•//
'/ČćLtiđat
POMR-^ otyvmw »taue l ttl«,
Naročnina liski: Celo leto 80 đin., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo teto 160 din. Inserti# ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; prf večkratnem inseriranju primeren popust. Upravnlštvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Sleadmsen političen lisi za slovensko ljudstvo
P©šinina plačana v gotov inL
■£■■■■	f'"	' 1^.----
»Naša Straža“ izhaja v pondeljek, andò la petek. Uredništvo in epravsišivo je v Mart* boru, Koroška cesta it. 5 Z aredafttfoai te more govorili vsaki dan samo «fd 11. do 42. ure.	Rokopisi %čO(rt vre£ajo.
Nesaprie reklamacije so po*hy»e paoni e.
Telefon internrban it 413.
3. številka.
MARIBOR, dne 23. februarja 1925.
Letnik L
proti preganjanju tiska.
Resno je treba premisliti!
Teptanje tiskovne svobode je posebno poglavje natine, politike in vse to,, kar se ie par mescev sklepa in fcvaja proti opozicijonalnemu tisku, je pravo zametovanje ustave in drugih zakonov. Dogajajo se stvari, ki so milo rečeno naravnost gorostasne in človek, ki je nasvetoval Mal as trnkom tako preganjanje tiska, ni samo upornik proti pozitivnim zakonom ,ampak tudi pravi zmedenec. Početje po njegovih nasvetih je namreč brez smisla in cilja ter zgrešeno skozi in skozi. Z ustavljanjem listov še nobena vlada ni ubila opozicije in se tudi nikjer tako ne postopa proti opozicijonalnemu tisku, kakor pri nas. Pri nas imamo namreč to posebnost, da so atake na tisk popolnoma prepuščene uvidevnosti posameznih policijskih organov in vsled tega se tudi v vsakem mestu listi na drug način zatirajo.
Metode pri tem so vse obsodbe vredne. Ni dovolj, j da liste plenijo in ustavljajo, morajo še novinarje in celo j tipografe na najbrezohzirnejše načine nadlegovati, kot da j me bi bilo že čfovolj, da jih s celo akcijo proti velikemu j delu tiska itak že ogrožajo v eksistenci. Cela akcija proti tisku in proti tiskovni svobodi pa ima tudi to zanimivo in značilno otbiležje, da oblastniki, ki liste preganjajo, nimajo sploh pojjma, kako list sploh nastane in tako si ob preiskavah proti listom privoščijo prave neverjetnosti. Po-iitično-upravne in policijske glave, ki odrejajo po redakcijah preiskave po rokopisih člankov, ki so izšli že pred meseci, si izstavljajo pač najslabša spričevala o inteligenci. Stroške, papir in delo podrejenih organov bi si lahko prihranili, če bi poprej vprašali navadnega delavca ali slugo fe kake tiskarne ter se dali poučiti, kaj se vsaki dan in vsako uro dogaja z rokopisi, la pridejo iz uredništva v tiskarsko delavnico. Vsaj to bi lahko vedeli, da uredništva nimajo prav nobene sličnosti s kako birokratično pisarno, pred vsem pa to, da pri političnih listih poklicni novinarji niso prvi, marveč često celo zadnji činitelji.
Za zaplembe in ustavitve listov se najdejo najrazličnejše in često tudi silno smešne pretveze. Človek, ki le površno pozna glavno časopisje v državi, se rie more načuditi, ko primerja zaplembe raznih listov iz raznih mest Najprej ^dobi namreč utis, da inicijator vseh napadov na tiskovno svobodo sploh ne ve, kaj in kam hoče in da samo nervozno vpije policijskim organom: Plenite, plenite, kakor veste in znate!
Način sedanje akcije proti tisku bi se moral po pravem obsojati tudi od najzvestejših pristašev vlade. Ta akcija je namreč vladi v največjo škodo, ko opoziciji politično prav nič ne škoduje ter zadene v največjih slučajih «tajhujše in najkrivičnejše le poklicne novinarje in grafično delavstvo, kar je zopet najostrejše obsodbe vredno iz socialnega in pravnega stališča in kar bi tudi vlada ne smela trpeti vpričo svojega ministrstva za socijalno politiko in zakonitih določil, ki urejujejo razmerje med delodajalci in delojemalci ter nadzorujejo' delo sploh.
iz tega vidika in brez vsake politične zainteresiranosti je tudi Jugòslov. Novinarsko Udruženje po svojih predstavnikih razpravljalo o kršenju tiskovine svobode ter predalo ministrstvu notranjih del svoj protest Ta protest sestoji iz pet delov: 1. zatiranje listov po policiji, 2. prepoved kolportaže, 3. prepoved izhajanja listov, 4. preganjanje novinarjev in 5. opozori te v notranjega ministra in vlade na razne krivice in nedostatke.
Uvodoma pravi protest: Tisk v naši državi se mora razvijati in poslovati v mejah, ki jih je odredila ustava in postava. Te meje so enako obvezne za tisk in za oblast Policaja pri preganjanju tiska pa ne samo, da se ne drži predpisov zakona in ustave, marveč ona sploh nima no- . benäh predpisov in nobenega sistema ter ne postopa samo protizakonito, ampak tudi nedosledno. Listom in novinarjem je vsled tega nemogoče usmeriti normalno poslovanje, ker se policija v svojem postopanju ne drži nobenih pravil. Taki ukrepi nimajo smisla niti v tern slučaju, ako se hoče omejiti tisk v gotove politične svrhe. Jasno je, da je na tak način novinarjem onemogočena eksistenca, ker se proti novinstvu postopa, kot da to ni zakonito dovoljeno delo, ampak nekako tolerirano zlo, ki naj bi se preprečilo na načine, ki so prepuščeni popolni samovolji.
V prvem delu in tudi v drugem se navajja, da je policijsko postopanje v vsakem kraju in proti vsakemu listu drugačno. Zagrebški ali sarajevski list je zaplenjen, beograjski list, ki isto prinaša, se pa svobodno širi po Zagrebu in Sarajevu. Včasih se zgodi zopet narobe. Vsled take ] nesmiselnosti izgublja državna oblast na ugledu in povrh še izgleda jo razne prepovedi kolportaže ravno tako, kakor da se enemu listu škoduje na korist drugega.
Prepovedi in ustavitve listov se ne dajo upravičiti z j državnega in političnega stališča. Po zakonu se lahko za- j tre ali prepove samo to, kar je že tiskano, ne dajo se pa { prepovedati kakemu listu bodoče številke, o katerih se ven I dar ne more vedeti, če bodo imele kaj takega, kar bi pri- j šlo v konflikt z zakonom. Če se celim redakcijam kakega \ prepovedanega lista zabrani pisanje, pa pomeni to, da ! imamo dvoje vrst državljanov: ene, ki svoje misli lahko |
Pred par dnevi je priobčil zagrebški »Jutarnji list« naslednje tehtne misli in mnenja: Danes že vendar enkrat poznamo izid volitev! Vemo tudi to, da PP. režimu ob na j f la granine j šem nasilju in kršenju volilnega zakona ni uspelo spremeniti položaja, ker so Hrvati in Slovenci popolnoma obdržali svoje postojanke od po-prej.
Resnica je pa tudi /to, da je PP. režim dobil formalno večino in tako tudi orodje, da drži oblast v svoji I roki. Če je torej Pašiču in Pribičeviču politični aksiom j — kakor izgleda da je — samo to, da ima v tej državi oblast v svoji roki, potem sta svoje popolnoma dosegla in vsa nasilja niso bita zastonj.
Nastane pa vprašanje, ali je naša država navadna klaviatura, na kateri smeta neomejeno štiriročno igrati Pašič in Pribičevič, ko se je zopet pokazalo, da Slovenci, Hrvati in velik del Srbov njime melodije ne razumejo, da deluje ta melodija na nje odvratno in da se
škega »Jutranjega lista« o tem, kar je treba »prav resno premisliti«, je očividno samo uvod k nadaljnimi nasveti za razplet tako silno mučnega in težkega političnega položaja. Takoj druga številka je namreč že prinesla na uvodnem mestu daljši članek pod zgornjim naslovom.
