GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 3	Marec 1973	LETNIK XI.
M. Cepič:
Z zasedanja centralnega delavskega sveta:
Izločena sredstva za osebne dohodke — delitev po razpravi v kolektivu
V zadnjem obdobju je imel centralni delavski svet kar dve z nadaljevanjem 6. marca.
Na 7. seji centralnega delavskega sveta je bila razprava o inventurah. Julij Ošlov-nik, predsednik centralne inventurne komisije, je najprej poročal o problematiki, katero so ugotovile popisne komisije ob popisovanju osnovnih sredstev.
Po razpravi je centralni delavski svet potrdil inventuro podjetja za ieto 1972 v predloženi obliki. Sklenil je, da bodo viški knjiženi kot izredni dohodek, manjki pa so začasna obremenitev primanjkljaja osnovnih sredstev. Viške in manjke je treba razčistiti do konca aprila 1973. Sprejel je tudi poročilo centralne popisne komisije v predloženi obliki.
Nadalje je organizacija ZK razpravljala o razrešnici dosedanjemu sekretarju. Vodstvo organizacije ZK je na svoji seji objektivno ocenilo težave, katere je ime! dosedanji sekretar, in skupno s sekretarjem občinske konference ZK prišlo do sklepa, da je treba odstop sekretarja podpreti, kajti edinole tako bo lahko delovanje celotne organizacije zopet normalno zaživelo.
Sekretar tov. Milan Nežman je predlagal svoj odstop, katerega je organizacija potrdila. Nato je bil soglasno izvoljen za novega sekretarja OO ZKS v TGA tov. MAKS JABLOČ-NIK.
V splošnem je organizacija ZK ugotovila:
—	da stagnira delo v ZK
—	da je organizacija neenotna
—	da imamo izražene oblike egoizma
—	da vodstvo organizacije in sekretar dobivata premalo podpore in pomoči od član: stva
—	da ni pravega tovarištva
Organizacija ZK je razpravljala o zaključnem računu podjetja in o problemih poslovanja.
Posredujemo nekatera stališča:
Na predlog odbora za poslovno politiko je centralni delavski. svet sprejel poročilo kontinuirane inventurne 'ko;-misije s stanjem na dan 31. 12. 1972 na razredu 3 — nedovršene proizvodnje, polizdelkov, gotovih izdelkov, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev v celoti, terjatev in obveznosti in dvomljive in sporne terjatve, pid čemer je sklenil, da je višek 2.150 kg škroba v znesku 6.987,50 din treba knjižiti kot izredni dohodek podjetja, v hreme izrednih izdatkov pa odpisati neuporaben in zastareli material v skupni vrednosti 7.165 din.
Vodstvo OZD Vzdrževanje in delovna sredstva je zadol-
1.	Zadolženi so vodilni tovariši v podjetju, člani naše osnovne organizacije, da z vsemi silami, s svojim ugledom in strokovno sposobnostjo delujejo za racionali-
zacijo proizvodnje — s tem, da vsi člani kolektiva dajo polno podporo vodstvu in vsak na svojem delovnem mestu s polno odgovornostjo do družbenih sredstev za proizvodnjo delujejo kot dobri gospodarji s končnim smotrom — vsesplošno var-
seji, ki sta bili 28. februarja
žiil, da prouči predlog za zmanjšanje zalog s stanjem na dan 31. 12. 1972; tega je podala kontinuirana ipventurna komisija. S posebno strokovno komisijo je potrebno ugotoviti tudi odvečne zaloge za prodajo.
Po razpravi o inventuri obrata družbene prehrane je centralni delavski svet sklenil, da bodo z manjki i,n viški v obratu družbene prehrane obremenili upravnika tega obrata. Ker stanje zalog živil v obratu družbene prehrane ni bilo točno ugotovljeno, je centralni delavski svet naročil stalni inventurni komisiji našega podjetja, da pregleda poslovanje ekonomata. Komisija mora o ugotovitvah poročati
čevanje in večja storilnost pri delu.
2.	Osnovna organizacija ugotavlja, da je skrajni čas, da bi sprožili integracijski proces v merilu republike, če že ne na širši osnovi v naši stroki, zato zadolžuje vodstvo podjetja in tudi komisijo, ki je že izvoljena v ta namen, da ukreneta vse potrebno za začetek procesa.
3.	Osnovna organizacija zahteva, da vodstvo podjetja v najkrajšem času, neposredno po sprejetju zaključnega
računa, skladno z ukrepi širše politične skupnosti, zlasti Zveznega izvršnega sveta, pripravi konkretne predloge za stabilizacijo naše delovne skupnosti, zlasti pa za zmanjšanje stroško" proizvodnje.
4.	Osnovna organizacija ugotavlja, da se pojavlja vedno več problemov na področju samoupravljanja v zvezi z informiranjem kolektiva. Zato zahteva od vodstva podjetja kakor tudi od vodstev OZD, da redno pripravljajo konkretne analize in podatke s področja svojega dela in vodenja podjetja; prav posebno še o delu, ki zadeva proizvodnjo, prodajo, realizacijo, perspektivo in odnose z dela in do dela — kakor tudi vse kolektivne izvršilne organe, da redno obveščajo kolektiv
(Nadaljevanje na 5. strani)
odboru za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu — v roku 14 dni.
8.	redno sejo je centralni delavski svet posvetil predvsem zaključnemu računu podjetja, počitniškega doma in obrata družbene prehrane.
Potem, ko je direktor finančnega sektorja Milan Long-hino, ekonomist, obrazložil bilanco in ko so člani centralnega delavskega sveta razpravljali o poslovnem poročilu, je centralni delavski sivet sprejel zaključni račun podjetja v predloženi obliki — z delitvijo celotnega dohodka, kot je prikazana v zaključnem računu. Potrdil je stroške reklame, reprezentance in koriščenje o-sehnih avtomobilov z izkazanimi zneski v bilanci. Sklenil je, da bodo sredstva sklada skupne porabe prenesena na račun skupne porabe podjetja. Potrdil je poslovno poročilo.
Zaključni račun počitniškega doma »Aluminij« Crikvenica izkazuje 164.486 din izgube. Centralni delavski svet je zaključni račun počitniškega doma potrdil v »predloženi obliki, sklenil je pokriti izkazano zgubo v breme sklada skupne porabe podjetja.
Tudi zaključni račun obrata družbene prehrane za 1. 1972 izkazuje izgubo. Centralni de-la»vski svet je tudi ta zaključni račun potrdil in s»klenil, da je treba izkazano zgubo v znesku 353.046,78 din pokriti v breme sklada skupne porabe. Izguba je nastala zaradi tega, ker je bila ekonomska cena 75 din, člani »kolektiva pa so plačali le 35 din za oskrbni »dan.
Nadalje se je centralni delavski svet seznanil s stališčem odbora za poslovno politiko v zvezi z razdelitvijo izločenih sredstev za osebne »dohodke »po zaključnem računu za leto 1972.
Zaradi nastale situacije, ki se je izkazala v razpravi na izredni seji Tovarniškega zbora osnovne organizacije sindikata 19. februarja 1973, razprave .na sesta»nku osnovne organizacije Zveze komunistov 26. februarja 1973 in »splošnega »mnenja, ki prevladuje v kolektivu, je odbor za po»slov-no politiko sprejel sugestijo o-beh zgoraj navedenih sestankov, ki je v tem, da bo pred dokoinčno izdelanim predlogom o delitvi izločenih sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu izkristalizirano mnenje in hotenje kolektiva; to pa praktično predstavlja vodilo za sestavo dokončnega predloga.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Bojmo se demagogov
V	današnjem političnem življenju so nemalokrat opozorili na demagoge, ki so slepili ljudstvo z netočnimi trditvami. Ker se demagogi pojavljajo vsakokrat, ko se vsaj malo zaostri politični položaj, je slabo delovanje tovrstnih ljudi v sedanjem trenutku še bolj nevarno. Ker so demagogi navadno obremenjeni od predsodkov, neznanja, nepoučenosti in slabega političnega posluha, zavajajo ljudi na strdn-ske probleme, pretirano poudarjajo umišljene konflikte in na sploh povzročajo nezadovoljstvo.
Nekoč so bili demagogi v stari Grčiji voditelji ljudstva, vejidar so pojem, začeli kmalu uporabljati v prenesenem smislu — nenačelen politikant, ki se prilizuje ljudstvu in ga slepi z obljubami ali trditvami. Razliko med demagogom in zrelim politikom lahko pojasnimo tudi tako: v današnjem času se demagog najraje zateka v kritiko preteklih dejanj, ne da bi iz te kritike izluščil pozitivne napotke za naprej.
Kaj se navadno zgodi? Ljudi razburi, vznemiri in jih nezavestno ali zavestno spelje v razreševanje problemov, ki imajo zelo malo zveze z bitko za uveljavitev boljših odnosov. Na primer, demagog je človek, ki bo na sestanku napadel nekoga, ker si je najel preveč kreditov. Ljudje ne bodo grajali kreditne politike, temveč posameznika. Namesto, da bi vložili vse sile v spremembe pomanjkljivega sistema, skušajo spremeniti kreditno razmerje enega samega človeka. Vrh vsega tega pa je navadno celo to, da tisti demagog, ki je začel^ z napadom, sam ni nič boljši. Sam ima kredite in sam gradi.
V	sedanjem trenutku se nevarni zagrenjeni ljudski tribuni, ki na nek način ščuvajo ljudi proti vsem, ki delajo, si urejujejo življenje, študirajo, se lepo oblačijo in si prizadevajo, da bi human socializem bil viden tudi na zunaj. V tem primeru vnašajo demagogi v družbo zdraho, ki najčešče izvira iz nekritične zavisti, ne pa iz politično zrelih presoj družbenih konfliktov in celo razrednih nasprotij. Nemalokrat so žrtve napadov vsi intelektualci povprek.
Na primer, demagog se sklicuje na skrb za delovnega človeka. Posplošuje in dokazuje, kako premnogo njih nima niti toliko dohodka, da bi si lahko
(Nadaljevanje na 2 strani)
S sestanka OO ZKS v TGA:
Maks Jabločnlk - novi sekretar
Osnovna organizacija ZKS je imela svoj redni sestanek 26. februarja 1973. Člani ZK smo se prizadeto pogovorili o perečih in ključnih problemih v našem kolektivu.
Kako smo poslovali
februarja?
