Gradivo za javno razpravo in sejo skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center - ¦ ¦ ¦ , t 2e v vsebiriski zasnovi organiziranja stanovalcev v okviru hišnih svetov je vseskozi v ospredju vloga stanovaleev pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom zaradi večje racionalnosti. Prav v iskanju čimvečje racionalnosti pa smo večkrat nekoliko zanemarili ' interes in samoupravno vlogo stanovalcev ter tako navadno postali manj racionalni. Tako ob nastajanju in ponovnem oživljanju hišnih svetov pa je zelo poudarjena ugotovitev, da je učinkovitost samouprave stanovalcev v velikj merl odvisna od mnogih elementšv, predvsem pa od socialističnih odnosov. Prav socialistični odnosi, ki \t vsej svoji celovitostj zajemajo tudi pripravljenostpovezovanja interesov znotraj hiš in širše, pred-vsem pa v okviru krajevne in tudi stanovanjske skupnosti, so odločilen element in pogoj za uspešen razvoj hišnih svetov. Zato je zelo pomembno, da sedaj, ko organiziramo politično akcijo na vseh ravneh, ponovno ustanavljamo hišne svete in jih oživljamo tako rekoč v novi zasnovi, upoštevamo elemente družbene vloge hišnih svetov.. Za dosego tega cilja je seveda potrebno postaviti v prčgram priprav, še posebno pa v program samih hišnih svetov, naloge in odgovornost vseh za razvoj sociali-stičnih odnosov med stanovalci. Izkušnje jasna opozarjajo, da če se vsak stanovalec zaveda svoje odgovornosti in pos^edic določenega ravnanja za ožjo in širšo skupnost, za svojega soseda, je po-trebno veliko manj naporov in tudi sredstev za konkretne, zelo pomembne akcije. Ustanavljanje hišnih svetov pa pomeni tudi organiziranje občanov za uresničevanje samoupravne vloge v krajevni skupnosti kot temeljnj samoupravni skupnosti. Stanova|ci, organizirani po hišah, bodo nfeposredno sodelovali v odločanju o pomembnih vprašanjih, pri čemer bodo odločali na podlagi interesa, usklajenega v okviru zborov stanovalcev. Prav tako predstavlja organiziranje hišnih svetov pomemben korak za socialistično zvezo v raz-vijanju in krepitvi politične aktivnosti občanov. ' Vse te naloge in cilje bo potrebno vtkati vprograme ne le hišnih svetov, temveč tudi krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij SZDL in tudi drugih družbenopolitičnih organizacij. Uvod Stanovanjska "skupnost občine Ljubljana-Center daje pr-vič v javno razpravo najvažnejše dokumente, ki naj urejajo njeno delovanje in poslovanje, to. je predlog njenega statuta, predlog zasnov programa dela v letu 1975 in predlog finanč-nega načrta za leto 1975. Pripravljavci teh predlogov se zavedamo, da predlogi teh dokumentov še niso v celoti tisto, kar bi po naši dosiej izoblikovani viziji morali biti. To velja zlasti za globalna razmerja med posameznimi samoupravnimi organizmi, ki delujejo na stanovanjskem področju, kjer se pojavlja sta-novanjska skupnost kot osrednja ne pa nadrejena organiza-oija stanovanjske samouprave, v kateri opravljamo tiste na-loge, za katere so temeljne celice stanovanjske samouprave, to je temeljna organizacija združenga dela ali delovne skupnosti in večstanovanjske hiše oziroma krajevne skupno-sti premajhne enote. Sistem stanovanjske samouprave je treba postavfti tako, da bo delovni človek In občan-stanovalec, samoupravno orga-Diziran v temeljnl organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti ter v večstanovanjski hiši oziroma v krajevni skup-nosti, resfiično nosrlec vseh odločitev in. da se v stanovanj-ski skupnosti v občini, v Ljubljani in še širše, tako organi-zira, da bo na teh nivojih na kvalificiran način usklajeval tiste odločitve, ki zadevajo delovne ljudi in stanovalce v ob-čini, v Ljubljani ali celo v republiki. Stanovanjskasamouprava je del naše samouprave, v ka-teri odločamo o pomembnem delu rezultatov našega dela in o zadovoljevanju izredno pomembne in občutljive vrste svo-jih potreb. Zbor stanovalcev večstanovanjske hiše s hršnim svetom, ki je doslej marsikje videl glavno področje svojega delovartja na stanovanjskem področju (gospodarjenje s hišo) dobiva številne nove naloge in področja dela, tako da posta-ja vse bolj celica krajevne samouprave, ki opravlja tudi za-deve gospodarjenja s stanovanjsko hišo, kot eno od svojih funkcij, ki je sicer obsežna, pomembna, vendar he edina nje-gova funkcija. Tudf v krajevni skupnosti ali v temeljni orga-nizaciji združenega dela se samoupravno organiziramo za ce-lovito opravljanje svojih samoupravnih In drugih nalog, ka-terih obsežen del zadeva stanovanjsko področje. V stanovanjski skupnosti pa se z njenimi odbori inte-resno povezujemo in usklajujemo svoje odločitve. Najvažnejše naloge, zaradi katerih? je ustanovljena sta-novanjska skupnost, so: 1. povečati obseg stanovanjske graditve, -v tem sklopu pa obseg graditve najemnih stanovanj; 2. uresničevati solidarnost med delovnimi ljudmi in obča-ni pri reševanju stanovanjskih vprašanj, izboljševanju stano-vanjskih pogojev in družbeni pomoči k stanarini; 3. gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni la-atnini. Naša stalna naloga pa je seveda poglabljanje in razvija- ' nje stanovanjske samouprave. Za opravljanje teh funkcij ima •tanovanjska skupnost občine Ljubljana-Center tele odbore: — odbor za graditev, — odbor za družbeno pomoč, — odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami jn — odbor za prenovo mesta. Ti odbori naj bi postali v okvlru politike, ki bi jo za-crtali delovni Ijudje in občani-stanovalci,- pomembna oblika delovanja stanovanjske skupnosti, s tem da temeljne odlo-oitve oziroma temeljno usmeritev delovanja sprejema skup-ščina na podlagi javne razprave V zborih stanovaicev, v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. V predlaganih zasnovah programa dela za leto 1975 je vsakemu izmed teh odborov začrtano področje delovanja in delovne naloge, ki jih je potrebno opraviti letos, prav tako pa so v predlogu finančnega načrta predvidena sredstva za uresnifievanje njihovih nalog. Pripravljavci teh predlogov se zavedamo, da je progra-miranje na stanovanjskem področju po svojem značaju dol-goročno in da predstavljajo predlagane delovne naloge za leto 1975 lfi rešitev v specMičnih pogojfti, ko še nimamo iz:' delanih dolgoročnih programov. V tej "zvezi pa je "vendarle potrebno ugotoviti, da so že dosedanji organi, ki so delovali na tem področju, predvsem skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada in zbor vla-gateljev zastavili določeno politiko, ki je že dala konkretne pozitivne rezultate in da stanovanjske skupnosti nadaljujejo, dopolnjujejo in dograjujejo delo, ki so ga oni zastavill. V tej javni razpravi bi bilo potrebno zlasti: 1. dati poudarek razširjanju in poglabljanju stanovanjske samouprave v njenih temeljnih celicah in jasneje vzpostaviti delegatsko odgovornost organov skupnosti delovnim ljudem in občanom-stanovalcem; 2. izboljšati metode dela v stanovanjski skupnosti; 3. dati pobude in predloge za pripravo dolgoročnih pro-gi-amov na posameznfli podrodjih delovanja stanovanjske skupnosti (gradnja, solidarhost, gospodarjenje s stanovanjski. mi hišami, prenova mesta). Prav pobude in predlogi za sestavo dolgorofinih progra-mov in planov stanovanjske skupnosti, naj predstavljajo ustvarjalen doprinos delovnih ljudi in občanov, ki bodo so-delovali v javni razpravi, v oblikovanju usmeritve in kon-kretnih odlpčitev v stanovanjski skupnosti. Zavedamo se, da stanovalci često nisd seznanjeni s pred-pisi, ki so izšli šele pred nedavnim in ki do neke mere ure-jajo položaj hišnih svetov in zborov stanovalcev, povedati pa je treba, da bo vsebinsko položaj teh celic naše samo-uprave postavljen širšemu interesu občanov-stanovalcev ustrezno. Pripravljamo tudi nekatera navodila za delo hišnih sve-tov, ki naj predstavljajo pomoč pri njihovem delu. Pri obravnavi teh dokumentov najbrž ne bomo mogli mimo kritičnih pripomb na delo stanovanjskih podjetij in na delo drugih organov na področju stanovanjskega gospodar-stva, z dosedanjim delovanjem stanovanjske skupnosti vred. Težišče razprave pa je potrebno usmeriti našemu skup-nemu delovanju danes in jutri in v tem smislu naj nam kri-tične pripombe o dosedanjem delu služijo kot podlaga za ustvarjalne predloge, ki jih je potrebno vgraditi v statut, v programe delovanja stanovanjske skupnosti, v finančni nadrt, v akte stanovanjske skupnosti, v predlagane zasnove pro-grama za letb 1975 in v metode dela stanovanjske sfcupnosti. Zasnova programa dela samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-center Osrednje naloge samoupravne stanovanjske skupnokti, v kateri delovni ljudje in občani po načelih solidarnosti orga-nizirano uresničujemo svoje interese na p(Wro6ju stanovanj-skega gospodarstva so: • — povečati obseg in racionalnost stanovanjske graditve, — zagotoviti