St. 168
Trst, v četrtek 19. Junija £353.
Tečaj XXX^
IZHAJA VSAK DAN
tuđi ob nedeljah tn praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ste?. po 5 nvč. (10 stot.)
OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 6t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adajj na vrsta Jv 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-n&nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ■Jedinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moi !"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, «e uprava ne oziro. IuoodIdi m nedeljsko Izdanjt ,,EDIIfOSTX'* stan«: 13
o«lo lato Kron 5*20, xa pol leta Kron 2 GO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ncfran5co-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Gatatti 20 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednikŠTEFAN GODINA. konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ldinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnKnl ratun Stev. 841-652. TELEFON St. 11-57.
Politično društvo „Edinost"
sklicuje sledeče
volilske shode:
za Rocol: v soboto, dae 21. t. m. ob 8. zvečer v prostore „Gospod. društva".
za Sv. Ivan: v nedeljo, 22. t. m. dopoldne po procesi ! v prostore „Konsumnega društva" pri cerkvi.
Poleg teh shodov se vrše tudi sledeči
»oliljki TOtonlii:
z i Barkovlje: danes zvečer ob 8. v .Narodnem domu".
za Rojan: v petek, 20. t. m. zvečer ob 8. v „Konsumnem društvu."
za Opčine: v soboto, 21. t. m. ob 8. zve-čer v „Konsumnem društvu*.
za Sv. Križ: v nedeljo, 22. t. m. ob 11. dopoldne v prostorih g. Ivana Košute p. d. „Pirčevega*.
za Bazovico: v nedeljo, 22. t. m. ob 41/2 popoldne v gostilni „pri Upi*.
Okoličani! Volilci I. volilskega razreda!
Kandidatje političnega društva »Edinost" za volitev v ponedeljek, dne 23. t. m., so
sledeči:
Volilci I. mestnega volilskega razreda.
V pondeljek dne t. m., kliče
Vas vaša občinarska in Darodna dolžnost na volišče. V treh volilnih razredih, so naši volilci sijajno dokazali, da ume-vajo v polni meri te svoje dolžnosti. Posnemajte jih tudi Vi in oddajte T
pondeljek, dne 28. t. m., vsi do zadnjega svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom, ki so:
I. volilni okraj (Sv. Vid):
JHakso Cotlč pok. Josipa, urednik, JUip Jvanišević od Josipa, trgovec, Dr. Edvard Slavfk, odvetnik.
II. volilni okraj (Staro mesto):
Jilip Jvanišević od Josipa, trgovec,
III.	volilni okraj (Novo mesto) : jttatko Jttandić pok. JRalka, urednik, Jernej pinter pok. Jerneja, bančni
uradnik, Dr. Otokar Rybdr, odvetnik, 2)r. Edvard Slavik, odvetnik.
IV.	volilni okraj (Nova mitnica
s Škorkljo):
Srečko Bartelj od Josipa, trgovski
prokuri3t, $r. Jerdinand Černe, odvetnik,
i Jran 3(ravos pok. Josipa, zasebni
1. VOLILNI OKRAJ (Skedenj, Sv. Mar. Magd.: uradnik,
Zgornja in Spodnja):	T)r. Otokar S{ybdr, odvetnik.
i
Anton Sancin pok. Matije, trgovec v Skednju.
Dr. Josip Wilfan, odvetnik.
II. VOLILNI OKRAJ (Rocol, Lonjer, S?. I?an, Kolonja, in Konkonelj):
V.
Politično društvo „Edinost'
volilni okraj (Stara mitnica s Kjadinom) :
Jran 3(ofnik pok. Benedikta, urad
nik drž. železnice, $r. Edvard Slavik, odvetnik, Josip Negode pok. Antona, kam-^J)r. Josip Idtlfait, odvetnik, nosek na Vrdeli.	S yj volilni okraj (gy> Jakob).
Dr. Otokar Rjbar, odvetnik.	^ mfm odvetnik.
III. VOLILNI OKRA] (Bazovica, Lipica, Pa-} driče, Trebče, Gropada, Bane, Opčine, Pro- ■ sek, Konioveij, Sv. Križ, Barkovlje, Rojan i" ■ Greta):	j
Venceslar Černigoj, uradnik južne] POSldllSidl ZbOFIliCD.
železnice
-rr i -m J i i	it	\ DUNAJ 18. (Izv.) Parlamentarna situ-
Karel Malalan pok. Ivana Mar,?ac ja se ,e danes nenadoma jako poostrila,
podjetnik na Opčinah,	[ker nemški Nationaiverband ni hotei akcep-
Ivan Reiičelj od Ivana. uradnik	v i tirati na včerajšnji konferenci od vlade stav-
Dokoiu	J IJenih prcpozicij glede jesenskega zasedanja
^ J *	j zbornice in rešitve službene pragmatike.
Dr. Edvard Slavik, odvetnik.	j Nationaiverband je namreč nenadoma skienii,
Okoličani I Volilci I. rareda I Oddajte :da *«ra|a pri zahtevi gledeJuHjskega za-v ponedeljek, dne 53. t. m., svoje' ^danja in njemu so se pridruži i tudi kr-glasove složno tem kandidatom.	»ocijalci. Nemci so storili to le pod
_ ,.	, „ _ „	[ pritiskom puntaječega se jim uraaništva,
Politično društvo „Edinost". katero so toliko časa vodiii za nos. Za
PODLISTEK.
Izobčenka.
Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec.
Lord Fourness jo |e objel z roko in Jo nežno primoral, da je ostala mirna.
—	Potrpi, ljuba mati — je rekel nežno. — Ne vem, ali |e resnica; upajva torej, da ni.
—	Tod3 kdo g2 je dal aretirati?
—	Ne vem vec, mati, kar sedaj že ve ves London. Mogoče Je, da so priSle menice v tuje roke, ali v roke kakemu staremu Lecnardovemu upniku, ki je sedaj kaznoval nas vse zan|.
Lord Fourness Je ugenil pravo. Menice so prišle v roke nekega najzloglasnejšega londonskega oderuha, ki se je silno jezil na lorda Templestcweja, ker je le-ta pred nekoliko leti javno cžgosal njegovo nesramno počenjanje, in mu je bila sedaj Leonardova pregreha nad vse dobrodošla, da se je mogel maščevati.
Toda ni se posrečilo poštenjaku Welduf da bi bil zadovoljil svojo maščevalnost, kajti dasiravno ni nihče vedet, kako, Je
Leonard Hastings vendar pobegni' iz rok policije.
Žalostna je bila noč. ki je sledila tem dogodkom v hiši lorda Temp!estcw<?ia. Lord se je zaklenil v svojo sobo in ni hotel videti nikogar.
Grofica Je neizmerno žalovala. Geral-dina Je Jokala in zdihovaia in lord Fourness je imel dovolj truda, tolažeč sedaj mater, sedaj sestro.
Biio Je, kakor da Je kdo umrl v hiši. Služabniki so se potrtega obraza plazili po hiši in so se komaj upali glasno govoriti drug z drugim.
In niso smeli zapreti svojih vrat in niso smeli pokazati svetu, kako zelo so bili potrebni sočutja.
Takoj prvi dan Je prišlo več posetni-kov. Zdelo se je, kakor bi Jim bili hoteli pokazati, da se spoštovanje, ki so ga uživali v svetu, ni čisto nič zmanjšalo, in med prvimi posetniki Je bil tudi oni, čigar ime Je zlorabit Leonard pri svojem zločinu.
Grof ga ni hotel sprejeti, toda njegov sin ga Je sprejel in je bii silno ginjen vsled načina, kako je mladi mož govoril o celi stvari.
—	Ves razburjen sem zaradi te stvari — je dejal; — šel sem k We!du, da bi videl, kaj bi se dalo narediti, toda Weld jej lopov!
—	Bojim se, da ste že preveč žrtvo-
zvečer je bilo namreč sklicano veliko uradniško zborovanje in to dejstvo že samo na sebi dovolj osvetljuje postopanje National -verbanda. Nemci so se enostavno bali, da bi jim uradniki posekali zvečer glave.
Stvaren položaj je pa kljub temu tak, da še vedno ni nobenega upanja na jesensko zasedanje, kar se je tudi takoj pokazalo. Kakor hitro seje zaznaloza sklep Nationalverbanda, so češki agrarci zopet pričeli obstruirati h njih govornik Zahradnik je govoril cel popoldan. A tudi vlada se je postavila na stališče, da včerajšnjega sklepa ne kaže spreminjati. S'irgkh !e danes zopet povabil k sebi strankine načelnike in jim izjavil, da bo viada primorana parlament odgoditi in sicer radi obstrukcije, če se stranke takoj ne sporazumejo glede jesenskega zasedanja. Viada odločno vstraja na stališču, da na] se vrši prihodnje zasedanje šele jeseni. Na konferenci ni oriŠIo do nobenega reiultats, ker so nemški nacijo-nalci ostali pri svojem sklepu. Konferenca se bo nadaljevala jutri ob enih popoldne in do tega časa bo seveda uradniško zborovanje že končano. Parlamentarna kriza bo vsekakor rešena že Jutri in v petek od.-de zbornica na počitnice do jeseni.
