pobarvano usnje ter živalske kože. Oblike so geometrične in mehko * doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana ■ Slika 1. Moderni neomodernizem zaobljene. Stil za razliko od modernističnega ne učinkuje hladno in sterilno. (slika 2) Tretji retro slog je igriv in mladosten stil, ki se zgleduje po stilih iz 50-ih, 60-ih in 70-ih let. Zanj so značilne drzne barvne kombinacije in uporaba umetnih materialov. Oblike so mehko zaobljene in organske. (slika 3) ZANIMIVOSTI Če se na sejmu predstavljeni trendi glede na prejšnja leta niso bistveno spremenili, pa kljub temu lahko vsako leto najdemo kup izvirnih in zanimivih rešitev, ki bodo morda v prihodnje vplivale na razvoj novih usmeritev. les 60(2008) št. 5 ■ Slika 2. Retro Art Deco ■ Slika 4. One Cut Chair, Scott Jarvie ■ Slika 3. Retro 60-ih let Stol iz narezane vezane plošče Stol je narejen iz enega kosa narezane vezane plošče. Zareze, narejene s CNC strojem, so izdelane tako, da se nastali trakovi lahko zapognejo in na spodnji strani zalepijo ter vstavijo v kovinski U profl, ki je del kovinskega podnožja stola. Na ta način je možno enostavno izdelati dimenzijsko različne sedežne lupine. Proizvodnja tovrstnih stolov je hitrejša in ekonomičnejša od stolov s klasično konstrukcijo. Način izdelave je patentiran. (slika 4) Omara ki spreminja zunanji videz Iz tankih plošč, ki imitirajo različne materiale (npr. kamen) ali plošč z različnimi potiski, si kupec lahko skreira unikatno fronto svoje omare. Način pritrjevanja omogoča enostavno in hitro montažo. (slika 5) Postelja za majhna stanovanja Dvižno zakonsko posteljo Yoyo z elektroniko dvignemo pod strop po dveh vertikalnih proflih. Dno postelje je v zaprtem položaju poravnano s površino spuščenega stropa, v katerega se zapelje postelja. Novi in na novo obujeni stari materiali Macel in Fiocel sta nova biološko razgradljiva naravna kompozitna materiala. Macal je narejen iz koruznih vlaken in celuloze. Materialu niso dodane kemične komponente niti komponente na osnovi olj. Gre za 100 % organski material, ki ga lahko po odsluženju, predelamo v kompost. Mecal je dober zvočni izolator in ima dobre termične karakteristike. Raziskave pa potekajo tudi v smeri ognjeod-pornosti. (slika 7) Fiocel je iz konopljinih vlaken in celuloze. Material je lahko tudi zelo tanek, in kot tak prosojen, hkrati pa močan, les 60(2008) št. 5 ■ Slika 5. Omara s površino, prilagojeno individual- ■ Slika 7. Mecal (g-led, Victor G. Martinez) nim potrebam ■ Slika 6. Spinelli, postelja Yoyo ■ Slika 8. Fiocel (g-led, Victor G. Martinez) kompakten in odporen. Primeren je tudi za senčnike luči in zaslone. (slika 8) Barkskin je, kot pove že ime, izredno tanek material iz lubja. Postopek za izdelavo materiala je poznan že iz pred-kolumbijskega časa. Lubje se obdela z mrzlo in vrelo vodo in razreže na trakove. Narezane trakove se ročno zloži in posuši na soncu. Material se najpogosteje uporablja v kombinaciji z drugimi materiali, kot je na primer dekorativna obloga prek iverne plošče, učvrščena s poliuretanskim lakom (slika 9). SKLEP Milanski sejem je tako kot drugi večji uveljavljeni pohištveni sejmi prikaz razvoja okusa in potreb sodobnega človeka. Seveda pa je razumljivo, da sejem v celoti ni prikaz nečesa povsem novega. Pohištvo sodi med izdelke z daljšo življenjsko dobo, ljudje ga kupujejo za več let, zato je logično, da se stili spreminjajo postopoma. Na vsakem sejmu je nekaj novosti, navadno so to dela, ■ Slika 9. Barkskin ki niso zanimiva za povprečnega kupca, saj so preveč drugačna od tistega, česar so navajeni. Vendar pa so pogosto prav te ideje gonilo razvoja. To seveda ne pomeni, da vse, kar je avantgardno, sčasoma postane vsakdanje. Ohranijo in razvijejo se le resnično kakovostne ideje in usmeritve. les 60(2008) št. 5 Anže Wear* SIMPOZIJ „BOLJšE IZKORIščANJE LESNE SUROVINE” V podjetju Intercet so 14. in 15. maja ponovno pripravili simpozij s tematiko, zanimivo za predstavnike lesnopredelovalne industrije. Rdeča nit simpozija je bilo opti-miranje izkoristka lesne surovine. Podrobneje smo si pogledali področja širinskega in dolžinskega razžagovanja, skeniranja, dolžinskega spajanja in sušenja lesa. Simpozij je bil sestavljen iz predavanj na zgornje teme, praktičnih nalog in prikaza delovanja strojev. Navzoči so bili tudi predstavniki podjetij Raiman (Guy Courtois), Dimter (Jens Frackenpohl), Grecon (Michael Schlüter) in Bes Bollmann (Andreas Ruf), ki so sodelovali v razpravah z udeleženci in jim nudili individualno svetovanje za konkretne probleme. Več kot 60 obiskovalcev v dveh dneh priča o zanimanju lesarske stroke za tovrstna srečanja, zato v podjetju Intercet obljubljajo, da bodo nadaljevali z njihovo organizacijo. Za dodatna vprašanja v zvezi s simpozijem se obrnite na organizatorja (e-pošta info@intercet.si, tel. 04/2711-550 ali pa si oglejte njihovo spletno stran www.intercet.si). V podjetju Intercet, uradnem zastopniku podjetja Weinig za Slovenijo, bodo 11. in 12. junija pripravili predstavitve Variomata, ki se bodo oba dneva odvijale vsako uro med ■ Navzoči na simpoziju so z velikim