solidarnost pri. reševanju stariovanjskih pro-blemov, — upravljati s stanovanjsk.imi hišami v družbeni lastnini, — iiadomeščati dotrajana stanovanja in zgradbe ali orga-nisirati njihovo prenovo. Naša zasnova programa je slika stanovartjskih razmer v občini Ljubljana-Center. Za te razmere je značilno veliko šte-vilo zastarelih in dotrajanih stanovanj. Cez 3200 stanovanj in poslovnih prostorov je bilo zgrajenih v prejšnjih stolet-jih. Velik del teh stanovanj je treba nadomestiti ali v celo-ti prenoviti. Žnačilno je tudi, da so predvsem slaba stano-vanja prenatrpana. Mnogo stanovanj je v podedovani prego-sti zazidavi. Z razvojemprometa pa so predvsem mrioga sta-novanja v pritličjih močno degradiraria. Navedene razmere nas .obvezujejo, da stanovalci v zbo-rih stanovalcev s hišnimi sveti v krajevnih skupnostih pro-učimo te razmere tn poiščemo konkretne rešitve ter pred-lagamo pristojnim organom občine in mesta take sistemske reSitve, ki bodo zagotavljale postopno sanacijo sedanjih raz-mer. OPBOR ZA GRADNJE Osrednje naloge ' odbora za gradnje so, da se poveča obseg stanovanjske gradnje, da se dosedanja gradnja za trg nadomesti z družbeno usmerjeno gradnjo in da se "pri sta-novanjski gradnji teži k takšnim rešitvam, ki predstavljajo za družbo in posameznika racionalno in funkcionalno reši-tev. Za obseg zadanih najog bo odbof zp. gradnje v letu 1975 izvajal naslednje naloge: — skupno z organi SOB Center bo deloval pri dopolnit-vah in spremembah podrobnega načrta generalnega urbani-stičnega načrta za območje naše občine, da bi dosegli večjo humanizacijo pogojev bivanja, tako v novih soseskah kot pri rekonstrukcijah posameznih predelov občine Center, — prizadeval si • bo pridobiti zemljišče za gradnjo so-(iseske CS-6 in drugih lokacij za organizirano stanovanjsko gradnjo^ — sodeloval bo pri pripravi nateLaja iz združenih sred-sIjot za gradnjo stanovanj, ¦ — sodeloval bo pri izdelavi meril in pogojev za oddajo del gradbeni operativi, — na podlagi analize obstoječih razmer pri. pripravi zah-tevane dokumentacije in načina financiranja gradnje sta-novanj bo izdelal predloge iii pri pristojnih organih občine in mesta dal pobudo za prilagoditev novim pogojem gospo-darjenja; « — sodeloval bo z odborom za prenovo mesto naše skup-nosti in z odborom gradnje pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Ljubljane pri izvajanju skupnih nalog. ODBOR ZA GOSPODARJENJE * Odbor za gospodarjenje bo v letu 1975 Izvajal naslednj« naloge: • — izdelal predlog novih stanarin. Pri tem bo treba ovred. notiti točkovanje stanovanj v 16tu 1973 in uveljaviti upravi-čene pripombe stanovalcev. Proučeval bo možnost izločitve vgrajene opreme iz stanarine iii možnost usklajevanja stana-rine s stroški TOdrževanja, — sodeloval pri izdelavi programa investicijskb-vzctrževaJ-nih del za leto 19V5, pri tem bo odbor skrbel tudi za to, da bodo v programih za posamezne zgradbe zajeta tista del8, s katerimi bo zagotovljena: varnost stanovalcev, omogočena normalna uporaba naprav in elementov v stanovanjih in zgradbah ter dosežena zaščita zgradb pred propadanjem, — oblikoval predlog d&litve stanarin in najenmin na del, ki astane hiši in na del, ki se zdruauje v okviru satnoupravn« stanovanjske skupnosti, — pripravil osnutek pravilnika za dodeljevanje in zame-njave stanovanj, s katerimi razpolaga samoupravna stanovanj. ska skupnost, — sodeloval z odborom za gradnje pri zasnovah zaal-dalnih načrtov za sosesko CS-6 in pri obravnavi načrtov t» gradnjo posameznih zgradb, — dogovarjanje s komunalno skupnostjo in ustrezniini delovnimi organizacijami za način in zagotovitev nudenja uslug pri vzdrževanju instalacij v zgradbah in o možnostili postopnega prenosa vzdrževanja teh naprav komunalne orga-nizacije. ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU LETO 1975 — predlog pravilnika o pogojih in rherilih za dodeljeva-nje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravn« stanovanjske skupnosti obžine Ljubljana-Center, — predlog osnov za delno nadomestitev stanarin oziro-ma predlog za spremembo odloka skupščine mesta Ljublja-ne o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na obmodju Ijubljanskih občiii (Ur. 1. SftS št. 53/72), ., ' — predlog finančnega načrta sredstev za družbeno pomoč . v 'stanovaiijskem gospodarstvu samoupravne stanovanjsk? skupnosti Ljubljana-Center za leto 1975, — predlog za razpise tečaja za pridobitev driižbenih na-jemnih stanovanj, zgrajenih s šredstvi samoupravne stano-vanjske skupnosti Ljubljana-Center za družbeno pomoč v sta-novanjskem gospodarstvu, — sodelovanje pri pripravi natečaja za kreditiranje grad-nje najemnih stanovanj, — sestava predloga prednostne liste za dodelitev stano-vanj zgrajenih iz sredjstev samoupravrie stanovanjske skup-nosti Ljubljana-Center, — priprava merii in dejavnosti za zmanjševanje neupm- vičenih socialniti razllk v stanovanjskem gospodarstvu, Pri izvfSevanjir teh nalog bo odbor: — podpiral razvoj dejavnosti, ki se je pričela z ustano-vitvijo solidamostnega stanovanjskega sklada na nivoju me-sta, — sodeloval z ostalimi odbori za družbeno pomoč v sta-hovanjskem gospodarstvu stanovanjskih skupnosti ostalih ljubljanskih občin pri dopolnjevanju vseli aktov o dodelo-vanju •stanovanj iz solidarnostnega sklada in pri izdelavi pra-vilnika o subvencioniranju stanarin, — v sodelovanju s hlšnimi sveti, zbori stanovalcev v kra-Jevnlh skupnostih, delovnimi in drugimi organizacijajni bo izdelana analiza stanovanjskih razmer občanov in program reševanja problemov. ODBOR ZA PRENOVO MESTA Odbor za prenovo mesta bo reševal v sto in več letih nakopičene probleme, ki jih predstavljajo zastarela stano- vanja v močno dotrajanih zgradbah. Posamezna stanovanja, zlasti pa zgradbe kot celota, so v mnogih primerih tako do-trajane, da jih bo le celovita prenova lahko ohranila. Osred-n.ji cilj prenove zgradb je, da v starih skeletih zgradb zgra-dimo nova sodobna stanovanja in poslovne prostore. Pri tem pa želimo ohraniti tudi tiste elemente zgradb, ki predstav-ljajo kulturno dediščino naših prednikov. Odbor bo v letu 1975 izvajal naslednje naloge: — v sodelovanju z izvršnim svetom skupščine občine Ljubljana-Center bo izoblikoval program prenove mesta, ¦ — pristojnim organom skupščine občine in mesta posre-dovati predloge za spremembo ln dopolnitev predpisov, ki. ursjajo področje prenove mesta, — evjdentiral zgradbe, ki izpolnjujejo pogoje za prenovo, istočasno bo analiziral pogoje, ki jih bo treba upoštevati pri prenovi samih zgradb, ¦ — v sodelovanju s skupščino občine in krajevnimi skup-nostmi ter hišnimi sveti določil namembnost bodočih poslov-nih prostorov v prenovljenihzgradbah, — izdelal programe za prenovo posameznlh zgradb in na pbdlagi programov naročil ustrezne načrte. Finančni načrt samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center ¦6 Osnutek finančnega načrta . samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center sloni na določilih ustavne-ga amandmaja k Ustavi SE Slovenije, na znanih podatkih pregleda dohodkov in izdatkov solidarnostnega sklada za ob-močje ljubljanskih občin in pddatkov stanovanjskih podjetij in enot za stanovanja na območju občine Ljubljana Center, kakor tudi na podatkih Ljubljanske banke, ki opravlja posle servisa za upravljalce združenih sredstev po 13. členu Zakona o programiranju in financiranju stanovanjske graditve. Glede na to, da je v občini Ljubljana Center sedež mno-gih največjlh gospodarskih organizacij, kakor tudi vseh naj-vlšjih republiškib. državnih uprav in institucij ter središče slovenskega visokega šolstva je razumljivo, da presega šte-vilo zaposlenih, število prebivaloev. Tako je po podatkih za mesec avgust 1^74 bilo zaposlenih v občini Ljubljana Center 59.584 delavcev. Netto izpIaCani osebni dohodek delavcev zaposlenih na obmodju obfiine Center so znašafi v letu 1974 na mesec 168.205.000— din, kar znaša v brutto znesku 255.678.000.