V	naslednjem podajemo sejno poročilo :
Predsednik Silvester Je otvoril sejo ia se v toplih besedah spominjal umrlega češkega poslanca patra Šilingerja, nakar se je pričelo nadaljevanje drugega čitanja proračunskega provizorna. Govorili sn poslanci Simeonovici, ŠmltkainHrasky. Ob tričetrt na 3 popoldne je pričel govoriti poslanec Zahradnik, ki je izjavil, da bo govoril dalj časa.
Govornik je naglašal tekom svojega govora, da je tako notranja kakor zunanja avstrijska po!i:ika skozinskoz protislovanska in nikakor ne odgovarja sestavi zbornice. Stališče monarhije napram balkanskim narodom Je povzročilo, da smo na Jugu danes s!!no obsovraženi in nrs smatrajo za glavnega sovražnika. Z^hradn'k je končal svoj gover ob tri četrt na 8 zvečer, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri ob
10	dopoldne.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Na današnji seji ogrske poslanske zbornice je bilo sprejeto pcročiio vlade o koncesijah severo-atlantskim parobrodnim družbam. Nato se je pričela razorava o računskih sklepih za leta 1907, 1908 in 1909. Predlog odseka, naj zbornica računskih sklepov ne sprejme brez kritike, je bil odklonjen ia sprejet predlog grefa Khuena-Hcdervaiy|a, na« zbornica zaključke vzame eaosiavno na znanje. Sprejeti so bi!i tudi računi skledi med Ogrsko in Hrvaško v letih 1904—1907.
Deželnozborske volitve na Moravskem.
BRNO 18 (Kor.) Pri tčerajšnjlh dežel-nozborskih volitvah je bilo izvoljenih: V 39 čeških kmečkih voliinih okrajih 12 klerikalcev, 13 agrarcev in 2 naprednjaka. V ožjo volitev je prišlo 7 klerikafcev, 7 3grarcev, 4 nsprednjski, 2 samostojna agrnrca in 2 divjaka. Staročehi so zgubili en mandat.
V	nemških 15 okrajih je bilo izvoljenih:
11	naprednjakom, 1 krščanski sccijalec in 1 samostojni nemški radifcalec. V cžjo volitev
sta prišla 1 nemški svobodomislec in 1 ra-
d! kale c.
Ruska duma.
PETROGRAD 18. (Kor ) Durra je danes spre{el3 zakonsko osnovo g!ede potrebnih kreditov za zgradbo vojnih ladi? za I. 1913 in preureditev državnih ladjedelnic.
Posledice potresa na Bolgarskem.
SOFiJA 18. (Kor.) Najnovejša poročila zatrjujejo, da je povzročil potres tudi v Se-levliju in v okolici precejšnjo Škodo, vendar pa ni zaznamovati človeške žrtve. V Gabro-vu sta bili dve osebi nevarno ranjeni, en otrok ubit. Največja katastrofa Je seveda zadela mesto Trnovo. Bolnišnica, kolodvor, vojašnica, deška in dekliška gtmazija, prefektura in 6 cerkev leži v razvalinah. 21 oseb ie bilo ubitih, 127 nevarno ranjenih. V Gornji Orehovžci |e bilo ubitih 27 ljudi.
SOFJA 18. (Kor.) Car Nikolaj Je poslal kralju Ferdinandu brzojavko, v katerem izraža sveje sočut e nad nesrečo, ki Je zadefa Bolgarsko v okraju Trnovo. Brzojavka |e zelo prisrčna.
vali zanj, Allar:yce — je dejal lord Fourness resno.
—	O, nikakor ne! Saj veste; saj sem imel in Leonard ni bil bogat in —
—	In vi bi se bili dali celo uničiti. Dober človek ste. Toda sedaj Je končano vse. Leonard ne povzroči nikomur več Škode.
Zaihtel Je, da ni mogel govoriti dalje, kajti ljubil Je zelo svojega mlajšega brata, vzlic temu, da so ga splošno imeli vsi rajši nego njega in mu Je bila čast svojega imena zelo draga.
—	Pomirite se, Fourness, Je rekel lord Allardyce in glas mu Je drhtel ginjencstl. — Jaz bi bil poravnal vse, če Weld ne bi bil ravnal ket lopov. Eno tolažbo pa imam vendar in ta tolažba je, da po tej stvari ne bo hote! Imeti nihče več ničesar opraviti z Weldom.
—	To more biti za dotlčnike edino le dobro — |e rekel lord Fourness zdihovaje. — Ljudje Weldove vrste so tisti, ki pripravljajo nesrečo, kakršna je sedaj naša, na rodbine. Kje je neki sedaj moj ubogi brat?
—	Jaz v?m lahko povem.
—	Vi?
—	Glejte — je rekel lord Allardyce, in vzel )z žepa svojo Ustnico. — Prejel sem to prav v trenutku, ko sem odšel od doma. Poslal mi |e to Iz Liverpola.
Položaj zopet jako kritičen.
DUNAJ 17. (Izv.) Vesti, ki so došle danes iz Balkana, slikajo položaj še bolj kritično kot tčeraj. Iz Sofije se celo poroča, da Je bolgarska vla a pripravljena čakati samo 5 dni na srbski cdgovor. Če do takrat Srbija ne vstreže bolgarskim zahtevam in ne privoli v razsodišče na temellu srbsko-bolgarske pogodbe, bi morala Bolgarska poseči po takih korakih, ki bi mahoma spremenili ves položaj.
Nasprotno pa se poroča iz Belgrada, da vstraja srbska vlada neomajao na svojem stališču. Viada in stranke so danes popolnoma solidarne in nočejo za nobeno ceno odstopiti cd svojega stališča.
Pašič odide baje že v par dneh v Petro-grad, kjer bo tolmačil opravičene srbske zahteve. Si uacija je skrajno kritična in se bo morala v kratkem razrešit! na ta ali oni način.
Bolgarska odklanja revizijo pogodbe.
SOFIJA 18. (Izv.) Bolgarski odgovor na srbsko noto glede revizije ćrbsko-bclgarske pogodbe pride Jutri. V svojem odgovoru pobija bolgatska vlada tečko za točko argumentacije Srbije v prilog zahtevi po reviziji pegodbe in kategorično izjavlja, da Bolgarska ni zanemarila nobene pogodbene obveznosti, vsled česar tudi z vso odloč-oostjo odklanja vsako revizijo. Vsa srbska argumentacija da je ir.spiclrana od tajne želje srbske vlade, razširiti srbsko ozemlje na škodo Bugarske.
V Sofiji ne odnehajo.
SOFIJ A 18. (Izv.) Opozicijonalne stranke popolnoma odobravajo stališče vlade v bolgarsko-srbskem sporu. Zlasti jih Je zadovoljila izjava vlad?, da toliko časa ni misliti na kaka petrogrdjska pogajanja, dokler ne bodo v£e balkanske armade demobilizirane. Scf'jski politični krogi so prepričani, da najbrže ne pride niti do petrograjskega sestanka niti do carjeve razsodbe. Možni ste samo dve rešitvi: Ali naj se Srbi uklonijo in izpclafjo pogodbo, aH pa izbruhne vojna.
—	Iz Liverpola! Ali Je tamkaj?
—	Sedaj ne več; toda bil Je tamkaj, ko je pisal to.
Dal je pismo lordu Fournessu. Bilo Je le pac komaj Čitljivih vrstic, v katerih mu je naznanjal, da se mu je posrečilo, zbtžatf v Liverpool in da oddide še to neč z ladjo „Irene" y Južno Ameriko.
—	Če ostanem živ, ti povrnem vse, Arardyce, je pisal. — Nisem tako hudoben, kakor morda mislijo o meni. Pone3i priloženi Ust mojemu bratu Fournessu — je za mojo mater. On bo že vedel, ali naj jej da
J pismo ali ne. Morebiti ne bom videl več | Angleške. Če se zgodi tako, potem te pro-; sto, da mi odpustiš. Vem, da te denarne ' izguba ne zadene tako bridko, da bi mi ne mogel več zaupati; toda če ne poginem, ti povrnem vse.