zanimanjem sledili strokovnjakom pri praktičnem prikazu delovanja strojev 9.00 in 15.00. Predstavitve bodo potekale v Intercetovem razstavnem prostoru v poslovni coni Šenčur. Tam si boste lahko pobliže pogledali vsestransko uporabnost tega stroja. Vljudno vabljeni! * Intercet d.o.o., mob: 00386 (0)51 648 423, tel: 00386 (0)4 2711 556, e-pošta: anze.ulcar@intercet.si les 60(2008) št. 5 Markus Golde* FLEKSIBILNO DELO Z VARIOMATOM Potem, ko je Variomat slavil svoj debi na Weinigovem hišnem sejmu, s tekočih trakov v Tauberbischofsheimu že prihajajo novi stroji. Eden izmed njih je šel v avstrijski Ulrichsberg k mizarskemu mojstru Manfredu Groissu. Mizarstvo s tremi zaposlenimi je ravno pravo področje uporabe za feksibilen obrtniški stroj. „Že dalj časa smo iskali tehnično feksibilno rešitev za Groissa in z Variomatom smo jo našli. Ta stroj z vsemi svojimi univerzalnimi možnostmi uporabe izkorišča v njegovem podjetju svoj celotni potencial,” pravi avstrijski zastopnik Weiniga Günter Klopf. Vzdolžna in prečna obdelava Z Variomatom lahko obdelovance ne obdelujemo le vzdolžno, pač pa je primeren tudi za čelno obdelavo. * Weinig AG Za čelno profliranje, ki poteka na levem vretenu, imamo na razpolago izvlečno multifunkcijsko mizo. Obdelovance pnevmatsko vpnemo in jih ročno vodimo ob orodju. Multifunkcijska miza je vrtljiva do 60°, tako da tudi proizvodnja poševnih proflov ne predstavlja nobenega problema za stroj. Standardna izvedba stroja s štirimi vreteni se lahko nadgradi s petim vretenom in multifunkcijsko mizo. Multifunkcijska miza povečuje feksibilnost Ko je bil Groissu Variomat prvič predstavljen, se je takoj odločil za izvedbo z multifunkcijsko mizo. „Kot majhen obrat se moramo na zahteve naših strank odzvati zelo feksibilno. Naj gre za notranja vrata, pohištvena vrata ali okna – proizvajamo vse, zaradi česar potrebujemo feksibilno tehnično opremo. Stari skobeljni stroj nam tega ni več omogočal, prav tako pa nismo več želeli investirati les 60(2008) št. 5 v posamične stroje, ” pravi mizarski mojster Groiss. Že dva tedna po dobavi je bil stroj pri Groissu v polnem pogonu. Na njem skobljajo štiristrano z ali brez posnemanja robov in zaokrožitev. Toda, ker je Variomat veliko več kot navaden štiristranski skobeljni stroj, lahko na njem proizvajajo tako polnila za vrata kot tudi vratne okvire. V skladu s feksibilnostjo kot svojim vodilom proizvaja podjetje v lastni proizvodnji tudi vrata in okna. Okno IV68 na stroju v enem delovnem prehodu vzdolžno proflirajo, v drugem prehodu pa čelno naredijo čepe in zareze. „Za ta delovni obhod smo lahko celo ponovno uporabili naše staro orodje za končno obdelavo. Prilagodili smo ga 40 mm vretenu, tako, da smo stroške za novo orodje ohranili v skromnih okvirih,” se veseli Groiss. Multifunkcionalnost ustvarja neslutene možnosti Groiss nazorno kaže, česa je stroj zmožen in za kakšen namen so ga razvili Weinigovi inženirji. Njegova multi-funkcionalnost prav številnim obrtnikom ponuja neslu-tene možnosti. Namesto obdelave na posameznih strojih, kot je debelinski skobeljni stroj in poravnalni skobeljni stroj, opravi Variomat to delo precej hitreje in povrhu še natančneje. Stroj lahko tudi nadgradijo s PowerLock orodjem. Ta patentirani sistem orodja skrajša čas nastavljanja in ponovno poveča feksibilnost stroja. Po lastnih trditvah je Groiss 10 do 15-krat hitrejši pri proizvodnji svojih proizvodov, poleg tega pa tudi natančnejši. „Poleg vseh teh prednosti je stroj precej tišji od starih naprav, kar seveda veseli celotno ekipo,” je Groiss popolnoma zadovoljen s svojo novo investicijo. ■ Nekaj izdelkov iz delavnice Manfreda Groissa, izdelanih na Variomatu ■ Weinigov Variomat v delavnici mizarskega mojstra Man-freda Groissa v avstrijskem Ulrichsbergu les 60(2008) št. 5 Gregor REP* INFRARDEčI SPEKTROFOTOMETER (FTIR) RAZISKOVALNA OPREMA NA ODDELKU ZA LESARSTVO, BF, LJUBLJANA FTIR spektroskopija je ena najpogostejših in najhitrejših analiznih metod v organski in biokemiji. Temelji na interakciji in absorpciji infrardeče svetlobe v povezavi z naravnimi nihanji ter rotacijami molekul (slika 1). Iz spektra (slika 2) tako razberemo značilne frekvence nihanj, na podlagi le-teh pa lahko identifciramo molekulo ali vsaj njen del. Na primer: če v spektru opazimo trak z vrhom pri 2050 cm-1, je precej verjetno, da naša snov vsebuje molekulo s trojno vezjo ogljik-ogljik. Seveda obstajajo tudi knjižnice spektrov in programska oprema, ki je lahko pri identifkaciji snovi v veliko pomoč. Na podlagi intenzitete absorpcijskih trakov v spektru lahko sklepamo tudi na količino analizirane snovi v neki zmesi. ■ Slika 1. Nekaj tipov molekulskih nihanj ■ Slika 2. FTIR spekter smrekovine Glavna prednost metode je, da jo je mogoče brez posebne (zamudne) predpriprave vzorcev uporabiti tako za trdne kot za tekoče in praškaste snovi. V ta namen so bile razvite različne tehnike snemanja spektrov. Spektro-fotometer Spectrum One znamke Perkin Elmer, ki smo ga na Oddelku za lesarstvo s sofnanciranjem Agencije za raziskovalno dejavnost RS kupili že pred nekaj leti (slika 3), ima