Ta članek skuša dokazali, da je Pašič pripravljen sporazumno rešiti hrva Iško-srbski spor, pa naj bi bilo to tudi z revizi jo ustave. Člankar pravi, naj Hrvati, od-J nosno Radič upoštevajo, da ima Pašič sedaj pravo I srbsko večino ter da je Pašič ne samo vsled tega, am-J pak tudi za to, ker hoče, edino sposoben in poklican za I rešitev notranjih sporov v državi. Pašič je za to vrgel j Davidovičevo vlado, ker ne pusti, da bi kdo drugi re-! seval važna vprašanja ter pobral sadove od'tega kar j,e zrelo in kar bo blagodejno vplivalo, če se enkrat uredi.
j Članek, o katerem se trdi, da je od »posebne strani« naglasa nadalje, da ima Pašič Pribičeviča in njegove demokrate samo kot orodje, ki se vrže proč, ko ni več potrebno. — Zamorec je storil svojo dolžnost, zamorec naj gre! — Ta »zamorec« je tudi določen, da prevzame vse grehe na sebe. — To bo res, ni pa v redu, da se ne upošteva dejstva, da je v Pašičevi radikalni stranki, in sicer na vodilnem mestu precej elementov, ki mislijo,
Po kronskem svetu. Na ministrski seji, ki se je vršila na dvoru kot kronski svet, je podial Pašič nekak delovni program svoje vlade, vladni Tisti pa sedaj pišejo, kako trdno stoji Pašič-Pribičevičeva vladna koalicija in kako po trabno in zaslužno bo njeno delo za državo. Beograjsko »Vreme« je prineslo tudi naslednjo izjavo nekega vodilnega vladnega člana: »Volitve so se bas izvršile za to, da se narod izreče ža. gotovi prayec v notranji politiki, to je, ali za pravec striktne izvedbe vidovdanske ustave, katero sta "ustvarila gg. Pašič in Pribičevič, ali za pravec revizije ustave v smislu avtonomije in federacije, kakor si je to ■zamislil g. Ljuba Davidovič s svojimi blokaškimi zavezniki. Narod je dal večino Pašič-Pribičevičevi koaliciji in je torej povsem naravno, da se prepusti vodstvo državnih poslov tej koaliciji. —- Drugi režimski listi so seveda vzeli to izjavo kot podlago za svoja dolgovezna razmotrivaruja o zmagi centralizma in Pašič-Pribičevičeve politike sploh. Pravijo, da se vladna politika ne sme spremeniti, ker bi drugače volila vprašali: »Zakaj smo pa volili?« — Da je na strani opozicije voiilcev za 360.000 več in o tem, kako se je debila neznatna vladna večina, se pa seveda (molči.
Laži nacionalnih blokašev. Samostojno demokratski listi prinašajo neko objavo takozvanega nacionalnega bloka. Ta objava je polna laži in zlobnega obrekovanja opozicije. Trdi se namreč, da je opozicija iz hujskajočih namenov objavila, da vladni blok nima ■ prave večine in da so se vsled tega začela po državi prave priprave upora in prevrata. Zlasti radičevci naj bi bili zažiigalii kresove ter zvonili z vsemi zvonovi na upor in revolucijo. Tu pri nas beremo, da se je to godilo po hribih Bosne in Dalmacije ter da je bilo zlasti srbsko
na nje šest let niso mogli navaditi — —. Resno je treba» premisliti, če je to v interesu države in vseh njenüi faktorjev. Brez izjeme se morajo v to zamisliti vsi, k» jim je do usode države in nareda, ker je stanje gospodarsko, socialno in .politično postalo že naravnost neznosno. O tem morajo ražmžšljati vsi pošteni Srbi, Hrvati in Slovenci.
Brezdvomno je, da predstavljata Srbe danes r glavnem Pašte in Davidovič, Hrvate Radič, Slovence pa dr. Korošec. Ker pa vemo, da bo tako tudi vnaprej, bi se morala že danes najti podlaga za nekak predsporazum. za neko začasno koncentracijo, iz-za katere bi se dalo potem naprej. Poprej je pa treba ob verifikaciji popraviti razne volilne nezakonitosti.
Treba se je torej resno zamisliti v situacijo, ki1 je j — ako nam je za skupno pravo življenje —* sedaj še taka, da se /. iskrenim sporazumom lahko še vsi rešimo.
da »zamorec« še ni storil svoje dolžnosti in da na,j še ostane.
Tem elementom, ki imajo toliko skupnega š Pri-bičevi čem, pa Pašič ni samo naklonjen, ampak, v svoji starosti In vkl jub svojemu zdravemu čutu za vse, kar je politično nujno in koristno, tudi podvržen, — in to je. kar vzbuja precej suma proti »posebni strani« zagrebškega dnevnika. ,
Sedaj, ko je »nacionalni blok«, ki! se je ob volitvali udejstvil samo v par okrajih. samo nada Pribičeviče-vih demokratov, je še posebno nerazumljivo odlašanje radikalov, zakaj tega »bloka« ne likvidirajo, ko so gii ponekod sami radikali proglasiti za »laži-nacikmatoi« blok«, — in zakaj ne odslovijo »zamorca«, če hočejo res sporazum.
»Posebna stran« v Zagrebu pa ima tudi to napako, da govori samo o sporazumu med Pašičem in Hrvati ter ne misli na poštene Srbe, ki so se izkazali pod Davfi-dovičem v najtežjih časih, kakor tudi ne vodji računa ne o Slovencih, zastopanih po SLS, in ne o Bosancih.
Predsednik Hrvatske zajednice dr. Lorkovič j« mnenja, da imajo ti članki namen zanesti v vrste opozicije zmešnjavo in povzročiti sumnjo v iskrenost razmerja HRSS nasproti ostalim strankam bloka narodnega sporazuma.
prebivalstvo v Hercegovini ogroženo od opozicijonainiis puntarjev. Po Bosni in Hercegovini se pa najbrž pripoveduje, da daleč tam »u Slovenačkoj« bije plat zvona ter da se po hribih okrog kresov zbirajo puntarji, ki potem samostojnim demokratom in radikalom zažigajo hiše. V objavi se končno tudi trdi, da opozicija samo laže o nasilju pri volitvah ter da izrablja v to svrha malenkostne izgrede. Da odlični člani opozicije ležijo težko ranjen v to so seveda malenkosti in navadni izgredi, zakaj pa naponaini blokaši ne pokažejo svojih »žrtev« od opozierijonalnih zarotnikov?
Vlada in internirani poslanci. Kmalu po volitvah so začeli prinašati listi izjave iz vladnega kroga in od samega notranjega ministra, da bodo internirani in zaprti hrvatski poslanci izpuščeni, kakor hitro dobi vlada uradna poročila, da so zopet izvol jeni. Od volitev j« minulo že 14 dni, uradnih poročil pa še menda vedno ni. V četrtek je bil v Beogradu hrvatski poslanec dr. Polič, da posreduje radi svojih zaprtih tovarišev. Zglasil se je najprej, v notranjem ministrstvu in tu je čakal do večera. Minister najprej »ne prima«, potem ga pa »nema«. Dr. Polič je obiskal tudi Ljubo Jovanoviča kol predsednika skupščine, ki se je ]>a .delal na stvari popolnoma neintersiranega in nezmožnega za vsako posredovan je, češ, da je njegovo pmtsedništvo samo poslovnega značaja. Drugi dan je dr. Polič zopet iskal notranjega ministra, ta se je pa — od|peljal v svoj rojstni kraj. Potem je šel k vladnemu predsedniku, kjer je zopet čakal par ur in ko ga je Pašič končno sprejel, se je začela stara pesem, da še ni »podatkov«, da vlada o tem še ni sklepala, da se bo videlo itd.
izražajo » tiskom, in druge, ki tega ne smejo, pa če so tudi poklicni novinarji.