—	Ali hočete dati to pismo svoji materi ? le vprašal lord Allardyce, izročajoč lordu Fournessu majhno pismece.
—	Geraldina naj ga jej da. Uboga mofa mati, to jej bo delo bolje, nego sočutje vsega sveta. Denar vam po vi ne mo| oče —
—	Ne, tega pa ne I O tem ne govoriva več.
Lord Allardvce Je kmalu nito odšel in Oeraldina Je prinesla materi Leonardovo pismo.
(Dalje.)
Bizsa II.
„EDINOST15 it. 168
Bolgarski glavni stan.
SOFIJA 18. (izv.) Bolgarski glavni stan |e premeščen v Sofijo.
Bolgarski protest v Atenah.
SOFIJA 18. (Kor.) Vlada je naročila svo[emu zastopniku v Atenah, na) ponovno energično protestira pri grški vladi proti aretacijam Bolgarov v okupiranem ozemlju in vloži oster protest proti temu, da so so lunske ječe že tako polne Bolgarov, da so odpeljali nekatere na Grško.
Važna konferenca v Belgradu.
BELGRAD 18. (Izv.) Prestolonaslednik Aleksander je nenadoma dospel semkaj iz Skoplja in se skupno z generalissimom Putnikom udeležil seje ministrskega sveta. V političnih krogih zatrjujejo, daje prestolonaslednik zastopal na seji nepopustljivo stališče armade, ki želi, da dobi Srbija vse ozemlje, katero |e okupirala armada. Ue bo potrebno, odpotuje prestolonaslednik skupno s PaŠ'ćem v Petrograd, da tamkaj na me-rodajnih mestih osebno posreduje v smislu srbskih interesov. Srbska vlada bo na bolgarski odgovor izdala poseben komunike, v katerem bo pobijala bolgarske trditve.
Pašič odide v Petrograd.
BELGRAD 18. (Izv.) Pašić odpotuje najbrže že v nedeljo v Petrograd, kjer bo na konferenci zastopal srbsko stališče, tudi če se je Bolgarska ne vdeleži. Vlada je skl.'cala skupščino h kratkemu zasedanju, da še enkrat izjavi svoje naziranje giede srbskih zahtev.
Carjev reskript na Sazonova.
PETROGRAD 18. (Kor.) Car Nikolaj je poslal ministru Sazonovu reskript, v katerem pravi: „Prijazni sprejem nemškega cesarja in berlinskega prebivalstva, kakor tudi pri* Jateljski sestanek z angleškim kraljem sta me tembolj razveseljila, ker sem spoznal v tem ne samo tradicijonalao prijateljstvo, ampak tudi izraz popolnega soglasja v glavnih vprašanjih trenotne evropske poiltike, kar je trdno poroštvo za ohranitev vsem narodom tako potrebnega miru. Priznam, da ste v svoji težki nalogi za časa balkanskih dogodkov ne samo izvršili vsa moja navodila, ampak si tudi s svojim nastopom in vstrajnostjo znali priboriti spoštovanje in zaupanje vseh udeležencev pJ reševanju kom-piic.ranih mednarodnih vprašanj. Zato smatram za svojo dolžnost, da Vam izročim svojo prisrčno zahvalo. Vedno Vam naklonjeni in Vas spoštujoči Nikolaj."
DUNAJ 18. (Izv.) V ospredju današnje politične debate stoji carjev reskript na zunanjega ministra Saz)nova. Zlasti se ogiblje o vzrokih, ki so dovedli carja do tega le-skripta. V dunajskih cf.cljalnih krogih vidijo v tem potrdilp že svoječasno objavljene vesti, da je bil pri sestanku treh vladarjev v Berlinu dosežen popoln sporazum glede nadaijnega postopanja Evrope v balkanskih problemih.
Veleposlaniška reunija.
LONDON 18. (Izv.) Poslaniška reunija se je danes bavila z vprašanjem določitve južnih albanskih mej in vprašanjem srbskega jadranskega pristanišča. Reunija |e dosegla sicer lepe vspehe, a do konkretnih sklepov ni p! išlo.
Položaj v Carigradu
CARIGRAD 18. (Kor.) Dosedaj Je bito radi atentata na velikega vezirja aretiranih že 480 oseb. Večina |e bila odpeljana v prognanstvo v Slnope.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Govori se, da |e sin bivšega sultana, Husein paša, pobegnil na francosko krlžarko „Jules Ferry". Med onlmf, ki so se dne 13. t. m. odpeljali na nekem italijanskem parniku, se ie nahajal tudi sin Kiamlla paše, Abdulah bej.
Novi turški kabinet.
CARIGRAD 18. (Kor.) Novi turški kabinet se |e konstituiral sledeče: Said Halim paša, veliki vezir in zunanji minister; Izzet paša, vojni minister; Talaat bej, notranji minister; Halil bej, predsednik državnega sveta; Osman Nizam! paša, minister za Javna dela; senator Solejman Bostani, trgovinski in pcljedeljski minister; ministri za uk in bogočastje, mornarico in poŠto obdrže svoje portfelje. Kabinet ima prononsirano mladoturški značaj in Šteje dva krščanska člana.
Borba tržaških Slovencev In socijalna demokracija.
Dne 15. junija so se vršile na Moravske m ožje volitve v deželni zbor. Na teh volitvah se je zgodilo nekaj, kar nas mora zanimati v veliki meri. V okraju Šumperk so namreč klerikalci pomagali sccijalnim demokratom, a v okraju Iglava so socijalisti pomogliklerikalcera do mandata proti nemškim liberalcem.
Ti dve dejstvi govorita Jasno, da je tu obstojal, četudi ne formalen, pač pa taktičen kompromis med klerikalci in socijalnim! de mckrati. Ne naglašamo tega morda z na menom, da bi socijalistom kaj očitali. Storili so le, kar delajo stranke povsod ob danih razmerah: da namreč v dosego čim več-
jega lastnega volilnega vspeha za hip koo- za to. (Živahno odobravanje.) Saj tudi vo-perirajo s strankami, od katerih Jih sicer Ulcem mora biti ležeče na tem, da je po-ioči cel ocean razlik v naziranjih.	slanec, zaupnik volilcev, čim najbolj možno
Tako so torej storili socijalni demo- neodvisen in da se mu ni treba bati, da bi kralje na Moravskem; a zanimati nas mora mu, ako ostreje nastopa proti vladi, višje to v visoki meri zato, ker naši tržaški soci- obesili polico s kruhom. (Pritrjevanje), jalni demokratje dosledno izja?lja|o, d a j i m Gospoda moja ! Namignil sem le na ne-načela stranke ne dovoljujejo, katere predmete, ki so potrebni reforme; je da bi stopali v kake dogovore s še mnogo druzih. Reforma poslovnika je slovensko narodno stranko v potrebna, ta mora tudi kmalu priti, in ako svrho dosege vspeha volitev,i bi imel nade, da se izvede v bližnjih mese-ki bi bil obema strankama — k a- dh, stavil bi tako) predlog, naj se doba ve-kor opozicijonalnima — le na ljavnosti predstojećega zakona določi le na koristi	i pol leta. Ali Jaz vidim že danes, da težko
Tu imamo torej pred seboj fenomen, ki pridemo do tega, da bi se skoro bavili s je prava zagonetka za vsakogar, ki logično tem predmetom, vsaj v bližnjih mesecih ne. misli: kar Je na Moravskem prav in ne le In zakaj ? Sedaj pridejo, gospoda moja, ga-dovoljeno, ampak direktno koristno za soci- liške volitve: to Je prvo, ki nas čaka, in jalnodemokracijo, bi bilo pri nas v Trstu po pošljejo nas domov. Potem imamo, če ho-tolmačenju iste socijalne demokracije —! ćemo sedeti do konca Julija, še toliko na menda pravo izdajstvo na načelih stranke dnevnem redu, kar nas čaka, kar se mora in je torej — nedopustno in mora biti po- zgoditi, kar zahteva vlada, oziroma, kar za-poinoma izključeno, in da ni to zagonetka ? 1 htevajo uradniki, kar zahtevajo gotove stran-Pa čemu sezamo daleč tja gori na Mo- j ke, da ne pridemo do tega pred počitnicami, ravsko, ko imamo sličnih izgledov doma — Potem pridejo počitnice, v Trstu ? 1 Dejstvo, ki ga socijalni demo- j Počltn ce morajo biti; bile so vedno kratje ne morejo utajiti, ie, da so doslej ita- i doslej in Jih bomo tud! to pot hoteli uživati.