tako tri izmenljive module: modul za snemanje v transmisijski tehniki (za trdne in praškaste snovi), modul za snemanje v HATR tehniki (za trdne snovi in tekočine) ■ Slika 3. FTIR spektrofotometer ter modul za snemanje v DRIFT tehniki (za trdne in pra-škaste snovi). IR mikroskop omogoča tudi mikroanalizo trdnih snovi. Frekvenčno območje instrumenta je 7800-350 cm-1, resolucija 0,5 cm-1, opremljen pa je s KBr optiko in DTGS detektorjem. Pri znanstvenoraziskovalnem delu uporabljamo FTIR spektrofotometer predvsem za identifkacijo in karakterizacijo kemijskih komponent lesa, primerjavo sestave lesa ter skorje različnih drevesnih vrst, proučevanje procesov modifkacije in “utekočinjanja” lesa, pri analizi z biocidi zaščitenega lesa, razvoju novih zaščitnih sredstev in raziskavah glivnega razkroja lesa, pri študijah mehanizmov naravnega in pospešenega staranja ter pri raziskavah postopkov lepljenja in površinske obdelave lesa. Instrument uporabljamo tudi pri razvojnem in pedagoškem delu – zlasti pri pripravi diplomskih, magistrskih in doktorskih del. FTIR spektrofotometer je na razpolago tudi drugim raziskovalnim institucijam in podjetjem. Tako smo že gostili raziskovalce iz drugih Oddelkov Biotehniške fakultete, raziskovalce s Kemijskega inštituta Ljubljana, Inštituta za celulozo in papir, Restavratorskega centra, Zavoda za gradbeništvo itd. Vabljeni ste seveda tudi vsi drugi zainteresirani. * univ. dipl. inž., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, tel.: 01 423-11-61, e-pošta: gregor.rep@bf.uni-lj.si les 60(2008) št. 5 Franc Poheven* SIVA hIšNA GOBA ALI hIšNI LESOMOR (SERPULA LACRyMANS) NAJNEVARNEJšA šKODLJIVKA LESA Siva hišna goba ali solzivka - Serpula lacrymans (Wulf. ex Fr.) Schroet. je najbolj nevarna razkrojevalka lesa. Kako zelo je pogubna za les, govori dejstvo, da so je v brošuri Glive Slovenije (1998) poimenovali hišni lesomor. Siva hišna goba tvori površinsko podgobje in razkroj poteka s površine v notranjost lesa. Zato ji ustreza okolje z visoko zračno vlažnostjo (zatohli zaprti prostori), kjer na lesu razvije bujno, belo puhasto podgobje. Zaradi tega okužbo z lahkoto opazimo, problem je le v tem, da v te prostore ne zaidemo prav pogosto in smo ob naključnem obisku nemalo presenečeni ob pogledu na prostor, preraščen z »belo vatasto prevleko«, na kateri so rumeni, v nekaterih primerih pa vinsko redeči madeži (slika 1). ■ Slika 1. Siva hišna goba tvori površinsko pod-gobje, ki je na lesenem predmetu videti kot bela vatasta prevleka, na kateri so rumene lise Siva hišna goba se običajno pojavlja na vgrajenem lesu iglavcev in listavcev. Najpogosteje razkraja lege, tramove, lesena tla, podboje vrat, okna, lesene strope ter pohištvo. Ne omejuje se le na stavbni les in pohištvo, temveč okuži tudi vse druge celulozne materiale (knjige, tkanine, tapete, papir, preproge, slike itd.). Kot vse hišne gobe, se tudi solzivka hrani s celulozo in povzroča rjavo destruktivno trohnobo. Les pri tem zgubi mehanske lastnosti, v končni fazi pa razpade v rjav prah. Do okužbe s solzivko pride samo ob visoki vlažnosti lesa (nad 20 %). Najpogosteje se pojavlja v prostorih, kjer zamaka ali če temelji niso izolirani pred vlago, pa tudi tam, kjer se, zaradi slabega prezračevanja, pojavlja kondenz. Optimalna temperatura za njeno rast je okoli 21 °C. Ko podgobje dodobra preraste les, je z izsušitvijo ne moremo uničiti, saj si z razkrojem celuloze sama ustvarja vlago. Kapljice vode se nabirajo na površini podgobja (od tod ime solzivka). Zato je z izsušitvijo lesa ter prostorov ne moremo uničiti in se trohnenje na popolnoma suhem lesu nadaljuje. V strokovni literaturi je zato opredeljena kot povzročiteljica suhe trohnobe (dry rot). Z mesta okužbe se siva hišna goba s spleti hif, v obliki sivih vrvic - sivimi rizomorf (ime glive), razrašča pod ometom, * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana ■ Slika 2. Na blazinastem plodišču se razvije vijugasto nagubano (serpentinasto) svetlo rjavo trosiče, obdano z belim robom. Na dan nastane na trosovnici na milijone trosov (semen), ki jih raznaša veter les 60(2008) št. 5 parketom, zlasti pa pod talnimi in stenskimi oblogami na vse predmete iz lesa ali celuloze. Podgobje v obliki rizo-morfov prodre tudi v zidove in se razširja v prostore, ki so lahko nekaj deset metrov stran od izvora okužbe. Ob prodoru povzroča preperelost in razpad opeke ter betona, kar je še posebno nevarno za temelje in nosilne zidove. Iz literature so znani primeri, da je solzivka z rizomorf prodrla po telefonski napeljavi iz kleti v 13. nadstropje, kjer je razkrojila povsem suho omarico za telefonski aparat. Ko se podgobje z razkrojem lesa oskrbi s hranilnimi snovmi, poskrbi za potomstvo. Tvori se plodišče, ki kot blazi-nasta prevleka prerašča površino lesa ali drugo podlago (strop). Na plodišču se razvije vijugasto nagubana (serpe-tinasto) svetlo rjavo trosišče obdano z belim robom (slika 2). Na labirintasti trosovnici na dan nastane na milijone trosov. Ti se kot rjav prah nabirajo na površinah po prostoru. Lahko pa je plodišče prostorsko ločeno od