— din. Letnp to predstavlja 3.068.143.00— din. To pa je osnova za izračun dela sredstev in združevanje po 13. členu že prej citiranega zakona. ¦ Za izračun sredstev, s katerimi upravlja in gospodari sa: moupravna stanovan}ska skupnost občine Ljubljana Center, se uporablja odstotek, ki je po samoupravnem sporazumu določen kotnajnižji odstotek. Ta je določen na podlagi sa-moupravnega sporazuma na 6 odst. Od mase sredstev, ki se izdvaja)o za stanovanjsko izgradnjo pp najnižjem odstotku se izloda za dražbeno pomoč 30 odst. ali 1,80 odst. od zbra-nih sredstev in 25 odst. od izločenih sredstev, ali 15 odst. od teh sredstev, ki se obvezno zdnižujejo pri banki, kot sred-stva ekonomske solidarnosti. Sredstva družbene pomoči se zbirajo na računlh solidar-nostnih skladov po mestu stanovanja delavcev, medtem ko se sredstva ekonomske solidarnosti zbirajo po sedežu organi-zacije, kjer je delavec zaposlen. Sredstva družbene pomoči se zbirajo v občini, kjer dela-vec stanuje, medtem ko sredstva ekonomske soli'iamosti pstanejo v občini, kjer je sedež delovne organizacije, oziroma mesta dviga osebnih dohodkov. Predlog finančnega načrta zajema tudi ostala sredstva v smislu določil ustavnega amandmaja. Sem sodijo tudi sred-stva bivšDi odpravljenih stanovanjskih skladov, sredstva vseh | stanarin družbeniti stanovanj na območju občine, prispevki ^ etažnih lastnikov stanovaoj, ki stanujejo v stanovanjskih hi-šah, ki so v družbenem upravljanju. Stanarina se deli na del, s katerimi stanovalci direktno razpolagajo. To so sred-stva tekočega vzdrževanja, ki predstavlja cca 20 odst. vseh stanarin in cca 12 odst. najemnin poslovnih prostorov v sta-novanjskih hišah. Ostala sredstva stanarin se združujejo y stanovanjski skupnosti za solidaVnostno prelivanje sredstev za investicij-sko vzdrževanje in amortizacijo. Del sredstev pa se namenja za ostale obveznosti in plačilo storitev v zvezj z upravljanjem. Dohodek stanovanjske skupnosti je tudi del sredstev ob-resti vseh sr^dstev, ki jih združuje stanovanjska skupnost pri podružnici Ljubljanske banke. s PREDLOG FINANCNEGA NACRTA ZAJEMA NASLEDNJE DOHODKE IN IZDATKE: A. DOHODKI PO VIRIH " ' 1 1. Ekonomska solidarnost 1 (sredstva po 13. členu Zakona) " * — prillv V letu 1975 69.000,000.— - — prenos sredstev iz leta 1974_______________18.000.000,— Skupaj 877000.000.— 2. Družbena pomoč . — predviden priliv 30.000.000.— 3. Sredstva stanarin in najemnin (po odbitku sredstev, kl pripadajo hišam) a) del stanarine 12.000.000.— b) del naiemnine 11.900.000.— - SKUPAJ ! ' 23.900.000 — 4. Sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada letni priliv anuitet . • 7.400.000.— 5. Donodki oci obresti na sredstva pri poslovni banki 3.500.000.— S K U P A~ J~~sfeditva pod 1, 2, 3, 4 in 5 ^51.800.000.— B. IZDATKI RazpOreditev sredstev po dejavnostih in obveznostih skupno-sti: 1. Načrtovanje in gradnja - — kreditiranje usmfirjene najemne gradnje 50.000.000.— — kreditiranje dograditve stanovanj In individualnih hiš občanov 15.000.000.— — kreciitiranje opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanj 13.000.000.— — posojilo za Kozjansko 9.000.000.— S K~U P A J : : 87^000.000.— ». ' • ¦ 2. Družbena pomoč: — nakup najemnih stanovanj za občane z nizkimi OD, za rrilade ljudi-družine in stare ljudi . 28.000.000— — subvencioniranje stanarin 700.000.— — obvezen prispevek za raziskovalno dejavnošt 300.000.— S K U P "A~J ~ 29^000.000.— 3. Gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini: a) iz dela stanarin — investicijsko vzdrževanje . 3.900.000.— — sredstva za amortizacijo stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost 2.000.000.— — sredstva amortizacije stanovanj vlagateljev 2.400.000.—- b) iz dela najemnin — za amortizacijo poslovnih prostorov 1.000.000.— — -za investicijsko vzdrževanje hiš ¦ 2.000.000.— — za investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov - - 2.500.000.— — za modernizaciio poslovnih prostorov 2.800.000.— — za nujne investicije . 700,000.— "~S~lC U P A J : : " 17.300.000.— 4. Prenova mesta ; » — nakup nadomestnih stanovanj 6.500.000.-r — za pripravo tehnične in druge . . dokumentacije za prenovo , .-¦-.:;..-•"' 900.000.— S. K~U~P A J ~ " ~^ 7.400.000.— 5. Ostali stroški in obveznosti skupnosti: Obveznosti in stroški poslovanja skupnosti so: — prispevek za uporabo mestnega zemljišča po odloku SML 1.250.000.— — prispevek za zaklonišča po odloku SML 285.000.— — stroški poslovanja skupnosti 800.000.— — stroški organizacij, ki opravljajo naloge za skupnost stanovanjske banke — podružnica za stanovanjsko kreditiranje 500.000.— — stanovanjsko podjetje 4.200.000.— — vračila dela obresti vlagateljem 2.000.000.— — plačila anuitet za kupljena stanovanja 2.065.000.— S K U P A J 11.100.000.— ' REKAPITULACIJA: 1. gradnja in načrtovanje 87.000.000.— 2. dmžbena pomoč 29.000.000.— 3. gospodarjenje s hišami 17.300.000.— 4. prenova mesta 7.400.000.— 5. ostale obveznosti in stroškl poslovanja . 11.100.000.— ŠlŠi U P A J ' 151.800.000.— Statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Samoupravno stanovanjsko skupnost občine tjubljana-Center (v nad&ljnjem besediln: STANOVANJSKA SKUPNOST) ' so ustanovili ustanoviteljv. — delovni ljudje, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in de-lovnih skupnostih neposredno in prek' temeljnih sarnouprav-nih skupnosti, — občani — stanovalci, samoupravno organizirani v sta-novanjskih hišah v družbeni lastnini (v zborih stanovalcev s hišnimi sveti), združeni v krajevni skupnosti. j 2. člen K stanovanjsfci skupnosti lahko pristopijo in v npej uve-ljavljajo svoje pravice in obveznosti tudi organizacije zdru-ženega dela, stanovanjske zadruge, društva lastnikov stano-vanj in samoupravne interesne skupnosti določene v 27. členu samoupravnega sporazuma. "3. člen Stanovanjska skupnost je dolžna jarno objavlti osn.utl» svojih aktov (družbenih dogovorov, samoupravniii sporazu-mov, programov za graditev stanovanj, : za vzdrževatije ln upravljanje stanovanjskega sklada, za družbeno pomoč.v sta-novanjskem gospodarstvu in osnutek ftnančnega načrta škup. nosti). . 4. 61en Osnutke aktov iz prejšnjega člena tega statuta mora sta-novanjska skupnost objaviti v glasilu OK SZDL, ali na kak dmg način. • . .. ¦ Vse akte iz prejšnjega člena, je stanovanjska skupnost dolžna dati v javno razpravo najmanj za Cas 15 dni. Pripom-be morajo biti dane v pismeni obliki strokovnj službi stano-vanjske skupnosti. ' : 5. člen ..... Žadeve naštete v 3. členu tega statuta so' posebnega driiž- benega. pomena. Ce občinska skupšdina predpišez odlokom, tia se zadeve posebnega družbenega pomena urejajo v soglaa- ju z občii\sko skupščino, sprejtne stanovanjska skupnost tak akt v soglasju z občinsko skupščino. 6. člen Naslov stanovanjske skupnosti je: »Samoupravna stano-vanjska slcupnost občirie Ljubljana-Center«. Stanovanjska skupnost je pravna oseba. Svoj sedež ima v Ljubljarli, GVegorčičeva 7. Sedež stanovanjske skupnosti se -Jtahko it. opravičenih razlogov premesti na drug kraj v občini Ljubljana-Center. Dflo skupnosti je javno. . . . ,' 7. člen Stanovanjska skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, obrobljen z dvema krogoma. Pe-fiat tma naslednje besedilo: »Samoupravna stanovanjska skup-nost občine Ljubljana-Center«. Na zaključku besedila je mahjša peterokraka zvezda. Listine in drugi poslovni akti samoupravne stanovanjske skupnosti morajo biti opremljene .s pečatom, sicer nimajo pravne veljave^ II. POGLAVJE * ORGANIZJ*CIJA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE 1 SKUPNOSTI 8. člen Organl in sestava ' ¦ ' Organi samoupravljanja stanovanjske skupnosti so: -- Skupščina stanovanjske skupnosti, — Izvršilni odbor skupščine, ,. ' — Poravnalni svet in — Odbor delavske kontrole. — Za opravljanje funkcij in nalog s posameznega interes-nega področja oblikuje skupščina: odbor za graditev stano-vanj, odbor za družbeno pomoč v staoovanjskem gospodar. štvti, odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v druž-beni lastnini, odbor za prenovo mesta, ter ' po potrebi tudi 'druge odbore in komisije. Izvolitev in sestava skupščine Skupščino stanavanjske skupnosti izvolijo:' 1. a) delovni ljudje v združenem delu — na vsakih 1000 zaposlenlh po enega delegata (60 delegatov) b) delovni ljudje zaposieni pri občanih prek občinskega sindikalnega sveta storitvenih dejavnosti (enega delegata), 2. stanovalci, samoupravno organizirani .v zborih stano-valcev in hišnih svetih, zdraženi v krajevnil) skupnostih na vsakih 1000 stanovalcev enega delegata (35 delegatovV, 3. organizacije združenega dela, ki vstopajo v samouprav-no stanovanjsko skupnost na podlagi 28. člena samouprav-nega sporazuma izvolijo delegacijo, ki šteje 10 odstotkov od skupnega Stevila delegatskih mest (9 delegatov), 4. delegati družbenopolitičnih in drugih zainteresiranih ¦ organizacij in skupnosti: a) vsaka krajevna skupnost enega delegata — 8 delegatov, b) občani, ki namensko varčujejo za stanovanje prek zbo-ra varčevalcev enega delegata, , , c) občinski sindikalni s-vet enega delegata. d) občinska delegacija Žveze mladine Slovenije enega de-legata e) občinski odbor ZZB NOV enega delegata f) društvo upokojencev enega delegata in %) samoupravna komunalna skupnost enega delegata. 