V poglavju preganjanje novinarjev stoji: Policija vrši pri novinarjih preiskave ter zapira one novinarje, ki delajo ■ pri preganjanih listih. Dogaja se tudi to, da se novinarje preganja radi člankov, ki so izšli nezaplenjeni pred večjimi mesci.	e
Radi vsega tega opozarja "novinarska organizacija g. notranjega ministra na sledeče: Da se v slučaju tudi naj-reakcijonarnejšega postopanja proti tisku uvede neka nor-
ma za policijske organe. Naj se ne trpi, da bodo v eni in j isti državi za ene in iste stvari razna razumevanja in po j stopanja, da V nastopih proti tisku vlada prava anarhija j in da se tisk po samovolji policije stavlja izven zakona, j Novinarska organizacija prosi ministra, naj v interesu dr-
I žave, avtoritete sodišča in eksekutivne oblasti izda svojim podrejenim organom navodila za jasno urejeno in enotno postopanje napram tisku na temelju zakona ter da ta navodila sporoči tudi novinarski organizaciji, da se bodo njeni člani lahko po tem ravnali.
ić bo rešil h^afsko-srbski spor.
Na drugem mestu priobčeno razmotrivanje zagreb-
po Kronskem svetu.
\
politične beležke.
Pribičevičevia megalomanija. O rezultatih naših voli- ! ilev in o nastopu režimovcev pri teh volitvah je prinesel ; tudi čehoslovaški tisk poročila in komentarje. Pisava čeho j slovaškega časopisja o naših volitvah je silno razburila j režimovce, ki so začeli v zadnjem času po svojih listih • . pravcato kampanjo proti čehosiovaškemu novinarstvu. Re- j Kimovci so se posebno besno lotili čehoslovaškega poslanika v Beogradu g. Sebe, ki bi naj bil dal po zatrdilu vlad- j nega časopisja neko izjavo o naših volitvah, a jo je pre- j klicah G. Šeba je namreč te dni poselil našega pomočnika j Atunanijega ministra Ivana Markoviča in koj na to so pri- j nesli režimski listi, da je g. Šeba izjavil Markoviču to le: j Čehoslovaška gleda z zadovoljstvom na rezultat volitev v j Jugoslaviji in jej je kot zaveznici drago, da je prišlo v j Jugoslaviji do čistega položaja. Hrvatski novinarji so vpra- j šali g. sebo, da-li je' res podal zgoraj pribito izjavo. Posla- j hik je izjavil, da o kaki izjavi v gorajnem smislu mi niti go- j .vola! Pač pa se je raztovarjal g. Šeba z Markovičem o plesanju čehoslovaškega časopisja o naših volitvah in kako, da ta pisava ni po godu vladi. Beograjski vladi udarno čašo •pisje trdi, da je pisava čeških novinarjev čisto nespojiva iz zavezniškimi odnošaji med našo in čehoslovaško državo. Vladino 'časopisje se je postavilo ria stališče, da je Čeho-slovaška zaveznica v naši državi začasno vladajočih strank ■ — a ne kraljevine SHS. To zopet dokazuje, kako se sedanji naši vladinovoi istovetijo z državo samo. Češko časopisje se je držalo napram nam zelo objektivne in je veliko bolj obsodilo taktiko Radiča, kakor pa politiko Pašiča in Pribi-čeviča. Pribičevičevo glasilo »Reč« v svojih člankih Čeho slovakom z ozirom na pisavo njihovih listov o naših volitvah ne daje samo ukora, ampak jim naravnost grozi radi njihove ruske politike. Iz oisave »Reči« odseva, kakor 'da hoče Pribičevič v svoji megalomaniji potisni» pod vijak obznane dr. Beneša radi njegovih zvez z Moskvo. Pri-bičevičeva »Reč« piše takole: »Gotovo je, da se približuje čehoslovaško časopisje stopnjema moskovskim samodržcem, ker se ogreva za prijatelja Moskve Radiča in brani ter zagovarja idejo sporazuma. Neznano je, iz katerih vzrokov dopuščajo 'komunistom, da prirejajo krvave demonstracije v Pregi. Mi (Pribičevič in- Pašič) komuniste preganjamo, ker smo overjeni, da gre za rešitev države,
-a od čeho slovaške strani še do danes Čakamo v tem. oziru na podporo. Ako pride .mesto do skupnega nastopa, do mečesar, kar mi ne želimo, tudi na to smo pripravljeni.« Greh čehoslovaškega novinarstva je v tem, ker je izjavilo, da se pač nikakor ne strinja s politike, kakor jo vodita Pašič in Pribičevič, ker tem potom se ne bo rešila notranja kriza Jugoslavije in ne bo došlo do SHS sporazuma. iRavno isto obsodbo, kakor čehoslovaški novinarji, sta iz-Tekla nad našo pogrešeno politiko tudi pariški »Temps«in londonski »Times.« Mogoče se bo g. Pribičevič v svoji megalomaniji povspel celo tako daleč, da bo zagrozil tudi Francozom in Angležem!
Protesti radi zatiranja tiska. Proti sedaj že cele mesce trajajočemu preganjanju časopisja bo vložen tudi skupni protest tiskarniških podjetnikov in tiškarniškega delavstva. Zvesza grafičnih delavcev je v svoji izjavi in povabilu na 1 •skupno protestno konferenco razložila, kako nesocialno j in krivično je, da, je vsled nesmiselnega zatiranja tiska j prišlo toliko grafičnih delavcev ob kruh. Organizirani tipografi morajo itak že 50 dinarjev tedensko plačevati za •podpore brezposelnih tovarišev, a koliko bodo morali šele .v bodoče plačevati, če se gonja proti tisku takoj ne konča. Oblastniki, ki to gonjo na tako krivične in nesmiselne načine izvajajo, naj vendar pomislijo, kako trpi vsled tega država na svojem ugledu, merodajni in odgovorni krogi pa naj že vendar enkrat sprevidijo, da se politično nas-protstvo ne pobija z zatiranjem in uničevanjem onih, ki s ■politiko nimajo posla ter poklicno živijo od tiska.
Ukor Ljubi Jovanoviču. Da predsednik skupščine Lj. Jovanovič ni dober z vodstvom radikalne stranke, kjer imajo Laziča Markovič, Velisar Jankovič in Kojič, vsfr, ki j so bili obtoženi velike korupcije, glavno besedo, je že zna i na stvar in od nekaterih strani se je že napovedovalo, da bo Pašič tudi z njim »obračunal.« Sedaj je, kakor vse kaže, spor zopet poravnan in Ljuba Jovanovič je dobil od vodstva stranke za enkrat samo ukor. Poreča se, da je on podpiral list »Smotra«, ki ga je izdajal bivši radiikalski poslanec Mihajlo Ran-kovič, ki je sedaj, pri volitvah propadel, ker ije preveč grajal korupcijoniste v radikalni stranki. Ljuba Jovanovič je moral obljubiti, da ne bo več podpiral »Smotre«, za katero je baje pisal tudi članke, dobil je gotovo še v drugem oziru ukore in povelja in ker je vse .to sprejel, je spor za enkrat poravnan. List »Smotra« neha izhajati.
Proglas poštenih radikalov. Radikali, ki so nezadovoljni s sedanjim vodstvom stranke ter ogorčeni nad korupcijo Laze Markoviča in njegovih tovarišev, so izdali naslednji proglas: »Volitve, ki so se 8. februarja vršile, so dale zelo slabo in težko sliko nove taktike naše radikalne vrhovne uprave. Še bolj žalostno sliko brezobzirnih kršitev zakona, ki meče zelo slabo luč na preteklost in sedanjost naše radikalne stranke in ustvarja nevarne precedente za njeno bodočnost. Teror, ki se naslanja na oblast in lukrativno obljubljanje, je bil v prvi vrsti uporabljen proti vsem poštenim radikalom in nas je postavil z vsemi našimi prijatelji volivci v poseben položaj, v katerem ugledni in pošteni ljudje ne smejo ostati. Nas so odkovali in nas s tem izzvali, da se branimo. Ako nam je država mila in ako nam je bodočnost te države in stranke pri srcu, se ne smemo solidirati s politiko stranke koterij in skorajevičev, ki predstavljajo nevarnost za vse težke pridobitve naše radikalne stranke in vodijo k razsulu države. Radi tega, ker smo verni programu in izročilom radikalne stranke, pozivamo dosledni svoji voljivni paroli vse voditelje ^razdeljenih in izključenih radikalnih list in jih pro-
smo, da pridejo s svojimi prijatelji po možnosti z vsemi se s tem zopet dokazuje, kako slab spomin imajo policijske okrajnimi kandidati na prijateljski sestanek in prijateljski dogovor. Nosilci preganjanih radikalnih list
se prosijo, da zberejo točne podatke števila radikalnih glasov v svojem okrožju in to za takozvano -oficielno, 'kakor tudi za druge radikalne liste. Nadalje jih prosimo, da zberejo vse slučaje terorja lih kršitve pozitivnih zakonov.« — Od podpisanih: Milana Nedeljkoviča, vse-učilfškega profesorja, Cede Koštica, bivšega poslanca in drugih se sklicuje v Beogradu sestanek za 3. marca.