žarišča trohnenja in zraste v prostoru s prepihom. S podgobjem je povezano z rizomorf, po katerih se oskrbuje s hrano. Tam imajo trosi večjo možnost, da se po zraku razširjajo in si poiščejo ustrezno vlažen les za nov začetek razvoja (okužbo). ■ Slika 3. Plodišča sive hišne gobe, ki so se pojavila na novovgrajenem suhem podu le nekaj mesecev po neuspešno izvedeni sanaciji Ker je siva hišna goba zelo odporna na izsušitev, je za odstranitev okužbe treba izvesti temeljito sanacijo objekta. Če je sanacija izvedena strokovno pravilno in če so upoštevani vsi ukrepi zaščite, jo uspešno zatremo in se goba ne pojavi več. Pogosto pa se v praksi dogaja, da so sanacijski posegi izvedeni nestrokovno ter prepovršno in se okužba nadaljuje oziroma ponovi (slika 3). O sanacijskih ukrepih ob okužbi s hišnimi gobami pa bo objavljen prispevek v eni od naslednjih številk. Ministrstvo podprlo vstop lesarjev in gozdarjev v raziskovalno mrežo WoodWisdom Net V sklopu konference Forest–based Sector Technology Platform (FTP), ki jo je konec maja uspešno izpeljala Slovenska gozdno lesna tehnološka platforma, je bil sklenjen tudi dogovor o vključitvi Slovenije v raziskovalno mrežo WoodWisdom Net. Povabilo za vstop v to elitno panožno raziskovalno mrežo, ki jo sestavljajo Finci, Švedi, Norvežani, Nemci, Avstrijci, Francozi in druge vodilne države na področju lesarstva in gozdarstva, smo prejeli meseca marca. Vstop posamezne države v mrežo je mogoč samo s pripravljenostjo ustreznega ministrstva za sofnanciranje bodočih raziskav. V Sloveniji je za to pristojno Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo (MVZT), ki ga je delegacija vodstev lesne in gozdarske panoge obiskala aprila. Pozitivno odločitev MVZT za sofnanciranje bodočih raziskav, izvedenih v sklopu programa ERA NET WoodWisdom net, je predstavnica ministrstva Marta Šabec - Paradiž podala vodju mreže Ilmariju Absetzu iz Finske na srečanju FTP v Kranjski Gori. S tem je izpolnjen prvi pogoj za sodelovanje slovenskih raziskovalcev v ključnih evropskih branžnih razvojnih projektih. Vključenost v vrhunske raziskovalne projekte pa je dobra osnova za izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gozdarstva in lesarstva na osnovi znanja. Igor Milavec les 60(2008) št. 5 Kozolci in drugi kozli na Slovenskem skozi fotografski objektiv - razstava Naceta Perneta v galeriji Mežnarija Od 24. maja do 7. junija je v Galeriji mežnarija v Mengšu odprta fotografska razstava geodeta Naceta Perneta iz Črnuč. V povabilu na razstavo je zapisal: »Žal je kozolec le še spomenik, ki stoji vedno manj krepko, ker izgublja svojo osnovno funkcijo sušenja in shranjevanja krme in drugih pridelkov (žita, fžola, praproti za steljo itd). Premalo se zavedamo kulturnega in nacionalnega pomena kozolca, ki je edinstven na svetu in propada pred našimi očmi ter se umika gradnjam, ki vsiljivo in grobo uničujejo našo kulturno krajino samo zato, da si brezobzirni dobičkarji polnijo žepe. Saj ni treba hoditi daleč, le ozrite se naokrog. Ko sem nekoč rinil v breg nekje na Dolenjskem, da sem posnel neki toplar, me je nazaj grede vprašal domačin, ki je videl, da sem se vrtel okoli kozolca, zakaj ne fotograf ram njegove hiše, ki ima tako lepo sliko pod verando. Le kaj sem videl na že načetem kozolcu? Srčno upam, da bodo obiskovalci po ogledu razstave videli kozolce tudi v naravi.» Avtor razstave je bil rojen leta 1944 v Trzinu. S prvim kozolcem se je srečal že v Trzinu, saj so imeli pri Fajdigu, kjer so stanovali, na dvorišču »plajš« (kozolec s plaščem), ki je bil otrokom vrtec in igrišče v enem. S fotografskim aparatom išče kozolce že 13 let in vse bolj spoznava, da je še vedno na začetku.Še odkriva sive lise na karti Slovenije, ki jih mora raziskati, in vsaj na flmu ohraniti kozolce, dokler še stoje. 8. TOMov tradicionalni hišni sejem TOM, najlepša oblika udobja Skupina TOM, ki se je med 7. in 10. majem v Ljubljani predstavila na lastnem hišnem sejmu, postaja vse pomembnejši proizvajalec pohištva za bivanje in dom. Dosedanji proizvodni program je pretežno zajemal oblazinjeno pohištvo in sedežne garniture. Danes Skupina TOM postaja vse pomembnejši igralec pri opremljanju bivalnega prostora. Kot je na novinarski konferenci ob začetku sejma povedal predsednik uprave TOMa Bruno Gričar, je eden njihovih glavnih ciljev postati zaželena in v Evropi prepoznavna blagovna znamka visoke kakovosti in višjega cenovnega razreda s poudarjeno celotno ponudbo pohištva in opreme za bivalni del (razen kuhinj in sanitarnih prostorov). TOM kot kapitalska skupina bo v prihodnjem obdobju, kot poudarja Bruno Gričar, postal ena od pomembnejših kapitalskih skupin v Sloveniji, ki bo deloval kot multinaci-onalka. Tako v naslednjih letih želijo postati vodilni proizvajalec oblazinjenega pohištva v Južni in Vzhodni Evropi in se uvrstiti med 10 najboljših v Evropi. Skladno z načrti do 2010 se bo TOM uvrstil med pet najboljših in najbolj prepoznavnih in zaželenih blagovnih znamk v Evropi na področju oblazinjenega pohištva ter postal vodilni pohi-štvenik v Sloveniji. TOM danes Pohištvena industrija