10. člen Mandatria doba delegatov samoupravne stanovanjske skup-rosti ob6ine Ljubljana-Center, traja 41eta. Glede načina volitev in odpoklioa delegatov, -razpis voUtev in glasovanja, načina kaadidiranja ter rolitev se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in detegira-nju delegatov v skupščine družbeiiopolitične skupnosti (Ur. 1. SBS, št.7/74) ter določila zakona o oblikovanju in. volitvah delegacij" ter delegiranju delegatov v skupščine interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo. s pristojnimi zbori skup-ščin družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 34/74). Delegati v škupščino so lahko ponovno izvoljeni največ še za eno mandatno dob.0. Vsakokratne volitve delegatov skup-ščine razpiše skupščina 3 mesece pred potekom mandatne dobe članstva skupščine. Prva mandatna doba teče od 17. 10. 1974. Izvolitev novih delegatov se opravi pred potekom mandata prejšnjih. 11: člen Prfstojnosti skupščine: . • Skupščina samoupravns stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center je najvišji organ samoupravljanja v okviru pravič in dolžnosti, ki jih določa Samoupravni sporaziom, ta statut ter drugi zakoni s tega področja in ustava SRS ter ima sledeče pravice in dolžnosti: I. sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge sploš-ne akte skupnosti, .2. odloča o ustanovitvi stanovanjske skupnosti Ljubljana in o povezavi v Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, 3. pripravlja programe stanovanjske graditve in plan let-nih etap realizacije tega program^, 4. sprejema samoupravni splošni akt o dodeljevanju sta-.< novanj in dodeljuje stanovanja, žgrajena s sredstvi za druž-beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 5. sprejema samoupravni splošni akt o družberii pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, 6. sprejema samoupravni splošni akt o dodeljevanju kre-ditov in odobrava kredite iz sredstev za stanovanjsko graditev, 7. sprejema program investicijskega vzdrževanja in pro-gram izboljšave stanovanjskih hiš ter stanovanj, 8. odloča o zadevah, ki jih opravlja stanovanjska skupnotet Ljubljana ¦ 9. sklepa o pristopu* k samoupravnim sporazumom ali družbenim dc^ovorom v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, 10. voli delegacijo v stanovan.jsko skupnost Ljubljana, II. voli izvršilni odbor, predsednika skupšiine in njego-vega namestnika ter odbore za posamezna interesna področja izmed delegatov skupščlne, 12. usklajuje in usmerja delo odborov za posamezno inte-resno področje, 13. predlaga občinski skupščini srednjeročni program sta-novanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega pro-grama ter spremlja njihovo izvrsevanje, 14. daje soglasje k programu skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter obravnava in potrjuje letna poročila o realizaciji tega programa, 15. daje občinski skupščini osno-ve za samoupravni spo-razutn ali družbeni dogovor o izločanju sredstev za stano-vanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združeva-nju dela teh sredstev, 16. daje občinski skupščini mnenja k razvojnim progra^ mom organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbe-nega pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, ki je pomemben za stanovanjsko gospodarstvo, 17. pripravlja osnove za politiko družbene pombči v sta-novan.jskem gospodarstvu ter organizira In izvaja to družbeno pomoC, 18. sodeluje pri odločanju meril v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v druž-benl lastnlni, ; • , . 19. sodeluje pri sestavi predloga osnov za politiko stana. rin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višiho stanarine tn njeno delitev na elemente stanarine, 20. daje pobudo za usklajeno in usmerjeno delo vseh de-javnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumen-tacijo za gradnjo stanovanj, 21. organizira izvajanje strokovnlh nalog in opravil za stanovanjsko skupnost in sklepa o tem pogodbe z organiza-cijo ža vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializira-nimi organizacijami, 22. ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, de-lovne skupno^ti, zavode in podobne organizacije, ki so po-trebne za i2vajanje nalog stanovanjske skupnosti, 23. daje mnenja občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev, 24. sodeluje pri določitvi standardov stanovanj ter tehnič-nih normativov stanotanj, ki se gradijo z družbenimi sredstvi, 25. sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, 26. skrbi za strokovno izobraževanje flelavcev, zaposlenlh v stanovanjskem gospodarstvu, 27. skupaj s stanovalci skrbi za priprave na splošno ljud-sko obrambo in civilno zaščito, 28. opravlja druge zadeve, za katere je posebej poobla-Sčena z zakonom ali drugimi predpisi, 29. določa politiko skupnosti in odloča o temeljnih vpra-šanjih, ki so pomembna za stanovanjsko gospodarstvo v ob-čini, 30. se povezuje in koordinira z drugimi stanovamjskimi skupnostmi ter v zvezi stanovanjsklh skupmosti SRS, 31. sprejema plane skupnosti, pforačun (izdatki poslova-nja) in finančni načrt, 32. daje pobudo za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s podroCja stanovanjskega gospodar-stva, 33. doloea strokovne službe stanovanjske skupnosti, 34. določa pravice in dolžnosti ter pooblastila vodilniin oziroma posameznim delavcem strokovne službe skupnosti, 12. člen Sk^pščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov. Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaiključni račun so sprejeti, če je zanje glasovalo več kot polovica vseh delegatov škupščine. O drugih zadevah pa veljavno sklepa, če se za obravnavani predlog opredeli had polovico vseh navzočih delegatov. Skupščina lahko pooblasti IzvršHni odbor ali odbore za posamezna podrožja, da sprejemajo konkretne ukrepe za iz-vajanje odločitev iin politike, ki jo določa skupšolna. 13. člen Seja skupščine se mora sklicati najmanj dvakrat letno ali pa po dejanskih potrebah. Za svoje delo ima skupščina svoj poslovnik. Zahtevo za sklic seje skupščine lahko postavi tudi 1/3 čla-nov skupščine, IzvFšilni odbor, družbenopolitične organizacije ali skupščina občine Ljubljana-Center. Po prejemu take zabte-ve mora predsednik sklicati sejo najpozneje v tridesetih dneh. O vsaki seji skupšfiine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, dva overovatelja in zapisnikar. 14. člen Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti kna pred-sednika in podpredsednika. V odsptnosti predsednika sklicuje in vodi seje podpredSednik, odnosno opravlja tudi opravila po pooblastilu predsednika. 15. člen Predsednik skupščlne — sklicuje in vodi seje skupšdine, 1— predstavlja stanovanjsko skupnost obžine Ljubljana-Center navzven, - — skrbi, da skupščina stanovanjske skupnosti dela po svojsm poslovniku, — podpisuje vse akte sknpšoine. 16. dlen . Pravice in dolžnosti delegatov: Pravice in dolžnosti delegatov skupščine in drugih teles so: — biti navzoč na sejah in sodelovati pri delu, ter z gla-sovanjem odločati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje: — predlagati stališča in sklepe ter sprožiti vsako vpraša-nje z delovnega področja, ' . — vsak deiegat je dolžan spremljati delo svojega delov-nega telesa in aktivno sodelovati v okviru svojega delovnega področja, — delegat mora zastopati stališča in smernice svojega vo-lilnega telesa tn poročati delegaciji o srojem delu v stanovaaj-ski skupnosti. Odgovornost, pravice in dolžnosti delegatov v stanovanj-ski skupnogti se podrobno uredijo v poslovniku skupščki« stanovanjske skuipnosti. ^17. člen Izvršilni odbor Izvršilni odbor skupšMne je njen izvršilni organ. Opravlja zlasti tele zadeve: 1. izvaja politiko in druge odloatve ter sklepe skupščine stanovanjske skupnosti, 2. izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe ter druge splošne akte, ki jib je sprejela skupščina, 3. usklajuje delo odborov za posamezna interesna pod-ročja, . ' . 4. usmerja delo strokovnih služb, ' . 5. pripravlja psnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo tn sprejem skupščini, 6. opravlja druge-naloge iz pristojnosti stanovanjske skup-nasti, če ni z zakonom, s samoupravnim sporaaumom .ald • tem statutom dolodena pristojnost skupščine, 7. imenuje komisije za posamezne naloge: Izvršilni odbor skupščine šteje 15 članov. Ima swjega predsednika. . V izvršilnem odboru stanovanjske skupnosti morajo biti zastoparii delegati iz vsakega interesnega področja stanovanj-ske skupnosti. 18. člen Predsednik izvršilnega odbora ima naslednje pravice'in dolžnostl: — predstavlja izvršilni odbor skupnosti znotraj "in r*. vzven. — je odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti, — skrbi za zakonitost dela v stanovanjski skupnosti, — lahko pooblasti sekretarja skupnosti da izdaja odredbe, ki se nanašajo na razpolaganje s sredstrvi stanovanjske skup-nosti v določenem obsegu, — sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora, v primeru za-držanosti prenese določena pcKJblastila iz svoje prlstojnosti na drugega člana izvršilnega odbora. — podpisuje vse akte izvršilnega odbora. — opravlja tudi drage posle do katerih je upravičen po zakonu o samoupravnem sporazumu in s tem statutom. 