liianski socijalni demokratje ob vsakih volitvah, ako so se urejali računi med itali-
Potem bomo v Jeseni; pridejo delegacije, potem pride proračun, potem morda deželni
janstvo in slovensko narodno stranko, dajali; zbor, in tako dalje. Na kratko: do decem-svojo pomoč — Italijanom. P/iznavamo sicer, j bra ne dovršimo, to je prav gotovo. Morda da ni bila izdana oficijelna parola za to —j Je termin do konca 1914 predolg. Dolg je, ali glasovali so!	[vendar pa ne bi Jaz to nič spreminjal, kajti
Nu, naj se nam veruje, da bi mi tudi: vidimo, da ravno tedaf, če je določen kak tega ne očitali ia zamerjali. Bilo jim Je pač j termin, se nič ne stori, in da si pomaga|o izbirati med — z njihovega stališča — j zopet s kakim provizorijem. Sedaj dajemo dvema zlema in odločili so se za manje i dovolj časa — ali vladi, ali poslovniškemu zlo, ker z italijanskimi nacijonalci Jih spaja; odseku, ali predsedstvu — na kratko: po-vsaj moment istega ro|stva, da-si bi j klicanim faktorjem. Ta čas naj izkoristijo, morali na drugi strani tudi italijanski sodja-jda izvedejo temeljito, definitivno reformo listi uvaževati, da tudi njihov interes kakor j poslovnika. Ako se ne zgodi to, potem pa opozicijonalne stranke kaže tudi; vsaj jaz ne bom več glasoval za provšzori-
njim na slovensko stran!
Pa da bi vsaj vsikdar veljalo isto načelo tudi za slovensko stran socijalne demokracije !! Isti narodni moment bi morali slovenski socialni demokratje občutiti še intenzivneje, ker se mora njihov narod — ko
Je italijanska narodnost saturirana, popol-4 potem več glasovala za podaljšanje veljav-
noma nasičena — šele težko boriti za svoje kulturne potrebe, ki menda pač niso v ni-kaki opreki z načeli soci|alne demokracije 1! Narobe! Voditelji Jugoslovanske demokracije vsaj zatrjajo na ves glas ob vsaki priliki, da so oni še bolj vneti, nego so narodnjaki, za kulturni napredek slovenskega naroda kakor takega! Če to resnično čutijo v duši, kar razglaša Jezik, potem bi se morali v bojih med Italijani in svojimi soplemenjaki socijalisti postavljati na stran teh poslednjih, da bi se manjšala moč stranke, ki odreka našemu narodu tudi najelementarneje kulturne potrebe, zbog Česar je naš boj v Trstu v resnici vprašanje nacijonalne ek-z i s t e n c e.
Takega umevanja, žal, ni bilo doslej na strani slovenske socijalne demokracije. To Je kar užalja naše ljudi in vodje socijalne demokracije naj se ne Čudijo, da v slovenskih vrstah vlada tolika nevolja proti njim. Ob znanem stališču, ki |e zavzemajo italijanski socijalisti nasproti narodnim bo|em med Italijani in Slovenci, si tolmači naše ljudstvo tisto trdo vstrajanje slovenskih socijalnih demokratov na načelu „internacionalizma* kakor indirektno pomoč tistemu italijanskemu nacijo-nalizmu, ki nas hoče narodno ubiti. V tem neupoštevanju pomena in namena borbe tržaških Slovencev od strani socijalnih demokratov našega Jezika in naše narodnosti je zlo, Je krivica in — velika škoda za ves naš ne le narodni, ampak tudi kulturni in gospodarski razvoj.
čen poslovnik, in potem se njega nasprotniki, ki jih je danes morda še v malem številu, pomnože na način, da sploh ne bo več dovoljeno nikako podaljšanje. Vsaj stranka, ki drži kaj na-se in ki je uverjena, da je reforma poslovnika potrebna in nujna, ne bo
nostl provizoričnega poslovnika. (Živahna pohvala In ploskanje).	(Zvršetek )
Za neodvisnost poslancev.
Grovoril posl. dr. Bybif v seji drž. zbora dne 30. majnika t. 1.
Mi vemo, da se je v nemškem državnem zboru mnogo govorilo in debatiralo o tem ali naj se sploh uvede kaka odškodnina ali ne, a končno so prišli do tega, da ravno demokratični princip zahteva, da Je poslanec neodvisen tudi od materijalnih skrbi. In Jaz bi opozoril še na neko drugo okolnost. Poslanec dobiva dnino, to se pravi, plačan je za svo]e dnevno delo v interesu parlamenta. Ali, gospoda moja, poslanec vendar ni poslanec le tedaj, ko se nahaja na Dunaju in ko se vrše seje; nima dela le tedaj, ko so seje, ampak izgublja svoj čas ne le v interesu svojih volilcev, ampak često tudi v interesu države, mora potovati, prirejati študije, za kar pa po sedanjem stanju stvari nima pravice do kake odškodnine.
In vendar Je ravno tisti poslanec, ki porablja tudi svoj svobodni čas v to, da zadostuje svoji dolžnosti poslanca, pravi poslanec, ne pa oni, ki le priha|a semkaj, da posluša govore, ali pa tudi ne, odhaja potem domov in prepušča ljubemu Bogu, da stori vse drugo.
Mnogo razlogov Je torej, ki govore za to, posebno pa Je neodvisnost, ugled poslanske zbornice kakor take in vsacega posamičnega poslanca še posebej, ki zahtevajo, da se vprašanje dijet uredi na zadovoljiv način. Menim, če se poslanska zbornica povspne do toliko poguma, da si razloge, na katere sem tu le namignil odkrito usvoji, da bo tudi v javnosti razumevanja
Sramotna kapitulacija tržaških Remcev.
Kako neusmiljeno so se blamirali tržaški Nemci s svojim sklepom, da oddajo svoje glasove laŠkoiiberalni karaori, se Je pokazalo šele sedaj, ko so tudi sami priznali svojo kruto blamažo. Kričali so prej v svet, da Kot .edini državo vzdržujoči element v Trstu" zato hočejo podpirati kamoro, da oslabe Slovanstvo v Trstu, niso pa pomislili pri tem, da sami sebe bijejo po svojih ustih. Lašfco časopisje {e pač tekom vsega volilnega boja tolklo tudi po vladi, češ da uganja Slovanom prijazno politiko, in Nemci so se kar naenkrat videli v čudnem položa|u — v boju proti tisti vladi, ki jo baje edini podpirajo v njenem državovzdrževalnem delovanju. Prišlo Je pred par dnevi celo dunajsko in to najvplivnejše dunajsko Časopisje, „Neue Freie Presse" itd, ki Je zabrusilo tržaškim Veleger-manom v obraz, da s svojim podpiranjem kamoraŠev naravnost demonstrirajo proti vladi, zlasti tržaški lokalni vladi.
Pa so sedaj ti tržaški velegermanski Junaki stisnili rep med noge, kakor pes, če ga poliješ z vodo, in so s po vzdignjenimi rokami prosii — milosti pri tržaškem namestništvu in namestniku samem, češ, za božjo voljo, saj nismo mislili tako.
PredsnoČnjim so namreč sklicali Nemci shod volilcev v staro borzo, kjer so razni govorniki na vse mogoče načine zatrjevali, da tržaški Nemci z onim svojim sklepom nikakor, da, prav nikakor niso hoteli zadeti tržaške vlade, namestnika in njegovega delovanja. Končno je bila sprejeta resolucija, ki naj Jo zaradi njene značilnosti priobčimo v celoti. Evo Je:
„Z ozirom na tolmačenje oklica nemškega političnega društva, da je šlo tržaškim Nemcem za protest preti politiki lokalne vlade, se konstatira, da ni nikakega dejstva, ki bi moglo omajati kakor skala trdno zaupanje Nemcev v osebo in uradno poslovanje gospoda namestnika. N.egova Jasnost gospod namestnik princ Hohenlohe ni samo vedno v polni meri zadostil nalogam svoje težavne službe v zadevi trgovskega prometa tržaškega, ki Je za Nemce tako zelo važen, temveč na vseh poljih, upoštevaje delovanje in pomen tržaških Nemcev, tudi napram nemškim željam, in je zato tudi iz oklica nemškega političnega društva proti njegovi volji z neke strani izvajani skiep, da vsebuje oni oklic nezaupnico proti lokalni vladi, popolnoma neprlkladen". Tako nemška resolucija.