Po svetu.
Politični umori v Bolgariji. V Bolgariji mora po vesteh, ki prihajajo k nam, vladati1 naravnost strašno stanje. V sredi Sofije je bil dne 17. t. m. ubit -komunistični poslanec Todor Stra-šimirov. Atentatorju se je, kakor je že navada, posrečilo pobegniti. Atentat je bil osveta -avtonomistov radi umora Mjileva, katerega so ubili komunisti. Ne mine skoro dneva, da- se ne bi izvršil v Bolgari ji atentat. Med makedonštvujušeiimi še vedno vladajo krvavi boji, pa so se vendar že toliko ojačili, da so postali' zopet pravi vladarji -države, ker je vlada popolnoma od njih odvisna. Pričakovati je. v kratkem, da -se bodo izvršile -na Bolgarskem velike iz-premernbe.
Nemčija predloži rumunske zahteve reparacijski komisiji. Rumumja bi rada na račun nemških reparacij popravila -svoje zavoženo gospodarstvo. Zahteva namreč od Nemčije, da ji mora povrniti škodo, ki je nastala z izdajo novih bankovcev za časa okupacije Rumunije in katere je morala potem Rumimi ja odkupiti. Ta zahteva Rumunije pa- prihaja navzkriž z Da-wesovim načrtom -o nemških reparacijah, katerega- so sprejele zavezniške države. Rumimi ja je skušala z za-grozitvijo gospodarske vojne Nemčijo omehčati, ta pa •se pritožuje sedaj reparacijski komisiji ter jo opozarja na neopravičene rumunske zahteve.
Finanche skrbi Francije. Francosko vlado najbolj skr bi n-esi.guren položaj domačih financ in vprašanje njenega obstoja je v ozki zveri z utrditvijo franka na mednarodnem finančnem trgu. Preje so- skušali izrabiti nesigurnost /franka razni inozemski špekulanti, sedaj pa je pričela to izrabljati -opori-ctija, da -omaje položaj vlade. Proti takemu boju, ki bi državno gospodarstvo silno oškodoval, -bode vlada energično nastopila.
Spor za albanski petrolej. Albanski parlament je končno rešil spor med Anglijo in Italijo radi petrolejskih vrelcev na ta način, da je s 55 proti 5 glasovom -podelil, -koncesijo za -eksploatacijo perzij^ko-angleški petrolejski družbi. Albanska vlada sedaj pričakuje, da bo italijanska vlada intervenirala, zakaj ni dobila- koncesije italijanska družba-.
Dnevne novice.
Že dvakratna hoja na led. Sobotno »Jutro« ugotavlja v svojem uvodniku, da je šlo slovensko ljudstvo 18. marca 1923 prvič na led, drugič pa 8. februarja 1925. Z ravnokar pribito izjavo priznava »Jutro« samo absolutno zmago naroda v Sloveniji, ki je organiziran v SLS. Slovenski narod, izvzemši podrepnikov, ki kuluči jo radi koritarstva Žerjavu, je že sedaj v drugič zaupal usodo svojega obstanka in borbe za osamosvojitev SLS. »Jutro« in celotna žerjavščina sta lahko uverjena, da bo slovenskjl narod ta svoj korak za pribori lev samostojnosti pod -okriljem SLS ponovil, če bo treba, tudi v tretjič in celo tako dolgo, dokler v čeli državi ne bosta odnesla zmage: zakonitost, poštenost, bratski, sporazum in s tern tudi upravna osamosvojitev slovenskega in hrvat: k ega naroda. Na Pašič-Pribičevičev led se podaja žalibog Žerjavova laži-inteligenca in hvala Bogu ne pcšieni slovenski narod, ki ne pozna političnega ledu. ampak trdo cesto osamosvojitve. P-o ledu je doslej drsala vedno naša napredna inteligenca, a ne narod! Drsališče predvojnih naprednjakov je bila- nemškuta-rija, povojnih pa žerjavščina! Nemškutarjem je na ledi podrgnilo pri preobratu, Žerjavu pri- Agromerkurju •p. i vo io in na tretji led pa vodita laži naprednjake Pasic ter Pribičevič pod agromer-ku-rsko zastavo!
»Rdeča pomoč.« Že zadnjič smo poročali, da je v Beogradu odkrila policija nekako komunistično tajno tis-i kana, ki je -baje tiskala list »komunist.« Temu odkritju { medijo sedaj aretacije delavcev in drugih, ki se smatrajo I ca komunistične pristaše, kar na stetine. Iz odkritja tajne tiskarne se je -izcimilo odkritje »Rdeče pomoči« v Beogradu ; in vse, kar je s tem v zvezi, se zapira. O tej »rdeči pomoči« e j kot da bi bilo bogzna kaj novega in tajnega ter
oblasti za to, kar se je javno kazalo, ali pa, da se znanim in legalnim stvarem -podtikajo tajnosti in nevarnosti. Listi takozvane neodvisne delavske stranke namreč že celo leto pišejo o tej »rdeči pomoči« ter prinašajo tudi sezname darov, ki sc se dali na to ime, kajti strašna »rdeča pomoč., ni .nič drugega -kot navadno podporno društvo zlasti ž& one d-elavce, ki so politično preganjani. Kot tajnico afi blagajnico te »rdeče pomoči« so zaprli v Beogradu neko gospodično Cvetkovič, prej profesorico na srednjih šolah.
Pri njej so našli- zapiske o izdanih podporah. Profesorica razlaga pomen društva ter trdi, da so se podpore brez vseh tajnosti delile, aretacije se pa vršijo naprej in kakor , t vse kaže, se bodo spravili še nad trboveljske rudarje, češ, da so tudi nekateri prejeli »rdečo pomoč«, zlasti pa žrtve orjunskega izgreda lani dne 1. junija in procesa, ki mu je sledil.
Tiskovna društvo v Ptuju vabi svoje cenjene člane k izrednemu -občnemu zboru v prostorih Kmetijske zadruge v nedeljo, -dne 1. marca-t. L, ob pol II. uri -predpoldne s -tem-le dnevnim redom: a) Lzpremem-ba pravil, b) dopolnilna volitev načelstva. — Načelstvo.
Zadružništvo v Sloveniji. V naši državi se 'kaže t Sloveniji še največ smisla za zadružništvo, ki -se pri nas zelo naglo štiri. V toku prešlega leta je bilo v Sloveniji ustanovljenih 57 novih zadrug. Od teh je 13 kreditnih.
9 električnih, 5 gradbenih, 4 mlekarne in 18 raznovrstnih zadrug. Zlasti je razveseljiva ustanovitev zadrug za elektrifikacijo, ki kaže, da se električno omrežje tudi po deželi čimdalje bolj razširja.
Primer volilnega nasilja v Basni V bosanskem kraju [Bugojna je bil predsednik volilnega -odbora neki čifut Kornes, ki je seveda zagrizen radikal. Ta Ko-rnes je vprašal vsakega volilca, za koga je glasoval in odredil, d-a mora vsakdo, ki potegne roko iz prve — radikalne —'Skrinji-! .če, pest odpTeti in p-okazati, ali je glas-oval ali. ne. Volitve je ta -židovska duša zaključila, ne meneč se za dejstvo, da je čakalo pred volilnim, lokalom še 150 volilcev. Po za-Mjučitvi volitev je Kornes zajahal konja in hotel v begu-pobegniti z volišča. Ravno ko- se je hotel pognati na konja, pa so g-a zagrabili radi -čakanja -razkačeni volilci in so ga. ; -prisilili, da je nadaljeval volitev. Proti tako necuvenemw 'postopanju je- .že predložena na državnemu pravdništvu . J ovadba. Kaj bo- ukrenilo državno pravdništv-o, je drugo-! vprašanje, ker ima že n-agroma-deniih 4000 'prijav, kojih
inoče rešiti, ampak jih bo držalo tako dolgo zaprte v predalih, d-a bo stvar zastarela in postala- -brezpredmetna.