19. člen Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzočih naj-manj polovica članov. Izvršilni odbor odloča na svojih sejah z večino glasov navzočih članov. Na vsaki se.ii se vodi aapisnik. Zapisnik podipi&s predsed-nik in zapisnikaf. 20. člen Poravnalni svet: Za sporazumno odpravo sporov med stanovanjsko skup-nostjo in med ustanovitelji se ustanovi poravnalni svet. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s posebnlm pravilnikom, ki ga sprejme skupščina. , Poravhalni svet ima 5 do 7 članov. Mandatna doba članov traja 4 leta. Prejšnji člani ne mo rejo biti ponovno izvoljeni v poravnalni svet. 21. 61en Odbor delavske kontrole: Ustanovitelji irveljavljajo uresničevanje in varstvo samo-upravnih pravic, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupraTOe st.anovanjske skupnosti, po organu delavske kontrole. Clane odbora izvolijo in odpokličejo konterence delegacij. Organ samoupravne delavske kontrole ima naslednje pri-¦tojmosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o usta-ncmtvi stanovanjske skupnosti in tega statuta ter drugih sa-moupravnih aktov stanovanjske skupnosti, — nadzira izvajanja sklepov organav stanovanjske skup-nosti in njenih samoupravnih enot, — nadzira skladnost aktov in sklepov s pravicami in dolžnostmi ustanoviteljev, — nadzira ali organi stanovanjske skupnosti odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo dfužbena sredstva in razpolagajo z njimi, — ugotavlja ali se uresničujejo samoupravne pravice, dolžnosti in interesi delovnih ljudi, združenih v stanovanjski skupnosti. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi seznanja ustanovitelja, organe stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za od-pravo ugotovljeniih pomanjkljivosti ozirctma nepravilnosti. 22. dlen Odbor delavske kontrole šteje 12 delegatov, ki jih dele-girajo: — delovni ljudje.....5 delegatov, — občani — stanovalci.....4 delegate, — delovne organizacije, ki pristopijo po 28. členu .... 1 delegata, — delegati družbenopolitičnih in drugih organizacij in skupnosti.....2 delegata. Mamdafcrm doba članov delavske kontrole traja 4 leta. Po preteku enkratne mandatne dobe ni mogoče istega dele-gata ponovno izvoliti v odbor delavske kontrole. 23. člen - ' Clanu delavske kontrole preneha mandat pred potekom dobe v primeru, če ni va5 zaposlen v okviru volilne enote, ki ga je delegirala oziroma če se je preselil iz občine, če izgubi položaj delegata dtružbenopolitičnih organizacij, ki so ga deleglrale. III. POGLAVJE ' ODBORI ZA POSAMEZNA INTERESNA PODROCJA 24. člen ' Odbor za graditev stanovan.) — pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanj-gke graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap rea-lizacjie tiaga progratna, — pripravlja smernice za gospodarjen.ie s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge dnjžbenoprav-ne osebe namensko' združujejo za stanovanjsko gradltev v smislu 13. člena zakona o stanovanjskih skupnostih, — pripravlja predlog pravilnika o standardih stanovanj ter tehničniti normativih za stanovanja, ki se gfadijo z druž-beninii sredstvi, — daje -innenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska otamočja, ki jih predlagajo občinski skupščini drugi naročniki, — predlaga naročilo zazidalnega načrta za območje, na-menjeno za družbeno stanovanjsko gradnjo, — skrbi za izvajanje in. organizirarije strokovnega nad-zorsbva nad gradnjo stanovanj, ki se izvaja v okviru druž-beno usmerjene gradnje stanoranj z udeležbo sredstev sta-novanjske skupnosti, — organizira informativni center za stanovanjske interese, — opravlja druge naloge, ki so mu zffiupane z zakonom ta s tem statutom ali drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. . • 25. člen Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišaml: — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvl sklada •tanovanjskih hiš v družbeni lastnini, — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za vzdrževanje stanovanjskih hiš iri stanovanj ter poslovnJh pro-storov,.¦ ¦ — obravnava program, finančni načrt (del) in zakljiični račun (del) ter poročilo o poslovanju sklada stanovaniskih hiš, — pripravlja predloge splošnih aktov o vzdrževanju sta-novanjskih hiš, — pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanj-skega okolja, — oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvjja stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane z zakonom, s tem, statutonj ali drugimi splošnimi akti stanovanjske skup-nosti. 26. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: — pppravlja smernice za upravljanje s sredstvi za druž-beno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, . — pripravlja predlog načrtov oziroma programov za družbeno pomoč v stanovanjskeffi gospodarstvu, — obravnava predlog programa, finančni načrt (del), za-ključni račun (del) in poročilo o poslovanju s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — prfpravlja za občinsko skupščino predloge osnov za delno nadomestitev stanarin, — določa način plačevarija delne nadomestitve stanarine, —'pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, ki so bila pridobljena s sredstvl za družbeno po-moč v stanovanjskem gospodarstvu, — pripravlja predlog prednostne liste upravičenih priča-kovalcev stanovanj za stanovanja za katere je po zakonu pripadla pravipa razpolaganja stanovanjski skupnostr, — opravlja druge naloge, ki so mu zaupane z zakonom in s tem statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti. 27. člen V okviru odbora za družbeno pomoč samostojno deluje 5 članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj ude-ležencev NOV. Komisija opravlja zlasti tele naloge: ' — razpravlja o predlogu občJnskega otibora ZZ& NOV za reševanje stahovanj udeležencev NOV, — sestavlja prednostni red upravičenih pričakovalcev sta-novanj za dodelitev stanovanj in posojil, upoštevajoč pogo-je iz 5. člena odloka o načinu upravljanja s sredstvi soli-darnostnega stanovanjskega sklada za udeležence Narodno osvobodilne vojne. Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOV izdela svoj pravilnik o dodeljevanju stanovanj in stanovarijskih. posojfl. Pravilnik sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Pravil-nik 'mora vsebovati tudi višino sredstev s katerimi bo ko-misija razpolagala. 28. člen • Odbor za prenovo: ¦*'.....< — pripravlja smernice za upravljanje s sredstvi name-njenimi za prenbvo, — pripravlja predloge načrtx)v za prenovo zastarelih ozi-roma dotrajanih objektov v občini Ljubljana-Centef, — pripravlja predlog programa, 'finančni načrt (del), za-ključni račun (del) in porpčilo o poslovanju s sredstvi do-ločenimi za prenovo, —¦ sodeluje z drugimi stanovanjskimi in drugimi skup-nostmi v Ljubljani in z Zvezo stanovanjske skupnosti SR Slovenije glede politike prenove in zagotavljanja sredstev za prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš, « — opravlja tudi druge zadeve s svojega delovnega po-dročja. 29. eien Odbori štejejo po 12 članov. Vsak odbor ima svojega predsednika in namestnika predsednika. Predsednik odbora opravlja zla^ti teie naloge: — predstavlja odbor, — sklicuje' in vodi seje odbora, —¦ dblžan je sklicati sejo, če to zahteva 1/3 članov odbora, — skrbi za ažurnost dela odbora, — opravlja tudi druge naloge s svojega delovnega po-dročja. V primeru zadržanosti prenese doloCena pooblastila iž svoje pristojnosti na namestnika. • IV. POGLAVJE STROKOVNA SLU2BA 30. člen Stanovanjska skupnost si zagotavlja opravljanje stro-kovnih del iz svojega delovnega področja preko: — speclaiiziranih organizacij, ki delujejo na stanovanj-skem področju, — strokovne službe, ki si jo organizira pri st&novanj-ski skupnosti Ljubljana in — strokovne službe, organizirane v okviru skupnosti.. 31. člen Stanovanjska skupnost občirie Ljubljana-Center ima svo-jo strokovno službo za opravljanje administrativnJh in dru-gih opravil stanovanjske skupnosti. Clani delovne skuphosti strokovne službe imajo vse pra-vice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela in po delu. 32. člen Starešina strokovne službe stanovanjske skupnosti je se-kretar skupnosti. Sekretar skupnosti organizira in vodi poslovanje stano-vanjske skupnosti. Skrbi za točno in pravočasno izvajanje sklepov skupščine, izvršitaega odbora in odborov v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in s tem statutom. • Sekretar je osebno odgovoren za svoje delo skupšfiini in izvršilnemu odboru. Sekretar skrbi za točnost in pravočasnost izvrševanja sklepov izvršflnega odbora in skupščine. Sekretar ima pravico in dolžnost sodelovati na zaseda-njih skupščin^, in na sejah izvršilnega odbpra. 