GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega IiJUDSWA. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE S LOVENT O WEEKLY Devoted To Thh Interests O» The Laboring Olassbo. “OD BOJA DO ZMAGE”! Štev. 16 “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the PostOttlce at Chicago, III, under Act of March 3 1879 “KDOR NE MIŠU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Chicago, 111., 16. aprila 1909. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto Vlil. Razgled po svetu. Avstrija. Hud a pest a, 11. aprila. Dan za dnevom' potujejo tu skozi kardele Srbov in Crnagorcev, kateri so Evropi hEbfit obrnili in se izseljujejo v Ameriko. To so člani onih razpuščenih tolp, katere so bile prečrtale balkanski mirovni program. V teku toga tedna je 1500 izsel-nikov skozi (Budapest o potovalo. Dunaj, 13. aprila. Po novim pomorskim programu je vlada določila. da se pričnejo štiri vojne ladje liajnovejšega tipa, vsaka s 20.000 vsebinske moči, graditi. Graditi se pričnejo letošnjo jesen in imajo 'biti dogotovljene leta 1012. Vsi armadni kori odpuščajo re-serviste, kateri so 'bili kot nadomestilo poklicani za slučaj vojne k dejanski službi. Armada se 'bo zmanjšala na navadni mirovni stan. Razoborože-nje se vrši ‘polagoma in previdno, toda trajno. * V Iriji na Kranjskem, je bil pred dobrim pol letom občinski odbor vsled klerikalne mahinacije, razpuščen. Postavljen je bil za občinskega oskrbnika neki1 davčni kontrolor, pristni klerikalec in denuneijant Zazzula, kateri je bil v svoji klerikalni nadutosti tudi občinskega tajnika odstavil. uSedaij so se nove volitve vršile ter bili v celi črti zopet ' prejšni odborniki izvoljeni in sleer v I. in1 II. razredu naprednjaki v III. razredu po socialdemokrati. Kleji' kalsko izdaj ice pa- imajo zopet •dolgi nos! Nemčija. Berolin, 13. aprila. Tvrtka Krupp v Essnu-, je dogotovila tri topove, v prvi vrsti namenjeni proti zrakoplovom; so pa takisto pripravni za vojno, trdnjave in za mornarico. Top nese1 projektil 5000 metrov visočine; a dosedanja visočina j-e znašala 6000 angl. čevljev iz angleških topov, kar je ena dobra tretjina sedanjega tipa. Značilno je tudi, ko puščajo. projektili dim za seboj in tako za-znanvajo črto in- daljavo cilja, da se omogoči zadetje smeri. Projektili so razstreljni na poljubni daljavi. Turčija. Carigrad, 13. aprila. Nemiri, kateri imajo revolucij on arni značaj so tukaj izbruhnili. Situacija je kritična. Frankfurt, Nemčija, 13. aprila. “V Carigradu vlada od danes zjutraj revolucija.” poroča dopisnik “Frankfurtarice” iz glavnega mesta Turčije. "Dva bataljona vojakov, kateri so bili v vojnem ministrstvu nameščeni, šli so s častniki na pročelju via Divan in Jolu ceste k mošeji sv. Sofije, od koder so parlament obkolili. Zahtevajo, da se odstranijo veliki vezir, predsednik parlamenta in pa vojni minister.” Dunaj, 13. aprila. Danes se tukaj ves-t razširja, da jo v Carigradu revolucija buknila. Več tisoč upornih vojakov je parlament obkolilo in razburjenost po mestu je velikanska. Druga vest poroča, da so uporniki vojno ministrstvo zasedli in da je vojni minister pobegnil. ______________ Listnica uredništva. Morali smo danes zaradi nujnega druzega -gradiva, dopise in novice iz stare domovine odložiti do prihodnje štev. Prosimo toraj cenjene dopisovalce in čitatelje. da nam op roste. Francija. Pariz, 11. aprila. Pomorska poročnika Col in in Jeanee, sta iznašla aparat za brezžični telefon, kateri baje izvrstno deluje. Pomorski minister je na 30 milj daljave telefon poskušal ter svoje priznanje izrekel. Pariz, 14. aprila. Dne 18. aprila bo francosko škofijstvo v Rimu zborovalo ter bodo “devico Orleansko” zveličanem proglasili in, kakor se trdi razpravljalo se- bo ob jednem o silno važnih zadevali, namreč v smeru bodočnosti francoskih strogih katoličanov. Pričakuje se tudi, da bo pariški, nadškof Amiette disciplinarno kaznovan, ker je v nekem pastirskem listu vernike opominjal -naj spoštujejo deželne postave. Tudi Mig-non, nadškof v Toulouse, in Fu-zet. nadškof v Rou-’n, bodeta disciplinirana. ( Op. ur. Slučaj nadškofa A-mietta potrjuje kar smo že pisali v “Glas Svobodi”, da je rimski klerus revolucijonarna stranka in to najhujše vrste, ker skrivoma rovari in ima zaseboj nevedno in nerazsodno maso ljudstva. Nobena vojna ni toliko ‘žrtev zahtevala, kot rimsko papinstvo in noben zločin ni bil rimski cerkvi prtpodel, da ga ne bi bila izvršila v dosego svojega namena. Nadškof Amietta je s svojega stališča .popolnoma prav storil, ko je svoje vernike opominjal, naj spoštujejo deželne zakone; s tem je hotel razburjene duhove pomiriti in razkol med katoličani in francosko ljudovlado ublažiti. Toda rimski cerkveni mogočneži zahtevajo prelitje krvi, da bi zopet neštete milijone iz francoskega ljudstva izprešavali, kakor so to •stoletja počenjali. Vse francoske revolucije so bile sad rimske ka-marile, se ve pod pretvezo: “To je božja volja, vera*je v nevarnosti !” Da se francoskemu katoliškemu ljudstvu peska v oči nameče, proglasila bode rimska katoliška cerkev “Orleansko devico” zveličanim, to je tisto “devico”, katero je ravno ta “edino zveličavna cerkev” pustila no grmadi sežgati, kot “ ccpernieo in satanovo pri-ležnico”. Prokleti 'humbug! Pristaviti nam jo še, da razni učenjaki preiskujejo in zasledujejo, koliko da je zgodovinske resnice na tej orleanski amazonki. Do sedaj se je toliko dognalo, da je za pričakovati da. bruhne nekega dne vest; “Vse pristni klerikalni švin-del! ” In to je tem verojetnejše,-ker rimska katoliška cerkev bi bila brez “švindla” že zdavnaj bankrot; švindel a la Lurd, švindel drugod in švindel povsod, švindel jo še vzdržuje.) Listu v podporo. Neimenovan v Chieagi, $1.00; Frank Kitz 25c. ŽENITNA PONUDBA. Mladenič, 26 let išče nevesto. Mora biti lepa, 20 do 24 let stara in 'izobražena. Denarna sredstva postranska, stvar. Pismene ponudbe s priloženo sliko se naj naslove na: NOW 37 — jf “Glas Svobode”, 597 West 20th St., -Chicago, Ul. POZOR SLOVENKE!!! 25 let stari Slovenec se želi pismenim potom seznaniti in potem poročiti s /pridno in -pošteno Slovenko v starosti od 17 do 22 let. Sam-o na resne ponudbe s sliko se bo odgovorilo, ter slike na zahtevo nazaj vrnile. Naslov pove uredništvo “Glas Svobode”. (16—23) 30 APRILA, izide slavnostna številka za prvi maj v še enkrat toliko iztisih, kot je naročnikov; torej vabimo vse cenjene svobodomiselne in napredne slovenske podjetnike, trgovce in krčmarje, da se za enkratni oglas prijavijo, čas gre h kraju in “Glas Svobode” potrebuje Vaše pomoči. Na plan in na dan z agitacijo! Cenjene naročnike — somišljenike in zastopnike pa prosimo, da se potrudijo ter nam kolikor največ mogoče novih naročnikov pridobijo in ob enim tudi za oglase agitirajo. Torej naprej ! Ako je pa tudi kje kak Slovenec, ki bi rad prejemal in čital ‘ ‘ Glas Svobode ” a nima potrebnih centov, da bi naročnino predplačal, naj nam pošle svoj naslov in mi mu bodemo list ZA NEDOLOČEN ČAS dragevolje pošiljali. Somišljeniki na dan z agitacijo! Pokažimo, da list “Glas Svobode” je, hoče in ostane glasilo svobodomiselnih ameriških Slovencev. — Vsak POŠTEN rojak ima pravico agitirati za list, brez da bi popred prosil za dovoljenje. Vi za nas, mi za vas, naprej torej! V slogi in jedin-stvu je moč! In zmaga bo naša! Veseli pojav je tudi to, da so se zadnji čas pričele u-nije naročevati na “Glas Svobode”. Do danes so naročene: unija v Nome, Alaska na 10 iztisov, unija v Jerome, Arizona in unija v Alberta, B. C. Canada vsaka na 5 iztisov. Rojaki, delavci, somišljeniki, agitirajte vse povsod za svoje glasilo ‘Glas Svobode’, dvignite ta svoj prapor iz povečane na še večjo obliko — do dvakratne tedenske izdaje, dvignite ga tako visoko, da ga žlindra iz smradeče mlakuže izdajnikov in denun-cijantov ne bo nikdar dosegla, kakor ga tudi do sedaj ni. Naprej! Z geslom: “Od boja do zmage!” VABILO. Slovensko Podporno Društvo št. 1 S. N. P. Zveze v Chieagi, 111. priredi v soboto dne 17. aprila 1909 v dvorani John Jenicek, 626 So. Centre Ave. svojo prvo veselico. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina ‘25 centov za osebo. Cisti prebitek je namenjen društveni blagajni. Da bo vsestransko -priskrbljeno za zabavo in veselje, nam ni potreba posebej povdarjati. K obilni udeležbi vabi najvljudneje Odbor. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 .............. 500 kron, za S 205.00 ............. 1000 kron, za $1020.00 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne nošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r-o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO, 8’ Cortland St., New York 8104 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio Inostranski delavec ni rudečega centa vreden. Občeznano ameriško preziranje človeškega življenja je potrdilo višje sodišče Zdr. držav z njeno razsodbo. Neki italijanski nepo-državljani ameriški delavec je bil v Pemnsylvaniji pri neki železniški nezgodi usmrčen; njegova u-dova je -železniško družbo tožila za odškodnino. Tožba je bila zavrnjena, ker je bil usmrčeni “podanik italijanskega kralja” in ne državljan ameriških držav. Zadeva je prešla redne instance in ko-nečno dospela vsled apelacije do višjega zveznega sodišča, katero je zanikalno razsodbo drž. višjega sodišča v' Pennsylvaniji potrdilo. Višje so-dišee Zdr držav je razsodilo, da inozemski delavec nima enega rudečega centa comercielne —- tržne — vrednosti. 