v povprečju spada med delovno intenzivne gospodarske panoge z relativno majhno dodano vrednostjo. Podjetje TOM spada med tiste z najvišjo dodano vrednostjo v panogi, saj je dodana vrednost na zaposlenega v letu 2007 znašala skoraj 24.000 evrov, povprečje panoge v Sloveniji pa se giblje okrog 15.000 evrov. TOM proda v Sloveniji 20 % svoje proizvodnje pohištva za dom, 20 % na jugovzhodu Evrope, kar 60 % pa proda na zahtevnem zahodnoevropskem trgu. Na vseh trgih se leSWOOd 60(2008) št. 5 kosa z najboljšimi proizvajalci pohištva s petdeset in več letnimi izkušnjami, zato je uspeh prodora med najboljše še toliko večji. S svojimi izdelki TOM zadnja leta pobira številna priznanja na najprestižnejših sejmih v okolici. Tako so v zadnjih dveh letih pobrali 14 nagrad na pohištvenih sejmih v Kölnu, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Skopju, Bratislavi in Moskvi tako za izdelke, oblikovanje kot nazadnje januarja v Kölnu za predstavitev na sejmu. Po mnenju Bruna Gričarja je vsak nastop na sejmu kot sprotno preverjanje narejenega. Strategijo razvoja blagovne znamke TOM in razvojne dosežke stalno primerjajo s konkurenco in predvsem poslušajo kupce. V Tomu med drugim izdelajo okrog 100 sedežnih garnitur dnevno za znane kupce, torej za tiste, ki so svojo kombinacijo sedežne garniture izbrali pri trgovcu, na sejmu ali prek interneta in jo bodo prizadevni TOMovi delavci pripeljali v njegovo dnevno sobo in jo ustrezno sestavili. Prav tako TOM poskrbi za ekološko sprejemljiv odvoz odsluženih sedežnih garnitur in za njihovo recikliranje, saj je TOM pridobil tudi dovoljenje za zbiranje pohištva izven uporabe. TOM - zavezani odličnosti in inovativnosti Kot poudarja predsednik uprave TOMa, so se že pred leti zavezali odličnosti. Njihov program odličnosti zaobjema aktivnosti in določila ter vsakodnevne postopke, ki zagotavljajo, da so izdelki blagovne znamke TOM in storitve ob tem na najvišji možni kakovostni ravni. Pohištvo za dom je oblikovno in funkcionalno izpopolnjeno, detajli , dokumentacija in storitve z izdelkom neoporečne, kupci pa navdušeni nad izdelkom in storitvami pred in po nakupu. Zavezali so se postati najinovativnejši opremljevalec bivalnega prostora. TOM in design Design je strateški element poslovne flozofje TOMa. Kot poudarja dizajner in soavtor nekaterih TOMovih najpresti-žnejših izdelkov Jani Bavčer, je temeljni namen dizajna, da izdelek naredi ne le lep, ampak predvsem uporaben in prijeten za uporabnika ter prijazen do okolja. Dizajn je večplasten, saj poveča prepoznavnost in ugled blagovne znamke in izdelka, predstavlja dodano vrednost izdelkov, veča konkurenčnost izdelkov in storitev, izboljšuje tehnologijo. Zato je dizajn del vrednot in korporacijske kulture TOMa. TOM in novosti Kot pravijo v TOMu, so trije ključi do uspeha: inovativ-nost, sodelovanje in produktivnost. Ker prisegajo na inovativnost, so na TOMovem hišnem sejmu predstavili številne novosti. Tako so predstavili izjemno prepoznavno novost, narejeno po ideji oblikovalca Damjana Uršiča, Lunco. To je počivalnik za majhne in velike, ki bo izdelan iz različnim materialov, uporaben tako v vrtcih, otroških sobah, na terasah ali ob bazenih in še kje, ki se enostavno sestavi v pravi ležalnik. Tudi inovativna omara transforma in skulpturalni moment, ki sta ga dizajnirala Jani Bavčer in Damjan Uršič ter je še v razvojni fazi, pomeni izjemen premik pri opremljanju doma. Transformo je mogoče postaviti v štirih različnih osnovnih različicah ali jo enostavno spremeniti v drugačno. Transforma je vzbudila izjemno zanimanje že na januarskem pohištvenem sejmu v Kölnu in pelje v smer sodobnega opremljanja prostorov. Ti v prihodnje ne bodo le lepi in funkcionalni, ampak bodo tudi umetniški izdelki tako samostojni kot združeni v celoto. Ob tem v TOMu ponujajo številne kombinacije za poči-vanje, sedenje, spanje, uživanje v najrazličnejših trenutkih. Kot je izračunal vodja razvoja pri TOMu Igor Zupet, samo sedežna garnitura Maximal ponuja več kot 17.000 kombinacij za izdelavo. TOMove izdelke je mogoče kupiti na 160 prodajnih mestih po vsej Sloveniji, ponudbo pa si je moč ogledati tudi na spletni strani www.tom.si. Kot poudarjajo v TOMu, bodo tudi v prihodnje presenečali s številnimi novostmi za opremljanje doma. TOM, priznanja in nagrade TOM je v zadnjih letih pridobil naslednje certifkate, priznanja in nagrade: ► Okolju prijazno podjetje ► Energetsko učinkovito podjetje ► Družbeno odgovorno podjetje (11 vlaganje v zunanje okolje, 12 vlaganje v R &R in zaposlene, 23 v ekologijo in okolje) ► Certifkat sistema kakovosti ISO 9000/ 2000 ► Certifkat varovanja okolja ISO 14000 ► Čista proizvodnja ► Certifkat družini prijazno podjetje ► Upravljanje z odpadki - dovoljenje ► Potrdilo za ravnanje z odpadno embalažo - prvi ► Dovoljenje za zbiranje pohištva izven uporabe Nagrade na pohištvenih sejmih v Kölnu, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Skopju, Bratislavi, Moskvi (za izdelke, oblikovanje, za predstavitev - 14 v zadnjih 2 letih) ► Nagrade na področju oblikovanja, inovacij, človeških