33. člen . Sekretar je imenovan za dobo štirih let. Imenuje ga 4z-vršilni odbor na predlog OK SZDL. Po preteku mandatne dobe je lahko ponovno imenovan, Sekretar podpisuje vse akte strokovne službe. V. POGLAVJE KOMISIJE 34. člen . • Skupnost ima svojo kadrovsko komisijo, ki jo imenuje izvršilni odbor izmed delegatov skupnosti. Komisija šteje 3—5 članov. Mandatna doba članov komisije traja štiri leta. Po pooblastilu izvršilnega odbofa, lahko kadrovska komisija ureja vse zadeve, ki se nanašajo na delovno skupnost. SistemKacijo, opis delovnih mest in razpis delovnih mest. 35. člen Za proučitev posameznih konkretnih nalog skupSčina ali Izvršilni odbor imenuje stalne ali ofrčasne komisije. • VI. POGLAVJE FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 36. člen Financiranje dejavnpsti stanovanjske skupnosti je dolo čeno z zakonom o stanovanjskih skupnostih in samouprav-nim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. VII. POGLAVJE TEMEUNA RAZMERJA MED USTANOVITEUI 37. člen Pfi oblikovanju temeljnih razmerij je treba upoštevati neposreden interes delovnega človeka in občana pri graditvi in uporabi stanovanj ter pri gospodarjenju s sredstvi za sta-novanjsko graditev in stanovanji ter širše interese stanovanj-skega gospcKiarstva in razvoja samouprave na tem področju. 38. člen Ustanovitelji združujejo v stanovanjski skupnosti del svojih denarnih sredstev za stanovanjsko graditev na pod-lagi: Samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbe-no pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, in družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni ban-ki za kreditiranje stanovanjske graditve. 39. člen Ustanoviteljem — vlagateljem ostane neokrnjena praVi-ca oddajanja stanovanj, ki so jih združili v stanovanjski skupnosti, kakor tudi iz amortizacije teh stanovanj In iz drugih dogovorjenih sredstev. VIII. POGLAVJE PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 40. člen Z namenom, da bi se zagotovil enakopraven ppložaj pri-• čakovalcev stanovanj in določila enotna merila in kriteriji za dodeljevanje najemnih stanovanj in stanovanjskih poso-jil, daje stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Center po-budo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma ali drugega ustreznega akta, s katerim bi se taka enotnost zagotovila. Predlog takega akta izdela komisija, ki jo imenuje iz-vršilni odbor stanovanjske skupnosti. 41. člen Stanovanjska skupnost postane pravna oseba z dnem nje-' nega konstituiranja. 42. eien Postopek za spremembo ali dopolnitev tega statuta se začne na predlog 1/10 članov skupščine stanovanjske skup-hosti, ali na predlog Izvršilnega oclbora. Predlog sprememb ali dopolnitev statuta pripravi izvršilni odbor. Osnutek spremenjenega ali dopolnjenega -statuta predlo-ži Izvršilni odbor v javno razpravo. Izvršilni odbor mora oceniti vse pripombe, ki prispejo v roku 15 dni in sestaviti dokončni predlog statuta. O pred-logu odloča skupščina v skladu z določbo 4. olena samo-upravnega sporazuma in zakona o samoupravni stanovanjskl skupnosti. 43. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi, s tem, da ga je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti po predhodni javni razpravi in nanj dala soglasje obfiinsks skupščina Ljubljana-Center. Napotilo za delo hišnih svetov in zborov stanovalcev Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišstmi v druž-benl lastnlni nam nalaga vrsto konkretnih nalog. Ena od najpomembnejših nalog pa je organiziranje sa-mouprave v stanovafijskih hišah na osnovi nove zakonoda-Je. Zato v nadaljevanju dajemo pregled delitve stanarin, pre-gled opravil in nalog, ki najpogosteje nastopajo pri tekočem vzdrževanju in obratovanju hiše in dajemo pojasnila o za-devah, ki nastopajo pri delu hišnih svetov in zborov sta-novalcev. , PROBLEMATIKA STANARIN IN DELITEV STANARIN I Zakon o stana/ini in zakon o gospodarjenju s stano-r vanjskimi hišami v družbeni iastnini določa, da obsega sta-nanna: — amortizacijo stanovanjske hlše — stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanj in sta-novanjske hiše — stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav t stanovanjski hiši — stroške za revitalizacijo — stroške upravljanja Skupščina mesta Ljubljane je junija 1974 sprejela »od-lok o podrobnejši dolofiitvi, kaj se v to šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekode vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podrofi-ju Ijubljanskih občin«. AMORTIZACIJA naj krije stroške nadomestitve stanovanj in se računa za normalno grajene zgradbe na 100 let odnosno 1 odstotek od knjižne vrednosti hiše. STROSKl ZA INVESTICIJSKO VZDR2EVANJE stanovanj-ske hiše obsegajo stroške, ki so potrebni za srednja in ve-lika popravila stanovanjske hiše tn stanovanja. Investicijsko vzdrževanje planirajo hišni sveti in strokov-ne službe samoupravne stanovanjske skupnosti. Po naro^ilu stanovanjske skupnosti lahko na podlagi programov hišnih svetov pripravi predlog programa staaovanjsko podjetje. Program investjcijsko vzdrževalnih del sprejihe skupšči-na samoupravne stanovanjske skupnosti. Predlog programa investicijsko vzdrževalnih del za leto 1975 je v zaključni obdelavi. STROŠKI ZA TEKOCE VZDR2EVANJE skupnih delov in na-prav v stanovanjski hiši obsegajo stroške, ki so potrebni za manjša popravila v stanovanjski hiši rn omogočajo normal-no uporabo stanovanjske hiše. Stroški za tekoče vzdrževanje so odvisni od starosti hiše ta ocl obsega tehnične opremljenosti hiše (dvigala, hidrofori, domofoni itd.). Tekoče vzdrževanje planirajo hišni sveti. Program tekoče-ga vzdrževanja sprejme zbor stanovalcev. Hišni svet na pod-lagi sprejetega programa sam gospodari s sredstvi za tekoče vadrževanje. Predlagamo hišnim svetom, da za leto 1975 planira.io sred-¦tva za tekoče vzdrževanje v isti višini, kot so jih ttneli na razpolago v preteklem letu. Delitev stanarin na posamezne elemente pa bo sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lju-bljana Center. STROSKI ZA REVITALIZACUO starih hiš in stanovanj obse-gajo stroške za obnovo in modernizacijo. STROSKI UPRAVLJANJA stanovanjskih hiš obsegajo stroške za zavarovanje hiš, stroške za vodenje evidence vseh elemen-tov zgradb in stanovanj, ki so osnova za izračun stanarin, »vidence najemnikov in lastnikov stanovanj in poslovnih pip-storov, stroški za izdelavo periodičnih in letnih obračunov za posamezne zgradbe ločeno po lastnikih in etementih stana-rine, .stroški za opravljanje nalog investicijskega vzdrževanja zgradb in stroški za opravljanje drugih administrativno teh-ničnih opraviJ. STROSKI OBRATOVANJA stanovanjske hiše so stroškt, ka- tere stanovalci plačujejo poleg stanarine. Ti stroški obsega-jo predvsem: osebne dohodke hišnikov in čistilcev, stroške za nabavo delovnlh sredstev in materiala potrebnega za obra-tovanje foiše, stroške elektrike in vode porabljenih v skupnih prostorih zgradbe in drugi stroški, ki so določeni z odlokom skupšične mesta Ljubljane z dne 28. 6. 1974. Hišnim svetom priporočamo, da 'pri planiranju obratoval-nih stroškov za leto 1975 izhajajo iz obračuna obratovainih stroškov' za preteklo leto s tem, da upoštevajo nastale po-dražitve. Predvideti je tr^ba tudi višja. sredstva za osebne dohodke delavcev zaposlenih pri obratovanju hiš. Za lažje planiranje obratovalnih stroškov in tekočega vzdrževanja posredujemo tabeli z opispm opravil oziroma stroškov, ki najpogosteje nastopajo.- Hišni sveti imajo pri izvajanju nalog po določbah zakona *o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini poslovno in pravdno sposobnost. Hišni svet zastopa pred-sednik hišnega sveta ali njegov namestnik. Stanovaloi uprav-ljajo v skladu z letnim programom s sredstvi, namenjenlmj za tekože vzdrževanje skvpnih delov in naprav v hiši in s sredstvi za obratovanje stanovanjske hiše. Hišni svet lahko sprejme v delovno razmerje delavce, zaposlene prt obratova-nju stanovanjske hiše in lahko samostojno finančno posluje s sredstvi tekočega vzdrževanja in sredstvi za obratovanje. V ta namen mora hišni svet pri SDK Ljubljana-Center od-preti Sro račun (št. 679), priporočamo, da so sredstva hiš-nih svetov vključena pri ljubljanski banki — stanovanjski po-družnict kot sredstva na vpogied. Hišni svet lahko naloge iz tekočega vzdrževanja in obra-tovanja hiše ali del teh nalog poverf stanovanjskemu podjet-ju na podlagi pogodbe. PLANIRANJE DELA ZBOROV STANOVALCEV IN HISNIH SVETOV Predlog dnevnega reda zbora skanovalcev: 1. izvolitev predsednika zbora stanovalcev 2. poroCilo o delu hišnega sveta za leto 1974 3. sprejem in potrditev zakljufinega računa — stroškov obratovanja za leto 1974 ., 4. sprejem plana stroškov obratovanja za leto 1975 5. sprejem plana stroškov tekočega vzdrževanja za leto 1975 6. razprava o programu tavestlcijskega vzdrževanja za leto 1975 7. volitve hdšnega sveta 8. volitve delegatov (2) stanovalcev v zbore stanovalcev kra-jevne skupnosti 9. volitve ostalih or^anov zbora stanovalcev (komisije, mJa-dlnski bišni svet itd.) 10. razno. Konkretni dnevni red bodo pripravili v posameznih hišah, odvisno od problematike v hiši. Stevilo delegatov stanoval-cev v zbore stanovalcev krajevne skupnosti, bodo dolodile krajevne skupnosti. Ceria dela PROGRAM TEKOCEGA VZDRŽEVANJA ZA LETO 1975 Vrsta stroškov 1. Ciščenje snega s strehe, strešnih vencev in, napuščev; 2. popravHa dimniških kap in zamenjava dimniških vratlc in izžiganje dlmnikov; 3. delna zamenjava in popravilo strešne kritine (podstrešje); 4. slikanje in pleskanje skuprah prostorov in stopniščnih vrat; 5. popravila svetk>bnih jaškov in zaščitriih mrež; 6. popravila kleparskih izdelkov;. 