'Niti toliko ni vreden kot pes ali mačka, ako imajo te živali ovratnike da je posest razvidna. Kdor takega psa ali mačko namenoma ali brez namena umori, je zavezan posestnika odškodovati. Kdor inozemskega delavca malomarno usmrti, se storilca ne more na odgovor pozvati. w' Pravo brutalno stališče ameriškega kapitalista! Taka razsodba je samo v Ameriki mogoča. Povsod vživajo inozem-ci enako varstvo zakona, a v Ameriki je to drugače. Tukaj se že ne da počenega groša za življenje domačina, ako je siromak, kaj na- je še le pričakovati v. prilog inozemca. Dra-koniena razsodba nadsodišča Z-dr. držav je silni udarec stotinam u-dovam in sirotam, ostalim ponesrečencem grozne katastrofe v premogokopih 'Pennsylvanije, katere sedaj niti en cent odškodnine ne dobijo. Ona stori stotiso-če inozemskih delavcev prekli-ca-ne in brezpravne. Ta razsodba je naj-huja, kakoršna j-e bila kedaj še v Ameriki n-apram inozemskem proletariata izrečena. Volitve. Pri mestnih volitvah v Los Angeles, California, je zmagala z neznatno večino republikanska stranka 'in sicer je izvoljen županom republikanec Juri Aleksander z 13.936 glasov; a socialistični kandidat Wheeler je -dobil pa 12.421 glasov. Smešno in značilno je kako, sosedje -pri Proletarcu vse povprek za svoje sodruge štejejo. Republikanec Aleksander jim je so-drug, a socialist Wheeler jim je pa republikanec; to pa. menda samo zato. da obersocialisti “več glav” štejejo, kakor klub v Col-linvveodu, O. Ja. Proletarčeva poročila so pa zanesljiva, kakor so njega uredniki! Dne 6. t. /m. je bila volitev v mestni zastop, Ghieage. Izvoljenih je bilo 18 republikancev, 18 demokratev in eden neodvisni. Novi mestni zastop šteje skupno: 39 republikancev, 29 demokratov, 1 neodvisni in eden sedež je prost. Socialističnih glasov je bilo 12.672 oddanih. Do cela znoreli. Memphis, Tenn. 11. aprila. Mestice Arlington pri Meniphisu ima sedaj- najstrožji nedelski počitek, kateri se tudi raztežaje na lekarne, prodajalne sodavice in taba-karne. Mestni očetje — pardon mestni norci so sklenili, da ako kdo zboli, ne sme nobeden lekarnar zdravila napraviti, ako ni to zadevno prošnjo pri županstvu vložil in od tega dovoljenje dobil. Tistim, modrijanom bi bilo pač dobro kri puščati, da v glavi ni vse v redu, je brezdvomno. Iz delavskih krogov. Keota, Mo. 12. aprila, Z delom gre tukaj slabo; komaj delamo po 3 do 4 dni v tednu. Tukaj so edino premdgokopi, druzega de-la ni; torej se ne svetuje nikomur sem dela hoditi iskat. Philadelphia, Pa. 8. aprila. Po dve- urni konferenci med' posestniki premogorovov in zastopniki delavstva, so se pogajanja za ta da-n prekinile. Zastopniki nremo-gar.jev so nasvet predložili, po katerem bi se z dnem 31. marca minula pogodba z nekolikimi popravki zopet ponovila. Popravek je ta. da se zadnji čas pomanjše-valno plača odpravi in tista .plača zopet nastavi, kakor je prvotna bila. Potem da v prihodnje sme edino posestnik premo go rova. ali pa njegov namestnik, vp-os-lenca odsloviti in to iz tehtnih vzrokov. Odpuščenemu naj bo svobodno se na strokovno zvezo pritožiti, da se zadeva preišče. Ti pogoji so bili posestnikom premogovnikov predloženi “v i-menu United Mine Workers of Amerikfi”, a le ti se drže strogo svoje izjave da se s strokovnimi uradniki nočejo pogajati, marveč se hočejo edino s zastopniki svojih vposlenc-ev sporazumeti, tako se m-ora počakati izid te zadeve. Pričakuje se, da se bodo spori poravnali. t Buffalo. N. Y. 8. aprila. Uradniki raznih unij velikih jezer so se tukaj sešli in izjavili, da ni povelje za generalno stavko dano. Unije so splošno zato, da se uslužbenci n roti vij o odprtemu delu in bodo v tem boju tudi vsestransko podpirani. Washington, 12. aprila. Predsednik Gompers od America® Federation of Labor je osnoval važno konferenco v “Beli hiši” za prihodhji petek (danes v kateri se bo v prilog organiziranih delavcev med predsednikom in pa člani izvrševalnega urada unije, razpravljalo. Zadeve, o katerih še bo razpravljalo, so -bile v pondel-jek v izvrševalnemu odseku po-svetovane. New York, 12. aprila. Posestniki rovov trdega premoga so tukaj zborovali, ter -naznanili, da o kakšnem zmanjšanju sedanje plače .se ni sklepalo. Izvolil se je komite litih elanov, kateri se m-orajo posvetovati o politiki, katero imajo delodajalci zastopati naprani delavcem. V to svnho se posestniki tam snidejo '22. aprila t. 1. Tudi se je posvetovalo, če se ima. delo prekiniti za časa pogajanja z delavci, kar se pa je odklonilo. Potipanje trustov. Senat legislature v New Jer-seyu je v svoji seji dne 8. t. m. zakonski načrt Frelinghysena o-dobril, po katerem sie bo letni davek od delniškega kapitala $5,-000.000, potrojil, namreč od $50 na $150, na vsaki milijon povišal. Ta sklep bo državi New Jersey okolo $500.000 dohodkov zagotovil. ker zakonski načrt zadene 200 korporacij te vrste. Sama U-nited States Steel Corporation bo moralo let,no $85.000 več plačati kot sedaj, ko plačuje samo $47.000 Književnost. Dobili smo II. zvezek socialne revije “Naši Zapiski”. Vsebina: Socialno zavarovanje kmeta; A-narhizem, (dalje); Po osemdesetletnici L. N. Tolstega (dalje) itd. Stanejo celo leto za- Ameriko Kr. 6.20 in se naročijo: Upravništvo “Naši Zapiski” Ljubljana, dunajska cesta št. 20. Izhajajo vsakega 15. v mesecu. Strahovalci dveh kron _^\i ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. XXI. Kad sami ja va Mlietci, b i 1 u gradu prišail, Mudim sam promislel, na kiu stran bi išal. Mkitiei su kuntraido guste tere most i, IT n j Mi (bi se snhitil, ki nimia mu-drosti. Ilrv. (narodna. Kapetan Desa.ntič im plemič Andrej Kržan sta v nekaterih dnevih ■postala tako tesna-prijatelja, da se ves dan nista ločila. Križan se je najraje mudil na jadrenioi “•Maria Imimiaenlata”, zakaj od dne do dne, da, od ure1 do ure je nestrpneje čakal, da pride od vojvodinje Asunte kialka vest, in čim dlje je ni bilo, toliko težje niu je bilo pri srcu. Tomo ni mogel pojmlti, ¡zakaj se njegov gospodar ves dan mudi na Dieisantičevi jadreniei, in če je le mogel, jo je odkurU in je postopal ipo mestu ali pa gledal igranje med stebroma pred, doževo palačo. Naposled se je celo odločil, da na svojo roko obišče generala d(*1 la.Croce, ker ga kar ni zapustila misel, da je ta general tisti kuip-č e valeč -s konji, ki je tako vrlo pomagal pri rešitvi vojvode Dali Ferro in kar je Tomu še najbolj impioniralo, za malo uslugo odrinil tiri tolarje. Tomo je v doževi palači vprašal 'za generalovo stanovanje in sie talko j. odpravil, da poišče dotično hišo. To ni bilo’ lahko delo, kajti general je stanoval v tesnih oddaljenih ulicah in poteklo je .več ur. preden je Tomo našel hišo. Prav ko je hotel ■potrkati na hišna, vrata, ga je obšla imfeel, da je le dobro, če si za ’-’'■o «lučaje zagotovi kako posebno nomoo. — Mati božja trsat.ska je sicer •dobra in radia ipoma¡ga, je menil Tomih idoč proti cerkvi sv. Marka, toda kdo ve, če sega njena oblast do Benetk. Cerkev sv. Marka je -bila prazna. Tomo je pregledal vse oltarje in vse podobe, a čim več je videl svetnikov in svetnic, toliko večja je postajala njegova neodločnost, koga naj prosi pomoči. Na srečo je pri velikem altarju naletel na Cerkvenika in hitro sklenil, da vpraša njega- za- svet. — Slišite, gospod eerkvenik, je Tomo ogovoril sključenega možič-ka v črni halji, ali imate pri vas kakega svetnika, 'ki ima posebno moči Pri nas doma imamo mater božjo tmutsko. ki jo prosimo pomoči, tu pa imate najbrž kalko drugo pomočnico. — O. naši svetniki so vsi izvrstni. je dejal Cerkvenik, a največ ji dobrotnik naš je seveda sv. Marka. V tej. cerkvi .se hrani njegovo truplo in kdor prosi. sv. Marka ¡pomoči, je postane gotovo deležen, če je pošten kristjan. — Kaj pravih , se je začudil Tomo. truplo sv. Marka imate tu shranjeno? — Da, da, pravo truplo sv. Marka, je ponosno zaklical cerkovniki. Nekdaj je bilo shranjeno v Aleksandriji v Egiiptu in čuvali so je grški menihi. Toda prišel je na vladi> kralj, ki je — 'bog mi o-,prosti greh, — dejal, da je krščanska vera najslabša in jo je hotel zatreti. To je bilo tedaj, ko je bil Giovanni Part kopačo beneški dož, takole okolu leta 827. po Kritstovem rojstvu. Tisti brezverski egiptski kralj je oropal vse cerkve in gotovo bi bil uničil tudi truplo sv. Marka. Toda grški menihi so truplo skrivat} odnesli iz cerkve in spravili na beneško ladjo. ki je Lila v pristanu. Kapetan jo truplo obesil na jambor in je pripeljal v Benetke, od takrat je sv. Marka patrón beneški in je storil že toliko čudežev, da jih ni mogoče našteti. -— Tako. tako. je dejal Tomo, kateremu je