PREGLED FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE
(Aluminij :
Doseženo	Oddano
na pečeh	v livarno
Plan za februar 1973	100,32%	95,43%
Odstopanje	+ 0,32 %	— 4,57 %
Plan za januar—februar 1973	97,27%	94,68%
Odstopanje	— 2:,73%	— 5,32%
Proizvodnja na pečeh v februarju je v primerjavi s februarjem 1972 dosežena z	105,30%
Odstopanje	+ 5,30%
Freilzvodnja na pečeh v januarju in februarju 1973 je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1972 dosežena z	100,52%
Odstopanje	+ ®>52 /o
Glinica/:
Program izlužene ALOj je v februarju dosežen z	100,48%
Odstopanje	+ 0,48%
Program kalcinirane AI2O3 je v februarju dosežen z 84,81% Odstopanje	—15,19%
Dosežena izlužena AI2O3 v februarju 1973 napram februarju 1972	98,87%
Odstopanje	— 1,13%
Dosežena kalcimirana AI2O3 v februarju 1973 napram februarju 1972	90,89%
Odstopanje	— 9,11%
Primerjava dosežene izlužene AI2O3 v januarju in februarju 1973 napram januarju	in	februarju	1973	107,11%
Odstopanje	+ 7,11%
Primerjava dosežene kalcinirane AhOs v januarju in februarju 1973 napram januarju	in	februarju	1973	100,68%
Odstopanje	+ 0,68%
Nakladanje ostružkov
Iz naslednje tabele pa je razvidna poraba surovin v mesecu februarju 1973 in kumulativni prikaz za januar in februar 1973
Podatke o našem poslovanju v februarju objavljamo v nekoliko spremenjeni obliki. Kot smo obljubili, smo v področje poročanja zajeli tudi podatke o doseženih normativih porabe surovin. Sprememba je tudi v tem, da ne objavljamo nobenih podatkov o prodaji. K temu na j pripomnimo le to, da tega gradiva za analizo nismo pravočasno sprejeli in nam navsezadnje ni preostalo drugega, kot opustiti analizo o realizaciji naših proizvodov na tržišču. Ostane nam le upanje, da prihodnji mesec takšne in podobne težave ne ?jodo vzrok, zaradi katerih kolektiv ne bi bil obveščen o dejavnosti na posameznih področjih dela.
V januarski številki našega glasila smo prav tako že pojasnili, kako bomo prikazovali dosežene rezultate fizičnega obsega proizvodnje. V skladu s tem vnašamo v februarsko informacijo tudi skupno dosežene vrednosti za pretekli mesec tega leta.
Iz podatkov izha ja, da je bil trend v količinski proizvodnji glinice in aluminija — glede na januarske rezultate — pozitiven. Dosežene proizvodne količine v tem mesecu so v okviru planiranih.
Skupna količina proizvedenega elektrolitskega aluminija v februarju je presegla planirano in je s tem primanjkljaj januarske proizvodnje zmanjšan za približno 1/3. V februarju so bili izkoristki v elektrolizi A in B nad planirani-
Bojmo sc demagogov
(Nadaljevanje 's 1. strani) privoščil vsak dan kos kruha. Torej, sklep: vsi tisti, ki imajo svoj dnevni kos kruha, so socializmu nevarni ljudje.
Sedaj lahko pridemo do tistega nesprejemljivega stališča demagogov: s svojimi mnenji, napadi in stališči vnašajo v družbo napačne konflikte. V naši družbi se že leta in leta trudimo, da bi zvišali izobrazbeno raven ljudi. Vedno znova dokazujemo, da imamo premalo zdravnikov, inženirjev, pravnikov, profesorjev, tehnikov vseh vrst in to na vseh področjih delovanja. Potem pa se pojavi demagog in začne posredno dokazovati, da je pošten, za socializem zagret, domovini predan samo tisti, ki ima najnižji osebni dohodek, torej tudi najnižjo izobrazbo. Posredno rečeno: socialistično misleče bitje je le tisto, ki ie revno, kajti brž, ko ima nekdo v socializmu diplomo in ima višje osebne dohodke, je sumljiv in pokvarjen.
Pri izgradnji socializma je pot vse prej kot ravna. Vedno znova se porajajo drugačna protislovja. Sedanje protislovje je med drugim v naslednjem: liberalno tržni odnosi v gospodarstvu so poglobili socialno razlikovanje. Na drugi strani je ta konflikt poglabljal razpoke med ljudmi. Na eni strani se je utrjevala skupina, ki je odločala o odtujenem denarju, na drugi strani na je množica ostala pasivna. Konflikt se je zaostril, bruhal pa
(Nadaljevanje na 3. strani)
mi. Presežek proizvedenega a-Iuminija nad planom bi bil še višji, če bi bilo obratovalo v hali A planirano število peči.
Remont peči v februarju je bil za halo A presežen za eno
V prejšnji objavi podatkov smo obljubili, da se bomo v naslednjih objavah ukvarjali tudi z doseženimi normativi porabe surovin. Ti podatki so podani in primerjani s plansko porabo surovin in sicer z namenom, da bi, kot iz ostalih podatkov, tudi iz tega podatka lahko sklepali in ocenjevali, kako delamo, kje moramo zmanjšati stroške našega dela, kakšne so objektivne in subjektivne težave pri zmanjševanju stroškov našega poslovanja in podobno.
Vsekakor bi bilo zanimivo navesti nekaj podatkov in primerov odvečne porabe surovin s poudarkom, koliko so se nam povečali stroški poslovanja v posamezni dejavnosti za-
Za eno tono glinice Boksit
NaOH (100%)
Para
El. energija
Za eno tono aluminija
Hala A
Glinica
Anodna masa
Kriolit
Al fluorid
El. energija
Hala B Glinica.
Anodna masa Kriolit Al fluorid El. energija
Hala B — 12 posk. peči
Glinica
Anodni bloki
Anodna masa
Kriolit
Al fluorid
El. energija
Za eno tono anodne mase Petrol koks Katranska smola El. energija
peč, vendar se je nizko število remontnih peči v januarju negativno odrazilo pri rezultatih proizvodnje v hali A, ker posledično nismo proizvajali s planiranim številom peči.
radi prekoračitve planske količine surovin. Ali nasprotno, kako se nam zmanjšujejo stroški poslovanja pri zmanjšanju porabe surovin. Zadeva zahteva širšo in temeljito obravnavo in jo bomo zaradi tega tokrat opustili.
Menimo, da člane kolektiva prav tako zanima, kakšna je bila poraba surovin v letu 1972. Tudi ta podatek ne objavljamo v absolutnih številkah, kajti te bržkone ne bi povedale vsega, kar želimo. Zato smo vzeli primerjavo z letom 1971, ki nam bo osnova za primerjavo. Se pravi, da bomo za leto 1971 vzeli indeks 100, porabo surovin v letu 1972 pa primerjali s to osnovo.
Indeks:
1971	1972
100	98,59
10«	88,98
10«	99,21
10«	94,37
100	100,11
10«	101.40
100	100
100	116,67
100	101,32
100	100,11
100	98,81
10«	73,77
100	113,04
100	99,49
100	99,38
100	85,57
100	52.50
10«	96,30
100	103,93
100	100,44
100	99,75
100	104,29
Za eno tono glinice Boksit
NaOH (00%)
Para
Za eno tono aluminija
Hala A
Glinica
Anodna masa
Kriolit
Al fluorid
El. energija
Hala B Glinica Anodna masa Kriolit Al fluorid
El. energija — kemija
Hala B — 12 peči Glinica Anodni bloki Kriolit Al fluorid
El. energija — kemija
Hala B — 12 S peči
Glinica
Anodna masa
Kriolit
Al fluorid
El. energija — kemija
Za eno tono anodne mase Petrol koks Katranska smola
FLUKTUACIJA DELOVNE
V prvih dveh mesecih tega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zaslediti povečano »splošno« in »hoteno« fluktuacija delovne sile.
Stopnja splošne fluktuacije je večja za 0,33 %, stopnja hotene fluktuacije (odpovedi in samovoljna zapustitev dela) pa za 0,60%.
Mnenja smo, da bi kakršnakoli sklepanja v zvezi s podanimi podatki bila verjetno nerealna, kajti za temeljito analizo je nujno potrebno imeti na razpolago več primerljivih podatkov. Za primerja vo naj povemo, da smo tudi v letu
Indeks:
plan	febr.	jan. in febr.
100	108,45	107,77
100	98,14	94,10
100	107,15	111,06
10«	100	100
100	100,52	103,83
100	42,50	70
10©	100	100
100	100,20	102,41
100	100	100
100	98,78	101,22
100	67,50	110
108	60	56,67
100	99,48	103,44
10«	99,74	99.79
100	90,18	104,29
100	88,89	88,89
10«	40	63,33
100	97,49	102,04
100	99,95	100
100	94,43	97,04
100	92,50	97,50
100	16,67	30
10«	103,25	102,51
100	78,73	87,02
100	98,96	99,02
SILE
1972 imeli takoimenovane »kritične« mesece — to sta predvsem avgust in september (stopnja fluktuacije je bila v obeh mesecih 0,63 %), ko je fluktuacija dosegla nadpovprečno stopnjo, ki je bila za preteklo leto 0,44 %.
Še podatek o stopnji fluktuacije v februarju in stopnji fluktuacije za januar in februar tega leta.
Februar	0,69%
Januar in februar	1,12%
Povprečje	0,56%
Povprečje januar in februar	0,42%
PRIMERJAVA DOSEŽENIH NORMATIVOV SUROVIN V LETU 1972 NAPRAM LETU 1972
POROČILO ZA MESEC FEBRUAR 1973:
i račun
CENTRALNI DELAVSKI SVET JE ODOBRIL ZAKLJUČNI RAČUN PODJETJA ZA LETO 1972
Ce podatke zaključnega računa za leto 1972 temeljito analiziramo, lahko kaj hitro ugotovimo, da niso tako ugodni, kot to izhaja iz bilance uspeha — na prvi pogled.
Celotni dohodek, katerega smo ustvarili v letu 1972, je nekaj nad 537 milijonov dinarjev. Porabljena sredstva znašajo nekaj nad 414 milijonov din. Ce odbijemo od celotnega dohodka porabljena sredstva, ugotovimo, da smo ustvarili v letu 1972 — 122,5 milijona din dohodka.
Ta dohodek je centralni delavski svet razdelil takole1
(zaokroženo na 000)
—	Obresti za kredite
—	Provizija in dr. plač. za bančne storitve
—	Zavarovalne premije
—	Prispevki in članarine
—	Prispevki za obnovo Bosanske Krajine
—	Sredstva za stan. izgradnjo
—	Dodatni prisp. za soc. zavarovanje
—	Prispevek za uporabo mest. zemljišča
—■ Vodni prispevek
—	Za osebne dohodke
—	V rezervni sklad
—	V poslovni sklad
—	V sklad skupne porabe
4.411.000	din
2.351.000	din
2.355.000	din
131.000	din
388.000	din
2.218.000	din
848.000	din
556.000	din 605.168 din
69.545.000	din
2.451.000	din
26.727.000	din
10,000.000 din
Dohodekl je v letu 1972 porasel za 43,3% in izvira predvsem iz prodaje zalog iz preteklega leta. Iz enakega razloga je porasla tudi akumulacija v primerjavi s preteklim letom (1971).
V letu 1972 je bilo izločenih v rezervni sklad za 57% manj sredstev kot v preteklem letu, ker je izločen samo obvezni del rezervnega sklada.
Sklad skupne porabe je bil povečan v letu 1972 za 155%, predvsem zaradi sprememb predpisov v zvezi z izplačili iz sklada skupne porabe; izplačana je sicer poleg že porabljenega dela sklada v lanskem letu še predvidena poraba za letošnje leto.
Delitev poslovnega sklada za leto 1972 je naslednja:
— posojilo nerazvitim	12,288.000 din
—	razmerja s skladi skupnih rezerv 1,836.000 din
— lastni poslovni sklad	12,603.000 din Povprečni osebni dohodki v letu 1971 so bili
2.005,49 din, v letu 1972 pa bodo 2.136,60 din, s tem, ko bodo izplačana sredstva, ki so bila ob sprejemanju zaključnega računa izločena za osebne dohodke.
Osebni dohodki kažejo v letu 1972 porast za 6,5%. Ta porast je pripisati predvsem spremembi dodatkov za izmensko delo, dodatkov, ki veljajo od sprejetja samoupravnega sporazuma naprej.