7. čiščenje žlebov in peskolovcev, usedalnikov; 8. popraviia izoiacije ravnih streh, baikoriov in teras; 9. popravila strelovodov in meritve prevodnosti; 10. popravila ometov na fasadah in skupnih prostorih; 11. popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih in na pročeljih zgradb; 12. popravilo podov, pragov, tlakov in prelaganje parketa; .. . 13. pleskanje kQmpletnih vhodnih hišnih , in stanovanjskih vrat s stopničastega vretena ali hodnika; 14. popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih; 15. popravila skVipnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno; 16. popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vhodnih. ceveh, pri glavnih plinovodih ¦ in kanalizaciji; 17. popravila električnih instalacijskih vodov; 18. zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah; 19. popravila plinskih, električnlh in centralnih bojlerjev; 20. popravila in pleskanje mstalacij centralne kurjave plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, .21. stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj, registrov, hidroforjev ter skupinskih TV anten; 22. nabava požarno varnostnih naprav in opreme za civilno zaščito; ' ' ¦ 23. nadomestitev in vzdrževanje opreme za civilno •zaščito in reševalne garniture; 24. redno vzdrževanje in obnova požarno varnoistnih naprav; 25. nabava drogov za zastave in zastav; 26. stroški deratizacije S K U P N O r din Razpoložljiva sredstva o/n od stanarin • din Zbor stanovalcev je sprejel kot prioriteto dela pod točkb . . . Hišni svet (ulica št.) PROGRAM OBBATOVALNIH STROŠKOV ZA LETO 1975 Vrsta stroSkov znesek mesedno __________' _________________letni mesečnd po osebi po m* 1. OD bruto hišnika, &¦ stilca, blagajnika . 2. čiščenje snega*in leren za svoje delo. 9. člen NajviSji sarnoupra^ii! organ stanovalcev# v stajvovan.iski hiši j6 zbor stanovalcev. Zbor stanovalcev sestavljajo vši stanovalcd ter lastniki, uporabniki in najmeniki posameznih delov stanovanjske hiše. 10. člen Zbor stanovalcev: 1. voli in odpokliče hišni svet in pasamezne njegov« Čla-ne, v primerih iz drug&ga odstavka 11. člena tega zakona pa_ predsednika zbora stanovalcev; 2. voli delegate 'fetanovalcev v zbore stanovalcev krajevne ^kupnostijL ¦ 3. sprejema pravila o izvrševanju hiSnega, reda; 4. določa letni program za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in letni predračun stro-Skov obratovanaa stanovanjske hiše; * . 5. sprejema finančni načrt in zaMjuči račun diohodikov In fedatkov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v *tanov«n.Jski hiši ter strožicov obratovanja staaovanjske hiše; 6. obfavnava poročilo o poslovanju hišnega sveta in sta-novanjske skupnosti;- 7. odk*a o tem, da se ~ odda tekoče vzdrževanje skup-nih delov in naprav v stanovanjski hiši in njano obratova-nje organiizacijii za vzdrževanje stanovanjekih hiš; 8. sprejema na delo delavce za opravljanje del pri obra-tovanju stanovanjake hiše (hišnik, kurjad in podobno) ter jim oddaja stanovanja, namenjena za te osebe; 9. L>dlo6a o drugih -vprašanjih v zvezl s stanovanjsko hišo, ki mu jih predloži hišru svet, zbor stanovalcev Jtrajevne skupnosti ald stanovanjska skupnost. 11. 61en Vsaka stanovanjska hjša, ki ima pet ali več stanovanj, ima hišni svet. V stanovanjskjh hišah, ki imajo manj kot pet stanovanj, opravlja pravice in dolžnosti hišnega sveta zbor stanovalcev. Več stanovanjskih hiš ima lahko skupen hišni svet, če se s tem strinja večfea stanovaicev vsake posamezne stana-vanjske hiše. 12. eien- Hišni svet: 1. issvaja sklepe zbora stanovalcev; 2. skrbi za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši; 3. skrbi, da stanovalci vzdržujejo inuporabljajo stanova-n.ja v skladu s predpisi,. nonnativi, hišnim redom in skl&pj zbo>ra stanovalcfev; 4. predlaga zboru stanovalcev letni program za tekoče vzdrževanje steupnih delov in naprav v stanovanjskd hiši in letni predraonn stioškov obratovanja stanovanjske hiše ter financni načrt in zafcljučni račun tekočega vzdrževanja skup-nih delov m naprav v stanovanjski hiši ter stro&kov obrato-.vanja stanovanjske hiše; 5. adkxSa v mejafi letnega programa in prediračuna' o tekočem vzdrževanjn skupnih delov in naprav v stanovanjski liiši ter o drugih vprašanjih, ki so v zvezi s tekočim vzdrže-vanjem in obratovanj©m stanovanjske hiše; .6. predloži stanovanjsktt skupnosti najkasneje do konca koledarskega leta za prihodnje leto program pofcreb za inve-vesticijsko vzdirževanje stanovanjske hiše ter skupnih delov in naprav; .7. sktepa pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stano-vanjskiii hiš o tekočem vzdrževanju skupnih delov in na-prav v stanovanjska hiši ter za njeno obratovanje; 8. sklepa pogodbe o zaposlitvi delavca za opravljanje del pri obratovanju stanovanjske hiše; 9. skrbi za smotmo uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši ter za način njihove uporabe (pralnioe, sušilnice, centralne kurjave tn podobno) in q.dlo6a o povra-čilu posebndh stroškov za tako uporabo; 10. skrbd za urejanje zemljiSča, ki je potrebno ali na-menjeno za redno uporabo stanovanjske hiše; 11. določa višino stroškov za obratovanje stanovanjslke hiše, ki bremene imetnike stanovanjske pravice in najemnike; 12. odloča o porazdelitA^i stroškov za vodo, odvoz smeti, drimnikarske storitve, ogrevanje in podobnih stroškov, če se s posebnimi merilnimi napravami ne more določiti njihova višina in ki bremene imetriLke stanavanjske pravice, lastnika oziroma iraetoika pravice uporabe na posJovnem prostoru kot posameznega dela stanoVanjske hiše in najemriike; 13. opravlja finančno poslovanje v zvezi s tekoCim vzdr-ževanjem skupnih delov in napTav v stanovanjsJri hišd ter obratovanjem stanovanjske hiše; :. -. 14. opravlja diruge zadeve, ki mu jih nalagajo zakon an drusi predpisii ter splošni akti stanovanjske skupnosti glede tekožaga vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovano-akj hiši ter obratovan^la stanovan.iske hiše. 13. člen. Hišni svet ima pri izvajanju nalog po določbah tega saicona po&lovno in pravdnD sposobnost. Hišni svet zastopa predsednik hišnega sveta ala njegov namesuuk. 14. dlen Hišni svet ima najmanj tri člane. Clani hišnega sveta se volijo za dobo štirih let, če zbor stanovalcev ne določi krajšega roka; vendar najinainj za do-bo enega leta. Clani, hišnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika hi-šnega sveta in noegovega namestnika ter njuna imena pis-meno sporočijo stainovanjski skupnosti. Hišni svet skliče zbor stanovalcev najmanj enkrat letno, ui aicer najpozneje dio konca marca, ko mora dati zboru stanovalcev poročilo o svojem delu v preteklem leiu. Hišni svet mora sklicati zbor stanovalcev, tudi kadai to zahteva tretjina stanovalcev, organ delavske kontrole stano-vanjske skupnosti ali občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve. 15. člen Ce hišni svet ni ižvoljen aii če ne opravlja svojah nalog, določi stanovanjska skupriost organizacijo za vzdrževanje stanovanjisklh hiš, da v rijegovem imenu in v breme sra-o-š"kov obratovanja stanovanjske hiše opravlja nujne zadeve iz deloVnega področja hišnega sveta. Taik ukrep lahko sta-novanjski skupnosti predlflga tudi krajevna skupnost. Ce stanovanjska skupnast ne izda ukrepa vz, prejšnjega odstavka tega člena v tridesetlh dneh, potem ko t>i moral zbor stanovalcev izvoliti hišni svet oziroma, če v tem roku ne odloči o predlogu .krajevne skupnosti za izdajo takega ukrepa, sprejme to odiloditev občiiiski upVavni organ, pri-stojen za stanovanjske zadeve. Tako odločitev sprejme oboin-ski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, tudi v primeru, če hišni svet ne opravlja svojih nalog, pa bi zato utegnila nastati občutnejša škoda na stanovanjski hiši, sta-novanjska skupnost pa ni pravočasno ukrepala. Hišna svet, če pa hišni svet ni izvoljen, vsak stanovalec, ki" z odločitvijo stanovanjske skupnašti po prvem odstavku tega člena ni zadovoljen, lahko sproži postopek pri porav-nalnem svetu stanovanjske skupnosti za sporazumno odpra-vo spora. Dokler postopek pred poravnainim svetom ni kon-čan, opravlja nujne zaideve tekočega vzdrževanja skupnih de-lov in naprav in obratovanja s stanovanjsko hišo organiza-cija za vzdrževanje stanovanj!skih hiš. 16. 