I Ako gre za radikalne lin poli-cajdemokratske zločine, po-I tem oblasti odlagajo in. čakajo do zastarelosti, ako pa gre 1 za kak prestopek prepričanega Hrvata katoličana ali ratis-
I Umana, potem pa- se postopa z občudovanja vredno brzino.
Sodišče in napad na dr. Kraha. Nedavno je bilo v N. < j .Sivcu aretiranih več os-e-b, obtoženih napada na dr. Kršita.
I Aretiranci so sami člani radikalne stranke ter so se-sfe-r-I šali z visoko kavcijo rešiti zapora, kar je pa sodišče od— hj i bilo. -Radii tega so postali somborski radikalski krogi zelo 1 nevoljni in posledica tega je, -da je bil te dni. poklican od
I prav; sodnega ministra v Beograd somborski državni pravd nik. Posledica pritiska radikalov se je -že pokazala, ker je i 1 glavni organizator napada ,na dr. Krafta že izpuščen ir zapora.
Obsodba di'. Ža-niča. Novoizvoljenega poslanca HRSS I in 'advokata iiz Nove -Gradiške dr. Žan-iča ‘.ima tamošnja i policija še -sedaj zaprtega. Aretiran je bil pred volitvami -ter obsojen na 14 dni policijskega zapora. Ko je odsedel prisojeno kazen, so ga kar v zaporu obsodili na ponovnih > 14 dni.. Ta rok je tudi te.dni potekel in policija bi morala dr. Žaniča izpustiti. Ker bi ga pa rada na vsak način &e obdržala v zaporu, je bil'dr. Zanič zopet obsojen na 14-dnevni zatvor, češ, da se je nedostojno obnašal ob priliki hišne preiskave pri predsedniku HRSS v Novi Gradiški.
Smrtna obsodba v Sarajevu. Sodišče v Sarajevu je izreklo smrtno obsodbo nad nekim Omerje-m Hrbinič, ki je pred nekaj meseci ubi! in sežgal svojega soseda Ah meta Ramovič, ker je sumil, da je ljubimec njegove- žene. Hrbinič je vložil proti razsodbi pritožbo.
Trdovraten samomorilec. V sarajevskih zaporih -imajo zaprtega IDletnega -Salka Islamoviča, ki, bo sigurno odnesel rekord v samomorilnih poskusih. Dosedaj se je poskušal nič manj nego štirikrat obesiti, toda- vedno je imel smolo, da so ga v zadnjem trenutku rešili Po prvem poskusu, da se iznebi življenja, se mu ni ničesar zgodilo, pozneje pa je bil vsakokrat kaznovan z daljšim zaporom. Tudi za zadnji poskus, je dobil strogo kazen, toda izjavil je, da ga vse -to ne bo odvrnilo -od njegovega trdnega sklepa, da se končnoveljavno obesi.
Iz Celja.
CELJSKI MESTNI. PRORAČUN ZA LETO 1925.
Davek na žganje.
Ko so celjski trgovci izvedeli za .sklep občinskega sveta glede -uižitnine na žganje, so se takoj -zganili, češ, da so prikrajšani z -ozirom na okolico. Nakupovalci i;z okolice i bodo. raje kup-ovali žganje- izven. Celja, kakor v Celju, da si prihranijo u-žitnin-o, koje poprej niso plačeval^ vsled novega sklepa pa bi jo morali Doslej so se z jedinih v lastnem interesu, da bo-dio predlagali občinskemu sv-etu^ naj se slednji -zadovoljuje s plačilom pavšalne .preli m mirane svote, kojo bodo prizadeti sami spravili skupaj. S tem bi mestu prihranili precej dhaigih manipulacij, -sebi- pa nadležno kontrolo- .po finančnih organih. Mesto bi celo prihranilo, ker bi pobiranje po državnih finančnih organih odpadlo in bi- tozadevna provizija erarja pripadla mestu. Kakor je iz razpel oženja, med občinskimi odborniki sklepati, bo ta spremenjevalni .predlog v prvi nalašč v io «vrbo sklicani seji sprejet.
23. februarja 1925.
Olepševalno društvo doM v 'naravi 31.552 dinarjev in v denarju podpore po 20.000 dinarjev; nasvetuje se j pa, naj se društvo bavi z gojenjem (zelenjave in cvetlic za ■ prodajo, da se na ta način ustvari nov vir dohodkov in očuva mestno blagajno. Dijaški kuhinji se dovoli podpora po 1500 dinarjev, Muzejskemu društvu 700 dinarjev, Tujsko-prometnemu društvu 2500 dinarjev. Glasbeni Ma- | trci poleg dosedanjih naturalij 3500 dinarjev, Dramatic- ; nemu društvu se pustijo v splošnem dosedanje ugodnosti, Gasilnemu društvu se določi kot nekaka redna podpora j 5000 dinarjev, predlog dr. Ogrizek» za izredno' podporo | po 3000 dinarjev m nakup nove brizgalne pa je radikalno- j sam-o-stojno-demokratska večina c dklon-ila, Za rame dobrodelne namene pa je predvidena svota po 25.000 dinarjev.
Šolske potrebščine se -pr-eliminiraj-o na 413.000 din., od tega odpade za tngoi^ka-nadaljevaino in dbrtrvo-nada-Ijevalno šolo 16.500 din., oizkoma 15.000 din. Ker stane šolska kurjava okoli 70.000 dinarjev, se sklene tozadevno strogo paziti na či-mvečje štedenje. Najemnine pri mestnih hišah se morajo pregledati in ponovno revidirati z ■oizirom na velike izdatke s popravili in pr- navijanjem. Prodajo vojaških objektov vojaškemu erarju se naj ponovno urgira. Parno kopališče se mora iz zdravstvenih razlogov vzdržati naprej, četudi je izelo pasivno.
Občinske obveznosti v celokupni višini znašajo okoli 5 milijonov dinarjev. Ta dolg pia odpade večinoma na mestna podjetja, osobito na n-ovounejeno elektrarno. V bodoče se morajo mestna podjetja tako voditi po trgovskih načelih, da se bodo dolgovi čimprej odplačali in da bode j mestna občina imela cd njih koristi. Vprašanje globoko pasivne plinarne je treba čimprej rešiti in raje obrat ustaviti, kakor naprej z veliko izgubo obratovati, ako se rte najde kak drug izhod.
Mestno pokopališče izkazuje komaj 788 din. prebitka, j V tem pogledu se sklene revidirati razne pokopališke pri- j stojbine s posebnim pogledom na premožnejše sloje. Jz- : datkii za mestne gozdove za tekoče leto presegajo' dohodke za 32.486 dinarjev. Treba bo namreč napraviti veliko novih nasadov; ker so gozdovi že zelo izsekani, se naj: oddaja drv na mestne uslužbence omeji na kar najnižjo mero.
Kritje izdatkov.