virov, izobraževanja, informatike itd. ► Formirali in registrirali so Raziskovalno razvojno skupino (evidenca pri Agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). V letih 2006 in 2007 je TOM pridobil 2 patenta in 1 modelno zaščito. leSWOOd 60(2008) št. 5 GRADIVO ZA TEhNIšKI SLOVAR LESARSTVA PODROčJE: LESNOOBDELOVALNI STROJI - 1. DEL Revija LES že od leta 1956 objavlja terminološke prispevke - lesarsko izrazje. Za stroje in opremo je objavila slovenske izraze po mednarodni klasifkaciji konstruktorjev strojev za obdelavo lesa (EUMABOIS). Tokrat pa prvič objavljamo izraze (imena) - gesla za posamezne lesnoobdelovalne stroje in njihove glavne dele. Želeli smo zajeti vse sodobne stroje in jih pravilno poimenovati. Upoštevali smo dosedanje delo lesarskih terminoloških skupin in izraze, ki jih vsebuje Splošni slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Splošni tehniški slovar. Pri določanju novih izrazov smo se želeli približati ustaljeni rabi v lesarski praksi. Za boljše razumevanje smo poleg gesla dodali kratek opis. Navedli smo tudi angleško ter nemško ime. Samo s točno opredeljenimi izrazi lahko nedvoumno izrazimo svojo misel, se lahko nedvoumno sporazumevamo v govorni in pisani besedi in preprečimo nesporazume in napake. Nenazadnje, domače strokovno izrazje je del slovenskega jezika in s tem del naše identitete in kulture. Nekaj splošnih pojasnil: V slovenščini so stroji moškega spola (rezkalnik, vrtal-nik, sesalnik ...). Ženska oblika je nepravilno povzeta iz nemščine (die Maschine) in je dovoljena samo za uveljavljene izraze, kot je stružnica, lokomotiva ... (V lesarstvu je bil pogojno dovoljen samo izraz hlodarka, ki ga pa v SSKJ ni več.) Po SSKJ je pravilen izraz tudi nanaša-lec laka, lepila ..., kar seveda upoštevamo. O izrazu skobeljnik je že potekala diskusija. Skobeljnik je v lesarstvu uveljavljeno ime za mizarsko delovno mizo, seveda je tudi pravilen izraz za stroj. Predlagamo naslednjo razmejitev pojmov: za manjše (ročne) stroje uporabljamo ime skobeljnik, za stabilne (večje) stroje pa skobeljni stroj. Podajanje je izraz, ki se izključno rabi za pomikanje ob-delovanca pri obdelavi (tehnološkem procesu). V tem prispevku niso rešena vsa poimenovanja strojev, posebej za “opisna” poimenovanja je potrebno še najti krajši in boljši izraz: npr. za Podmizni stroj z dvižnim agregatom za razžagovanje plošč. Zato prosimo za argumentirane predloge in popravke, ki jih pošljite na revijo LES. Mirko Geršak Avtor: Mirko GERŠAK Recenzent: Boris GORIČKI Lektor: Andrej ČESEN LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nemško Angleško agregát –a m skupek različnih strojev ali strojnih delov, ki združeni opravljajo zadano nalogo /Glej:delovni agregat, pogonski agregat, podajalni agregat, predžagalni agregat/ Aggregat n main power engine drive akumulátorski vijáčnik –ega –a m rabi za ročno privijanje in odvijanje vijakov pa tudi za vrtanje lukenj; vir električne energije je akumulator Akkubohrschrauber f akku (cordless) drills and drivers avtomát za izdelávo óken –a - - - m stroj, ki skoblja in rezka dele oken v pretoku; ima avtomatsko menjavo rezalnega orodja Automat zur Holzfensterfertigung m window machining (processing) center avtomátska strúžnica –e –e ž stružnica, ki ima samodejno strežbo in struženje obdelovanca Drehautomat m automatic woodturning machine (lathe) avtomátski stròj –ega –ôja m stroj, ki deluje tako, da se po startu delovne operacije ponavljajo, dokler se ne zaustavijo s posebnim signalom Vollautomatischemaschine f automatic machine brezstôpenjsko gonílo z jermenom (variator) –ega –a - - s gonilo, kjer posebni jermen teče med dvema diskastima jermeni-cama, s spremembo aksialne razdalje med obema diskoma pa spreminjamo premer jermenice in s tem vrtilno hitrost brez stopenj Zugmittelgetriebe mit Riemen n belt driven CVT (continuosly variable transmission) brezstôpenjsko gonílo s torno verigo (P.I.V.) –ega –a - - s gonilo ima torno verigo, ki teče med dvema diskastima jermeni-cama; s spremembo aksialne razdalje med obema diskoma pa spreminjamo premer jermenice in s tem vrtilno hitrost brez stopenj P.I.V.- Getriebe n chain driven CVT (continuosly variable transmission) briketírni stròj –ega –ôja m stroj za vroče stiskanje iverja v brikete (za kurjavo) Brikettierpresse f briquetting presse leSWOOd 60(2008) št. 5 brizgálna pištóla –e –e ž (zračna, visokotlačna, nizkotlačna, elektrostatična) pištola razprši premazno sredstvo v fine kapljice, ki se prenesejo na obdelovalno površino Spritzpistole (druckluft, hochdruck, niederdruck, elektrostatische) f spray gun (compressed air, high pressure, low pressure, electrostatic) brizgálni stròj (napráva) –ega –ôja m stroj ima brizgalne pištole, ki se pri brizganju avtomatsko gibljejo po ravni, krožni ali eliptični poti, obdelovanci pa se premikajo s transporterjem Spritzmaschine (Spritzanlage) spray coating machine brusílni strôji (brusílniki) –ih -v m brusilni stroji izboljšujejo površino lesa s pritiskom brusilnega traku na površino; nastanejo majhne iveri, debeline manj kot 50 µm /Glej: brusilni stroj