Primerjava proizvodnje med 1971. in 1972. letom:
Proizvod	Enota mere	1971	1972
Glinica	tona	118.305	126.026
Aluminij	tona	39.190	39.836
Al zlitine	tona	7.563	15.972
Anodna masa	tona	22.974	23.832
Proizvodnja vseh produktov v letu 1972 izkazuje porast napram preteklemu letu in sicer: kalcinirana glinica za 6,53%, primarni aluminij za 1,65% in anodna masa za 3,73%.
Največji porast je bil dosežen pri proizvodnji zlitin
— za 111,19%.
K.—n.
Bojmo se
(Nadaljevanje z 2. strani) je pozitivno in negativno. Slab poskus razreSevanja konflikta je bil vsekakor prenos konflikta na nacionalno področje.
V sedanjem trenutku želimo protislovje odpraviti z u-stvaritvijo samoupravne socialistične družbe. Ker vemo, da tržišča ne moremo ukiniti, je torej naša naloga, da tržne zakone smotrno podredimo sa-
moupravnim odnosom. S tem bomo storili vse, da zmanjšamo socialno razlikovanje, ki se je kazalo v dveh značilnostih. Na eni strani smo bolj poudarjali osebno potrošnjo kot skupno (izobraževanje, zdravstvo, kultura itd.), na drugi strani pa v najhujšem razkoraku: več smo potrošili kot pa proizvedli.
In kaj počne demagog? Protislovja zožuje na nekaj zunanjih pojavov, proti katerim se bori z vnašanjem nesprejemljivega sovraštva. Namesto, da bi se proti neupravičenemu bogatenju boril s spremembo sistema, se bori proti posameznikom, sistem pa ostaja. Takšne akcije demagogov kaj hitro rodijo razočaranje, ker sa z likvidacijo enega bogataša nič ne spremeni.
Varnost pri
V februarju smo imeli 12 poškodb:
1.	OZD Skupne službe
2.	OZD	Glinica
3.	OZD	Aluminij
4.	OZD Vzdrževanje in del, sr.
VIRI NEZGOD:
—	dve	nezgodi	z motornim
kolesom
—	dve nezgodi pri hoji po ne ravnih tleh
—	ena	nezgoda	pri hoji	po
stopnicah
—	ena nezgoda pri delu s kovinskimi predmeti
—	tri nezgode pri delu z o-rodjem
—	dve nezgodi pri delu z lugom
—	ena nezgoda pri delu s silicijem
VZROKI NEZGODE:
—	dve nezgodi zaradi neurejenega cestišča
—	dve nezgodi zaradi neuporabe zaščitnih očal
—	dve nezgodi zaradi predmetov na prehodih
—	ena nezgoda pri delu z vročim orodjem
—	pet nezgod zaradi subj ek -nega faktorja-
NEGODE PO DNEVIH:
V nedeljo sta se pripetili 2 nezgodi, v sredo 2, v četrtek 5, v petek 2 in v soboto 1.
Poškodovali so se naslednji tovariši:
1.	Franc FIŠER, delavec iz elektrolize B, se je poškodoval 1. 2. 1973 ob 11. uri pri delu v skladišču kriolita hale A. Ponesrečenec je sestopal s sklada vreč s -kriolitom na betonska tla; pri tem je tako stopil, da si je zvil gleženj na levi nogi.
2.	Venčeslav ' PULKO, delavec iz elektrolize B, se je poškodoval 1. 2. 1973 ob 5.15 uri na poti na delo. Ponesrečenec se je peljal z motornim kolesom na delo, med vožnjo je pripeljal na poledeneli del cestišča, zaradi tega je padel. Pri padcu je na obrazu utrpel lažje poškodbe.
3.	Janez BEDENIK, delavec iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 2. 2. 1973 v obratu separacija pri delu z varilnim aparatom. Ponesrečenec je varil cevi v ležečem položaju, zaradi otežkočenega načina dela se je s telesom premaknil in zasukal dovodne gumijaste cevi; pri tem ga je planem gorilnika ožgal po licu.
4. Dudvik ŠALAMUN, delavec iz transportne skupine, se je poškodoval 8. 2. 1973. Ponesrečenec je nalagal silicij v grudah. Med jemanjem grud s kupa se je ena od naloženih grud zrušila in poškodovala ponesrečencu hrbtno stran desne roke. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo.
5.	Jožef PERKOVIČ, plaveč iz kotlarne, se je ponesrečil 11. 2. 1973 ob 9.15 uri. Ponesrečenec je čistil transportni trak za premog; pri čiščenju se je udaril po levi roki, kjer je utrpel lažjo poškodbo na sredincu.
6.	Jože KODELA, delavec iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 7. 2. 1973. Ponesrečenec je šel iz obratne ambulante, na spolžki stopnici mu je spodrsnilo, pri čemer je nerodno stopil in si poškodoval nogo v gležnju.
7.	Franc HAMERSEK, delavec iz elektrolize A, se je ponesrečil 16. 2. 1973 ob 4.50 uri na poti na delo. Zaradi nasutja gorskega kamenja na cesti mu je motorno kolo spodneslo, izgubil je ravnotežje in padel po cestišču. Pri padcu je na kolenu desne noge utrpel lažjo poškodbo.
8.	Božidar PRELOŽNIK, delavec iz ' skupine za vzdr*eva-
1	nezgoda
3	nezgode
4	nezgode
4 nezgode
nje v OZD Glinica^ se je ponesrečil 8. 2. 1973 ob 12.30 uri v obratu dekompozerji. Ponesrečenec je stal v neposredni bližini črpalke, katero so montirali delavci. Medtem je manjša količina luga brizgnila ponesrečencu v obraz, pri čemer je utrpel lažjo poškodbo na obeh očeh.
9.	Anton Š ABED ER, delavec iz livarne, se je ponesrečil 22. 2. 1973 ob 01,30 pri livnem stroju I. A peči. Ponesrečenec je uporabljal ročaj klešč za zamašitev ene od iztočnih odprtin livnega razdelivca. Nekaj trenutkov zatem je te klešče prijel za ročaje, pri čemer je na dlani; leve roke utrpel lažje poškodbe — opeklino.
10.	Alojz SLATlC, delavec iz Glinice — rdeči del, se je ponesrečil 11. 2. 1973 ob 15. uri v rdeči filtrirnici. Ponesrečenec je v času rednega kontrolnega obhoda šel skozi rdečo filtrirnico. Med potjo mu je kaplja luga padla na čelo; ko se je z roko nameraval o-brisati, se je dotaknil tudi desnega očesa in si ga poškodoval z lugom.
11.	Janez ŠMIGOC, delavec iz strojnega vzdrževanja aluminija, se je ponesrečil 21. 2. 1973 ob 9.30 uri v delavnici.
Pri ravnanju pločevine se je ponesrečenec udaril s kladivom po palcu leve roke in u-trpel lažjo poškodbo.
12.	Jože MURATA, delavec iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 17. 2. 1973 ob 12.15 uri v hali A, na sredinskem prehodu. Ponesrečenec je sestopil s peči, pri sestopu pa si je poškodoval levo nogo v kolenu.
če v kratkem analiziramo navedene poškodbe, ugotavljamo, da je domala v večini primerov prisoten subjektivni faktor, torej nezadostna pazljivost posameznikov, nepravilen ali nedovoljen način dela in neupoštevanje internih aktov o varstvu pri delu.
Oseba na delu mora opravljati svoje delo z vso pazljivostjo, da s tem prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja, kot tudi življenja in zdravja drugih članov naše delovne organizacije.
Med ostalim ima delavec pravico in dolžnost, da uporablja vse varnostne naprave in sredstva za osebno varnost pri delu, uporabljati jih mora namensko, pazljivo ravnati z njimi in jih vzdrževati v brezhibnem stanju.
V našem podjetju obstajajo naslednji splošni akti o varstvu pri delu:
—	Interni pravilnik o varstvu pri delu
—	Tabelarni del pravilnika o varstvu pri delu
—	Navodila za varstvo pri delu — za posamezna delovna mesta
—	Splošna navodila za dela s povečano nevarnostjo
—	Navodila za žerjavovodje
—	Pravilnik o požarno-var-nostni zaščiti
—	Navodila za signaliste, pri-vezovalce in posluževalce dvigal
—	Navodila za varnost pri notranjem transportu in prometu.
Seveda se ne bomo rešili nezgod in zdravstvenih okvar z omenjenimi navodili, če jih ne bomo upoštevali, še manj pa, če jih sploh ne preberemo, da bi se seznanili z nevarnostmi in s pravilnim načinom varnega dela. Mislim, da je dolžnost vsakega člana kolektiva, posebno pa še tistih delavcev, pri katerih obstaja povečana nevarnost za poškodbe, da se seznanijo z varnim načinom dela, da ne opuščajo varnega dela in pa sredstev za osebno varnost.
Če bi za posledice oziroma število nezgod iskali krivdo pri objektu, bi vso zadevo morali reševati na bazi tehničnih prijemov. Strinjam se, da so tehnologija dela in sredstva
za delo že nekoliko zastarela, vendar pa ni v takšni meri zaslediti nezgode v smislu dotrajanosti ali nezaščitenih naprav, priprav ali strojev.
Torej je le prisotno pomanjkljivo seznanjanje ljudi z varstvom pri delu; temu pa botruje tudi nedisciplina, skratka: neupoštevanje naših internih navodil!
Verjamem, da bo teh nekaj skromnih podatkov padlo v oči tudi tistim delavcem, ki odgovarjajo za varstvo ljudi pri večjih skupinah, v oddelkih ali obratih. Problemu varstva ljudi -naj bi posvetili, če je le mogoče, več pozornosti. S tem seveda ne morem trditi, da nihče ne skrbi za varnost pri delu. Moram priznati, da imamo mojstre in vodje obratov, ki so temu problemu posvetili zares dosti časa in so dosegli tudi lepe uspehe na področju varstva in varstvene vzgoje delavcev.
Za. zaključek menim: pri skupni akciji in angažiranosti našiih mojstrov in, odgovornih vodij je mnogo več virov in zato so izgledi za uspeh pri zmanjševanju števila nezgod tod večji kot pa pri individualnem prizadevanju.
Aleksander Sankovič
Priprava boksitnega skladišča za novo pošiljko
Izločena
dohodke
sredstva za osebne - delitev po razpravi
v kolektivu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Predlogi za to razpravo v kolektivu bodo pripravljeni in jih bo odbor za poslovno politiko dal v javno razpravo.
— Spremembe in dopolnitve pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe
Centralni delavski svet je sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe, katere je pripravil in dal v razpravo odbor za kadre, družbeni' standard in varstvo pri delu. Ta odbor se je odločil za spremembe citiranega pravilnika glede na podražitve gradbenih stroškov, zaradi česar so bile narejene naslednje spremembe:
Prvi trije odstavki 3. člena pravilnika so bili spremenjeni in nadomeščeni z novimi štirimi odstavki. Spremenjena je bila višina posojila za gradnjo stanovanjske hiše ali za eno stanovanje v večstanovanjski hiši in nakup enega stanovanja — od dosedanjega razpona višine posojila od 5.000 do 50.000 na 10.000 do 80.000 din. Spremenjena je bila višina posojila za rekonstrukcijo hiš od sedanje najvišje višine
10.000	na 20.000 din. Glede na nov način kreditiranja je doba vračanja posojila za rekonstrukcijo 10 let, za gradnjo pa 20 let.