Za kritje mestnih izdatkov so predvidene nastopne doklade, naklade in davščine: 50% doklada na državno najmarino v višini 152.000 din. (la doklada se je odi 120% znižala z ozirom na pasivnost hišne lastnine), 100% doklada na z e ml jarino 110.000 din., 200% (prej 250%) doklada na občno pridobivino 215.500 din,, 250% doklada na posebno pridobnino 500.000 din., 250% 'rentnina 3000 din., 10% najemninski vinar 200.000 din., 4% kanalska pristojbina 172.000 din., pasji davek 10.000 din., taksa za domovinsko pravico 1000 din., razne občinske takse 30.000 din., davščine na vozila 40.000 din'., na prenočišča v hotelih 100.000 din., ponočni gostilniški davek 70.000 din., prirastkarinia 5000 din., träne pristojbine 70.000 din., užitnina na vino po 1.25 din. 457.000 din., užitnina na žganje po 5 din. 60.000 din., na pivo po 75 para 225.000 din. in na meso 35.000 din. Za pobiranje teh dohodkov je predvideno 61.875 din. Naj-marina in doklada na občno pridobnino se je torej znižala, V •ostalem os tane vse pri starem, pač pa se je določila užit-nina na ibuteljke z 4 din. in na peneča vina z 20 .din, od litra; Ker se je užitnina na žganje doslej v mestu pomanjkljivo pobirala, ker je 'bilo težko-ločiti med žganjem, ki se (konsu-mi-ra v mestu ali v okolici, se -sklene odslej do 5 1 količine pobirati užitnino od vsega žganja* ki se v mestu -proda, ne glede na njega konsum v mestu ali v okolici. TPri predaji nad 5 i količine izven mesta pa se -bodo izdajale svobodnice.
h Maribora.
Somišljenike SLS v mestu Maribor ponovno opozarjamo, da se od 18. februarja do 20. marca t. 1. volilni imeniki za skupščinske volitve uradno popravljajo. Vsak, kdor za volitve dne 8, februarja ni bil vpisan, ali je bil napačno vpisan, naj se sedaj takoj pobriga in zahteva na magistratu (soba št. 4), da ga- vpišejo, oziroma da popravijo njegovo ime in -priimek, stan in bivališče. Naj vsak prizadeti kar pismeno predloži svojo zahtevo mestnemu ma-magistratu. Za one, kateri so bili (izpuščeni, se glasi pismena zahteva sledeče: »V volilne svrhe kolka prosto-. — Mestnemu magistratu v Mariboru. Ker še dosedaj nisem Ml vpisan v volilni imenik za volitve v skupščino. Vas prosim, -da me vpišete po § 2 zakona o volilnih imenikih. Rojen sem dne ...„. leta pristojen sem v občino ..., sem torej državljan kraljevine SHS (sem Slovan po jeziku in plemenu); bivam že nepretrgoma nad 6 mescev, to je
°'d .. v mesim občini Maribor. Ako treba, doprinesem
za vse to -pismene dokaze. Prosim, da me uradno vpišete
v volilni imenik. Maribor, dne .. 1925. Podpis.« — Kdor
pa je vpisan pod napačnim n-aslovom, ali ima označeno v volilnem imeniku napačno bivališče ali poklic, naj to takoj javi mestnemu magistratu. Kdor -sam mirna časa, da -na magistratu zahteva uradni popravek, naj se oglasi v Tajništvu LS za mesto IVIariloor, ki se nahaja na -Koroški cesti št 1 (uprava »Slovenca«). Tajništvo posluje vsako nedeljo in praznik od 8. d-o 12. ure predpoldne ter ob pondeljkih, četrtkih in sobotah popoldne od 3. do 17. ure zvečer. Prosimo vse naše ljudi, da si vsak zapiše imene, poklic in bivališče naših somišljenikov, iki -niso vpisani kot volile! Prinesite te sezname v tajništvo. Obenem zapisujte tud-i vse tiste ki so napačno vpisani in vse umrle, ki so še vedno v imeniku.
Za vpis v volilne imenike. Do dne 19. marca t 1. naj se javijo na mariborskem mestnem -magistratu, soba št. 4, vsi tisti moški, ki so po 1. I. 1924 do 18. II. 1925 postali
polnoletni, oziroma so si- pridobili volilno pravico. Obenem naj se javijo istotam tudi -vsi tisti vojaški obvezniki, ki s-o v omenjenem čas-u odslužili svoj rok, pa niso vpisani v volilne imenike.
Seja okrajnih odborov in zaupjnikov SLS za mesto Maribor se vrši danes, v p on d el j ek, 23. februarja zve-
X n~t* ,. 3n "7	„ - 71 (X f v m -v» i -c* nK i Ur /vejlLTiCi i


§ 19 cestnega in čistilnega reda za mesto Maribor z dne 15. marca 1882, št 1430. ^
Pomanjkanje vode v Mariboru. Mestni magistrat razglaša : Vsled izvanredne večmesečne suše je nastalo, pomanjkanje v mestnem vodovod«. Kljub nepretrganemu ob ratovanju črpalnic po dnevu in -po noči je skoraj nemo-
ne okrajnih odborov je udeležba obvezna. Na dnevnem redu zelo važna zadeva.
Težka nesreča. V soboto ob 3. uri zjutraj se je zgodila piri električnem transformatorju v m-agdalenskem pred mestj-u težka nesreča. Višji uslužbenec pri mestnem električnem -podjetju Franc Rudi -je stopil 'v transformator, da bi tamkaj nekaj popravil. V prepričanju, da je tok zaprt, je ,!Z!gr-abiil z-a ž-ic-o z desno roko. Žica je bila nabita z električnim tokom -o-d 10.000 veltov in tok je Rudlu popolnoma zvil kite v desni roki in mu oihžgal tu-di desno nogo. Rudi bi bil -itak obležal pri -priči mrtev, a- je k sreči stal v trenutku, ko je pograbil za žico, na -izolirani p-ručici. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer mu bodo morali, ako ostane -pri življenju, -odrezati desno roko in nogo.
Orlovski odsek v Marfbom priredi akademijo dne 1. marca L 1. ob petih «popol-dne v dvorani Zadružne ges-po-I darsk-e banke, Aleksandrova cesta 6. Zato si uso-ja odbor tern potem -sporočiti vsem .prijateljem -orlov.stva, da se j dobijo vstopnice za -to priliko v predprodaji v knjigarni -sv. Girila na Koroški cesti 5 in pri njeni podružnici Aleksandrova cesta 6. Ker je spored bogat in .pester, naj nihče ? n-e zamudi te '««godne prilike! Bog živi! — Odbor.
Otroška maškarada pri Götzu, ki jo -prireja I. SSK. »Maribor« na pustni torek -o-d- 15. do 17. lire v veliki dvorani, obeta staršem ‘in- mladini veliko zabave. Maskiranje je dovoljeno samo -do -Starosti 1-2 let. Pripravljena | je posebna otroška garderoba za maskiranje in de- ; maskiranja. S vira otroški orkester. Vstopnina za deco j 3 D,, za o-dra-sle 5 D. Gene vsemu ostalemu so z-njžane na j lastno režijsko ceno. Otroško rajanje,-priporočamo vsem > staršem z mladino v obisk, Najlepše tri otroške maske j -se .-nagradijo. — Zvečer ob 20. uri se vrši v vseli Gölz-ovih dvoranah običajna velika športna maskerada. — Konkurenca mask. Vstopnina 20 D.
Podraženje {Sva. Mariborski pivov ami Götz in Tschéligi -sta karielirani. Ne smeta razpošiljati piva dalje kot do Celja, pivovarna Laško «pa pliva tudi ne sme več pošiljati v Maribor. Banke, katere imajo te pi -! vövarne v roka h, nameravajo podražiti -pivo od. srede, j 25. t. m. naprej. Ker pa s-o bili gostilničarji do sedaj j proti lej, -podražitvi, bodo imeli v p-ondeljek sejo, na kateri se bodo odločili, podraženje -sprejeti affi odkloniti.
Stanovanjskim najemnikom — državnim nameščencem! Odbor Društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru je dobil slučajno v -roke »Me j dom« št 2 z dne 1. t m,, v -katerem razglaša Pokrajinska -zveza- -društev hišnih posestnikov v Ljubljani, svo-jirn članom, naj povišajo stanarino državnim nameščencem öd 1. 1. t, 1. —- I6kxatnó iz leta 1014, češ, da s-of organizacije državnih nameščencev na anketi -dne- 6. 12. m. 1. v Ljubljani to predlagali. Ker bodo- hišni p. .-ustniki ta -nasvet -napra-m državnim nameščencem sigurno uporabljali, svetujemo vsem državnim -nameščencem, naj se na take in. enake zaihtev-e hišnih po-I sest-nikov ne ozirajo, ker: 1. ni -nobena stanovska organd-! zacija kompetentna, da stavi kjer si bodi predloge v smislu j najemnine, 2. so društva stanovanjskih najemnikov, ki- so edina kompetentna, ea taka pogajanja, zborovanje ob priliki ankete dne 6. 12. m.. L zapustila ter se sploh niso pogajala, 3. je ustanovljen v Beogradu -Savez društava stanara, ki posreduje pri vladi, ter tu-di -sodeluje na novem stanovanjskem zakonu, ki- bo -dal potrebna navodila stanovanjskim društvom, v državi, fci bodo svoje -člane -o vsem točno obvestila. Ne dajte se torej begati in vztrajajte pri. stari najemnini do 1. 5. t. L, oziroma, do sprejetja novega stanovanjskega .zakona. —- Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor skliče javen shod za nedeljo, dne 1. marca- ob 10. uri dopoldne v gostilno »Jadran« (gornja dvorana), Rotovški trg. (Vstop iz Lekarniške ulice).