za okvire, dvostranski kolutni brusilni in polirni stroj, horizontalni ozkotračni brusilni stroj, horizontalni tračni brusilni stroj z nepomično mizo, pretočni brusilni stroj za profilirane robove, širokotračni brusilni stroj s kontaktnim valjem, širokotračni brusilni stroj s kontaktno blazino, širokotračni brusilni stroj s kontaktnim valjem in blazino, širokotračni brusilni stroj z brušenjem spodaj in zgoraj, širokotračni križni brusilni stroj, valjčni brusilni stroj, vertikalni ozkotračni brusilni stroj (oscilirni, robni)/ Schleifmaschinen f sanding machines (sanders) brusílni stròj za okvíre –ega –a - - m rabi za brušenje okvirov in oken s brusilnim trakom pri mehanskem pomiku obdelovanca Rahmenschleifmaschine f frame sanding machine cepílnik -a m stroj, ki cepi (vzdolžno razdvaja tkivo) v večje kose lesa (oblovino) v polena Spaltmaschine f round wood cleaving machine (log splitter) for firewood cepílni in žagálni stròj –ega - –ôja m hlod na transporterju odžagamo na določeno dolžino, nato pa razcepimo s silo hidravličnega valja Spalt - und Sägemaschine f cleaving and sawing machine cepílni jarmeník –ega –a m uporablja se za žaganje plohov v tanke deske, vertikalni jarem z vpetimi žaginimi listi se giblje gor in dol Trenngatter n vertical frame resawing machine cepílni tráčni žagálni stròj –ega – ôja m stroj za razžagovanje delov hloda (krajniki, prizme, večkratniki desk), ki jih žagamo v tanjše sortimente; transport obdelovanca je po delovni mizi z vertikalnim podajalnim valjem (ježevcem) Trennbandsägemaschinen f band resawing machines, (resaw bandsaw) CNC-nadmízni rezkálnik –ega –a m rezkalni agregat je nameščen nad delovno mizo stroja, krmiljeno je podajalno gibanje po koordinatnih oseh CNC-Oberfräsmaschine f CNC- routing machine CNC-obdeloválni cénter –ega –tra m (CNC večstopenjski obdelovalni stroj) opravi več tehnoloških operacij (rezkanje, vrtanje, žaganje ...) pri eni pritrditvi obdelovanca v stroj; krmiljeno je podajalno gibanje po koordinatnih oseh, menjava rezalnega orodja ipd. CNC-Bearbeitungszentrum n CNC- machining center CNC-obdeloválni strôji -h –ev m stroji so računalniško numerično krmiljeni (Computer Numerical Control - CNC); numerično krmiljenje je za krmiljenje podajalnega gibanja suporta orodja za obdelavo ali za nastavitev (pozicioni-ranje) delov stroja /Glej: CNC-nadmizni rezkalnik, CNC-obdelovalni center, CNC-pretočni stroj, CNC-stroj za razžagovanje plošč, CNC-vrtalni stroj/ CNC-Maschinen f CNC machining center CNC-pretóčni stròj –ega –ôja m obdelovanec se pomika in obdela v pretoku skozi stroj (štiristranski skobeljni stroj, robni pretočni stroj, pretočni stroj za mozničenje ...); značilna je hitra nastavitev stroja CNC-Durchlaufmaschine f CNC-through-feed machine CNC-stròj za razžagovánje plôšč - ôja - - - m delovni agregat s krožnim žagalnim strojem je numerično krmiljen, opravi pa predvidene vzdolžne in prečne žage (reze), da razžaga paket plošč na predvideni format CNC-Plattenaufteilsäge f CNC panel sizing machine (trimming saw) CNC-vrtálni stròj -ega –ôja m rabi za vrtanje lukenj za moznike in okovje; vrtalni agregat je numerično krmiljen, nameščen pa je nad delovno mizo na previsnem nosilcu CNC-Bohrmaschine f CNC drilling (boring) machine čepílni strôji (čepílniki) –h –ev m očelijo obdelovanec in izrezkajo čep ali zarezo /Glej: čepilnik za izdelavo ovalnih čepov, čepilnik za pravokotne čepe in zareze, dvostranski pretočni obrezovalnik in čepilnik/ Zapfenschneid-und Schlitzmaschinen f tennoning machines čepílnik za izdelávo oválnih čêpov –a - - - - m ovalni čep izdelamo s polkrožnim gibanjem rezkalnega agregata in s premočrtnim gibanjem obdelovanca Abrundzapfenschneidmaschine f tenoning machine (single or double end) for rounded tenon čepílnik za pravokótne čêpe in zaréze –a ------- m obdelovanec na pomični mizi ročno podajamo proti rezalnemu orodju (krožni žagin list in rezkalne plošče) Zapfenschneid-und Schlitzmaschine f mortising machine for rectangular slots and tenons debelínski skóbeljni stròj –ega –ega –ôja m vrteča se skobeljna glava z noži skoblja obdelovanec na točno debelino in tudi širino Dickenhobelmaschine f thickness planing machine (thicness planer) délovna míza –e –e ž rabi za oporo in vodenje obdelovanca Arbeitstisch m work- table délovni agregát (sklôp) –ega –a m elektromotor, vreteno in rezalno orodje so celota, ki opravlja neko obdelovalno fazo (žaganje, rezkanje, vrtanje ...); vgradimo ga na okrov stroja Werkzeugaggregat m work unit (processing unit) dolbílni strôji (dôlbniki) –h –ev m izrezujemo les z dolbilom, da izdelamo nevaljaste vdolbine za čepe, okovje ... /Glej: dolbnik z nihajočim dletom, dolbnik za dolbenje kvadratnih lukenj, dolbnik za podolgovate luknje, verižni rezkalnik/ Stemmaschinen f mortising machines leSWOOd 60(2008) št. 5 V prizadevanju za uvajanje sodobne mehanizacije pri delu v gozdovih, za dvig vlaganj v gradnjo gozdnih prometnic ter za popularizacijo energetske rabe lesa Zveza združenj za medsosedsko pomoč – strojnih krožkov Slovenije v sodelovanju z lokalnimi strojnimi