V 8. členu ni ustrezalo več določilo o zemljiškoknjižnem bremenu, ki je predstavljalo absolutno oviro za dodelitev posojila. S spremembami je določena zgornja meja zemljiškoknjižnih bremen, ki ne sme presegati skupaj 50.000 din, vrednost novogradnje pa mora dosegati vsoto že dodeljenih posojil. Vrednost oceni podjetje. To velja tudi za nepremičnine, katere želi kdo rekonstruirati. — Član kolektiva bo tudi v bodoče lahko dobil od podjetja več posojil, vendar skupna vsota ne bo smela presegati najvišjega zneska posojila, katerega je mogoče dobiti po tem pravilniku.
Spremenjen je bil tudi 9. člen; zaradi predvidenega viš-
jega zneska posojila za adaptacijo hiš se bo začel odplačilni rok vračanja posojila za rekonstrukcij o s tanovanjskih hiš ipo preteku 12 mesecev, za posojila za nakuip vseljivega stanovanja pa po preteku 6 mesecev od dneva črpanja posojila.
—	DAN ŽENA
Osnovni organizaciji sindikata je bila odobrena izredna dotacija v znesku 17.000 din za kritje stroškov proslave Dneva žena. Nadalje je bilo odobreno koriščenje dvorane v Restavraciji Kidričevo — vse v breme sklada skupne porabe. Centralni delavski svet je tudi sklenil, da lahko vse delavke našega podjetja prenehajo z delom 8. marca 1973 ob 1,2. uri.
—	CENE TOPLEMU OBROKU
Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu je ugotovil, da so o predlogu direktorja splošnega sektorja za določitev nove cene malicam razpravljali vsi delavski sveti organizacij združenega dela. Iz vseh sklepov izhaja, da se ne strinjajo s predlaganim povečanjem prispevkov k obroku tople malice,’ ki bi ga naj plačal vsak posameznik, zraven tega pa predlagajo še druge ukrepe za boljšo ureditev poslovanja obrata družbene prehrane.
Zaradi tega je centralni delavski svet sklenil, da ostane nespremenjen prispevek elanov delovne skupnosti k toplemu obroku. Nadalje je zadolžil direktorja splošnega sektorja, da skupaj z upravnikom obrata družbene prehrane prouči možnost za zmanjšanje režijskih stroškov in reorganizacijo družbene prehrane, tako da bi lahko bila cena obroku malice nespreme-njena.
—	DOLOČITEV CEN V POČITNIŠKEM DOMU ZA SEZONO 1973
Ekonomska cena za oskrbni dan v počitniškem domu našega podjetja v Crikvenici bo v letu 1973 — 85 din.
Centralni delavski svet je določil naslednji cenik uslugam za sezono 1973:
—	člani kolektiva z družinskimi člani, kateri so po njih socialno zavarovani ali pa jih prvi preživljajo, upokojeni člani kolektiva in člani družine, ki so po njih socialno zavarovani — bodo plačali 40 din dnevno;
—	zakonci, zaposleni v drugih podjetjih, 50 din dnevno;
—	ostali gostje 85 din dnevno;
—	otroci do 10 let starosti bodo, plačali polovično ceno.
Cene za prehodne goste: 'samo prenočišče 30 din, samo hrana (trije obroki) 55 din, za ekskurzije šolske mladine v času od 1. do 20. junija 1973 45 din dnevno, ceno posameznim obrokom bo določil upravnik.
Cene v vikend hišicah bodo enake kot v poslopjih.
Upokojenci lahko letujejo v domu pod gornjimi pogoji, ko so proste kapacitete.
—	OSEBNI DOHODKI OSEBJA
Centralni delavski 'svet je sklenil, da bodo v letu 1973 zasedena v počitniškem domu naslednja delovna mesta, za katere je določil osebni dohodek v višini:
—	sezonski vodja počitniškega doma — od 15. 4. do 30. 9. 2.300 din;
—	ekonom od 1. 6. do 30. 9. 1.900 din;
—	KV kuharica — od 1. 6. do
30.	9. — 2.100 din;
—	PKV kuharica — od 15. 6. do 10. 9. — 1.400 din;
—	PKV kuharica — od 1. 7. do
31.	8. — 1.400 din;
—	KV natakarica in servlrka
—	od 1. 7. do 31. 8. — 1.400 din;
—	KV natakarica in servirka
—	od 20. 6. do 10. 9.	—
1.500 din;
—	čistilka — sobarica — od 15. 4. do 30. 9. — 1.300 din;
—	čuvaj počitniškega doma — od 1. 10. 1973 do 15. 4. 1974
—	400 din;
—	honorarni knjigovodja — 7 mesecev izven sezone — 540 din in 5 mesecev v sezoni
—	1.400 din.
V teh osebnih dohodkih je zajeto vso nadurno in drugo delo. Delavci počitniškega doma (razen honorarnega knjigovodje in čuvaja) imajo pravico

Hladilni stolpi
Dekantacija
v času zaposlitve tudi do brezplačne hrane in stanovanja. Centralni delavski svet je sočasno sklenil, da naj bi proučili možnost za vodenje knjigovodstva za počitniški dom
—	v našem podjetju.
—	SOFINANSIRANJE IZGRADNJE SPOMENIKA BORISU KIDRIČU
V KIDRIČEVEM
Centralni delavski svet je odobril Krajevni skupnosti Kidričevo dotacijo v znesku
60.000	din za sofinanciranje izgradnje spomenika Borisu Kidriču v Kidričevem.
S	predračunom stroškov za postavitev spomenika in prireditev ob 20-Ietnici Kidričevega je predvideno, da bodo vsi stroški znašali 250.000 din. Stroške sestavljajo: postavitev spomenika z ureditvijo ožjega okolja 175.000 din, organizacija prireditev ob otvoritvi
25.000	din, tiskanje almanaha o Kidričevem 35.000 din, izdaja spominske značke 15.000 din. Ti stroški bodo pokriti iz naslednjih virov: — sofinanciranje Skupščine občine Ptuj
60.000	din, sofinanciranje TGA
60.000	din, občani in organizacije krajevne skupnosti 60.000 din, Republiška konferenca SZDL 20.000 din, reklamni o-glasi za almanah 35.000 din in prodaja značk 15.000 din.
—	KVOTA ZA DOTACIJE V LETU 1973
Centralni delavski svet je določil kvoto sredstev za dotacije, ki. bodo lahko v letu 1973 porabljene v ta namen v znesku 500.000 din. Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu bo izvedel postopek za razdelitev teh 'sredstev.
—	AKONTACIJA NA DOTACIJO SINDIKATU
Osnovni organizaciji sindikata našega podjetja je bila odobrena akontacija na dotacijo v znesku 80.000 din in sicer
40.000	din za potrebe osnovne organizacije sindikata in 40.000 din za potrebe godbe.
—	DODELITEV STANOVANJ
Na predlog glavnega direktorja je po določilih 8. člena Pravilnika o dodeljevanju stanovanj centralni delavski svet dodelil stanovanje tov. Pavlu Dreu, diplomiranemu inženirju strojništva — energetska smer, ki se bo zaposlil v OZD Glinica kot tehnolog za energetiko: 3-sobno stanovanje v Kidričevem št. 7.
—	NOV ŽERJAV ZA LIVARNO
Iz naslednjih razlogov je bila odobrena nabava novega žerjava za vzhodni del livarne, ki bo stal okoli 900.000 din:
—	nemogoče je akceptirati dejstvo, da zaradi izpada žerjava prihaja do izpada tako velikih proizvodnih kapacitet, ki so postavljene na vzhodni strani hale livarne; stari žerjav je
praktično amortiziran, posebno, če upoštevano dejansko stanje in starost žerjava.
Z novim žerjavom bomo nadomestili oziroma razbremenili stari žerjav, dana bo možnost, da bodo opravljeni generalni remonti celotnega žerjava sočasno. S tem bo zagotovljena večja varnost pri delu z žerjavi, do zaostankov pri proizvodnji in prevzemu aluminija iz elektrolize ne bo več prihajalo zaradi okvare na žerjavu in kapacitete proizvodnih naprav na vzhodni strani livarne bo možno bolje izkoriščati.
Ker je čas, kolikor sme trajati seja centralnega delavskega sveta po poslovniku, potekel, je bila seja prekinjena in se je nadaljevala 6. marca
1973.	V nadaljevanju seje je centralni delavski svet obravnaval še naslednje zadeve:
—	Samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Ptuj
Skupščina občine Ptuj nam je dostavila Samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Ptuj, ki bi ga naj sklenile organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva, državni organi, Skupščina občine Ptuj in Občinski svet zveze sindikatov Ptuj. Ta samoupravni sporazum je bil obravnavan med člani naše delovne skupnosti, ki niso imeli pripomb. Centralni delavski svet ga je sprejel v obliki, kot ga je posredovala Skupščina občine Ptuj.
—	PRAVILNIK O SPREJEMANJU PRIPRAVNIKOV IN PRIPRAVNIŠKEM STAŽU
Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu je dal v obravnavo osnutek novega pravilnika o sprejemanju pripravnikov in pripravniškem stažu. K osnutku ni bilo bistvenih pripomb, zato ga je centralni delavski svet sprejel.
—	UREDITEV ZEMLJIŠČ
Centralni delavski svet je razpravljal o predlogih odbora za poslovno politiko; ti so bili podani v zvezi z ureditvijo zemljišč našega podjetja. Sklenil je, da je od Kmetijskega kombinata Ptuj treba odkupiti 13,82,80 ha zemljišč, na katerih je' podjetje zgradilo odlagališče rdečega blata. Ta zemljišča so ocenjena na 553.120 din.
Nadalje je odobril odprodajo zemljišč Kmetijskemu kombinatu Ptuj -v izmeri 22.57.82 ha. ki so ocenjena na 345.700 din. Ta zemljišča predstavljajo površine, kjer ima KIK Ptuj zgrajena razna Doslopja (hleve, sušilnice, skladišča, delavnice, garaže, ceste in drugo). Odobril je tudi razpis licitacije za odprodajo 27 parcel (Nadaljevanje na 5. strani)
Izločena sredstva za osebne dohodke - delitev po razpravi
(Nadaljevanje s 4. strani) v k.o. Gerečja vas v skupni izmeri 3,56,06 ha v skupni vrednosti 42.507 din. Te parcele je naše podjetje kupilo, ker je bilo predvideno, da bo tovarna gradila lastno železniško postajo. Nadalje je odobril zamenjavo gozdnih zemljišč med KK Ptuj in našim podjetjem. Naše podjetje bo odstopilo KK Ptuj parcele, ki ležijo v trikotniku zahodno od tlakovane ceste in južno od ceste Ptuj
—	Pragersko, KK Ptuj pa bo v zamenjavo odstopil našemu podjetju zemljišče nasproti u-pravnemu poslopju tovarne.
Centralini delavski svet je nadalje spremenil svoj sklep iz leta 1971 tako, da bodo nepremičnine, ki so bile s tem sklepom prenesene na Krajevno skupnost Kidričevo, prenesene neodplačno na občino Ptuj pod pogojem, da občina Ptuj sklene s podjetjem pogodbo o odstopu izkupičkov za prodane.nepremičnine Krajev-ni skupnosti Kidričevo in o prenosu pravice do uporabe na Krajevno skupnost Kidričevo na tistih nepremičninah, na katerih lahko krajevna skupnost pridobi pravico do uporabe.