Hm, hm! Malo sitno je vendarle, da hočejo tržaški Nemci podpirati tisto laškoli-beralno kamoro, ki jo Je namestnik princ Hohenlche, to se pravi, c. kr. avstrijska vlada z železno namestnikovo roko pritisnila ob tla v Puli in kateri je prav tako že na zelo občuten način tudi v Trstu zvišala Jasli, iz katerih se Je pre| mastila, kakor se jej je zljubilo. Malo sitno (e res, podpirati tisto
V Trstn, dnt 19. junija 191».
kamoro, ki časti razne Oberdanke, ki so pozdravljali avstrijskega cesarja z bombami, kot narodne mučenike, obenem pa veljati kot „edini državo vzdržujoči element" malo narodno je biti v družbi s tistimi kamoraši, ki jih poznajo že skoraj vsa avstrijska sodišča kot velekdalalce in žalilce veličanstva ! Zato pa sedaj: „Riickzug geblasen auf der ganzen Linie" !
Malo sitno je bilo, a ker nI šlo drugače, so pač morali storiti, kar so storili, kar stori ponižni psiček, ko mu gospodar pokaže bič: po trebuhu se priplazi in obliže gospodarju vsaj nogo, če mu ne da obiizati roke, ki drži bič.
Ia prav je tako! Mi moramo le čestitati ošabnim trž^štcim herrenvolkovcem na tej njihovi nesmrtni blamaži. Dober tek in — heil camorra tedesco-italiana!
lll.zlBt Trž. sokolske župe.
Zletci odbor je izdal v „Vestniku Trž. sokolske župe" podrobna navodila za člane in občinstvo za ziet dne 29. t. m. Obenem se Je ukrenilo vse potrebno, da se na zle-tišču postavijo tribune za sedeže in stojišča. Tribune bodo obdajale telovadiSče od treh strani, obsegale bodo v celem 1160 sedežev in 2411 stojišč. Razdel|ene so v pet delov, od katerih bo zaznamovan vsak s posebno Črko In barvo, ki bo raiv.dna tudi na vstopnici. Sedeži bodo numerirani po vrstah tako, da je vsaka zmešnjava izključena. V ta namen se postavi na telovadišče tudi zadostno število rediteljev (z rdečimi trakovi na !evera rokavu krojev), ki bodo skrbeli za vzorec red ter odkazovali vsakemu prišlecu njegovo mesto na hibuni.
Da ne bo zadnji dan, oziroma t k pred nastopom prevelikega navala na blagajne, |e zletnl odbor že sedaj oddal posameznim društvom vstopnice v predprodajo. V Trstu so v predprodaji vsak dan pri vratarici Narodnega doma, g. Đičkovi. V ostalih župnih krajih se dobe vstopnice pri dotičnem Sokolu. Podrobna navod la za p. n. občinstvo glede tribun priobčimo na tem mestu.
Tržaška sokolska župa postavi na zle-tišču svoj lastni paviljon, katerega čisti prebitek ni namenjen kakemu posameznemu društvu, temveč župi. V ta paviljon pridejo tudi blagohotni darovi p. n. občinstva in Sokolov.
Zletnerau odboru so priglasila tudi nekatera izven tržaške župe stojtča društva svojo udeležbo, nad 80 članov v kroju pa bratska sosedna Oorišira sokolska župa.
Brate fotografe amaterje pros mo, da porabijo priliko zleta ter izvrše kolikor mogoče dobrih slik, iz katerih sestavimo po zletu spominski album TSŽ Za slikanje pridejo v prvi vrsti vpeštev izprevod, javna telovadba, potem posamezne skupine, vrste na orodju, udeležniki iz posameznih druitev, slike iz Opčin itd.
Izid volitev u H. u mestnem uolllskem razredu.
Včeraj je volil II. mestni volilski razred in Je bil izid volitev v posameznih volilskiii okrajih sledeči:
I.	VOLILNI OKRAJ : Vpisanih volilcev je bilo 783, volilo pa
jih je 616. Neveljavnih je bilo 5, belih 65 glasovnic, veljavnih 546. Dobili pa so:
Slovenski kandidatje:
Cotič..........70 glasov
ivaniševič........61 „
Dr. Slavik........70 .
socijalni demokrati:
Dr. Puecher.......41 glasov
Nicolao.........40 „
Cerniutz.........42 „
laški liberalci:
Braidotti........ 427 glasov
Dr. Reiser........ 420 „
Risigari......... 422 ,
Razp-šenih glasov je bilo 6. Ivzoljeni so laŠKi liberalci.
II.	VOLILNI OKRAJ ; Vpisanih volilcev 270, oddanih glasov
226, neveljaven 1, 13 belih, veljavnih 212. slovenski kandidat:
Ivaniševič........15 glasov
socijalni demokrat:
Dr. Puecher.......15 »
laški liberalec:
Dona .........180 .
Razpršenih glasov: 1. livoljen je laški liberalec.
HI. VOLILNI OKRAJ:
Vpisanih volilcev je bilo 1078, a glasovalo Jih je 852. Nevelavni sta bili 2 glasovnici, belih 61, veljavnih 789.
slovenski kandidatje:
Mandić.........121 glasov
Pinter .........121 .
Dr. Rybar........12* ,
Dr. Siavik........123 „
socijalni demokrat|e:
Cerniutz ........24 g;asov
Nicolao.........25
7 Trsta, dne 19. junija 1911.
„EDINOST" žt. 168.
Stran HL
Dr. Puecher.......22 „
Dr. Senigaglia......23 ,
laški liberalci:
Bonetti......... 634 glasov
Filippi......... 632 „
Rastelli......... 628 ,
Well.......... 650 „
Razpršenih glasov fe bilo 18. Izvoljeni so laški liberalci.
IV.	VOLILNI OKRAJ:
Vpisanih volilcev Je bilo 1348, glasovalo pa Jih Je 1164, neveljavnih glasovnic 6, belih 76, veljavnih 1082.
slovenski kandidatje:
Bartelj.........136 glasov
Or. ČernB........138 ,
Kravos ......... 137 „
Or. Rybar........140 „
socijalni demokratje:
Cerniutz.........62 glasov
Nicolao.........59 „
Dr. Puecher.......66 „
Dr. Senigaglia......58 „
laški liberalci:
Comel......... 868 glasov
Oebin.......... 867 „
Paglfaro......... 868 „
Dr. Pincherle...... 858 „
Razpršenih glasov: 16. izvoijeni so laški liberalci.
V.	VOLILNI OKRAJ:
Gasovalo je 974 volilcev, neveljavnih glasovnic |e bilo 6, belih 55, veljavnih 913.
Slovenski kandidatje:
Kotnik.........71 glasov
Dr. Siavik........71 „
Or. VVitfan........71 „
socijalni demokratje:
Cerniutz.........71 glasov
Nicolao.........68 „
Dr. Puecher.......73 „
laški liberalci:
Dr. Minas........ 757 glasov
Snidersich........ 760 „
Saraval......... 735 „
Razpršenih glasovnic je bilo 12. Izvoljeni so laški liberalci.
VI. VOLILNI OKRAJ:
Vpisanih volilcev 254, oddanih glasovnic 216, neveljavna 1, belih 12, veljavnih
203.
Slovenski kandidat:
Dr. Wilfan........31 glasov
socijalni demokrat:
Dr. Puecher.......29 g!asov
laški liberalec:
Costantini........184 glasov
Razpršenih glasov 5.
Izvoljen je laški liberalec.
* ^
Ce primerjamo letošnjo volitev v II. vo-iilskem razredu z ono pred štirimi leti, moramo pred vsemi konstatirati, da je število volilcev tekom zadnjih štirih let znatno na-rastlo. Pred štirimi leti je bilo v vseh okrajih vpisanih volilcev 4120, letos pa okrog 6000, torej 30% več. Udeležba pri letošnjih volitvah pa je bila znatno slabša nego pred štirimi leti, kajti tedal jih Je voliio od 4120 vpisanih volilcev 3494 ali približno 85°/,, letos pa od približno 6000 volilcev samo 4048. ali 68%, torej za 17% manj.
Število vseh slovenskih glasov I. 1909 je b!io 423, letos pa 452; torej so narastli slovenski glasovi za 29 glasov ali 7%» socijalni demokrati so imeli 1909. I. 140 glasov, letos pa 250, so porasti! torej za 110 giasov ali 78%- Laški liberalci so imeli 1900 I. 2089 glasov, letos pa 3007, in so napredovali torej za 918 glasov ali 437%. Pripomniti pa je treba tu, da je bilo I. 1909. oddanih za nemškega kandidata Cier-t> yja 443 glasov, za uradniške kandidate pa 252, skupaj torej 695 glasov. Ker je letos šlo s kamoro vse, kar leze ino gre, je treba te glasove odSteti od letošnjih kamoraških glasov, tako da ostane čistih kamoraških glasov samo 2312. Napredek kamore znaša torej vzlic temu, da je Število volilcev poskočilo za celo tretjino, za skoraj 2000, samo 223 glasov, med katerimi pa je tudi še marsikateri n e m Š k i: glas, ker ie prav število nemških volilcev v: zadnjih štirih letih znatno narastlo.