Državna borza, dela v Maribor«. Odi 15. do 21. februarja je bi-lo -pri tej borzi -dela 108 prostih mest prijavljenih, 200 oseb je iskalo službe, v 35 slučajih je borza posredovala uspešno «in 13 -oseb je -odpotovalo; od
1.	januarja do 21. februarja pa je bilo 871 prostih m-esl -prijavljenih, 1704 oseb je iskalo službe, v 441 slučajih je borza posredovala uspešno- in 56 oseb je odpotovalo.
Posestniki psov se z ozirom na § 1 izvršilne določbe j 'glede pasjega davka -opozarjajo, da imajo plačati v mestno blagajno do 28. februarja 1925 za vsakega nad 2 meseca 'starega psa letno pristojbino 100 dinarjev ter -pasjo znamko -po 2.50 din., ker ima mestni konjač o-d 1. marca 1925 dalje nalog poloviti vse -pse, kateri niso opremljeni z letošnjo pasjo znamko. -Pio § ,13 izvršilne -doioče se smatra I za prestopek, -katera se kaznuje z denarno globo, opus pena ali napačna «naznanitev psa ter poraba ponarejene ali zapadle znamke.
Pometanje cest ponoči. V svriho odprave dosedanjega ■n-adležnega prašenja pri pometanju cest ob dnevnem čas-u je mestni magistrat mariborski v svoji- seji dne 16. jan. j 1925 sklenil -čistiti ceste in trge mesta- Maribor levi breg ! ponoči. Ker «se bo s pometanjem pričelo -pred polnočjo, se I poživljajo hišni posestniki, «da temeljito očistijo hodnike .j in pešpot: pred svojimi, hišami v nočnem času, ko poneha j cestni -p.romet do najpeasneje 23. ure. Pripominja se, da je | Spraviti -nesnago in smeti na .trotoarjev in -pešpoti v sme- j tišnice dotičnih -hiš, ne pa na cesto ali celo v kanale. Ob \ enem se opozarjajo trgovci, da velja isto tudi za smeti- j in nesnago iz njihovih trgovin in lokalov, oziroma za o dr ] pad-ke pri prevažanju blaga. .Prebivalstvo se ponovno po- Ì življa, da pazi na snažnost mesta i-n ne -meče raznih od.- j -padkov na tla. Prestopki te doioče se kaznujejo v smislu
goče dobavljati za mesto -potrebne vode. Nivo talne vode pada stalno, kateri pojav se tudi s kratkimi močnejšimi pa davi nami ne bi izprem-enil. Pomanjkanje vode je dnevno vedno večje. Ako ne nastopi v kratkem sprememba vremena, bo tudi v našem mestu nastalo -občutno -pomanjkanje vode in s tem zv-ezane marsikatere druge neprilike. M-estni magistrat je primoran opozoriti prebivaltsvo n« najjvečje štedenje -z vodo. -Industrijskim in obrtnim podjetjem, ki uporabljajo vodo iz mestnega vodovoda, imajo pa lastne vodnjake na razpolago, -se naroča, da zajemaj, vodo iz lastnih vodnjakov, sich -bi bil mestni magistrat prisiljen, vodovod- za njih obratovališ-ča zapreti. 'Kakor je bilo že ponovno razglašeno, je brez posebnega dovoljenja prepovedano, iz mestnega vodovoda prevažati vodo na drugu zemljišča. Prestopki zoper 'to določbo se bodo brezobzirno kaznovali z globo 1000 -dinarjev in se bo dotičnemu- zapri vo-dovod za celo dobo pomanjkanja vode. Redarstvo in orožnjštvo bo na to pazilo, da se ta prepoved vpošteva. Hišni posestniki, oziroma njih namestniki -se naprošale-, da pregledajo vse vodovodne naprave in napeljave v straniščih ter ukrenejo vse potrebno, da se morebitn-e poškodbe takoj popravijo.'’ Rđvno tako naj kontrolirajo v lastnem interesu vsaj vsak teden vodomere in si zabeležijo stanje istega, da bo mogoče takoj dognati vse poškodbe vodovodnih cevi in s tem preprečiti znatno zgubo vode.
Vzrok {.Veki njen ja električnega toka. V nedeljo, dne •22. t. m. ni funkcijoAirala električna naprava. Radi zapadlega južnega -snega -nastala je napaka -na -glavnem dovodu z elektrarne Fala, Mesto je -dobilo šele ob 8. «vi zvečer razsvetljavo. Tudi pretrgane telefonske žice som-olite obratovanje, pa so bile tekom noči odstranjen v tako -da ni nikake opasnosti za redni promet. Danes zjutraj: ob 8- uri «so se zopet pojavila motenja na falskih dovodih .visoke napetosti, ki pa so trenutno zopet odpravljena.
LISTEK.
Slovenske gorice,
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
Za- Križevci se vrstijo Bučečovc i, nanje se našle -nja Vuč ja ves, -že precej v večerni megli Na desno od Križevcev, -že bolj proti Muri* se blesti veliko -poslopje- v solnčnih žarkih, to je veliki samostan v Veržeju* že čisto na ogrski meji; če zreš še dalje, ozreš široke, r*-sežne naselbine -ogrskih Slov-en-cev: B e 1 o t i -n c e, T i -š -i -n o, Sobot o, -d-očim se ti, bližnji Ljutomer skriva pod vznožje Slovenskih goric.
Ko se -okrenem na nasprotno stran, je solnce tonilo za Slovenskimi -goricami, vse krvavo; saj zre toliko , gorja in krvoprelitjal Odbežite, žalostne misli! Oko išče novih, prijaznih vtisov; in -glej: na jugovzhodu zazre .preko dveh ali treh -brd, ki- se kakor kulise v gledišču vrste drugo za -drugim ,na najvišijem gričku cerkev jeruzalemsko s svojim širokim stolpom, pa- s streho, ostro in sloko kakor šilo; na istem brdu, toda že bolj v -daljavi, zagledam drugo cerkev, obdano od cele vrste večjih hiš, da mi- -dozdeva kot trg ali mesto: to so -Svetinje, župna cerkev, kjer je ranjki -župnik Jaklin krstil Stanka Vra-za.
Pospešim korake: podsolnčnik mi veje nasproti; prijeten vonj udarja iz vinskih goric, ki me spremljajo na levi in desni, pod stezo vodi globoko zarezan kolovoz; oko pa -gleda ves čas zadivljeno na to južnoštajersko neskončnost, na te nepregledne vrste lahnih bregov, po-•dolgasti-h brd! in gričkov, ki se mu zde v večernem mraku, akaor valovi velikega tajnega morja; tiho je vsenaokoic, sem ter tje zašušti v -goricah, če veter potegne; med trtami- pa -zaklepečejo tedaj klopotci svarilno in vendar .poredno pesem vsem« krilatim sladkosnedežem; iz kakega brega pa zadoni prelepa narodna pesem slovenska — boli -pritajena, a ravno zaradi tega še sladkejša!
Naenkrat postojim: na levi pred- menoj stojita, «kakor dva stražarja, trdno i-n ostro začrtana v večernem nebu, dve jagneti in med njima razpelo. Sledeč notranjemu ar gonu se odkrijem in umolim, tiho, 'srčno molitev, proseč božjega blagoslova tej pokrajini, temu kraju in njega prebivalcem. Kakor v odgovor zadone iz vseh vrhov večerni zvonovi — v rajnko harmonijo se mi razlije ta trenutek, nepozaben na veke.