—	PROŠNJE IN PRITOŽBE
ZA POMOČ PRI ŠOLANJU
'Centralni delavski svet je vrnil odboru za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu prošnje oz. pritožbe za pomoč pri izrednem šolanju, katere so vložili: Cedomir Teo-dorovič, Roman Varžič, Janez Lajih in Ludvik Anžel — z naročilom, da jih s konkretnimi predlogi za rešitev vrne centralnemu delavskemu svetu do prihodnje seje.
—	VRAČILO ŠTIPENDIJE
Odobreno je bilo vračilo štipendije v znesku 13.000 din Marjanu Gorčenku, diplomiranemu inženirju strojništva, ki je zaposlen v OZD »Aluminij« na delovnem mestu tehnologa za anodno maso. Tov. Gorčen-ko je dobival štipendijo . za študij na strojni fakulteti od podjetja »IMPOL« Slovenska Bistrica. S tov. Gorčenlkom je treba skleniti pogodbo, kot je s pravilnikom predpisana za redne štipendiste.
—	OKROŽNICA GLAVNEGA
DIREKTORJA
Centralini delavski svet je vrnil odboru za kadre, družbeni standard in, varstvo pri delu njegov predlog v zvezi z ■okrožnico glavnega direktorja št. 1 z dne 30. januarja 1973 in mu naročil, da skupaj z glavnim direktorjem uskladi s predpisi to okrožnico in o-krožndco o.z. sklep tehničnega kolegija, ki je bil sprejet dne
7.	oktobra 1971.
—	VOJTEH RAJHER, dipl. ing.
imenovanje za v.d. direktorja
Centralni delavski svet je ugotovil,, da Vojteh Rajher, diplomirani inženir, pristaja na imenovanje za vršilca dolžnosti direktorja OZD Tovarna aluminija do formiranja temeljnih organizacij združenega dela v našem podjetju oz. do ponovnega razpisa delovnega mesta.
Centralni delavski svet se je nadalje seznanil s sklepom od-doba za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu, s 'katerim je ta skleniti, da bo delovno mesto direktor ja OZD Tovarna aluminija razpisal po formiranju TOZD ali najpozneje 3 mesece pred potekom enega leta od imenovanja Vojteha Rajberja, dipl. ing., za v.d. direktorja OZD Tovarna aluminija.
—	ODGOVORI NA VPRAŠANJA Članov cds
Centralni delavski 'svet se je seznanil z odgovori na vpraša-
nja naslednjih članov: Stanka Kovačeca (ureditev razsvetljave na novem parkirnem prostoru; Petra Gegiča (kako daleč je z delom komisija za u~ stamovitev TOZD); ' Alojza Kranjca (kako izračunavajo letne dopuste na dan državnih praznikov); Viktorja Markoviča (razdelitev točk po osnutku novega pravilnika v zvezi s predlogom komisij OZD — po posameznih ikvalifikacijsikih skupinah — razredih, ki so bili sprejeti na DS v letu 1971 in vprašanje zakonitosti pri izdajanju odločb po. posameznih OZD); Staneta Horjaka (opravljene in plačane nadure in u-re, katere so člani delovne skupnosti izkoristili).
Opravljene pa so bile pri izdelavi sistemizacije. Iz pregleda o opravljenih nadurah izhaja, da so dobili tudi vodilni delavci plačane nadure za izdelavo sistemizacije. Plačilo nadur vodilnim delavcem v tem primeru ni v nasprotju z zakonskimi predpisi in z našimi pravilniki.	K.-n.
DOSTOJNO MESTO TUDI KADROVSKI POLITIKI
Remontna skupina pri delu
Stališčem SZDL — vso pozornost!
V zadnjem času je mnogo govora o kadrovski politiki pri nas, o tej pa bo (ali je že) v marcu razpravljal tudi republiški odbor SZDL Slovenije; zato menimo, da je nujno potrebno o tem vedeti kaj več tudi v naši delovni skupnosti. O tem pomembnem in vse bolj aktualnem dogodku naj bodo seznanjeni vsi ciani našega kolektiva. Teze za razpravo o tem vprašanju so bile poslane tudi krajevnim organizacijam SZDL, zato iz teh povzemamo tisti dei, ki je za nas najbolj pomemben.
Kadrovska politika sodi nedvomno med bistvena vprašanja v razvoju sleherne družbe. Revolucionarne spremembe v. razvoju samoupravnih odnosov in družbenopolitičnega sistema naše socialistične družbe vplivajo na vsa področja življenja in dela in tako tudi seveda na kadrovsko politiko.
Kadrovska politika je bila že doslej pogosto predmet razprav in dogovorov v okviru samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij itd. Vse te razprave, med katerimi naj še posebej omenim dokument »SZDL DANES« (o tem smo poročali tudi v našem tovarniškem glasilu) —
sklepe 14. seje CK ZKS in skupščinsko resolucijo »O o-snovah politike v SRS«, so dale številne pobude in idejnopolitično osnovo za načrtnejšo in dolgoročnejšo kadrovsko politiko kot eno od najpomembnejših skupnih nalog vseh nosilcev samoupravnega odločanja. Socialistična zveza mora v sedanjem trenutku, ko si prizadevamo za uresničevanje že sprejetih u-sta.vnih dopolnil in ko se pripravljamo na drugo fazo u-stavnih sprememb, s tem v zvezi pa na delegatski sistem, nuditi kot najširša družbenopolitična organizacija vsem organiziranim socialističnim silam vse možnosti, da se, izhajajoč iz stališč, katere so v svojih samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah in društvih že sprejele, dogovore za usklajeno in enotno akcijo v prihodnje.
Namen konference o kadrovski politiki, vseh razprav in dogovorov v organizacijah SZDL je torej v tem, da v duhu PISMA predsednika TITA ovrednotimo nekatera temeljna vprašanja te politike in ocenimo dosedanjo prakso, se dogovorimo za boljše rešitve, za našo ustreznejšo organiziranost in večjo aktivnost ter
na teh osnovah opredelimo našo skupno družbenopolitično akcijo. Uveljavljanje stališča, da je kadrovska politika neodtujljiva pravica delovnih ljudi in zato integralni del samouprave, zahteva od Socialistične zveze, da se bori za oblikovanje takšne kadrovske politike, ki bo zagotavljala hitrejše razvijanje samoupravnih odnosov, osvobajanje delovnega človeka, hitrejšo materialno rast družbe, ustvarjanje možnosti za hitrejši socialni razvoj in za bolj humane družbene odnose. Tako opredeljena kadrovska politika je elementarni 'interes delavskega razreda. SZDL se zato zavzema, da so nosilci kadrovske politike delovni ljudje in občani, združeni v samoupravnih Skupnostih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, ne pa vodstva institucij in organizacij ali celo samo posamezniki v njih. Takšna osnovna usmerjenost kadrovske politike nam narekuje, da ob vsakokratnem razmišljanju in ocenjevanju doseženih rezultatov v kadrovski politiki u-gotavljamo, kako smo sprejeta načela uresničevali v praksi, kaj nas je pri tem oviralo; dogovoriti se moramo za nadaljnjo skupno družbenopolitično akcijo. Uveljavljanju raz-
ik - novi sekretar
(Nadaljevanje s 1. strani) o svojem delu in odločanju. V zvezi z obveščanjem zavzema osnovna organizacija stališče, da mora biti vsestransko in živo; poleg rednih prispevkov v časopisu »Aluminij« in razmnoženih sklepov s sej za člane kolektiva, še osebno tako, da vodilni tovariši na proizvodnih sestankih neposrednih proizvajalcev informirajo člane kolektiva o stanju v podjetju in sprejetih ukrepih z njihove strani.
In nazadnje, da naj bo zasedeno v podjetju sistemizirano delovno mesto referenta za informacije, ki bo skrbel za redna informacijska sredstva in za sprotno informiranje kolektiva.
Danes ugotavljamo neaktivnost, ugotavljamo, da stvari niso potekale na liniji ZK, oziroma, da ta ni bila tista
gonilna sila, ki bi usmerjala politiko v podjetju. Temeljito je treba proučiti vse probleme okoli tega, vse stvari je treba čimprej postaviti na noge. Proučiti je treba kadrovsko strukturo vodilnih in vodstvenih delovnih mest. Nujno se moramo vključiti v proces vsesplošne stabilizacije, zaostriti osebno odgovornost in analizirati možnost za varčevanje.
Morali bomo resno misliti na integracijo boljšega poslovanja in združevanja sredstev. Od nas družba to pričakuje in temu pričakovanju se ne smemo izneveriti, da ne bi TGA, ki je včasih pomenila za ptujsko občino srečo — čez nekaj časa pomenila nesrečo.
Organizacija je v nadaljevanju osvetlila probleme v zvez’ s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. V tem smisln so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	da odbor za poslovno politiko posreduje osnutek pravilnika kolektivu v najširšo javno razpravo — do 15. marca 1973;
2.	da o osnutku razpravljajo in dajo pripombe vse druž-beno-politične organizacije na vseh ravneh, da posredujejo o njem svoja stališča.
3.	OO ZK se strinja s sklepom centralnega delavskega sveta o izdvojitvi sredstev za osebne dohodke.
4.	Po temeljiti obravnavi osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v kolektivu naj kolektiv v najširšem sestavu odloča o načinu delitve izločenih sredstev za osebne dohodke. Odbor za poslovno politiko bo v zvezi s tem pripravil možne variante za delitev navedenega dohodka in jih posredoval kolektivu v razpravo.
rednega interesa v kadrovski politiki, pri čemer imajo družbenopolitične organizacije izredno pomembno vlogo., so se v pretekli praksi postavljale po robu sile, ki se še vedno rade skrivajo za izkrivljenim tolmačenjem pravice do samoupravljanja ali z igesli o »ne-vmešavanju politike« v kadrovske zadeve. To se kaže v tem, da so v organe samoupravljanja, samoupravne interesne skupnosti, v vodstva družbenopolitičnih organizacij odločno premalo vključeni neposredni proizvajalci, ki so zaradi svojega družbenoekonomskega položaja najbolj zainteresirani za revolucionarno spremembo družbe. Neustrezno pa so v teh organih zastopani — glede na njihov delež v proizvodnji in v javnem življenju — tudi mladi in ženske. Z uvajanjem delegatskega . sistema pa dobivajo delovni ljudje, organizirani v samoupravnih, političnih in interesnih organizacijah, neprimerno večje možnosti za oblikovanje, izražanje, soočenje in po tej poti za uveljavljanje svojih interesov. Pri tem morajo biti politične sile njihov instrument za preprečevanje raznih deformacij, torej njihova usmerjevalna sila.
Samoupravna družba zahteva, 'da se umske in delovne sposobnosti slehernega človeka in občana razvijejo do najvišje možne stopnje. Naša prizadevanja so torej usmerjena v vsestransko usposabljanje delovnega človeka, tako, da bo postal aktiven in ustvarjalen član v procesu proizvodnje in samoupravljanja.