Kamora potemtakem pač ne more biti I prav čisto nič ponosna na svojo vse kaj j drugega nego sijajno zmago.
V posamezni! okrajih je v slovenskih! glasovih le malenkostna razlika napram iz- { idu I. 1909: I. okraj 1909. I. 70, letos 71, j II. okraj 16—15, III. okraj 123-124, IV.1 okral 128-149, V. okraj 81—71, VI. okraj 26-31.	!
Leta 1909. so tvorili slovenski glasovi <423) napram vsem oddanim glasovom * 12-1%, letos pa (452:4048) le 1M% in! smo torej nazadovali v tem pogledu za 1%.
kar Je pač pripisati dejstvu, da se Je s pomočjo raznih „volksratov* itd. znatnejše pomnožilo nemško uredništvo, U |e glasovalo za kamoro, nego pa naše slovansko uradništvo, in pa da veliko naših volilcev, zlasti kapitanov ni bilo na dan volitve prisotnih v Trstu.
Laški liberalci so dobili 1909. I. 59 8°/ vseh oddanih glasov (2088:3494) letos pa 74 2% (3007 : 4048). Porastli so torej za 14*4%» seveda z vsemi nemškimi in drugimi glasovi. Če vzamemo njihovo pravo število glasov, ki še ni pravo, namreč 2312, brez nemških in drugih glasov, pomenja to le 57-1% oddanih glasov in potemtakem na-zadek za 2 7%. Kamora je torej v resnici nazadovala tudi v tem volilskem razredu.
S takim izidom moremo biti le zadovoljni!	_
Za občinske volitve.
Pozor vdilci I. razreda v II. in III. okoličanskem volilnem okraju!
Legitimacije, ki so |ih dobili volild, so v mnogih slučajih zgrešene: zapisano je krivo volišče. Nekateri volilci s Prošeka imajo zapisano v legitimaciji kot volišče — Opčine, na drugi strani pa volilci z Opčin U Trebč pa Prosek namesto Opčin.
Mestni magistrat sedaj razglaša uradno, da smejo volilci s tako po-greŠenimi legitimacijami, ce so le pravilno vpisani v volilskih imenikih dotičnih volišč, voliti brez nadalj-nega na tistih voliščih, kamor krajevno v resnici pripadajo.
Prav tako opozar|amo volilce II. okoli-čanskega okraja, naj natančno pregledajo svoje legitimacije in v slučaju, da bi bile tudi tu kake pomote, stvar nemudoma sporoče naši volilni centrali, da se stvar uredi čim preje.
Čas volitve.
Opozarjamo okollčanske volilce, da se bo volitev v L okoličanskem volilskem razredu dne 23. t. m. vršila od 9 dop. do
I.	pop, kakor Je uradno razglašeno. Na nekaterih legitimacijah je pomotoma (?) naznanjen čas volitev od 9 dop. do 2 pop., kar pa ni resnično. Volitev se zaključi ob eni popoldne!
Volišča za I. okoličanski voliltki razred.
L volilni okraj (Skedenj, Sv. Mar. Magd.
Zg. in Spod.):
Eno volišče: gostilna Subietta*, pol. št. 31. pri Sv. M. Msgd. Spod.
II.	volilni okraj (Lonjer, Katinara, Rocol,
Vrdela, Kolonja, Konkonel):
1.	volišče: gostilna „Nichetto" v Rocolu za Lonjer, Katinaro in Rocol;
2.	volišče: obč. italijanska šola na Vrdeli za Vrdelo, Kolonjo in Konkonel.
III.	volilni okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Sv. Križ, P/osek, Kontovelj, Opčine, Bane, TrebČe, Padriče, Gropada Lipica in Bazovica) :
1.	volišče: obč. šola v Rojan u za Greto, Rojan, Barkovlje in Piščance;
2.	v o I i Š č e obč. šola v Bazovici za Bazovico, Lipico, Gropado in Padriče;
3.	volišče obč. šola na Opčinah za Opčine Bane in Trebče;
4.	volišče: obč. šola na Prošeku za Prosek, Miramar, Kontovelj in Sv. Križ.
Opozarjamo zlasti volilce pri Piščancih, da voU|o v Rojanu, ne pa na Opčinah, volilce v Trebčah in Banah pa, da sedaj kimajo svojega lastnega volišča, temveč vo!i|o na Opčinah.
Volitev se bo vršila v ponedeljek dne 23. t. m. od 9 dopoldne do 1. popolne.	_
Domače vesti.
Našim naročnikom javljamo, da se le včerajšnja številka našega Usta znatno zakasnila, ker se je med tiskanjem pokvaril stroj. Za bodoče Je poskrbljeno, da bo list redno prihajal naročnikom.
KODAK
iti
Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste. W ZALOGA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje L t. 9. glasovite tvrdke „Kodak".
K. BUFFA, Trst. Corso 2.
6ra3bcna, kulturnotehnična ter zemljemerska pisarna
3ng. J. Skoberne & 3ng. 2). gustinčič
Zrst
:: nlica Zonta štev. 9
• • • •
Zrst
Poslano*)
Kakor pravo dobroto občutita mati in otrok v mnogih slučajih, ko usahne studenec materinega mleka, ako se uporablja kakor redilno sredstvo „KUFEKE", ki Je lahko prebavno, ter vsebuje najboljše reditae snovi. Dojenčki, ki se hranijo s »Kufeki«, redijo se izborno ter se s tem obvarujejo pred marsikaterim motenjem prebavljanja.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mo zakon veleva.
1/eIikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Qastwirtb ::
TKST. nI. StnDon it S • mm 22-85 ffl!a gledali sta fenlcD
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koio»ai«i irtw.
Frane Pire©
Trst, ulica doli' Industria št. 3
uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo
IT PEKARNO
Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti.
Velika zaloga dvokoles
Ia šivalnih strojev, gruMfanav,
•rkastranav prt Bfttjel-Il,
Oarloa, Stolna mlloa it. 3 ln 4. ■•hanlčaa ialavnloa. — Prodaja na •broka. Ceniki frmako. Velika zaloga vsakovrstalh strojev rabljenih po oenl
Vicko Peruzović
Trst, u-ioa Giuseppe Farfnl 14.
pri pore ča svojo
gostilno in točilnico dalmatin-
skega vina lastnega pridelka.
Prodaja ae Črno, belo in opilo vino ter prvovrstno puatigamovo pivo. Kuhinja vedno pripravljena.
Vino na debelo ln za družine po posebnih cenah.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vb S. Cateriu Star. t
Zdnmrik n aotranje (splošne) botand bi 2—3 ia Specijalist sa koža« li (spolne) bolezni i IVI,—i ia 7—7*?
odpravlja prhljaj, zabranjuje izpadanje las, pospešuje rast las ter jih napravlja svetle in voljne. Prodaja se v dobrih lekarnah in drogerijah po K 120 steklenica.
Po najvišjem pooblaščenju ces.

in kr. apostolskega Veličanstva.
Izredna c. kr. državna loterija
v skupne vojaške dobrodelne namene.
TA ĐESARHA LOTERIJA vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 K.
Glavni dobitek: 200.000 K.
Žrebanje se bo vrSilo Javno na Dunaju 3. julija 1913. Srečka stane 4 K.
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordare Zollamts^traase 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brz javnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosti.
09 c. kr. glavnega loterijskega ravnateljstva '„T/Jne
(P
Telefon Štev. 1974.
Via Economo št 10.
K. 4» a* peri ni. Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
PO&ILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"

v
Tovarna cementa „Portland" v Spije tu PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE
nmp"™ mg
Velika zaloga vsakovrstnega parmezan l.a po K 2'30 in sir in vsakovrstne slanine. =
sira. Priporočam trgovcem in gostilničarjem naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji. ================ Priporoča se vdani
J J. Šutom, Trst, s^TiS
Stran IV.
EDINOST" 8t. 168.
V Trstu, dne 10 junija 1913.
Cvetlični dan« — Z ozlrom na doka| mrtvo poletno sezijo in splošno neugodne razmere, se (e sklenilo preložiti cvetlični dan za mesto na prvo polovico septembra. Vršile pa se bodo vse nameravane prireditve v korist naši šolski družbi. — Cvetlični odbor za mesto.