cerkvenikovo .pripovedovanje močno impon iralo. No. če jo sv. Marka tak ptič, bom pa ž njim poskusil. Pri teh besedah je Tomo segel za srajico in odštel-Cerkveniku nekaj grošev za svečo sv. Marku. Ko je .sveča bila ožgana, je pobožno pokleknil in se po svoje priporočili sv. Marku ¡za pomoč in varstvo. Dodal je še obljubo’, da kupi sv. Marku novo svečo, če bi kupčeva,tec s konji zopet odrinil kak tolar. S trdno vero, da bo obisk pri generalu della Croce uspešen, se je Tomo odpravil iz cerkve.. Moral je zopet dolgo hoditi, preduo jie po ozkih ulicah in številnih mostičih 'prišel na, svoj cilj, a bil je ponosen na svojo modrost, kateri je pripisoval, da, se že v nekaj dneh tako dobro spozna v beneškem mestu, — 'Kaj želite, je vprašal sluga, 'ko je odprl vrata, na katera, je Tomo s pričvrščenim kladivom talko krepko udaril, da se je culo po celi ulici. — Z gospodom generalom bi rad govoril, je dejal Tomo in ponosno dostavil: Stara znanca sva in sva že nekaj lepega skupaj doživela. ¡Sluga je peljal Toma v prvo nadstropje v bogato opravljeno sobo ¡z enim samim okencem, napravljenim. visoko gori pod stropom ter rekel, naj Torno tu počaka. Tomo je sedel na mehki naslanjač in čakal. Čakal je celo uro in generala še ni bilo. čakal je še dlje, a generala le ni bilo. Končno se je naveličal' čakanja in hotel oditi, toda ediina vrata so bila zaklenjena. To ga je osupnilo. Začel je s pestmi tolči po vratih in kričati, a vrata so ostala zaprta in nihče se ni odzval. Tolkel je. toliko časa, da so mu rolke otekle in kričal, dokler ni poslal ves hripav. a vse zaman. Poskusil je vzpeti se na okno, a ni ga dosegel. V tem se je popolnoma stemnilo, tako da Tomo ni mogel ničesar več razločiti, a še v terni je. zadevajoč vsak trenotek ob kak stol. begal po sobi v silnih skrbeh, kaj da ho iž njim, — Ah, zakaj sem verjel temu cerkovniku, se je z jokajočim glasom jezil sam nase. Kaj je bilo meni treba, da sem prosil sv. Marka za pomoč. Gotovo sem se s tem zameril materi božji trsatski. Zenske so že take! In potem je Tomo ves upehan padel na kolena in s sklenjenima rokama ječal. —Ah, ljuba mati božja trsat-ska. nikar me w zapusti in pomagaj mi iz te ječe. Vedno sva bila prijatelja, dive sveči imam še na dobrem pri tebi. Oh, ljuba mati božja, bodi pametna in mi pomagaj ali pa mi daj kak dober svet. Tako, svečo ti kupam, ki bo veljala cel cekin in nikoli več ne bom nič prosil drugih svetnikov. Na, tak način je Tomo molil toliko časa, da je na tleh svoje ječe zaspal. Nič manj kot Tomo je bil ta večer zbegan tudi Kržan. Prisedli v “ospizio dei nabili” jo dobil pri vratarju pismo, v katerem jic bilo rečeno, maj si nikar.ne dela skrbi zaradi Torna, češ, da je dobro spravljen in da se že vrne o pravem času, XXII. Pred tabo klečim izvoljena Deva, ihtim ki drhtim, ohjokiana reva. Saj tebi odprto je moje srce, saj tebi je znamo vse moje gorje. Gregorčič. Žalost in obup sta vladala, v palači malteškega poslaništva. Sklep velikega sveta, «la naj republika 'beneška, ne «tori ničesar proti piratom, je vojvodo Dal‘1 Ferro popolnoma. potrl, d asi sam ni imel posebnega upanja, dia bi njegova prošnja obveljala. Poskusil je bil pridobiti republiko za vojno proti piratom, ker je le na ta način bilo mogoče rešiti ne le svoja sinčka, nego tudi .svojo hčer, a zdaj si ni vedel sveta. Minila ga je vsa volja in vsa preudarnost; močni in ponosni mož je znal samo še jokati. — Danes je sobota, oec, je dejala vojvodinja Asuraba, ko je zjutraj stopila k ležišču svojega o-četa, ki je bil v nekaterih, dneh popolnoma osivel in upadel. Sobota, je, oče ; danes pride kralj Gjačič po odgovor. Stari mož ni mogel odgovoriti. Asuntime besede ®o odprle vse rane njegovega srca. Ihte in jeeaje je ste zal roke po svoji hčeri in jo v nemi bolesti stiskal na svoje srce. — Umiri se, oče ! Zidaj je zadnji 'čas. da sc domeniva, kaj nama je storiti. Asuntase je usedla na rob očetove postelje, in držeč starca za rolko, je dejala: Odkupnina za moja, dva brata je visoka. Kralj Gjačič zahteva, da mu kupiš od beneške republike vojvodski naslov. To bo veljalo ogromne s vote, a doseči se da to. zakaj kapetan Desantič jo izvedel, da je beneška vlada v denarnih stiskah. — Toda Gjačič je razbojnik, je pripomnil vojvoda, in razbojniku ne bo republika nikdar priznala tega naslova, — Kaj pa so bili tisti Benečani, ki so si prilastili take naslove, ko so križarji proglasili Balduina biza »sirim cesarjem ? Marko Dándolo in Jakob Vicem sta. se. polastila Gall.ipolisa in se proglasila ¡za vojvodi': Marko Sañudo se je polastil otokov Xak’sfl’s, Paros in Melos in je postal vojvoda iz lastne moči, Filokolo Xavagieri je postal celo veliki vojvoda otoka Láminos. Tudi ti niso bili nič drugega kot razbojniki. — A tega je že več kot 400 let in vrhutega so bili vsi ti možje Benečani. Gjačiču ipa republika tega naslova ne bo priznala. A če bi to tudi storila, kaj mi je s tem pomaga no? Ne pozabi, Asunta, da zahteva Gjačič še nekaj, da zahteva tebe za svojega sina. — Pripravljena sem na to (žrtev, oče. je z mirno slovesnostjo rekla Asunta. Rod, vojvodov Dali Ferro me sme izginiti. Kaj zato’, če plačam jaz s svojo srečo in s svojim življenjem svobodo svojih ¡bratov, ki nosita ime vojvodov Dali Foto Asunta je bila pač bleda kakor smrt. a govorila je s tako dostojanstveno slovesnostjo, da se je stari vojvoda glasno razjokal. — No, ne, dete moje, to ne sme biti. je zaječal vojvoda.. — Oče — to mora bitu Druge po.mioei ni. S temu da žrtvujem sebe, rešim svoja brata, rešim rod Dali Ferrov in rešim — prisegam ti to pri spominu na svojo mater — tudi človeštvo pomorskih razbojnikov. — Kalke namene imaš, Asunta? je vprašal plaho vojvoda. Ne pozabi, da sva prisegla na Najsvetejše, da ne poveva nikomur na svetu, ikalke pogoje je stavil kralj Gjačič; Ali ga hočeš mar izdati in prelomiti storjeno prisego? Nikar! Rajši smrt in sramoto. — Ne boj: se. oče, je odgovorila Asunta. Prisege ne prelomim.. A prisegla sva molčečnost le za toliko časa, da postanem žena Gja-eičevega sina. Kaj storim potem, to je ¡moja skrb. Čim sta moj a, brata rešena iz piratske sužnosti, se začne moje maščevanje. In to 'bo strašno. Vojvoda je sklonil glavo. Strah za sima in strah za hčer je bil tako velik, da, niti jasno ni mogel več misliti. — Oče, dpvoli, da jaz sama govorilni z Gjačičemi, je prosila A-smnta. Ti si preslab. Gjačič ne sme slutiti, kako nama je pri srcu. — Gjačič nama ne zaupa. Boji se, da Ibi ga prijeli ali umorili. Rekel mi je, da pošlje svojega zaupnika po odgovor. — Dobro, odei, pišem mu. A kaj naj storiva zaradi vojvodskega naslova'; — Piši vojnemu ministru Zenu naj me obišče. Ponudim- mu vse svoje premoženje. Ženo je pravi vladar beneške republike in njegova beseda bo odločilna tudi ■zdaij, ’kakor vedno. Asunta je sedla za ¡mizo in na- glo spisala obe pismi. Pkmio ministru Zenu je sluga takoj odnesel, ■pismo kralju Gjačiču, pa je Asun-ta izročila svojemu očetu. — In sedaj, dovoli oče, da te za nekaj časa zapustim. Pripraviti se moram za prihodu j ost. Asuuta je poljubila očeta na eni» in je odšla iz sohe. Komaj pa je zaprla vrata za seboj, je bilo komete njenemu premagovanju. Jokaje se je zgrudila na kolena pred podobo B-o go rodnice in ATro-če miolila. proseč varstva in pomoči. ¡Solze so ji olajšale srce. molitev ji je dala nekaj tolažbe in nekaj zaupanja, tako da je bila vsaj v stanu razmiilšljevati o svojem položaju in se odločiti, kaj naj u-krene, da izvede, svoje namene. Pripravljena je bila že diavno na to. dia bo morala žrtvovati samo sebe im postati žena Gjaleičeveiga sina, da reši svoja 'brata, in v dtol-gih • nočeh je napravljala vsakovrstne načrte, kako se osvobodi in uniči ¡pirate, toda zdaj, ko je prišla ura odločitve, jo je vendar vse to presenetilo. — Kržan in Desantič st,a edina,, na katera smem računati, je govorila sama s seboj. Desantič mi jc vdan iz hvaležnosti, Kržan — ali ime ljubi res toliko, da bi vse zame žrtvoval ? O. ko bi mu smela Vse povedati. A kaj. ko sem s prisega na Najsvetejše obljubila molčečnost, ko ne smem z nobeno besedo izdati, kaj se je ¡zgodilo in kaj me čaka. ko smem šele govoriti, ko bom že piratova žena. Naslonila je gla.vo ob roko in z rosnimi očrni gledala ven iz okna v daljavo, kjer se je zibalo morje v svoji večni veličastnosti. — Ali, Andrej Kržan, ko bi vedel. kako te ljubim, ti bi me rešil, ti bi me rešil. Vrnila se je zopet pred podobo Bo gor odi ce in vnovič jokaje prosila pomoči. Pri obedu ji je naznanil oče, da je prišel star duhovnik kot zaupnik kralja Gjačiča in obljubil, da prinese še tekom dneva odgovor. — Tndi minister Ženo je pisal, da pride še danes semkaj in da mi rad stori vsako uslugo, če ne nasprotuje koristim; ¡beneške republike. Atsunta je to molče vzela na znanje. Po obedu je pa poslala kapetanu Desantiču pisemce, naj jo pride Kržan o polnoči z gondolo čakat, pred palačo malteškega poslaništva. a sedaj je drugače,; 'Martin. Veliki je že dal svoj ultimátum in Dragonec je udaril ščetin ar j a. zadnje! grške