61en O svojem delu na sejah vodijo zbori stanavalcev in hi-šni sveti zapisnik. Zakonitost dela zborov stanovalcev in hišnih svetov nad-zaruje občlnski upravai organ pristojen za stanovanjske za-deve. 17. 61en Ob&nska skupšfiina lahko predpiše z odlokom, da mo-rajo imeti velike stanovanjske hiše hišnilia ali druge de-lavce, zaposlene pri obratovanjxi hiše in da se hišniško sta-no-vanje in delovni prostoni za te delavce ne morejo spre-meniti v poslo-vne prostore ali v prostore za druge namene. III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI BBLAVCSETV ZA OPRAVLJANJE DEL PRI OBRATOVANJU STANOVANJSKE HISE 18. čleii v Pravdce in obveznosti delavcev za opravLjanje del ^pri .obratovanju stanovanjske hiše pri delu iin iz dela se ureja-jo s samoupravnlm sporazumom, ki ga sklenejo stanovanj-ska skupnost in hišni sveti v okviToi- te skupnosti v steladu s predpisi- o medsebojnih rasamerjih delavcev v adruženem S pogodbo, ki jo skleneta delavec za opravljanje del pri obratovanju sianovanjske hiše in hišni svet, se v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih dielavcev v združenem delu in s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena podrobneje določijo pravice in obveznošti delav-ca pri delu in iz dela. Ce se zbori stanovalcev dveh ali veS stanovanjsfcih hoš sporazumejo, da bo delavec opra,vljal dela pri obratovanju vseh teh staonovanjskih hiš, določijo, kateri hišnd svet bo v njihovem imenu in na njihov račun sklenil s takim delav-cem pogodfo-o iz prejšnjega odstavka tega olena. IV. PRAVIGE Ili DOLŽNOSTI LASTNIKOV POSAiMEZNIH DKLOV STANOVANJSKE HISE 19. člen -¦ ' ¦ . Ce lastnik staiiovanja kot. posameznega. dela stanovanj-ske hiše sam uporablja to stanovanje/ mara plačevati sta-novanjski skupnosti stroške za investicijsko vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, stnoške za re-vitalizacijo skupnih delov in naipraw v stanovanjstoi hiši im stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stamovanjski hiši. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plača tak lastnik hišnemu svetu. Ce lastnilk stanovanja kot posameznega dela stanovanj-ske hiše, stanovanja ne upoTablja sam, plačuje imetniik sta-novanjske pravice na tem staoovanju celoten znesek stana-rdne stanovanjs-ki skupnosti; ta izplača lastniku del stainarine, ki ostane po odbitku strožkov po prejršnjem odstavku tega čleiia, v skaldu s. pogodbo, ki jo je sklenila z njim. 20. čleri Ijastnik poslovnega prostora kot posameznega dela- sta-novanjske hiše in imetniik pravice uporabe na poslovnein prostoi-u v stanovainjski hiši, mora ne glede na to, ali upo-rablja poslovni prostor sam ali pa ga diaje dsrugestnu v na-jem, plačevati stanovanjski skupnosti oziToma hišnemu sve-tu strožke po prvem odstavku prejšngega člena tega zakcaia. 21. Clen Stroški iz prvega odstavka 19. člena in iz prejšnjega čie-fla fega zakona se doloSiijo s pogodibo, ki jo lastniik, posarne-znega dela stanovanjske hiše ozirama imetaik pravice upora-be na poslovnem prastoru v stanovanjiski hiši sklene s sta-novanjsko sikupnostjo ozi'Tioina s hišndin svetam. Ce se lastnik stanovanja oziroma poslovnega prostoira .fcot posameznega dela stanovanjske hiše ali imetniic pra-vice uporabe na poslovnem protsoru v stanovanjsfci hiši in stanovanjska skupnost oziroma hišni svet ne moreta spo razumeti o višini plačila stroškov po določbah 19. in 20. člena tega zakona, lahko vsaka prizadefe stranka zahteva, naj diolooi te stroSke sodišče v nepravdnem postopku. Dokler nepravdni postopak ni pravnomočno kiončan, Je dolžan lastnik stanovanja ozirotna poslovnega prostora all imetnik pravlce uporabe na poslovnem prostoru y st.anovainj-skj hiši plačevati akontacijo stroškov v višini, kot jo doloia sodišče z začasno odiredibo ob prejemu zahteve za dolo&tev teh stroškov. V. ZBOR STANOVALX3EV KiRAJEJVNE SKTJPNOSTI 22. člen ' Za uresničevanje pravic stanovalcev pri 4elu stanovainj-ske skupnosti in pri obravnavanju dragiii vprašanj s področ-ja stanovanjskega gospodarstva se oblkuje v krajevni skup-nosti zbor stenavalcev. Zbor stanovalcev krajevne skupnosti se&tavljajo dedegabl stanavalcev v stanovanjslkih hišah, s katerimi gospodari' sta-novanjska sikupnost. Delegate stanovaleev v zbor stanovalcev krajevne skupno sti volijo stanovalci za dobo štirih let. 23. člen Zbor stanovalcev krajevne skupnosti: 1. voli in odpokliče delegate stanovalcev v stanovanjski skupnosti; 2. daje delegatom stanovalcev v stanoyanjski skupnosta Kmernice za soodlo6anje v zadevah, ki jih obravnava stano-vanjska skupnost; 3. obravnava poročila delegatov stanovalcev v stanovanj-skl skupnasti in poročila o ctelu stanovanjske skupnosti ter daje k tem poročilom svoje prdpombe, mnenja in predloge; 4. obTavnava splošno problematiko stanovanjskega go-spodarstva in seznanja s svojimi stailišči stanovalce, krajev-no skupnost, stanovarijsko skupnost, občinske skupščine, jirage organe in samoupravne organizacije; 5. opravlja čneašo pogodlbo za opravlijanje do-ločenih strakovnih nalog. Organizacija za vzdrževanje stariovan|skih hiS je lahko tudi temeljoa organizacija združenega dela aJl pc^odbena organizacija združenega dela, če izpolnjuje pogoje iz prej-šnjega odstavka tega člena. Organizacjiia za vzdržeifanje stanovanjskih hiš vzdržuje stanovanjske hiše in opravlja druga strokovna opravila v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskiini hiSami v družbenl lastnini na podlagi pogodbe, ki jo sktone s stanovanjako skypnostj.o, s hišnim svetom oziroma s po&ameznim stano-valoem. Fosamezna' dela v zvezi z vzdTževanjem stanovanjssltiii hiš in opravLjanjem strokovniih opravil pri gospodarienju s temi hišaini laliko poveri stanovanjska skupnost, hišni sv«t oziroima posatneznii stanovalec tudi drugim ustreanim arga-nizacija.tn adruženega dela oziroma občanom, ki s samostotj-nim 06ebnim delom z lastnimi delovnimi sredstvš opravlja-jo ustreano dejavnost. 41. člen S poigod.bami iz prejšnjega čleria cega zakona mora biti zagotovijeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zaikonom in normativii za vzdrževanje stanovanj v okviru sredstev, ki jih stanovalcem zagotaviga • stanovan^ska akupnost s svoiiim finančnim načrtom. 42. člen Občinsika skupščina piedpiše na predlog Zveze stamo vanjsldh skupnosti Slovenije v skladu z zakonom o stanari-nah z odlokom mintaiaine tehnične in druge« normative za vzdrževanjie stanovanjskih bnš in poslovnih prostoriav v sta-novanjskih hišah. Na podlagi odloka iz prejšnjega odsbavka tega člena določijo stanovanjske skupnosti s svojim spiošnim aktam teluiitoe in druge normative za vzdrževanje stanavanjskah hiš iij poslbvnih prostorov v stanovanjskih hišah. Minimalni telinični in drugi normativl za vzdrževanje stanovanjskih hiš iz prvega odstavka tega člena so obvezni tudi za stanovanjske* hiše, v katerih so vsa stanovanja last-nina občanov ali civilnih pravnih oseb. IX. PREHODNE IN KONONK DOLQCBE - 43. Clen Zbori stanovaicev izvolijo nove hišne svete v skladu s določbami t^a zakona najpozneje do 31. marca 1975. V stanovanjskih hišah, ki bodo naseljene po začetku veljavnosti tega zakona, so novi stanovalci dolžni izvo-liti hišne svete najkasneje v enem mesecu po vsolitvi ye-čine stanavanjskih enot. stanovanjske hiše. Krajevne skupnosti pomagajo stanovajlcem pni obliko-vanju hišniii svetov. Zbort stanovalcev kraijievnih skupnosti se k&nstaituirajo v skladu z določbami tega zakona najpozneje d<> 3ff. junitja 1975. 44. 61eri Organlzacija za gospodarjenje s stainovanjsikiini hašaml v družbeni lastnini uskladijo svoje poslovanje z določbaml tega zakona najpozrieje do 30. jtmija 1975. 45. 61en Z.dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljaitS: — temeljni zaikon o gospodarskem paslavanju j(gospo darjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastoinl (Urad-ni list SFRJ, št. 35/65 in 50/68); — določbe 14., 16. in 17. člena zakona o lasfcn&ni na delih stavb (Uradni list SPRJ, št. 43/65 in 57/65); — zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pni uprav-ljanju ¦ stanovanjskih hlš (Uradini list SRS, št. 36/65). 46. člen Ta zatean za6ne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .St. 36-48/74 Ljubljana, dne 4. decembra 1974. Skupščina Soclallstične republike Slovenije Marijan Brecelj l.r. Predsednlk Priloga Dogovorov, glasila OK SZDL Ljubljana-Center —Odgovorni urednik Mišo Javornik — Tisk ČGP »Delo« Ljubljana — 9. aprila 1975