Politika — oblaka. Včeral smo ilustrirali s par konkretnimi podatki, kake uradne zlorabe si dovoljuje rojanskl okra|ni načelnik, prestavni In na volitvah že mnogokrat prežalostno proslavivši se Ernesto Oolak. In sicer s tem, da v svojem renegat-skem sovražtvu — saj mu že ime kaže na slovensko pokoljenje — slovenskim stran* kam povodom cepljenja osepnic daja spričevala z namenoma popačenimi imeci.
Naj dodamo danes še en kričeč slučaj, ki ne priča le, da |e Ernesto fanatičen ka-moraš in l|ut sovražnik svoje lastne krvi, ampak da Je tudi človek z manirami, U so nedostojne za javnega funkcijo-narja.
Med drugimi so prinesli k cepljenju tudi malo Darinko Hmeljak, hčerko Karola Hmeljaka bivajočega na Škorkl]i-Sv. Peter it 95. Kakor r včeraj omen|enih slučajih tudi tu ni hotel ta — gospod načelnik izdati spričevala, češ: da ime Darinka ne obsto|i, da on ni nikdar slišal tega imena, in da že
—	on dobi drugo!
Mati otroka se je seveda uprla taki precej predrzni ponudbi magistratovega funkcionarja.
Drugi dan je prišlo spričevalo Oblakovo ▼ Hmeljakovo hišo. Ali kako! Dokument, ki naj ga Hmeljak kar vrže v ogenj 1 P rlimek popačen v Meliakinpa
—	brez nikakega krstnega imena. In to naj bo javna listina, ki jo bo otrok pozneje neizogibno potreboval ?! Da si ta Oblak upa kaj tacega, že to kaže na predrznost, ki nima nikacih mej — predrznost, ki si je enostavno ne moremo raztolmačiti drugače, nego s tem, da si ta Oblak domi-Šljuje, da on sme vse že zato, ker Je hlapec vsemožne kamore!
Nu, Hmeljakovl niso mirovali. Žena je šla v župni urad rojanski po Izvadek iz krstne matice. Dobila je latinsko potrdilo s pravilno pisanim imenom: Darink* Hmeljak! Od tu zopet k Oblaku. Ta pa, neizprosen kakor poprej, je zopet izjavil, da on ne more pisati slovenskih imen — da hoče imeti italHan-ska!
Ko se je žena sklicevala na potrdilo župnega urada, je menil Oblak: To mene nič ne briga, če duhovniki delajo politiko, (azpa|e nebom!
Na to hinavstvo Oblakovo — radi česa pa uganja vse to, ako ne radi politike? — je dala priprosta, a pametna slovenska žena pameten odgovor: „faz iščem le, kar mi gre in česar mi vi nočete dati radi — politike. Vi ste tisti, ki uganja politiko !*
Ta lekcija iz ust priproste žene je pa Oblaka tako razvnela, da je postavil krono vsemu svojemu nezaslišanemu početju: položil je roko na slabotno žensko in jo je pahnil skozi d vojna vrata na cesto. Ker je slučajno itak Že trpela na precejšnji Indispozici|i, je bila vsled ravnanja Oblakovega tako prestrašena, da se je komaj privlekla domov.
Taka je slavnega Oblaka — politika. Toda zapomni naj si gosp. Ernesto, da tudi oblaki kamoraške politike ne vise tako visoko, da ne bi včasih slovenska jeza mogla izklatiti iz njih kakega — Oblaka 1	_
Tržaška mala kronika.
Revo! verski Junak. — Med E milijem Jahnora iz Kifa in Oskarjem Boicora je obstojalo že dolgo čssa hudo sovraštvo. Vzrok njiju medsebojnega sovraštva so bile denarne in ljubavne zadeve. Včeraj popoldne |e Bolco počakal Jahna pred hišo v ulici MoHn pfc-colo, kjer je ta stanoval. Ko je prišel ]ahn na cesto, je skočil Boico k njemu in zahteval, da mu vrne posojenih 860 K. Tekom na stalega prepira se je Boico tako razburil, da |e segel po samokresu in parkrat ustrelil na Jahna. Jahna, ki je zadobil več poškodb, so odpeljali v bolnišnico, Bolca pa na begu aretirali.
Smrten padec. 28!etna Marija Lacfrid iz Vidma, dninarica v mestni ubožnici, bivajoča v ulici del Vento št. 4> je snažila okna, a je pri tem padla z drugega nadstropja na dvorišče. Poškodovala se je tako hudo, da je umrla kmalu potem, kc so jo prenesli v bolnišnico.
Poskušen samomor. 21 letna Angelina Denard?, služkinja nepoznanega bivališča je včeraj predpoldne na oglu ulic Conti in Ferriera izpila kaibolne kiseline. Nesrečnlco so prepeljali v bolnišnico. Vzrok baje — nesrečna ljubezen.
H ar. del. organizacija.
Delavci i delavke iz Škedenjske rl-žarne. Danes zvečer ob 8 vsi na shod, ki se vrši v prostorih ,Gosp. društva" v Skednju. Dnevni red: „Štrajkovno gibanje v rižarni*.
Skupina parketnih stavcev sklicuje za danes ob 7 30 zvečer javen shod v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
Zveza Jugoslovanskih pekovskih pomočnikov. — Danes ob 10 dopoldne zaupni sestanek v društvenih prostorih.
Porotno sodišče.
Zaradi pomanjkanja prostora ne mcremo priobčiti natačnega poročila o porotni razpravi proti sobnemu slikarju Andreju Fieglu, ki je v noči od 27. na 28. februarja t. 1. na trgu Barriera vecchia zabodel Josipa Cvetreš-nika, imenovanega „Pepi carboner."
Flegel Je bil, ker so porotniki z 12 glasovi potrdili vprašanje na uboj, obsojen na poltretje leto težke |eče, pri čemer se mu všteje 110 dni preiskovalnega zapora.
Vesti iz
S Krasa (Volilno gibanje). - Glede na bližajoče se deželnozborske volitve, so imeli zaupniki volilnega odbora za Kras, povabi vši na ta sestanek gg. župane in podžupane, svoje posvetovanje dne 15. t. m. v DutovIJah. Udeležba ni bila sicer velika, a razpravljanje Je bilo kaj živahno in odkritosrčno.
Zaupniki in navzoči so si drage volje porazdelili agitacijska opravila ter sklenili pozvati volilce na javen shod dne 6. julija v Štanjel, kjer se imajo proglasiti kandidati, zaslišavši mnenje našega ljudstva tam gori nd Brkinov do kostanjeviškega roba, od Štjaka do morja, pa iz najlepše vasi do naj-revnelšega kola.
Značilen pojav je dejstvo, da se ti za-upnik* ne boje zborovati pri odprtih durih, svesti si svoje moči v pravici, ki jo daje ustava državljanom: Ljudstvo naj voli poslance brez pritiska cd kogarkoli!
Na tem shodu je bilo tudi govora o ujmi, ki nas je letos uboge Kraševce pose-tlla. V rani pomladi mraz in slana, sedaj pa neprizanesljiva morilka suša terja svojih žrtev, da se je bati gor^. Tem tožbam se je dalo duška, obrnivši se na držav, poslanca g. dra. Gregorina, da povzdigne že zdaj svo| glas na pristojnem mestu na Dunaju. Podrobno poročilo o grozeči slabi letini je poslala županska zveza tako| naslednjega dne.
Volile c.
Zborujejo in premišljujejo. Klerikalni voditelji v Gorici zborujejo in premišljujejo, s kandidati pa kar nočejo priti na dan. Vrši se tih boj, pa hud, kajti novostrujarji postajajo precej „nesramni", kakor je rekel neki starostrujarski veljak, in zahtevajo preveč mandatov. Zboru;ejo in premiŠIJuje|o starostrujarji in novostrujarji; ti poslednji se ne udajajo kar tako, ker imajo cdkčno na svoji strani samega knezonadškcfa. Starc-strujarjem sta nagodla nekaj nerodnega deželna odbornika dr. Stepančič in Berbuč, ko sta šla z dr. Pettarinom in drugimi laškimi liberalci v Topoljan v Furlanijo na neko razstavo živine, katero so pa laški liberalci lepo izkoristili v svoje politične svrhe. Pokazala se je tako stara zveza v novi izdaji. To jezi voditelja S. L. S. na Goriškem, ki še vedno trdi, da zveze med slovenskimi klerikalci in laškimi liberalci v deželnem zboru kratkomalo ni bilo. Postopanje Stepančičevo, ki Je bil svcj čas šel tudi na občni zbor .Lege N&ziocaie*, ni prav nič tako, da bi ga priporočalo pri Kra-ševcih, med katerimi hoče kandidirati; Ber-buč bo kandidiral v goriški oko!ic?, katera uprav bridko občuti deželno gospodarstvo zadnjih deset tet. Sedaj hodi v Furlanijo pomagat Petarinsvcem, dcćira ga v goriški okolici pogrešajo!