krožki, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarsko zbornico organizira osrednjo predstavitev Demo Gozd in BioEnergija. V zadnjih štirih letih smo organizirali številne lokalne predstavitve sodobne kmetijske in gozdarske mehanizacije ter predstavitve sodobnih tehnologij za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase. Odločili smo se, da v letu 2008 ponovno organiziramo osrednjo predstavitev v Davči. Predstavitev bo potekala 14. in 15. junija 2008, v primeru zelo slabega vremena pa 21. in 22. junija 2008. Prireditev bo potekala tako kot pred petimi leti na kmetiji Vrhovc v Davči. Slavnostna govorca na otvoritvi bosta Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Minister za okolje in prostor RS. Prireditev pa so fnančno podprli Ekološki sklad RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijsko gozdarska zbornica RS in EU projekt Biomas Trade Centres. Osrednji del prireditve bo potekal v gozdu in na razstavnem prostoru. V gozdu bo predstavljeno delovanje gozdarske mehanizacije v dejanskih razmerah ter gradnja in vzdrževanje gozdnih prometnic, na razstavnem prostoru pa bo potekala predstavitev sodobnih strojev in opreme za energetsko rabo lesa in primarno predelavo lesa ter gozdarskih orodij s poudarkom na demonstraciji varnega dela v gozdu. Predstavitev bodo poleg domačih razstavljavcev in obiskovalcev dopolnjevali tudi razstavljavci in obiskovalci iz tujine, predvsem Avstrije, Italije in Hrvaške. Na vseh prikazih bo poseben poudarek tudi na varnosti in zdravju pri delu v gozdovih. Vse nadaljnje informacije lahko dobite pri: Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, e-pošta nike.krajnc@gozdis.si les 60(2008) št. 5 KNJIGE LESARSKE ZALOŽBE Avtor/Naslov______________________________MPC v EUR Geršak. M^ ProSek. M.: Lesarstvo - zbirka nalog------------------1 3.44 KONSTRUKCIJE Rozman. V: Gaber. T,: TehniCno risanje in konstrukcijska dokumentacija___________________________________15.16 Rozman. V.: Konstrukcijski elementi - Konstrukcije 2______10.95 Rozman. V.: Konstrukcije Izdelkov - Konstrukcije 3_________8,84 Rozman. V.: Snovanje pohištva-----------------------------------------16,25 TEHNOLOGIJA Polanc. J; Leban. L Les - zgradba in lastnosti_____________10.85 Pipa. R: Anatomija in tehnologija lesa---------------------------------4.14 Čermak. M^ Furnirji In ploSče------------------------------------------15.74 Geršak, M^ Velušček, V.: Sušenje lesa____________________8.69 Grošelj, A, et ab Tehnologija lesa 2----------------------------------12.43 Kovačič. B.; Čermak. M; Tehnologija lesa 3______________10.32 Grošelj. A: Tehnologija________________________________1716 Arnič. A.: Vaje iz tehnologije------------------_------------------6.71 Sedej. R; Velušček, V; Tehnologija žagarstva______________15.95 Gorisek. Ž. et al Sušenje lesa_________________________10.64 Dimitrov J: Klima I prirodno sušenje drva______________18,78 Mihevc. S; Šolar. A.: Obnovimo pohištvo_________________4.17 Verk. Ej Proizvajalec pohištva In zadovoljen kupec_______32.97 STROJI IN NAPRAVE Geršak. M- Lesnoobdelovalnl stroji______________________3.75 Geršak. M: Transportne naprave________________________3.62 Geršak. /V\: Stroji za primarno obdelavo__________________3.23 Geršak. M- Pnevmatične In hidravlične naprave.—.-------------2.83 Geršak. M. et aL Stroji in naprave v igcarctvu , ft1?«^ ProSek. M- et aL Stroji za obdelavo lesa----------------------------24.36 ORGANIZACIJA Steblovnik. Z.: Organizacija proizvodnje 3----------------------------787 Medjugorac. N: Organizacija proizvodnje 4—___________747 Steblovnik. Z.: et aL Podjetništvo--------------------------------------14.02 Bizjak. J: Gospodarjenje in strokovno računstvo (PAMI)-------6.95 Jelovčan. L Leban. L Gospodarjenje---------------------------------1 3.28 raziskave in razvoj novice slovar kazalo 177 Poslovanje in razvojni izzivi Miran Zager 178 K naslovnici in članku izpred šestdesetih let Bojan Pogorevc 180 Raziskava stanja na področju upravljanja znanja v srbskih in slovenskih lesnih podjetjih Branko Glavonjić, Slavica Petrović, Leon Oblak 187 Varjenje lesa Andreja Kutnar, Milan šernek 194 Luka Koper - logistični center za les za srednjo in vzhodno Evropo Robert časar, Erik Sarkič, Andrej Pučko 196 Celovito obvladovanje logistike lesa - priložnost za Slovenske železnice Alojzij Vidmar 198 Uvoz in izvoz okroglega lesa in lesnih ostankov Mitja Piškur, Nike Krajnc 201 Sprememba izvozne strukture lesnega sektorja Miran Zager 203 Ustanovljena prva mreža lesarskih in gozdarskih grozdov 204 FTPC5 Bojan Pogorevc 207 Milanski pohištveni sejem 2008 Jasna hrovatin 210 Simpozij “Boljše izkoriščanje lesne surovine” Anže Ulčar 211 Fleksibilno delo z Variomatom Marcus Golde 213 Infrardeči spektrofotometer (FTIR) Gregor Rep 214 Siva hišna goba ali lesomor (Serpula lacrymans) Franc Pohleven 215 Ministrstvo podprlo vstop lesarjev in gozdarjev v WoodWisdom.Net gor Milavec 216 Novice 218 Gradivo za tehniški slovar lesarstva -Področje: lesnoobdelovalni stroji - 1 .del 220 DemoGozd in Bioenergija Nike Krajnc 220 Napovednik