črke v alfabeti s: Der .groeisste Schuft im ganzen Land; ist und bleibt der Denumziant -— kolovodja z lopato in lopatarji s podrepnimi muhami. ki so se v ¡Semiču na strehi za dimniki skrivali. — O kako čudna so pota božja. Lopatar s peresom I Kolovodja ¡z lopato I Pod klopjo, pod to klopjo blamirano ! * Ave Marija! Le zvoni zvon .... Ave Marija! - “Ave Marija! Večer je in pojdi z bogom in Marijo”, je marsikateri rekel, ko je prež ital “Ave Marija” in njeno prilogo “Bogoljuba”. Novi list! — na stari podlagi in sicer nabožne vsebine; in to za Ameriko, pa tudi v stari kraj bo romal v slovenski Lurd — kolik pogum, morda, kolika predrznost. — Da v resnici predrznost Rafaelovega kalibra in božja pomoč, kakor tudi Marija ga bodrita varovala. s Rafaelovem mečem1 bode pa vsakega Slovenca v srce zadel, da bo — o. da ne bo — srce grešnega Slovenca v Ameriki od žalosti ¡popraskalo! Kaka žalost in kako veselje -med pravičnimi in zgT.blj mirni ovčicami, ki so jo z dobri m pastirjem iz starega kraja v zgubljeno Ameriko popihale. In za to bo Ave Marija klenkala tem zgubljenim ovčicam v Ameriki zadnjo pesem “Memento bomo. Ave Maria est humbug farucelo-rum et in humbugem reverterit.” Zato, “memento”! Spomini se! Post je. Rafaelova družba v New Vovku posnema Krista in Mohameda. ki sta se 40 dni postila, samo s to razliko, dia Rafaelitarji se postijo v frazi in ob mestnem šumu, »ned tem ko sta se ona dva baje v puščavi. Nova vera pride in note nauk. Slovenci v Ameriki bodejo ,pa kupovali ¡zvončke za “Ave Marijo” in potem jim ne bo več treba .poslušati melodijo “Plitvih ljudi j.” i “Ave Marija” pa je lahko vesela t Rafaelitarji vred, da je gó'-i spod “ Buh ” častni predsednik družbe, ki (teli “Praške Jeziuš-čke”, pristni židovski fabrikat. Amen ! Ave Marija — večer je! * #ena rna vreča in pa cerkev sta še edina faktorja., katera imata resnično veselje nad Ameriko. V prilog ccrlkve je še ¡pred nedavnim papež svoje veselje izrazil; on je rekel, da ga silno veseli mogočni gmotni in duševni (?) napredek, katerega katolicizmu« v Zdr. državah 'dela. papežu ugaja ameriška vlada in posebno nje uradniki. V resnici je Amerika danes e-dina dežela, -kjer katoliška cerkev posebno- velikanski business dela. njeni iziva-nredno dober želodec dobiva iz Amerike kar cele tovore hrane v podobi dolarjev. Ni tedaj čudno, da ona, kat. cerkev, postaja kar že predrzna; tu pa ¡tam je vzela že polna usta proti socializmu ter se' kar odkrito iza kapitalistično stranko potegnila, kar do sedaj v Zdr. državah od nje ni bilo Običajno. Kdor pa poprime, se mora tudi zadovoljiti ako se ga po prstih krene. Toda pri takemu nasprotniku, kakor je katoliška cerkev, se ne sme čakati da on poprime. Zadovoljstvo papeža s Zdr. državami je za ljudstvo te dežele slabo spričevalo, ono «pričuje, da je “svobodni Amerikanec” zaspanec in da ga je potreba- zbuditi pred no je prepozno. Papež v RimU vleče, razpošilja -'Mg> :!w* Slovenska Narodna Podporna Zveza Chicago, Illinois. Vstanovijena dne 1. septembra 1908. ARK IN OIS Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., JTlini Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS .SKUBIC. Zdravnik; B. J DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi » Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517. S. 43rd Ave. Chicago, lil. svoje tipalnicie, a “dobro verno ljudstvo” pa rine. Da je temu ti. Toda žalibog da temu ni tak KO. Gošpodički “ šriibareki ”, konei- tako vidimo razne “avant garde”: Jeizuvite, raizne menihe in sedaj pa še “Rafaelova družba” v New Yorku. Ta družba na pristni židovski podlagi- bo vspešno pomagala slkubiitd kaline, katerih je žalibog še vedno preveč. Papeževi blagoslovi na primer g. Taftu in g. Sakserju, vlečejo kot teipenti-uova smola, itd. Da ljudstvo rine in peha jc dokaz n. pr. zlati križec škofu v Clevelandu pred dvema letoma, gradnje raznih cerkva, a ko ravno čez nekoliko časa sheriffov boben preti; ‘kšeft’ je le bil, iu pa konečno najnovejši “ft:rman” g-. Rev. Kranjca v So. Cbieagi na. člane K. S. K. J., katerih duhovni vodja je g. Kranjc. Le ta- gospod je izdal “ferman” na vsa k K. S. K. J. «padajočim društvam. da se morajo vsi člani njemu izkazati, da so opravili velikonočno — spoved! O ti sveti Krispin ! Obvari nas takih nadutnežev, sicer še en korak. pa- smo v “Španski inkviziciji” petnajstega stoletja. Rev. Kranjc misli, da je nekak “bos” čez dušo in telo, toda prepričani smo da se preklicano moti, kar bo sam videl kakšen sad bo njegov-“ferman” rodil. Gospodarstvo pri K. S. K. J. ni nič boljši kot pri ¡S. N. P. J. Absolutizmu» vlada tu, kot tam, potrata Jednotnega premoženja pa tam, -kot tu. Da .se članom usta zamaše jih Krže izključuje, Kranjc pa- k spovedi goni, da se člani poneutmnujejo. Škandal tu, škandal tam ! * “Slovenski Narod” pišei, da imajo na Slovenskem še zelo čudne’ politike, kateri si domnevajo, da nikid-o ne sme .kritizirati njihovih početij; — hvalo jim peti — o yes, a bog pa ne daj,, — dia bi jih grajali. Mi pa rečemo, da “kar mačka rodi, vse miši lovi!” TU v Ameriki imamo tudi slovenskim politifca.rjem podobne, kreature, sosetbno tu v Ohicagi — pri revolver-žurnalu1 za plotom, kjer vsi delajo brezplačno in žive od idealov, ali kakor recitirata gg. I-nuj in Lopatar za. — narod —- (iv 'prenesenem pomenu besede — žfip.) Ko bi Narodov kritik tem ljudem le prst pokazal, takoj bi ga oblili z revolver-gnojnico, pri-dvignili bi nogo in streljali bi v luno. Port Arthur bi se tresel in v Ljubljani bi se počutil potres, oče Za v—e'—r ! tni,k 'bi mignil z čakanom, sline bi se mu pocedile, kot steklemu scene-tu in tresk! Kritik bi zgleda! kot zeleni Juri. vsi' znani in neznani priimki in psovke bi obvisele na njem — nazadnje bi pa. On, — Zavrt.... slovesno izjavil, da z lopovom ne polimizira. — Sekundanti bi pa izza plota, z dalnogledom. oipazova-li, kako se Port Arthur trese in s kako grozo sie podira Ljubljana, potem bi pa pisali o masikaradini veselici. Tak je proces, kadar se gre za kako valžno stvar, stvarni odgovor pa se vtopi v Michiganskem jezeru in luna mrk ne. Tudi oni ponavljamo, da kdor javno deluje, komur je izročena skirb za javni blagor, ta bi se ne smel bati javne kritike, — ravno nasprotno, še vesel bi je moral bi- pijenti-učitelji, inženjr-lopatarji-barantači s srebrom, pleskarji, peki, šifkia.rtaši, krčmarji a.la Herman literarni tatovi, denuncijauti in consortes ki se skrivajo za. plotom, da od tam gnojnico na poštene kritike mečejo, ne poznajo pofemiike. In ali jim naj k.edo -zameri ? Ne. Takim ljudem ni zamere — nimajo značaja in se le silijo s svojo revolver-žurnalistiko na plan, češ, nekaj bo le obviselo. In nekaj le obvisi, ker i ved no se dobi “joikelnov”, ki riadi verujejo, kar jim “ugledna gospoda” napiše. Takim ljuidem večina ne verjame, ker človek ki izda svoje prepričanje (?) za tri srebrnike, je podlejši od Judeža, Efijaita ali Brankoviča, človek, ki ustainiavlja šok po Wiseonsinu1 in tako stori kot Jeremija —- je Jeremija II.,. človek, ki bi lahko ovekovečil svoj spomin pri peči in rajši na pisalni -st-roj ¡pritiska v denunci-janske namene, ni človek temveč izkoriščevalec slovenskega trpina, ki se zbira pod S. N. P. J. ¡zastavo; komar, ki je pičil brezskrbno muho tam v Istri iu prišel sem v A-merifco, da si na ¡kegljišču otepa podrepne muhe na rovaš slovenskega trpina, ibi jo 'bolje zadel, ko bi o-prtil rešeta in pokazal Aime-rikancem svoj leseni .produkt ; —-človek ala Ileimlan, ki se je, prodno je začel krČmarsko obrt med Slovenci, sramoval svoje materne-“Šprahe” drugih i tako še danes nožna) bi bolje napredoval,, če bi v resnici pokazal svoje moštvo in zagrabil vajeti, katere nun je slo-’ vensko liudstvo poverilo. Tn hopla! Take kreature so nekateri uradniki v slavni S. N. P. J. — Vzor gospodje, kajneda?! In tudi vzor uradniki! Glej, kaj je to?! Luna bledi; Port Arthur se trese; za boga kaj 'bo ? “Ho t kiss’ topoA'i so že “nala-dani” za plotom! Dr-r-r ibum ! A nič —streljajo zastonj in mi pa kritiziramo še nadalje njih vzorno gospodarstvo in uradovanje. ¡Po njih vzornem gosposkem vzor-mnenju se ne bi smelo ničesar kritizirati vkljub temu da vedo, da njihovo vzor glasilo je javnosti namenjeno, njihovo delo je za jan uost in to raj tudi javni kritiki podvrženo. Po njih lpnenju se ne bi sánelo kritizirati, ne ¡njih, ne njih poginbonosno delovanje iu ne “strokovnega” glasila. Le]) šrnir! Še zemlja bi se začela v drugo smer vrteti, ko bi njeno os s njihovim šmirom namazal. Toraj. Narodov kritik naj bo vesel, da m-u ni treba v Ameriko hoditi, da bi polemiziral s tako divjaščino. Veselo se naj skrije donita za pečjo, ker lepše je doma Krpana igrati, kot pa tu namesto stvarnega odgovora, potlačiti v žej) psovke, ki bi priletele od vzor značajev, kot je tukajšni Kova-čelv Joža in deviški Kak er, pa Krže & Co. Blagor ubogim na duhu, ker njih bo nebeško kraljestvo! — Puuetumi iSecundum. J. HERMANEK 633 Bine Island Avenue. Chicago. 111. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Slovanska Delavska Podporna Zveza Pennsylvania. v Conemaugh Vstnnovljena dne 10. avgusta 1808. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i■ Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box g 28 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 . ) Predsednik: ER ANK ŠEGA, Box 406 i 11. nadzornik: /OSIP CUL/K A R, ” Nadzorniki III. IVAN GLAVIČ, Porotni odbor Predsed.: MICHAEL AMERSEK, 824 Park Are, Johnstown, Pa II. odbornik: IVAN SPEND A L, Conemaugh, Pa III. ” MARTIN PEIRlC, ” Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” ” Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako send parkrafi nariba z Dr. RICHTERJEVIM SiiiroPain£xpeŽlerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York* Citajte “Glas Svobode!“ Skupni račun Siovanske Delavske Podporne Zveze V CONEMAUGH, PA. od 26. Oktobra 1908 do 31. Marca 1909. T>ohodKj Štev. IMENA DRUŠTEV KRA.J DRUSTEV Pristopnina Mesečnimi Kuj Ostali dolg Tiskovine SKUPAJ $ « * 1 « $ e $ e * C * i Boritelj Conemaug-h, Pa. il 25 243 00 5 10 259 - 35 2 Pomočnik Johnstown, Pa. 8 75 134 00 3 50 3 25 149 50 3 Zaveznik Franklin, Cgh, Pa 66 25 231 00 5 00 n 00 313 25 4 Zavedni Slovenec Lloydell, Pa. 18 75 57 00 75 75 5 Avstrija Ralphton, Pa. 25 00 75 00 i 00 101 00 6 Zvesti Bratje Garrett, Pa. 20 00 51 00 i 00 72 00 ' 7 Jedi nost Claridge, Pa. 35 00 28 oo 63 Ö0 8 Planinskiraj Primero, Colo. 66 25 53 . fl 00 119 25 9 Zavedni Stajerc Johnstown, Pa. 11 25 9 _ 00 20 25 262 50 881 (K) 13 60 13 oo 3 25 1173 35 Prejšna gotovina v blagajni od društev št. 1 in 2 1P&~ 153 88 SKUPAJ V BLAGAJNI 1®' 1327 23 Izdat Kj----ftrošKj Boritelj, Števil. 1..... Bolniška podpora.....$183.00 Pomočnik, štev. 2....... Bolniška podpora..... 78.00 Zaveznik, števil. 3..... Bolniška podpora..... 73.00 Avstrija, števil. 5.....Bolniška podpora..... 22.00 Skupaj................................. $356.00 IVAN PAJK, gl. tajnik IzdatKj glatlrtega odbora S~. D. “P. Z. Na posojilu po 6 proč..........................$200.oo Tiskovine in glasilo Zveze..................... $104.60 Knjige......................................... S 4.50 Prestava Zvezinih pravil v Angleščino.......... $ 15.oo Na račun Incorporacije S. D. P. Z.............. 5 40.oo Prenos stroškov................................ $356.oo Skupnih izdatkov...................... $720.10 DVE VELI K E ^ PROD A-JALNE^ | w Boj v cerkvi radi poroke. Iz roča, AVSTRNMERIKANSKA-LINUA. . NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Laura..........21. aprila 1909 Oceania........28. aprila 1909 Mar. Washington 8. maja 1909 Madonna......26. maja 1909 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: S3P Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh oztmljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba: obču ie se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique glavna prevozna DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine !.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine...........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank .lledosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankoviči], agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. NA BLUE ISLAND AVE. jn NA NORTH AVENUE VOGAL 14. CESTA VOGAL LARRABEE ST. Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba. $12.50, $15.00, $18.00, $20.00 in $25.00. Popolna zaloga oblek za dečke po $2.95? $3.95, $4.95 do $6.45. Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake \Stetson klobuke. 1 Zagreba se nam poda jel v ondotno cerkev sv. Ma.rika., prišel neki kmet z nevesto in svati, da bi ga on-dotni župnik poročil. Kljub temu, da se je kmet izkazal z vsemi za .poroko potrebnimi listinami, ga župnik Mrzi jak ni hotel poročiti, češ da bi moral priti dopoldne. Kmet je iznenaden obstal in ni vedel, kaj bi počel. Bil je res mučen položaj. Prosil je še enkrat župnika, naj ga vendar poroči, nakar je začel župnik kmeta in spremstvo poditi iz cerkve. Kmet mu je odgovoril: “No če naju nočete poročiti, Iživela bova na vero.” To je župnika toliko razljuti-lo, da je v sveti jezi začel kmeta obdelava ti s krasnimi priimki “kmetska svinja”, i. dr. (— Nt zabiti, da je bilo to v cerkvi —) skočil proti njemu in ga udaril p j . licu.Kmetu jc bilo slednjič preveč, j jezen se je vrgel na župnika in mu dal čutiti trdo žuljavo kmetsko pest. Občinstvo, katerega se je precej nabralo v cerkvi, je bilo s svati vred tako razburjeno, da je malo manjkalo, da se niso zgodile večje nesreče. Stvar pride seveda pred sodišče, kjer se bo rn.c-1 župnik Mrzljak — zagovarjati radi' skrajno nespodobnega zmerjanja poročencev in nasilnega obnašanja proti kmetu. WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vognl Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 1386 POZOR ROJAKI!! Opozarjamo vse naše rojake na o glas“ Dergance, Widetich & Co.” v Denver, Colorado. Omenjena slovenska t vrtka nam je osebo o znana in jo kot 'zelo solidno priporočamo. Ker je naša dolžnost, da v prvi vrsti rojake podpiramo, toraj kupujte pri omenjeni tvrt-)ki in zadovoljni boste. Upravništvo “Glas Svobode”. Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Sv obode!” H £2 I VC š KedoVam zamore v slučaju bolezni » j« ^ V U l\ I , jamčiti, da Vas bode hitro in uspe- i p; šno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medicai Institut, \ S kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdrav- j ¡0 nika, ter Vani ponuja ničvredne zdravniške knjige. pr mr da j ¡0 iz\ as izinami čim več dedarja, ttniuč samo izkušeni in vest- ; ni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo j ¡^j bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik 1 Dr. J. E. THOMPSON j j¡8§5 glavni zdravnik in ravnatelj sloven, zdravišča v NEW YORKU ! Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov j dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pre-5^5 gleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-igs pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkuše-jjjšj nost v zdravljenju Vam GARANTIRA. da Vas zamore ! ¡•g} ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli akutni, jjpj-j kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni. | ZDRAVLJENJE VSEH SP0LH1H BOLEZNIJ OSTAME STROGO TAJKO gg Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih ijs boleznij: fei Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, S3 ušes, ledic, prs. jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bo-S2 lezni; neuralgijo; kdo, ali bruh; zlato žilo: božjast; vode-*0 nico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in *0 polucijo;vše ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje 5^5 beli tok ; padati je maternice ; neplodovitost vse kožne belezni : !§} srbečino, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d, P Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker £2 neiziavadenana za nič/redne zdravniške knjige, temuč g* samo za najboljša in najusiešreja zdravila. Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso 5=2 mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno S potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdra-E2 vit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake nič-P" vredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu Szdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in ob-{§} širno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se razjej vijala, ter pismo na to pošljite edino le na: {gl Slovensko Zdravišče 1 DR. J. E. THOMPSON | 342 W. 27th St, New York, N. Y. Uradne ura so: Ob delavnikih o<1 10 do 12 in od 1 do 5 ura popollidne. V nedeljo in Ë3 rrr* prnzdnikih od 11 ure dol ura popoludun. 