Vojni minister Krobatin, ki je došel v Gorico v toreic zjutraj, odpotuje danes, v četrtek. Stanoval je v hotelu ,Su4bahna, si ogledal garnizilo, prisostvoval dirkam in pri njem so bili oficirji iz vseh garnizij v goriški deželi. Nekaj prej je prišlo v Gorico tudi več štabnih častnikov.
MALI OGLASI
MALI OGLASI m rihaijo p. * vta. b«Mdo. ftsctpe tlikiu bcMri« tokrat nt	prtstojMaa • vtm.
P1t£i m tik*j Ia—iitw— "
ta

Meblirana zra^na s°_;ca ®e ** eneg«
levo.
gospoda. Ulica Guardia 27, IV.
1347
Odda
gg meblirana soba za dve osebi s porabo
kuhinje, v stanovanju je voda in plin, ul. Madrnnina 13, I. vrata 4.	987
Ujnn skoro nova s 5 prostori, 400 klsftrov zem-llfOCt ljiSča, 2 vodnjaka, 5 minut od žel postaje V rdela, proda ee za 18.000 na račun 10.000 kron. Naslov pri Edinosti pod št 1301.	1H01
Ni'vifiOuctPMclfO deželna zavarovalnica išče IlUJOdVdllSjbKd agente. Pisati Trst, poštni predal št 392.	-----
1338
Prinnrnpa se> Pod nov'm vodstvom, na novo rri|JUIU|/a urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne.	1252
I indeksi fcubuija v delavskem središču, obsto-LJUUdfta ječ* 10 Jet, Be proda zaradi belezni za 1200 K. Pojasnila: Collarsich, kavarna Corso.
100
qq takoj soba z 2 posteljama pri slo-venski družini, ul. Barriera vecchia fit 22, IV. na desno.	1311
Odda
ItfOn Conioa urar, Trst, ul. Beivedere št. 65 Ivail OClIlUd Popravlja vsakovrstne ure z garancijo po najnižjih cenah.
Pmrlaialna zelenjave in druzih drobnia se ■ rUtlflJdlVIu takoj proda, prosta stanarine do . avgusta, cena nizka. Naslov pove Inseratni oddelek i pod Št. 1342.	1342'
Buffet-Gostilna najem pod jako dobrimi
pogoi. Naslov pove Edinost pod št. 1350. 1350
VR97nilini se Pr°d* nova hiša z 11 pro-DdfcUVIOI atori, pripravna za gostilno ali pa pekarno. Cena E 14.000.	13^1
VPpuO^lni blizu Gorice se proda hiša z S ri VOUlIll prostori, 1000 seŽDjev obdelane zemlje, za K 14.000. Pojasnila daje vratar, ulica Barriera 4.	1351
Išče
Edinosti 1349.
(s* pomočnik izcČen v žganjarski stroki. Nastop 1. julija. Naslov pove ins. od.
1349
Anfnn TllPlf ec^na slovenska žg^njarna in ftVllUII 1 uru, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Ceciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razprgilja tudi na deželo.
ApipppO Trat, Via Barriera v. 33, vrata ■ nlLULili) 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskeu) kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze zs gledališče itd. Cene zmerne.
Alojzij Boik
Trst ul. Beivedere 3, Tel 342 R.VI11.
Trgovino ttelikotes,
koloni jalneg« blaga in jest vin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpošilja se tudi po poŠti in dostavlja na dom.
Kamnoseška obrt
stara, dobra idoea in dobro upeljana, s strojnim obratom (žaga - brus) s potrebnimi prostori in poslopji se zaradi bolezni proda ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem.
Izdeluje se predvsem n8 grobne spomenike, oltarje ter v stavbeno in mizarsko stroko spadajoče predmete.
Zaradi ugodne krajevne lege in prostorov, bi se lahko upeljala obrt za izdelovanje cementnih in betonskih predmetov, ker ni nikake konkurence daleč na okoli.
Podjetnemu Slovanu je zagotovljena sigurna bodočnost, ker ima računati na podporo merodajnih faktorjev.
Pismene ponudbe na Inseratni oddelek „Edinosti" pod „Kamnoseška obrt. Št. 1347*\
Novo: trgovino
jestvin in kolonijalnega blaga 6em otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki stanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benjamin Žerjal,Trst
ulica Cecilta, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. -
v Grijanu
so otvorjene in razširjene.
V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mira* odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb.
Vozne cene so sledeče: Tja in nazaj ........ K 1'—.
u „ „ s kopeljo vrtd . . . „ 1*30. „ „ » » » » za otroke „ 1'—
Tja ali nazaj......... —"60.
„ „ „ za otroke . . . . „ —'30, Abonentski listki so razmerno cenejši.
TrsoMRo-obrtna zadrugo o Gorici
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v likvidaciji vabi svoje p. n. gg. člane na
redni občni zbor
ki se bo vršil t nedeljo, dne junija 1913 ob9dop.
v zadruginih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge in predložitev računskega zaključka za leto 1912.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Volitev likvidac jskega odbora.
4.	Slučajnosti.
V Gorici, 16. junija 1913.
Likvidacijski odbor.
SBBBOBSBBBOaBSBiS II Ljudska urama
BOGOMIL PINOfl
Trst, ulica Vincenzo Beliini št. 13 ||
§9	(nasproti cerrre s?. Antena novega)
II	Bogat izbor
—ur, verižic, ovratuih
verižic, uhanov, pr- g stanov, zapestnic itd, « Konkurenčne cene, Q
UOHEaHBE3HEiBUE!SHH&£
PR02IN, ISCHIAS.
Rimske toplice u Tržiču.
Sezona od 15. majnika do srede oktobra. 40 0 slovite blatne kopelji z naravnim tržiškim „fangom". masaža, elektroterapija. Uspešno proti protinu. ishias, kroničnemu in mišičnemu revmatizmu. posledicam kostoloma, poškodbam, vsem ek^-adntom, ženskim boleznim itd. itd. Toplo podnebje, o l morju. V kopališkem po>lopju izborna stanovanja in postrežba. Zmerne cene. Interurbani tek fon
št. 2ti. Voz na postaji in pri ladjah. Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Gral
ES
?C5 6^7 fT^j T^Tj
JJJ Sij et^m
i&J
t* I
um
Umetno - mmtiLi
Trst, ulica Rivo št. 42
(pritličje) --
*'J I n Trst ulica pri Sv. Jakobu -- (pritličje;
-S
u. -tw i.-
£72
tis*
Ulju
m
Itvr*uJ« vrnVo fot' grhfif m dt-l , kakir mil rKr.^lcdp, pom iike, no-tn: joti lot»!ov, porcelan-ke |1 -Ve za »sako* rstne omeutke Iti. tu)
Posebno t: Povečanje vuke fotografijo
llAdl i?<lobno«tt fji »p. n:ir< fnikoT •prejem* narcćlie lu jih	11»
domu, ereutuelao Tudi run j t;ie-ia
m m
k
rs sss
Si
SSSšSiSO
▼ Trsta, alica Carradori it. 18
d jo *edai ▼odi sr. HINKO ^OSlC, te dobi vedno svcžC pivo, prve vrste vino - teras, gorka in mrzli jedila ob vsakem čua«
Na razpolago več sob za prenočiftto
po nizkih cec&b. - Priporoča 90 sa obilen oblek*
G. Magliaretta
dekorativni slikar
ul. Molin Grande 40, tel. 2748
LASTNA ZALOGA tapetnega papirja v vseh vzorcih. — Delo izvršuje poseben strokovnjak.	i
US^ Artistični fotografični zavod
Ezio de Rcta - Trst
ulica Barriera vecchia št. 27 (naBproti lekarne Picoiola). — Ft>tografiije na svetlem in motnem papir u, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vs^ke slike na clje. akvare ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je ol-prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografirc se ob kakoršnam si bodi vrem&nu.
UMETNI ZOBJE
^iO^-^lmnla ssscv
fi j ^

s vsaka bolečms
Dr. J. Čsrmžk V. Tassasr
aoliasdrarrdk kt.c^«?. zobai
TRST
MISO« deita Cc«ermc 4tov. i?« n*

ANTON SKERL - TRST
mehanik, zaprisežen izvedenec. Tir« Carlo Geldotl itev. 10—11, Tel. 1734
Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, m o to kole« Itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobUov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokolea itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje li valnih strojev, koles, motokole« itd. — Velika zaloga pripadkov.
TILffM tU7. -'anCK P5KUV OOOĐSICH (unlkiaifei). AVTOV «ZLZ IA POSODO PO