In glej, -neve-dé sem bil stal pred stražarjema Vrazovega doma ...
»Vrazov oče pa so- še v kleti«, -de mi (v-iničarka) i-n pokaže pot do -prostornega hrama, čigar belo zidovje se je -ostro rezalo v razvijajočo še temo. Železna, umetno izdelana mrežasta vrata pri temnem vbodu so bila na ste-žaj odprta; iz notranjščine mi je zasvetil tenek sijaj brleče -svečke . . .
Bila je tema, ko sem -prestopil prag tega zgodovinskega -doma. A nič ni tam kazalo na to; imel sem, ko sem -s-topii v vežo, prijeten- domač vtis, ki ga daje hiša slovenska, za-gledajoč .povsod snažnost in red, značilen vsem hišam teh krajev.«	^
In tako še marsikatero mesto omenjenega članka.
Kajpada rol -Slovenci, -posebno še Slovenjegoričan., Smo lahko -ponosni na našo domačijo. To je samoljubsn ! A kako pa sodijo -drogi o njih?
pocfrožnica ▼ Mariboru.
gljPfT lastni, novozgrajeni palaci, JJeksandrova cesta 6, pred tmdSSksJS'-kn cerkvijo. "Iffcgg; Izvrtajo vse bančne posle najkulantneje! — KaJviSje obrestovan;« vlog na knjižice in v tek, raduno.
FoobltóèéBl prodajalec «reib državne raw. loterije?
L Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč,
Izdaja konzorcij »Naše Straže*
V naslednjem hočemo navesti nekatere nemške glasove o lepoti Slovenskih goric, ob enem v protidokaz gori navedene Andrejkove trditve, da še je le R. H. Bartsch moral nanovo razkriti lepoto Slovenskih goric«
Že prej srno omenili, kako so poveličevali štajerski , stanovi Slovenske, posebno Ljutomerske gorice 1. 1672-3. Kindermann piše leta 1798, da bi Slovenske gorice »lahko smatrali za nepretrgan vrt« Že tudi navedeni profesor Hally pa 1. 1836 razširno opisuje njihovo krasoto. Nekoč pravi, ko imenuje Marijo Snežno, Sv. Ano, Sv. Trojico, Sv. Andraža (meni pa 'bržčas Sv. Antona), Kapelo: »Težko je določiti, kateri teh točk bi dali prvenstvo; tako razveseljiva in ljubka je podoba, ki 'jo zavživa oko pri pogledu fe vsake teh točk na po naravi in človeški marljivosti iako ozaljšano okolico. Ko se odpira od Marije Snežne Ab enem pogled na graško in mariborsko okrožje, ko ti Raže Kapela tudi razgled na kraje sosednje Ogrske, le-JSjo drugi poprej imenovani kraji bolje v sredini in kažejo k svojih vrhov vrste vinorodnih gričev in rodovitne doline .notranjih Slovenskih goric.« (Stran 100.) Ob koncu svojega spisa še enkrat posname sliko Slovenskih goric, kakor se kaže od Sv. Urbana pri Maribora v teku leta, in pravi: »V maju so še vinogradi mrtvi in suhi, ali drevje je v krasnem cvetu, travniki in gozdi zeleni. To daje pokrajini posebno ljubko mičnost. Cez par tednov prevleče posebna zelena (tropična) barva vinogradov vsa pobočja m podeli tako veličastni sliki rodovitne krajine dovršenost. V juniju zorijo polja, trs razširja vonjavo svojega cveta. Potem pride čas dczorenja in poletna pokrajina se pokrije sčasoma v jesensko obleko. Ko se začne temnozeleno gozdovje hitro žolteti in rdečiti, takrat pa pride trgatev, plačilo za letni trud (114—115) in najveselejši čas za prebivalce Slovenskih goric.
Za Mallyjem je pisal profesor R. Puff največ o Slovenskih goricah in njihovi lepoti. Posebno je zavzet za krasni razgled iz Marije Snežne in Sv. Ane.
Navedimo še nekaj malega iz Bartsoheve knjige »Das deutsche Leid«:0 krasni čas trsnega cveta v neskončnem 'Spodnjem Štajerju. (Ker se dejanje Bartschevega romana vrši v Slovenskih goricah, se mora tudi njegov »Spodnji Štajer« za nje vzeti.) Je, kakor osem blagrov Kristusovih. •Spodnještajerski svet je blagoslavljajoče rasprostiranje Očetovih rok. Je zvok, je harmonija svetovnega bitja... Ti griči za počivanje leže na dnu pogorskega amfiteatra, Id se dvigajo od poletne visočine škrjancev do strašno samotnih višav orlovskih in do večnega snega . . . Vsak južnoštajerski grič, vsaka hiša ima to, kar v Švici samo posamezni blagoslovljeni vrhunci:	neskončnost, srečno
prenehanje najmodrejšega za modrim, žarno želeče, živo eavmrlo devetero zaznamovano pianissimo daljave. Da, neizmerno razširjen je ta svet ... In čez vse to plava jjubeznjivi vonj traja, kojemu se lahko primerja le rezeda. Samo da še zlatotrepetajoči, pršeči trsni cvet bolje in čistejše diši. Tiho, naglo zginjajoči, neizrečno ljubeznjivi sanj prihodnjega duha, opoj za najlažje, najtančnejše živ-*e, ki jih ima človek. O najkrasnejši, najbolj ginljivi čas trsnega cveta v spodnještajerski neskončnosti. (Stran 149—151.)
(Dalje prihodnjič.)
V i*
Sirite „Našo Stražo
Proda m po ugodni ceni ; 1 velik črn konj, 1 par lahkih konjev, 1 platovoz in 1 kočija, — Več se poizve v trgovini Aleksandrova cesta 35.	62 3
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št 1—L	107
K tovarna šivata,h strojev in koles
FRANC NEGER,
MARIBOR, Slovenska ulica it. 29.
Tovarniško skladišče: Vetrinjska ul. 17,
PFAFF-ovi
šivalni stroji za domačo in obrtno uporabo, za ga« čenje in umetno vezenje.
vseh sistemov šivalnih
POPRAVILA strojev in kolez točno
ZALOGA
m najceneje. ..........
vseh sestavnih delov za šivalne stroje, šivank in olja.
Samo300D fpanko na domi
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proli predplačilu ali povzetju.
Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, se vzame radevo!je nazaj.
4
4
4
4
4
4
4
4
%
n
5
4
Strofi® (Mizarstvo *
HOCHNEGER&U/IHER
bratti c. 53 NAR BOR Karaite c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. —~ Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini*izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudl‘.
Postrežba točna 1	Cene zmerne 1
4
4
»
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Odvetnik dr. A, Salbt rg er
je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljutomer« Glavni trg.
BiHlilliilllilllBI
Pijanost ozdravi
hitro, brez vednosti pijanca aAbstmmtok« Steklenice p®* 30, 50, 80 in 140 din,, ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za eamot in poštnino.
Gesellschaft für chemische und metallurgische Mostite
m.	b. H., Wien XIH 2, Wissgri%asse 5.

wroopopt
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro Sefeajfc, kovano in vlito, glaževino, kakor odlpadke vsake wate' kupujem po najvišjih cenah
‘Ä. J9Lx*beitei*« Mtaupltooz»
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro želeaje, katero je za vporabo, e hrvaškimi odpadki in vii tino.
Strojnega konstrukterja z več letno prakso in uradnika za obračunavanje delavskih mezd sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Konstrukter« in pod »Delavski urad« na upravo.
58 3—1
Velika zaloga
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro------menado. ---------
la gojzsrci
(hribovski čevlji)
!“ ÄÄI Poizkusite enkrat s terpentinovim „GAZELA" milom I
(popravilo Var 3 tv J
čevlji)
znamka

mo Marito, Korifc.19
Lastne delavnice, najboljše ročno delo !
sem ži obnovil naročnino Ì
Brexpimcen pouUl
«A.
Hajpopolnejši
Star sfratai stroji
Mđ Metno famttvx!
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dòm. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Barago,
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1,