5=4 00711D i Slovensko Zdravišče v New Yorku proslavlja to leto desetletnic« svojepa Ggj rULUn i obstanka in ob lej priliki bode slavni Dr. .1. E. Thompson podaril lep spo- gg Sc min v dur. ter bode med rojake porazdelil 10,000 krasnih srebrnih užigalttikov. Vsaki res {¡¡M rojak, kateri pošlje nekoliko za poštnino potrebnih znamk (stempsov). dobi takoj ta rtrs krasen dar in to brezplačno. Piš6e takoj danes in pisma naslavljajte na : H* SlonlensKp Z'dra-Oiice, 34-2 W. 27. St.. JVebu HorK. gj Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sata producira. Vsak slovenski delavec citati “Glas Svobode”! mora URADOVANJE GL. ODBORA S. N. P. J. “Suspendirano društvo “Spoznanje” št. 7'2 za 3 mesece, vsled sklepa, gl. odbora S. X. P. J. Izključen član: Vsled sklepa gl. odbora. Fr. Pkzizotta cer. 3196 od dr. “Edinost” št. 23”; tako se žita v vstrokovneim glasilu št. 3 S. N. P. J. na 8. strani, 2. kolona. Društva in elane uprašam Vaš, ali je to Vam zadosti, da se Vam samo s kratkim! naznanilom pove, 'ktero društvo je suspendirano in kateri član je izključen? Jaz lipam, da se s tem ne boste zadovoljili, ker vsako društvo in član, kateri ima količkaj razsodnosti in poštenja v sebi., bode tudi radoveden m je opravičen vedeti vzrok kateri je pripravil glavni odbor do tega koraka. Zaradi tega apelu j eni na vsa društva in člane, da cahtevajo popolno pojasnilo, ob jekluotn pa poživljam gl. odbor, da naznani v prihodnji štev. glasila, zakaj je društvo “'Spoznanje” suspendovarno in zakaj da sem jalz izključen. Ako tega ne stori ga naziv,am kot nepoštenega lopova, ki hoče vse prikriti kar ¡bi dokazalo njihovo nesramno postopanje. Hinavci zakaj ,se bojite navesti vzroke, saj vas menda ja ni zajka rodila’? Seveda ako bi vzroke navedli, bi marsikateri član. koji iimia kaj pojma o pravici,, spoznal da to ni vzorno gospodarstvo ; kdor se 'drzne Vam malce na kurja očesa stopiti, pa hajd v Sibirijo z njim, da Vas ne bode več v Vašim poštenim delovanju oviral. Kaj mislite g. Komar, da ste mi-ne z izključitvijo presenetili? Kaj šv! Pripravljen sem bil na to. k. r mi ni bilo mar še nadalje lenuhov rediti s svojim krvavo zasluženim denarjem. Da sem toliko časa pri Jednoiti Vsfrajal, bilo je edino upanje, da se -društva in člani prebudijo in se straha pred čarom Komarjem I. otresejo in da odločno nastopijo; a kakor vse kaže ni nobenega .poguma v njihovih prsih, ker v zli c vsem dokazom le mirno molčijo; to raj je prav da je tako prišlo. Da dokažem g. Komarju, da me ni z izključitvijo še v kozji rog spravil. drznem se še enkrat v smrčeče elane S. X. P. -1. ,s palico resnice malce podrezati, mogoče se bode kdo prebudil. Evo tukaj vam je dokaz, namreč slučaj, ki se je zgodil pri društvu “Edinost-” št- 23. Dne 5. maja 19*08 je zbolel član. Ignac Fesel. ter se zdravim javil 31. maja 1908. Nakaznico je odposlal začasni tajnik I. Kaus, za čas od 5. do 16. maja, a drugo nakaznico za 'čas 16. do 31. maja sem pa jaz sam odposlal, toraj za skuipno podporo $26XX), z drugimi nakaznicami vred. Vse drage nakaznice' so bile izplačane le one Ig. Fesel, za $26.00 ni bilo. 'Na to sem jaz g. ‘Kržetn pisal, a on je odgovoril, da je omenjena podpora nakazana in da je ne nakaže več; mogoče :se je na pošti zgubila. 'To bi bil pa vendar vrag, da 'bi ravno podpora istega člana pot zgrešila, med tem ko so ostale podpon", ki so 'bile skupaj nakazane, do pravega cilja dospele. Vse pisanje in opominjanje bilo je zastoju. Prišli so pa računi od 1. maja do 31. julija 1*908 med Jedil o to in društvom, ki se pa niso orje mali. Jednota izkazuje izplačane .podpore našvmui društvu $148.00, a društvo “Edinost” pa je prejelo le $122.00, toraj ravno tistih $26.00 manj, oziroma Jednota več. Jaz se,m Križe ta obvestil, da je v tem računu pomota, in da lahko sprevidi, da omenjeni član ni dobil podpore. Kilže je zopet* odgovoril, da on je podporo nakazal toraj mora priti -v račun, ček pa, ako ga dotičnik ni prejel, se v 6 mesecih lahko prekliče. Meseca avgusta 1908. (ako s*e ne motita IStega) je pa bila omenjena podpora v Clevelandu, O. nakazana in je tudi v Barragh, srečno dospela. V glasilu št. 11 so bili zopet računi z a'čas od 1. avgusta do 31. oktobra, kateri izkazuje za društvo ‘ ‘ Edinost ’ ’ št, 23 bolniške podpore $219, kar smo tudi resnično prijeli; a ona podpora, ki je bila v računu od 1. maja do 31. julija za $26.00 več izkazana, je toraj dvakrat kot izdatek zaraču-njena, a le enkrat izplačana!!! O- pominati g. Khžeta se mi ni zdelo potrebno, ker on se1 je znal vedno izrezati, vrhu tega sem pa mislil, da bode tudi prišel čas, ko mtu bodem stvar pod nos pomolil. In Vi gospodje, kako pa je z Vašim “vse je v najlepšim redu!?” ki ste tako izurjeni računarji. da se Vam zdijo Jednotni računi tako malenkostni, da lahko vsaki, če prav ure zna dobro računati, opravi j,a posel nadzornika. Po mojem mnenju bi moralo biti v Jednotni blagajni od 1. maja do 31. juililja, (in še danes. Op. ur.) $26.00 prevele, ker ona pod-. pora je bila šele meseca avgusta faktično izplačana. Tedaj ako so računi “štimali”, tako g. Komarček, kam pa je $26.00 izginilo? ker to je pribita resnica; je še vse črno na belem, da je bila o-menjena podpora DVAKRAT ZA-RAČUNJENA, PA LE 1 KRAT IZPLAČANA! Kaj boste k tenm rekli? Zopet laže! Kaj ne? ker to je* Vaše edino opravičenje napram društvam in elanom S. X. P. J. Člani naj „vzamejo glasilo 15. avgusta in 15. novembra 1908, potem naj se pa pri društvu “Edinost” št, 23 prepričajo je li to resnica ali ne. In «[»reviciiti .bodejo tudi, da je skrajni čas. da se g. Komarju u-sujata kolajna na oni del telesa obesi, kjer hrbet, svoje pošteno ime zgubi. ■Ako se kakšen član poškoduje, da je nesposoben za delo, .se žnjim pogaja, kot za staro kljuse, ki ni za druizega kot za v klobase; nadalje se članom* po sklepu glav. odibora odpove opravičena podpora za, operacije. Seveda denar se. rabi za zgubljene' tožbe, slike, pisalni stroj, “secundo” tajnik, večje prostore, telefon in kdo ve če ne ho imela Jednota v kratkim svoje keglišče. No pa saj gospodje imajo prav. le tako naprej., saj •člani se tako ne uipajo Vam po robu ise postaviti: ako ne* bode zadostovalo po $1.25 asesment, bode pa talko v par mesecih konvencija, tedaj se lahko asesmenit na $1.50 poviša; kaj ne g. Krže? Potreba je rodila dete, to dete se je- razvijalo in postalo kreplko, Komar je pa to zapazil in je hotel detetu vsaj nekoliko krvi izpiti. Toraj cenjeni člani; razsodbo prepuščam Vam samim, in rečem Vam čuvajte se, da ne pride kesanje prepozno onim elanom društva “Edinost” št. 23, kateri so rekli, da sem si sam kriv izključitve radi onega dopisa v “Glas Svobode”. Jaz še rečem, da to ni bilo nobeno napadanje na gl. odbor. marveč pravična resnica v o-'braiz povedana, .gg. glavarjem. Kaj niso oni pravila kršili, ko so sklenili operacijske stroške članom odvzeti. Pravila dovoljujejo odboru le,- da zarnore. kjer so pravila. pomanjkljiva jih dopolnjevati, ne pa da se jih popravlja ko so razločna. Da sva bila jaz in član Siti. Eržen kriva, ¡ker ni dobil operacijske ,podpore, Vas obžalujem, ko hočete biti talko “kunštni”, ali vprašam 'Vas, se li mora pri vsaki seji vse elane vprašati, se li nakaže kakemu članu podpora, ali ne? Kaj nima te pravice tajnik sam na, gl. odbor sporočiti. Bežite no. niste le čiiltali v glasilu onega skleda še preduo se je za člana S. Eržen glede* operacije pisalo? Kaj mislite da bi zatnogla seja res kaj več učiniti. kot pa ta.tnik sami? Ker ste se pa toliko daleč spustiti, Ikaj pa je z onim sklepom o protestu glede g. Klobučarja ? Ste li storiti kar je skupna seja dr. “Edinost” št. 23 sklenila? Jaz še nisem v “Glas Svobodi” čital in s temi smo pobotani. Radi mene se Vam pa ni treba v nevarnost spuščati, toraj si lahko prihranite trud. greta rad v iSibirjo, ter Vam kličem zdravstvu j te, Tebi “Glas Svobode” pa- želim obilo uspeha in trdnejši bič napram komarjem ker iy poletnem času so zelo nagajivi. Fr. Plaizzotta, pregnani član dr. “Edinost” št. 23 v Darragh. Pa. V slogi je moč ! Od 'boja do zrna--M -ti ; .£ I ?fk. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše pc našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zaoomnite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi tni plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM. DR. JOS. LISTER & CO., C 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno kDjižicc, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime.......... ........................................... Pošta................................... Država. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšim času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. % Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Orejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravdo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TR1NER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. John 0. Hriiby If 589-591 So. Centre Avenue Chicago, III. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje. Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. 8®*NAJNIŽJE CENE"» BrS“ Najsolidnejše blago“®! Dobra Unijska Gos1i1na,kjerse dobi mrzel in gorak pripri- |nç O O f e t n V zek. : Pod vodstvom JUS« >3» OidMUy 650 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. A. WEISSK0PF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, IH. tel'canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoiudne in od 4.—5. popoludne. 6«—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0 Kašparjeva Državna Banka, ------— vogal Blue Islaud Ave. & 19. ul.- VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . $100,00(3.00 I * \ Prva 1u edina češka državna banka v Chlcagi. Plačuje po 3 ^ od (' vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljaino denar na vse dele | ^sveta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v lazložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. * * Konservativni modeli za. priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckvvitznerjeve obleke”. * * * Se li vidite v ogledalu gostoma? Ako ne, boljše je, da se preč sedaj pogledate. Glejte kako je vaša barva polna raznih peg in pomanjkljivosti. Naj vam torej svetujemo zdravio, ki doseže korenino teh pomanjkljivosti kože in jih odstrani v kratkem času, očisti kri in okrasi obrazno barvo. Znano zdravilo za to je Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je Ne mislite, da je koža neozdravljiva. Mnogi so trpeli, so bili ozdravljeni po delujočih svojstvih tega zdravila. utaj kar piše gosp. Rud. Bučar Melrose, Man., Canada, pred nekaj časom: “Nisem Vam že dolgo pisal, ker se sem hotel res prepričati, ako mi bode Severov Kričistilec kaj pomagal ali ne, in da se prepričam, če ostane ozdravljenje za dalje. Po rabl-jenju ene steklenice so vsi mozolji in prišči izginili in nimam jih več. Telo je zdravo in vesel sem uspehov. To je pravo zdravilo za narod.” RAZNO IN DRUGO izadjaie. Mi \ am za moremo postreči z vsakovrstnimi vini. žganjem in likerji, kar bi zahtevali, vse ja mižečo po postavi državne Pure foode in Drug Aet; pristni in najboljši izdelki. Mi razpošiljamo največji kakor tudi najmanjša ‘naročila hitro in zanesljivo, z frobtom ali ekspresom, kaikor kdo želi in sicer na vse kraje po Združenih državah ameriških. Pišite v svojem lastnem jezikiu na ne j večjo slovansko zadrugo, katera se vkvarja z vinom, žganjiem in likerji na debelo in drobno. The Tempo Co., PilLsen Station, Chicago, 111. Na izbiro. 'Anglikanski škof v Rochester na Angleškem,, sedaj mrtev, je ob času svoje bolezni obiskal priznanega zdravnika Traversa, ter' ga vprašal za svet. Po natančnem preiskovanki se je zdravnik sledeče izrekel. “Vaša svetost, iti morate v Algiers ali kak drug kraj ob Rivieri.” “Nemogoče”, odgovorni mu je škof, “preveč dela imami, ki ga moram zg« to vi - Severov kričistilec se naj rabi v vsih slučajih kožnih bolezni, kakor bule, zastruplenje krvi, prišči in mozolji, vročinski znaki od solnca, bledost in vse druge bolezni, ki jih povzroča slaba kri. odvrne zdravnik, ‘iz Algiers ali pa nebe ZDRAVNIŠKI NASVET DAMO ZASTONJ Cenjenim rojakom na znanje! V. J. Kuibelika, lastnik tvrdke “V. J. Kubelka & Co.” izdal je novo. za Slovence v Ameriki prepotrebno .Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, ka koran e do sedaj Slovenci .še nismo imeli. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00, Denar pošiljajte po Postal Mene v Order ra V. J. KUBELKA & CO. 9 Albany St., New York, N. Y. Prava praparacija “Drago meni”, zauipil je škof s globokim vzdihom, in naposled odgovoril. ‘Potem naj bo Algiers'. Kake dragocenosti nosijo ljudje seboj. V Moniakovem je bilo v nekem hotelu dne 23. m. m. pokradenih mnogo dragocenosti, izmed katerih naj omenimo le ne-kialteie. Zlat koiir. katerega tat gotovo me boke nosil na vratu, je inn; ! vdelanih 418 .biserov in je bil vreden ll .000 kron ! — Zlata bmža je imela vdelanih 10 briljantov in je bila vred«« 4000 K. zlata zapestni.a pa je bila vredna 3000 K. Če se k tein prišteje še primenna tura, verižica, uhani, lasne igle in boigsigavedi kaj še, potem se približno lahko skb pa, koliko 'vrednosti nosijo nekatere dame. Ceplenje proti lenosti. Kakor poroča “Gil Blas”, je predaval na mednarodnem kongresu za bigi jemo lidki angleški zdravnik o svoj' Ilir raziskavanju glede sredstva proti lenobi. Po njegov e m, mnenju se vsled utrujenosti mišic izločuje n ek« strupena tvarina. ki povzroča lenost. Ako se posrečiti osamiti to o travno tvarino, ki povzročuje lenost, potem bo lahko najti mietodo zdravljenja te. Zdli se, da so isti vzroki za duševno utrujenost kakor za utrujenost mišic in upanje je. da se s c e-plenjeni, ozdravi lenost. Nov otok je odkril japonski raziskovalec Mahsušimai severovzhodno «d ruskega otoka Šaha* lina. Otdk je precej velik in po-sohno ngnden za ribištvo. ki urejujedelovanje človeškega želodca in prebavnih organov ter daje dober okus in prepreči vsakozabasanost in neprebavnost je priporočano, da se isti dobro ribljo z Severo vini oljem sv. Gotharda. Pa se pa doseže pra vi sedež bolezni se naj rabi Severov Zivljenski balsam To zdravilo se priporoča v vseh slučajih nepre-bavnosti, zabasanosti, bolen ja glave, srčnega žganja, krčev in navadne slabosti. To je okre-pčevalD a tonika za one, ki so praspali bolezen in so na poti do zdravja. Pravo okrepčilo, Cena 75 centov To zdravilo je nenadomestno za slabostne obisti bolečine v hrbtu, vnetje mehurja in vse nerede vodnih organov. Odstrani vse strupene stvari in deluje prav hitro vseh slučajih. Gena 50 centov in $1.00 Ne jemlji teponaredkov Prodajajo se v vseh lekarnah zdravnik in OPERATER t Slovenci pozor! | izprašan na čtski univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni_zdrav-nik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; leči očesne ušesne in ženske bolezni. Uraduje V THALIA HALL, 467 W. 18. in Allport St. in sicer. Doma: od 8—10 ure dopoldne in od 4—7 ure popoldne. V lekarnah: pri Fouček od 7—8 ure dopoldne in od 2—4 ure popoldne; pri Peliknn mi 26. in Lawndale ul. od 10-11 ure dopoldne: pri Alexv od 11—12 ure dop. Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem ravnoKU pljenem Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove je®“ =po ■■■■-■- -©a ji najnovejši modi in nizki ceni. jt JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. saloonu “Triglav vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam tolidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So. Center Ave blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrst e pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Prihranjen ceni, naredi cent . dobička. Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO " GOSTILNA SLOVENSKI luni CHICAGO ILL PHONE: CANAL 9 W. SZYMANSKI NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18. St. Izdeluje društvene znake, gum be, zastave in druge potrebščine Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladič Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparove Banke Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” sFkI BIJiivT/i —e 577-579 BLUE ISLAND AVE. PISCU OD NEKOD “DELAVSKA STRAŽA’’ v št. 14 “Glas Svobode’’, — odgovor. Vi! nekaj trdite, da se zeimlja oglaàa'ipod lažmi in da imami jaz vse Slo vanee za bedake; niso jam si staviti prvo vprašanje : ¡Ste li Vi dobili kako ponudbo od mene? Ali imate Vi na razpolago jedno moje pismo, v katerem se zemlja ponuja drugače kakor so tukaj razmere? In če bi bil slučaj, 'da bi jaz smatral vse Slovence za bedake, tako ne verujem1, da so vsi, kar jih je danes naseljenih v južno-vzbodnemi Missouri in teli je čez 300 na kmetijah. Kaiko A7'! veste, da jaz obljubujem ivse 'mogoče in nemogoče stvari ¡Slovencem.? Ako imate le jeden slučaj, da je jeden kuipil kako zemljo po meni pod drugimi razmerami kakor fakti, sem pripravljen Vam plačati $100. In ako imate jeden slučaj, da sem jaz zatslužii pri kuipčijski transakciji več kot 3 in največ po 5% dobite še za to '$100. Vi .pravite, da je Vaše ime v uredništvu tega lista, tedaj ven 'zmjim, ako ste. mož ; kedo ste? Ako niste zavratne/, tako podpišite se s polnim imenom. Jaz Vas sicer dobro poznam, toda za; take kot ste Vi, niti ne vprašam toliko pa vem, da prodajate zemljo in gotovo je Vam bivši •komi. kar s ponosom priznavam, na potu. Vi niste nikoli ono bili a bili ste vse kaj druzega, razlika pa je med nama. da jaiz lahko v domovino odpotujem kadar mi bo ljubo. — ¡Glede naselbine bi Vam prvo svetoval priti v te kraje, se priučiti razmere in potem kritizirati, a to vedno stvarno in brez napadov oseb in brez vsiljevanja svoje osebe v ospredje, a glavno pa dokazati, da znate bolje pomagati ljudem kakor moja malenkost; potem se bodem pa Vam odkril in Vas tudi prosil za svet, kaiko je Vaše mnenje bolje našim ljudem pomagati do trdnega stališča in svojega doma. Dokler pa to ne dokažete Vas smatram za ničlo, ker za bar» se prepirati in blatiti po časopisih, to zna vsak Vašega kalibra; druzega dokazali pa šc niste ničesar. ’Jaz sem1 ipa. slučajno ustanovil in .prepričan semit, napravil mnogoštevilnem 'Slovencem podlago postati samlostojen posestnik v Ameriki, in ko mene že davno ne bode. bo moje ime živelo tukaj. To je razlika med nama. Pridite v tei kraje, obiščite vse 'Slovence s katerimi' sem jaz najmanjšo kupčijo napravil, mogoče bodete potem imeli druge pojme o bivšemu komiljiu. Sediaj pa k stvari. Kje ste pa Vi v Jefferson. City, o naselniškem u-radu za državo Missouri vprašali ? Gotovo niste vprašali na pristop nemi mestu, pač pa pri nigra, kateri pometa ali pa. pri mlinarju, kateri ima mlin na sapo blizo mesta. Pristojno mesto za taka. vprašanja je Governom Office, Jefferson City, Mo. ; mogoče bodo tam Vami povedali od enake 'družbe. Gotovo jaz ne pričakujem, da bi mene vsakdo v Jefferson City ¡poznal. ko še tam nikoli bil nisem. In recimo za slučaj, da bi jaz ne bil ud naselniškega urada, ali je kdo kupil rain in o v društvu ali zemljo v Missouri? Ko dobite potrebne informacije od naslova kje ilmia Missouri State Tmmi; Ass. svoje pisarne, blagovolite pisati tje in prašajte, je li F. Gram, Naylor, Mo. ud omenjenega urada ali ne. Ker ste bolj one vrste izza plota, dvomim da bodete Vi ono prijavili in tudi ne zahtevami, saj bog ne sliši riganje v.saeega izza plota. Vaše pasto panje je preveč prozorno, kajti sicer ne ibi bili pisali na onega nigra, marveč meni, s kakšno pravico se podpisujem kot ud naselniškega urada, ,jaiz Vam bi bil dal vse tozadevne pojasnila in informacije. Kaj ne, poznamo se po “knofib”? 