Iz posredovanih podatkov v tezah za razpravo o kadrovski politiki na 5. redni seji republiške konference . SZDL Slovenije smo med drugim zasledili podatek, ki kaže, da bp-mo že v prihodnjem, to je v
1974.	letu, potrebovali približno 8000 ljudi z visoko in 9000 ljudi z višjo izobrazbo več, kot jih imamo sedaj. Prav zato pa ob obravnavanju kadrovske problematike nikakor ne moremo mimo sistema izobraževanja, kar še predvsem velja v naši delovni skupnosti. Razvoj tehnologije, znanosti in samoupravnih odnosov v naši družbi zahteva, da na področju izobraževanja še hitreje urejamo sistem in ga izpopolnjujemo. Zlasti je treba zagotoviti permanentnost pri izo-(Nadaljevanje ora zadnji strani)
Še enkrat:
Poglejmo resnici v oči
Pod tam naslovom sem v prejšnji redni številki »Aluminija« zastavil nekaj vprašanj, se dotaknil nekaterih problemov, ki so prisotni v podjetju. Na nekatera vprašanja so odgovori bili podani, na nekatera vprašanja ni odgovora ali pa jé bil pomanjkljiv. Zato bi v tem sestavku nekatere stvari dopolnil in morda nakazal kakšen nov problem, ki je zanimiv za širši krog delavcev.
Odgovori na vprašanja, ki so bila zastavljena,, so del delavske kontrole, o kateri že dosti beremo v dnevnem časopisju. Odgovor direktorja kadrov-sko-socialnega sektorja je zelo v redu.. V tistem odstavku, ki pravi: »Toliko in toliko sodelavcev nima ustrezne kvalifikacije; če si je ne pridobijo, pa naj iščejo drugo zaposlitev. Tem sodelavcem je treba dati vse možnosti, takšnim, ki pa so na delovnih mestih morda že 15 ali več let, pa še posebne ugodnosti pri doseganju potrebne kvalifikacije.« Vendar menim, da ni primerno na novo nastavljati ljudi na delovna mesta, katerim manjkata I. ali II. stopnja izobrazbe. Imamo pa kader, ki izobrazbo ima, pa delovnega mesta, ustreznega izobrazbi, nima. Pogrešam pa odgovor na vprašanje: »Koliko je sodelavcev, ki imajo izobrazbo višjo od delovnega mesta-, katerega zasedajo. Zato bi bilo prav, da bi tudi to sliko za posamezno OZD videli v časopisu.
Z odgovorom tovariša urednika se strinjam, da v 28. letih, od kar je tukaj, ni bil nihče klican na odgovornost, če je -kaj odkrito povedal ali kritiziral napake. To pa ne izključuje moje trditve, da so nekateri zato čutili posledice, ki so bile take narave, da jih niso mogli dokazati, da je to posledica tega, da so se nekomu s svojo odkritostjo zamerili. Tega je vedno manj, kar je popolnoma pravilno, če hočemo, da bo tisti neposredni proizvajalec prihajal na razne sestanke, zbore L t. d. in tam povedal svoje mnenje o določenih problemih ali nepravilnostih.
Danes pa smo še priče temu: v neposrednem pogovoru delavci povedo-, odkrito, kaj ni pravilno in kaj jih teži. Na sestanku, seji ali v kakšnem drugem organu pa so tiho, ker se bojijo, da se bodo komu zamerili. Zato pri nas še manjka samokritičnosti tistih, ki opravičeno kritizirajo. Prav bi bilo, da bi to tudi sprejeli!
PRODAJA ALUMINIJA
Z odgovorom prodajne službe pa sploh nisem zadovoljen. Menim, da bi bilo treba odgovoriti: koliko je bilo na zalogi aluminija ob smrti direktorja? Komu vse je bil prodan? Po kakšni ceni je bil prodan? Koliko je ostalo podjetju čistega? Koliko, so znašale provizije posrednikom? In koliko morda- prevozi, ki so bremenili naše podjetje?
ZA VSE ENAK RED
V zvezi s sestavkom se moram opravičiti vsem tistim, ki prihajajo pravočasno na delovno -mesto, kajti v mislih sem imel le tiste sodelavce, ki gredo skozi »kapijo« ob 7. uri ali par minut prej, pa imajo do delovnega mesta morda še tudi 10 minut hoje.
Strinjam se z odgovorom urednika, da večino članov kolektiva dela intenzivno 7 ur.
. Menim pa, da za izmene ni ‘ merilo, koliko ur intenzivno delajo, -am-paik, koliko časa je
delavec porabil, da- je izmeno prevzel, opravljal vse operacije, ki so bile na. delovnem mestu potrebne in svoje posle predal delavcu, kateri ga je zamenjal. Ne razumem, ža-kaj tem ljudem večina noče -priznati, da so dalj časa v podjetju, da so vezani na delovno mesto, -katerega brez izmenjave niti ob malici ali kaki drugi potrebi ne smejo zapustiti. Zato bi bilo prav, da tem ljudem priznamo vsaj 10 ur mesečno, kar bi bilo delno plačilo za -njihov izgubljeni ča-s, katerega porabijo za prevzem in predajo izmene.
Tukaj bi bilo še vredno spregovoriti o proslavah, katere imamo 2-krat na leto in ko dopoldanska izmena neha z delom -predčasno 3 ure. Sodelavci v izmenah se teh proslav ne morejo udeležiti, torej so prikrajšani za teh 9 u-r letno. Pred leti so delavci v izmeni ob takih praznikih dobivali boljšo malico in pivo ali oro, sedaj, 3 leta, pa jim še tega ne privoščimo, temveč jim za te praznike dajemo še slabšo ali mrzlo malico, kar je vsekakor krivično.
KJE SO NASE REZERVE?
Ugotovitev urednika, da. toliko delavcev zapušča -podjetje v -popoldanski izmeni, dvomim in sicer zaradi tega-: med 13,15 in 1-3,50 uro povprečno
36%, med 13,50 in 14,05 uro povprečno 46%, med 14,05 in
14.10	uro povprečno 11%, po
14.10	uri povprečno 7%. Tukaj je jasno, da večina teh, ki zapuščajo podjetje -pred 13,50 uro, ni dobila izmene, torej so ti delavci iz obratov, v katerih je delo tako urejeno, da ni potrebe po izmeni na. delovnem mestu. Ti- so Ikršili delovno disciplino in odšli brez zamenjave, kar pa se seveda tudi dogaja. Saj niso tudi redki primeri, da zapuščajo podjetje ob 14. uri tudi tisti, ki bi morali delati do 15. ure! Tukaj pa so odgovorni- vsi kršitelji, njihovi nadrejeni, največ pa splošna služba-, ki- o-pra.vlja kontrolo nad -prihodi in odhodi zaposlenih za celotno podjetje.
DODATEK ZA NOČNO IN
NEDELJSKO DELO
Glede dodatka za nočno in nedeljsko delo sem dolžan po-
jasniti, da nisem mislil pavšal, am-pa-k to, da 4500 točk povprečno dobi delavec za 3-kra,tno nedeljsko delo ali 30% od opravljenih nedeljskih ur. S tem sem hotel povedati, da zato, da dela v izmeni, praktično nič ne dobi. Druga plat vprašanja pa je še to, da v našem podjetju plačamo po sporazumu na-jnižji možen- % za -nočno delo, nedeljsko -delo in delo -na dan državnega praznika.
Prav bi bilo, če je podatke možno dobiti od Ruš, Jesenic in Raven na Koroškem, da bi jih objavili v časopisu, koliko plačujejo ta podjetja svojim delavcem za izmensko, nočno, nedeljsko in za delo na dan državnega praznika.
Čelade
Z odgovorom glede čelad se delno strinjam, vendar bi služba varstva pri delu morala izključiti čelade pred poiz-ku-šnjo, tiste, pri katerih je bila cena za naše podjetje nesprejemljiva (previsoka). Tedaj bi tudi poizkušnja imela svoj na-men. Prav bi bilo tudi to, da bi nosili enoten tip čelade, če že morajo biti barve različne.
TRANSPORT APNA IN
USEDLIN V »GLINICI«
Vesel sem, da je ta naloga
Zakasnela razglednica
dana pripravi d-ela in upam, da jo bo rešila v zadovoljstvo mnogih. Prepričan pa sem, da ni tako komplicirano, da od tedaj, -ko je odšel tov. Rudi Selan v pokoj, še nismo na tem področju spremenili ničesar. Kljub temu, da- vse, kar potrebujemo, izdelujejo domača podjetja.
ZAKAJ VEDNO VEČJA UPORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE?
Pod tem naslovom ni bil objavljen obljubljeni odgovor. Po s-poročilu v. d. direktorja OZD »Aluminij« bo podala odgovor komisija za proizvodnjo in poslovanje OZD »Aluminij«. Ne dvomim v strokovnost članov te komisije, vendar menim, da odgovor na to vprašanje mora bi-ti resničen in celovit, da okrog tega ne bo nejasnosti, natolcevanj in dvoma v strokovnost tistih, ki pri tem delu niso sodelovali.
M. T.
Transport glinice
Menjava zemljišč med podjetjem in KK Ptuj
po zemljiščih okrog vodjakov--
O teh problemih so razpravljali tudi v Krajevni skupnosti Kidričevo, zato je čudno, da je do take zamenjave zemljišč sploh -prišlo. S to odločitvijo centralnega delavskega sveta je naselje Kidričevo I poročeno s tako nevesto, katere se je že dolga- leta hotelo otresti. Seda-j pa- ima minimalne možnosti za ločitev od nje, morda z veliko odpravnino;: krivca za to bomo spet iskali. Zato, ker morda nismo dovolj pretehtali, preden smo se odločili za ta ukre-p. Dvomim tudi, da bi do take men-ja-ve prišlo, če bi bile vse parcele, ki' so bile predmet menjave, vrisane na papir z obstoječimi objekti in kulturami, ki rasejo na njih. Sedaj, ko je bil to -goli spisek parcel s številkami KO, je bilo članom centralnega delavskega sveta, vsaj mnogim med njimi, nejasno.
To je lep primer, da bi o tem morali ra-z-pravljati več v OZD in zavzeti do določenih stvari svoja stališča,’ ta pa bi nedvomno pri skupni odločitvi morala biti upoštevana.
Pri menjavi gozdnih parcel — zemljišč — bi omenil samo to: gozd -med tlakovano cesto in cesto proti Pragerskem je že -dosedaj koristil Kmetijski kombinat Ptuj, saj sem pred leti od njega kupil tehnični les iz tega gozda. To je znak, da n-is-mo vedeli, kaj je naše, ali pa smo dali v uporabo — upravljanje določena zemljišča Kmetijskemu kombinatu Ptuj, pa tega nismo imeli za potrebno, da bi zapisali v materiale in izvlečke z zasedanja centralnega delavskega sveta.
VRNITEV STROŠKOV ZA
ŠOLANJE
V zadnjem času je prisotno precej zahtev po vrnitvi stroškov šolnine za razne poklice, katere v podjetju potrebujemo ali pa tu-di ne. Da ne bi bilo raznih nepotrebnih vračanj 'vlog med- komisijo in CDS, bi bilo prav, da bi obstoječi pravilnik, ki to vprašanje obravnava, pregledali, dopolnili in ugodili potrebam, ki v podjetju obstajajo. Saj po sistemizaciji, katero smo v podjetju napravili, vidimo, kdo kje sedi in s kakšno izobrazbo. Zato bi bilo edino pravilno, da takoj tudi povemo, komu smo pripravljeni šolnino vrniti. S tem, ko pa nekomu šolnino vrne-mo, bi morali primerno šolnini določiti rok, ki je obvezen, da prizadeti ostane toliko in toliko časa. tudi v podjetju, torej, da se bo šolnina akumulirala.
Tukaj pa tudi vprašanje: Ali je bila s tovarišem ing. Hrastnikom, ki je -bil vodja HTV oddelka, sklenjena pogodba glede štipendije? Kdo je bil zadolžen, da takšno pogodbo sklene? Koliko je šolnina stala naše podjetje? Ali je bila vrnjena? In v kakšnem znesku je bila vrnjena? M. T-
Jasno je, da smo prostor — zemljišče za gradnjo odlagališča blata potrebovali. Najcenejše je tudi, če med seboj menjamo zemljišča. Ni pa pravilno, če s tem napravimo škodo, katero bo-do čutili vsi stanovalci naselja Kidričevo I in Stara postaja. Gre namreč še za dodatno onesnaženje okolja in zraka, katerega Kmetijski kombinat Ptuj, obrat Kidričevo, s svojo čredo goved povzroča temu kraju. Trditve, da po zakonu podjetje ne sme imeti zemljišč, ni resnična; taka je bila namreč .razlaga na seji CDS (informacija: član CDS). Zakon se -nanaša samo na stavbna zemljišča, s kate-
rimi lahko opravlja promet le občina.
Zato bi v takem primeru Kmetijski kombinat Ptuj imel po zakonu pravico samo do tistih parcel — zemljišč, na ka-terih ima že postavljena svoja poslopja, ostala zemljišča, kot so pašniki in gozd — pa bi lahko ostali naprej last podjetja. S tem bi dosegli, da bi se obrat počasi selil v Lovrenc ali Gerečjo vas, -kjer ima prazne prostore, primerne za rejo govedi; ti so dosti bližji večini zemljišč, na katerih o-pravljajo proizvodnjo.
Odpadki gnoj,a, silaže in drugih proizvodov bi bili nastlani drugje, ne po cestah naselja Kidričevo I in Stara postaja. Govedo se nebi pa-slo, tam, kjer imamo vodnjake, iz katerih pijemo vodo v tovarni in naselju Kidričevo I, Stara postaja in v naselju Kidričevo II.
Tukaj -pa je prisoten še vpliv umetnih gnojil, katere trosijo
Zgodilo se je, da sta se letos Pust in Dan žena v datumih domala ujemala, kar se je med cicibani v vrtcu Kidričevo še posebej poznalo. Cel teden pred pustovanjem in več kot teden dni pred Dnevom žena so cicibani živeli in delali v posebnem vzdušju. Čakanje na vesele trenutke je bilo zelo težavno, tako, da je izdelovanje daril -za vse mamice prišlo kot naročeno. Vsak izmed otrok je moral narediti darilo za svojo mamico, se naučiti pesmice ali recitacije. Dnevi so minevali in -prišel je težko pričakovani torek — dan norčij in pustovanja.
ZAČETEK, KI OBETA USPEH
Stanje sedanje Marne - coklja v proizvodnji glinice
Dan mladosti, bližajo se novi prazniki, ob katerih bomo zopet priče sposobnosti in nadarjenosti naših otrok, u-spešnosti dela njihovih tovarišic.
Zaželimo jim še bolj uspešno delo in še bolj vesel Pust v letu 1974!
Voja Veličkovič
Sredinski
Veselo pustovanje in Dan žena v
vrtcu
Kidričevo
Lepo okrašene igralnice, polne pisanih trakov in mask, so bile tudi polne •veselega živžava. Po hodnikih, igralni-•cah in po igrišču pred vrtcem so se sprehajali: kraljica, Gorenjka in kuhar, mačke so lovile miši, kurent je plesal svoj ples, Indijanci in kavbojci so hrupno napovedali »vojno«. Od najmlajših Simone, Gregca, do najstarejših 'Katice in Samota, vsi so bili veseli in razpoloženi. Ko sva z ing. Kerblerjem prišla, da bi naredila nekaj posnetkov,
•sva naenkrat bila obkrožena s pisanimi -oblekami, kapami in obrazi. Vsak se je želel pokazati in poudariti uspešnost •svoje maske ali kostima. Edino najmlajši cicibani so bili mirni in nekoliko -začudeni zaradi splošnega hrupa okrog sijih; še vedno se niso vživeli v »direndaj«, ki je vladal okrog njih.
Ta veseli dan ni smel biti brez pust--nih krofov niti v vrtcu. Polna usta, obrazi, polni sladkorja — nasmejani, •so kazali, da je veselje splošno. Obilna malica je bila ravno pri koncu, ko sva -stopila v vrtec, tako da smo še morali počakati na najmanjše, ki so imeli »opravek« v toaletnih prostorih. Spanja, kot vsak dan, ni bilo; če je kdo ’bil »zmatran«, se je spočil, potem pa ■nadaljeval z veseljačenjem.
Ko sva z ing. Kerblerjem zapustila •vrtec in se spravila v avto, se nama je zdelo vse nekam preveč tiho in prazno. Okrogi naju ni bilo več ne vriska in trušča in ne bogatega spektra •najrazličnejših barv. Veselo pustovanje je ostalo za nami!
Ob Dnevu žena so cicibani bili zelo zaposleni. Nastopali so dvakrat na odru naše restavracije, enkrat ob proslavi žena, zaposlenih v tovarni, in ■enkrat ob proslavi žena iz Krajevne •skupnosti Kidričevo ter enkrat v vzgoj-no-varstveni ustanovi, samo za svoje ■mamice. Njihov program je bil vesel, pester in razigran, ob zaključku pa so •obdarili v. svojih igralnicah mamice, z veliko, otroško željo: naj bodo srečne in vesele! Niihov nastop je bil sočasno •pregled njihovega polletnega dela in dela •njihovih tovarišic — vzgojiteljic, kar so ■arse mamice ocenile z dolgim aplavzom.
Pust in Dan žena sta mimo, bliža se
Letna konferenca osnovne organizacije sindikata v OZD Giinica je bila 20. januarja 1973 in je na njej bil izvoljen novi IO OOS v OZD Glinica.
Ta odbor se je sestal že pet dni kasneje, da bi izmed 13 članov IO izvolil predsednika, podpredsednika in tajnika, ki bi naj v naslednji mandatni dobi vodili OOS in usmerjali
njeno delovanje v smislu sprejetih sklepov na množičnih sestankih članov, ki so menili, da je potrebno sistem dela sindikata nujno in obvezno menjati.
Po temeljiti analizi trenutne situacije je bil za novega predsednika OOS v OZD Glinica soglasno izvoljen FRANC MEŠKO, za podpredsednika RUDI ŠTELCER in za tajnika HEDVIKA PULKO.
Ko so obravnavali sklepe in zaključke letne konference, je predsednik poudaril, da sprejema funkcijo predsednika samo pod pogojem, da bo ves odbor deloval enotno in popolnoma skladno z vsemi samoupravnimi akti podjetja, da bo delovanje skupno z vodstvom OZD, kajti odgovornost je skupna in zato ni mogoče govoriti o nekakšnem sodelovanju, ampak o enotnem nastopanju pri reševanju vseh problemov v OZD Glinica.
IO OOS mora biti tisti, ki bo vse zahteve in želje članov temeljito obravnaval in jih nato tudi uresničeval v smislu čimboljšega gospodarjenja, tako v OZD kot v podjetju kot celoti.
Na prvem sestanku so tudi sklenili, da bodo obiskali IVANA MUNDO iz Stare postaje; ta je zaradi težjih poškodb, katere je dobil ob padcu pod vlak, že precej dolgo v bolniškem staležu. Ob tej priložno-
sti mu je treba izročiti tudi nakazilo za nakup prehranskih potrebščin v znesku 500 dinarjev. Poudariti je namreč treba, da je tov. Munda bil več let član delovne skupnosti, več let tudi zelo aktiven sindikalni delavec in je pri svojem delu bil zelo vesten in marljiv.
Imenovani se je za obisk in pomoč zelo prisrčno zahvalil in nas prosil, da v njegovem imenu pozdravimo vse zaposlene v OZD Glinica, kakor tudi ostale sodelavce, katerim želi mnogo uspehov pri njihovem vsakdanjem delu. Izrazil je tudi željo, da bi se po možnosti čimprej vrnil med sodelavce in kolektiv.
Na drugi redni seji je IO izvolil nove predsednike in člane komisij, obravnaval je predlog splošnega sektorja za obračunavanje toplega obroka po novi ceni, pri čemer je zavzel svoje stališče in ga tudi skupno s sklepom DS posredoval naprej odboru za družbeni standard, kadre in varstvo pri delu.
V pet komisij je nato izvolil naslednje tovarišice in tovariše: v komisijo za kadre in izobraževanje: Jakoba Tementa, za predsednika, za člane pa: Ivana Modriča, Jožeta Zupaniča, Franca Laha in Janeza Rožmana. V komisijo za kulturo in rekreacijo: Antona Majcena kot predsednika, za člane pa: Štefana Dončeca, Slavka Dobršeka, Martina Majcenoviča in Vilija Šoštarja. V komisijo za družbeni standard in socialno politiko: Janeza Seršena kot predsednika, člani pa so: Maks Tominc, Anton Zafošnik, Konrad Kostanjevec in Marija Ačimovič. Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje: Slavko Janžekovič, predsednik, člani: Stanko Kovačec, Ivan Munda, Jože Perkovič in Anton Kokol. V komisijo za prošnje in pritožbe: za predsednika- Jakoba Šobarja, za člane pa: Frido Čulibrk, Jožeta Majcena, Stanka Gajšta in Franca Kmeteca.
Sočasno so še razpravljali o tem, da bi v obratu kotlarne formirali sindikalno skupino, za poverjenika skupine pa so imenovali Janeza Seršena in za namestnika Cirila Kužnerja. Vsa vprašanja o tej skupini še niso bila razčiščena in bodo o tem razpravljali na prihodnji seji.
IO OOS je imel tudi že tretjo sejo, na kateri je razpravljal o namenskem zbiranju sredstev za dograditev mari-
Čebelice
borske in ptujske bolnišnice v okviru povečane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. O tem je sprejel tudi ustrezen sklep in ga posredoval TZS.
IO je razpravljal tudi o proizvodnji za januar in se seznanil s problematiko proizvodnje za februar in s proizvodnjo v OZD Glinica nasploh. Člani odbora so menili, da je še vedno odprta vrsta vprašanj, ki bi lahko tako ali drugače vplivala na boljše proizvodne rezultate v proizvodnji glinice. Prav gotovo bo še kako potrebno temeljito analizirati vse pomanjkljivosti in u-resničeva.ti ukrepe, ki bodo prispevali k večjemu uspehu v tovarni glinice. Predvsem je bilo največ govora o osnovni surovini — boksitu, lužini in električni energiji, da sploh ne govorimo o proizvodnji pare.
spešno in rentabilno proizvodnjo. Menili so, da gre mnogo pare po raznih cevovodih za ogrevanje in podobno, vse skupaj pa vedno visi na proizvodnji glinice in jo tako samo po-, dražuje. Prej ali slej bo nujno potrebno o tem konkretneje in seveda resneje spregovoriti, s to problematiko pa se bo moral bolj. ukvarjati tudi DS v OZD Glinica^ pa ostali, ki so prav tako dolžni in odgovorni za to, da bo vso stanje urejeno tako, kot je potrebno, če želimo še naprej proizvajati glinico, vendar z boljšim gospodarjenjem, od katerega bo kolektiv imel tudi večje koristi.
Vse dosedanje delo IO OOS v OZD Glinica je kljub začetku že pokazalo, da sp celotno zadevo pričeli reševati na pravem koncu in da bo s takim načinom dela potrebno nadaljevati, seveda ob konkretni pomoči vseh članov ir OZD Glinica,
Jasno je bilo poudarjeno, da je stanje sedanje kotlarne brez dvoma tako, da ne daje nobenega jamstva za doseganje boljših proizvodnih rezultatov v proizvodnji glinice. Zastarele naprave, ki so že precej iztrošene, so resna ovira za u-
Vodstvo v OZD Glinica deluje skupno s sindikatom in, samoupravnimi organi, kar pomeni, da bo vse probleme le mogoče rešiti s skupnimi napori in konkretnimi akcijami.
fm.—
Zdravnik: »Spite z odprtimi usti?«
Pacient: »Ne vem. Vedno, ko hočem to ugotoviti, se zbudim!«
Kegljači - občinski ekipni prvaki Ptuja
Po končanem ekipnem tekmovanju za prvenstvo Ptuja za leto 1972, kjer so kegljači TVD »PARTIZAN« Kidričevo dosegli prvo mesto, je minil le slab mesec in že so v konkurenci 20 ekip sindikalnih podružnic podjetij občine Ptuj dosegli ponovno prvo mesto in s tem naziv:
»OBČINSKI EKIPNI PRVAK SINDIKALNIH PODRUŽNIC OBČINE PTUJ«
Končni vrstni red petih najboljših ekip je naslednji:
1.	TVD »Partizan« Kidričevo 697 p.	I.
2.	»Vinko Reš«	686 p.	I.
3.	»Železničar«	660 p.	I.
4.	TAP	649 p.	I.
5.	»ELKO«	642 p.	I.
S tem uspehom je kegljaška sekcija
TVD »Partizan« Kidričevo od svojega obstoja — od 1965. leta — dosegla svoj največji uspeh in dokazala, da prvih mest ne dosega le slučajno, temveč z rednim treningom in z marljivostjo in da je v tej panogi na območju občine Ptuja predstavljena z zelo solidnim
Zaradi preobremenjenosti kegljišča vadijo naši kegljači samo enkrat na teden. Kljub temu pa z marljivimi treningi na kegljišču z ročnim postav-
reprezentance v kegljanju. S svojo tekmovalno ekipo sekcija že vrsto let nastopa na medkrožkovnih srečanjih mesta Ptuj kakor tudi na tekmovanjih sindikalnih podružnic v in izven občine
Del naših kegljačev
Ijanjem dosegajo kegljači skozi vsa leta vedno visoke uvrstitve. 'Nekateri posamezniki pa so redni člani občinske
ANKETNI LIST
IZREZI
IME IN PRIIMEK: ...
ZAPOSLEN V OBRATU: STANUJOČ (KRAJ):
1.	SEM — NISEM — član sekcije, ŽELIM SE vključiti v kegljaško sekcijo TVD »PARTIZAN« Kidričevo;
2.	Gradnja športnega objekta — DVOSTEZNEGA AVTOMATSKEGA KEGLJIŠČA, KLUBSKIH PROSTOROV in PROSTORA ZA STRELCE v Kidričevem — JE —'NI potrebna;
3.	Pri gradnji tega objekta sem pripravljen pomagati
s .......... prostovoljnimi urami.
4.	Pripombe: ...........
OPOMBA:
Pri 1. in 2. vprašanju je treba ustrezne besede zaokrožiti;
Pri 3. vprašanju je treba vstaviti tisto število prostovoljnih ur, za katere se boste odločili;
Pri 4. vprašanju — »PRIPOMBE« — pa vpišite svoje pripombe v zvezi z anketo.
—k
Nesporazum
»Tone, zakaj pa šepaš?« »Prst sem si zlomil!«
»Na cesti?« »Ne, na nogi!«
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARfIE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vriič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. inč. Stojan Kerbler bi odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. Inž.
Tisk: ZG P »Pomurski tisk« v Murski Soboti, člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
Ptuj.
Danes šteje sekcija 28 članov, od katerih je iz našega kolektiva 26. Pri naših delavcih je za vstop v sekcijo vedno večje zanimanje, toda zaradi neurejenosti in premale zmogljivosti kegljišča ni možno v sekcijo vključiti več delavcev.
Sekcija ima tudi tekmovalno ekipo, katera je sestavni del delavskih športnih iger »ALUMINIJCEV« Jugoslavije. V preteklem letu se je naša tekmovalna ekipa kegljačev na I. športnih igrah v Šibeniku zelo slabo izkazala ravno zato, ker niso imeli dovolj možnosti za treniranje na avtomatskih kegljiščih.
V zvezi s temi športnimi igrami je vredno omeniti, da se je sindikalna podružnica TGA obvezala, da bo v letu 1974 prireditelj delavskih športnih iger »ALUMINIJCEV« Jugoslavije v Kidričevem.
Ker pa vsi nastopajoči »aluminijci« širom po Jugoslaviji vadijo in tekmujejo na avtomatskih kegljiščih, se resno vprašujem, kaj bodo lahko naši kegljači dosegli, ko pa so samo »mojstri« za kegljanje na kegljiščih z ročnim postavljanjem kegljev!
Obstoječe štiristezno avtomatsko kegljišče v ptujskem hotelu pa je za sekcije v rekreativnem in tekmovalnem kegljanju neprimerno — zato, ker je brez pravega nadzora, saj dovoljujejo pijančevanje do skrajnosti kakor tudi pretepe. Na splošno lahko rečemo: omenjeno kegljišče je postalo navadna »beznica«!
Prav zaradi neurejenih razmer bi bil že skrajni čas, da bi začeli graditi športni objekt — takšnega, kot je bilo že sklenjeno pred več kot šestimi leti:
DVOSTEZNO AVTOMATSKO KEGLJIŠČE S KLUBSKIMI PROSTORI, KATERE BI POTREBOVALE SEKCIJE IN DRUS-
(Nadaljevanje ,s 5. strand)
Stališčem SZDL — vso pozornost
braževanjiu in tesnejšo povezanost s prakso. Zato si bo tudi Socialistična zveza prizadevala, da bo v pripravi in pri oblikovanju vsebine skupščinske resolucije o izobraževanju sodelovalo čimveč zainteresiranih delovnih ljudi, občanov in njihovih asociacij.
Ker bomo pri nas morali do konca junija imeti že svoje temeljne organizacije združenega dela, bo prišlo do polnega izraza tudi vprašanje družbenih funkcij v delovni organizaciji. Ker bo tudi o tem mnogo govora na 5. seji RK SZDL Slovenije in ker bo vprašanje vsekakor zanimivo tudi za vse nas, menim, da se bomo o tem morali natančno seznaniti v naši delovni skupnosti. Zato bomo o tem vprašanju skušali napisati kaj več v naslednji številki našega tovarniškega glasila.
Vsi, ki delamo v podjetju, smo namreč pač vsak po svoje angažirani tudi v krajevni skupnosti, zato moramo kadrovski politiki posvetiti na vseh področjih veliko več skrbi, kot smo to doslej!
fm.—
r	Äv.r'-
/X	
Kegljači na treningu
TVA IZ NASELJA KIDRIČEVO IN S PROSTOROM ZA VADBO Z ZRAČNO PUŠKO — ZA STRELSKE SEKCIJE!
Pripominjam, da je strelska sekcija TGA prav tako kot tekmovalna ekipa v sklopu športnih iger »aluminijcev« in da v zimskem času nima ustreznega prostora za streljanje z zračno puško. Za izgradnjo tega objekta je bilo že precej napisanega in bila so odobrena že tudi denarna sredstva, nekaj denarja pa je od TGA namensko že tudi dobilo TVD »Partizan« Kidričevo. Vzrok, da še do danes ni prišlo do izgradnje tega športnega objekta, je treba iskati samo pri vodstvu TVD »PARTIZAN« Kidričevo.
Nerazumljivo je, da izgradnjo tega objekta zavlačujemo, ker gre to le v škodo naših delavcev; tem v prostem
času za rekreativni šport itak zelo malo nudimo. Na drugi strani pa so cene pri takih gradnjah iz dneva v dan višjer kakor tudi storitve.
Pri članih kolektiva, bivajočih v naselju Kidričevo in bližnjih zaselkih, je vedno več povpraševanja po tovrstnem športnem objektu, zato so kegljači mnenja, da bi z anketo lahko dobili jasno sliko o tem, ali je ta objekt potreben ali ne.
Želja je, da bi anketo izpolnil vsak zainteresirani, jo izrezal iz časopisa in oddal v nabiralne skrinjice, katere so pri vhodnih »kapijah« v podjetju (v té skrinjice dajemo tudi prispevke za tovarniško glasilo ALUMINIJ).
Anketne liste je treba oddati najkasneje 7 dni po izidu številke, v kateri je bila objavljena anketa.
Možnosti za strokovno izobraževanje
Delovna skupnost Šolskega, centra za kovinsko stroko Ptuj je na svoji seji 26. februarja 1973 razpravljala o šolanju odraslih v šolskem letu 1973/74. V zvezi s sklepi delovne skupnosti šolskega centra za kovinsko stroko vas obveščamo o naslednjem:
1.	V šolskem letu 1973/74 bomo sprejeli v prvi razred TSŠ strojne smeri — 35 kandidatov; razpis bo objavljen junija in po potrebi tudi avgusta v časopisih Večer in Tednik. Šolanjema TSŠ tra.ja štiri leta, vpisni pogoji pa so naslednji:
a) dokončana poklicna šola. in redno delovno razmerje. Po končanem šolanju bo kandidatu priznana po zakonu o srednjem šolstvu popolna srednja šola in naziv strojni tehnik.
2.	V šolskem letu 1973/74 bomo sprejeli v prvi razred delovodske šole 35 kandidatov; razpis bo objavljen junija in po potrebi tudi avgusta v časopisih Večer in Tednik.
Šolanje na delovodski šoli bo trajalo dve leti, vpisni pogoji so naslednji:
a)	kvalificirani delavec kovinske ali a.vtomehanske stroke z najmanj triletno delovno dobo.
b)	kandidat mora biti v delovnem razmerju.
Po končanem šolanju bo kandidatu priznana po 5. členu Zakona o srednjem šolstvu popolna srednja šola in naziv strojni delovodja.
Delovna skupnost Šolskega centra za kovinsko stroko je na svoji seji 26. februarja 1973 potrdila tudi ceno šolnine za 1973. leto. Izračun temelji na stroških za posamezno šolo in je napravljen za določeno število kandidatov v razponu do pet ljudi.
DELOVODSKA ŠOLA višina šolnine
—	370 din
—	280 din
—	230 din
—	190 din
število slušateljev do 20 slušateljev do 25 slušateljev do 30 slušateljev do 35 slušateljev
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA
višina šolnine	število slušateljev
—	290 din
—	220 din
—	180 din
—	150 din
Razlika v ceni na
do 20 slušateljev do 25 slušateljev do 30 slušateljev do 35 slušateljev obeh šolah nastane zaradi različnega števila predavalnih ur in zaradi različnih kvalifikacij predavateljev.
Z dopisom smo vas želeli le obvestiti o naši izobraževalni dejavnosti v šolskem letu 1973/74, pa vas ISKRENO PROSIMO, če ta naš dopis objavite v vaši organizaciji združenega dela.
Vse ostale informacije lahko kandidati dobijo na Šolskem centru za kovinsko stroko Ptuj.