'Svetoval bi Vami da pridete sem m on mesec, da se ozdravite Vaše nadutosti. V Vaše pomirjenje bodi še povedano, da država Missouri vzdržuje vse one pisarne kjer dobite* vse informacije kakoršne rabite v naši državi in da je po vplivu gov. Herbert S. lladley državni zbor februarja meseca t. 1. volil posebej $20.000 za ono društvo. katero je prekoristno za našo državo. V to svrbo pošlem ob enem tozadevna pisma na uredništvo “Glas Svobode’’, da. se prepriča o istinitosti moje navedbe. Dne 18. t. ¡m. bodemo imeli ¡prvi .kmetijski shod v šoli zraven posestva. F. Sever. Predavalo se bode o več predmetih, posebno o tr-toreji, sadjereji in. perutninistvu. Mogoče ustanovimo tudi podporno društvo, gotovo prvo kmetijsko. Slovencev’ v Ameriki. Povabim vse Slovence v Ripley Co. okolica Roxie in Poplar Bluff; po predavanju pa prosta zabava na posè-stvu F. Severa. F. Gram, N’aylor, Mo., 3. aprila 1909. ud državnega naselniškega urada za drž. ¡Missouri. Opombo ured. Gosp. Gram nam je poslal ,pisarno guvernerja drž. Missouri z dne 19. januarja t. 1. v katerem g. Guamu nasvetuje naj se na naselniškega predsednika g. J. H. Curran, Missouri I mum Ass. obrne: in pa nadglavje pisma naselniškega urada “Immigration Association of Missouri”, E. I. Troy, generalni tajnik, datiran z dne 8. febuarja t. 1. in naslovljen na Air. F. Gram, Naylor, Mo. Na lem' kosu pisma so navedeni nastavi treh predsednikov, blagajnika itd., kakor tudi eksekutirnega odseka z 9 člani. G. Gram nam ;e pisal, da diplomo nošle ako jo zahtevamo ; kar pa ¡s tem odklanjamo. Cvidili smo, da se je g. Gramu krivica storila, napako smo pa tudi mi storili, ker nismo kuj v pričetku spona zahtevali da se podpis objavi. iSiicer smo pa odgovor g. Granta ne samo oblažili temveč blizo polovico črtali, ker naš list ne priobčuje! kritike v kojih se kar s koli millati. Konečno pa prosimo, da naj bo Spor s tem v javnosti .poravnan, ker nočemo dia bi se enemu ali drugemu krivica delala. NE SODITE, DA NE BOSTE SOJENI! Da še spregovorimo o zadevi privatnih pisem med Kondom in Kakerjem, moramo tukaj kuj pribiti, da je Kaker v Proletarcu objavljeno in od Konda dobljeno pismo po svoje zavil — to raj original falsificiral — in pa drugo kar mu ni bilo všeč popolnoma izpustil. Zakaj, ve on. Kaker najbolje. pa tudi mi vemo. Kaj je B-----— Kakerju pisal, to Kondu ni nič mar. pač pa kaj je Konda Kaker-ju pisal. Kaker je na B . . . tovo pismo odpisal, in zahteval da naj mu Konda o tej zadevi sam piše, češ samo na prijateljeve besede ne grem. moram imeti kaj v rqkah. — Nadalje da denar za (potovanje bo 'že imel. da pa nima nič proti temu če mu Konda vozne stroške povrne. Na to imu je Konda odgovoril glede voznih stroškov, da mu on voznih stroškov ne povrne, pač pa je pripravljen mu denar posoditi če Kaker sem pride, da ga lahko precej vrne, če si ga 'bi tam moral izposoditi. In pri tem je ostalo: Konda ni Kakerju denarja poslal, ker potem bi Kaker pač lahko trdil, da ga je Konda “impoutiral”, kakor se opice iz Afrike import ira jo. To je povod, da ‘ resnicoljubni ’ Kaker o tem molči, kar bi moral povedati. Da je Kaker Kondovo pismo po svoje zavil kaže sledeči Stavek: Kaker piše: “Torej, g. Kaker, pridite v Chicago: mislim, da Vam ne bo žal. Plača $15 ; za sedaj ni mogoče več; ako pa se list povzdigne in napreduje, zvišala se bo tudi plača.” Y istini pa se d,etični stavek, katerega iz duplicata posnamemo, sledeče glasi: “Torej. g. Kaker, ako pridete v Chicago: mislim, da Vam ne bo žal. Plača. $15: za sedaj ni mogoče več ; ako se pa list povzdigne in napreduje, zvišala se bi tudi plača. ’ ’ Vsaki čitatelj takoj vidi, kakšnega' pomena so edini dve mali besedici, kateri dasti celi vsebini T-se drugačni pomen. Po Kakerje- vi slepariji, ko je besedo “ako” izpustil, ima seveda pismo pomen, da ga je Konda nagovarjal ali celo silil, da naj pride v Chicago; toda vsled besede “ako” pridete v Chicago, itd. je pa Kakerju čisto na prosto dano: pride ali nepride. Nadalje, besedice “bo”, ali pa kakor je pisano “bi”, nimati tolikega pomena; pripomniti je It1, da Konda je pisal “bi”, kar pomen-ja : morabiti, mogoče, a Kaker pa piše “bo”, torej bi to pomenjalo, kot trdno določena, positivna zadeva. kar bi značilo potrjeno pogodbo. Iz vsega tega se Vže zopet kaže. kakšne ‘baže mož da je Kaker. Pa vzemimo še en zgled. Kaker piše dalje: “( — ¡Saj mi je res pomagal: do revščine, do velikih nepri-lik in do ječe, in zdaj mi hoče pomagati še do slabega glasa, da bo mera njegovih “dobrot” polna!!!)” To je pač lopovščina kakoršne je le kakšen Kaker zmožen ! O. Ti nedolžno dete, Konda mu je pomagal do ječe in sedaj pa sra hoče spraviti še ob dober glas! Kaker nam naj pove, če se zatnore še spominjati kedaj in kje. da je ob dober glas prišel ? Vse kaže. da dober glas njegov jie splaval po vodi. kmalu ko se je začel zavedali, da pošteno in Strajno delo ni njemu prirojena stvar. Vprašamo Kakerja. kdo ga je v zapor spravil? Ali se ni lopovski lažnih sam in pa še Konda za seboj potegnil ? Nesramni zavijač, ali se Vam studi resnico povedati? To V a ni je tuja stvar; sicer ne bi mogli vlogo ‘Topove 'žrtve” i-o-rati, kakor jo ste pri obravnavi radi onega štirkanega dopisa in bi jo še radi igrali, ali povemo Vam, da Vaša nakana bo izpodle-tela, kakor Vam je že marsikakšna Lopovščina spodletela, tedaj pa ne bo več pardona z Varni, kot je blo do sedaj. Ali Vam ni Konda po g. Mole-ku $100 ponudil, da od lista lepim potom odstopite, a Vi ste naj-prvo privolili za $50 od s topu in e. in ¡potem' ste se pa, ko Vam je Konda $100 ponudil, izrazili, da ne odstopite za nobeno ceno! Konda se je dalje zavezal, v tiskarni Vaš dolg blizo $300 plačati, a sedaj so češki socialisti zgubili, ko pri Vas nimajo kaj dobiti. Ali niste'slepar? Za. sedaj lažnjivec nesramni, kdo Vami je rekel dotični dopis iz La Salle v Gl. Sv. priobčiti, katerega ste našli v pisalni mizi. Dopis je bil izza meseca decembra, ko je bil še Konda lastnik lista, a ga ni hotel priobčili, toda januarja meseca, ko sta bila Vi in g. Molek “bosa” čez list. sta pa takoj dotični' dopis priobčila. Ko je Konda tisti večer dopiis v “Glas Svobode” čital, je g. Moleku rekel. da naj list takoj na pošti list a vi sicer bo napak. G. Molek je odgovoril, listi so že na pošti v mestu, a v mesto pa ne gre lista ustavljati. Čez nekaj dni potem ste bili aretirani in obsojeni! Lažnjivec, ali Vam je bil Konda teinu kriv? Nasprotno, oni dopis je na sodnika vplival da je bil Konda zaradi “Žrtev razmer” obsojen. ker sicer bi bil prost. Tako je stvar resnična, a lopovski Kaker zna se ve. 'kot poštenjak od vrha do tal. stvar zasukati, češ se moram prati: Proletarec ima zelo razumne čitatelje, to mi bodo vse verjeli! Taka je stvar in nič drugačna ; s tem zaključujemo vsako nadalj-no polemiko z g. Kakerjem, ker sploh se nočemo z osebo kakoršna je on. mazati. Tudi sedaj se ne bi bili v to spuščali, ko se ne bi figura v nekako ospredje vedno rinila. «a 'to smo pa zahtevali, da se naj izkaže, kam da je denar, nabran za Gregorčičev spomenik, prišel. Lopov je ko j stvar zasukal, na kar smo bili opo.zore.ni. češ Konda ima denar, a mi nismo z našo zahtevo trdili da je Kaker denar zase obdržaj, veliko drugih nodatkov, katere imamo, nam pa vsiljujejo misel, da še danes dvomimo, da bi bila stvar taka, kot Kaker trdi: 'za 'to bomo počakali, kaj se nami bo iz Gorice poročalo. Kakerju vse tisto verjamemo, kar — molči! Angleščina brez učitelja PO NAVODILU: Slovensko-Angleške Slovnice Slovensko - Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenske-ga Slovarja. Vse tri knjige v Aj am eni stane SAMO |^| lUU in jo dobiš pri V. J. Kubelka &Co. 9 Albany St., NEW YORK, N. Y. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St , Milwaukee. Wis se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. j POZOR. SLOVENCI! f Od 1. junija 1908 do 1 marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in’ po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje. Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.0C0 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. V se posestne «pravice na razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25.000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, IMaylor, Mo., Član državnega naselniškega urada. Î POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, Widetidi & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO #: Æ 'i L#í/íi|||!¡rLWM0 ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAOER | MAONET | ORANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramožljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Zastrupi jenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo’ tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte