Meglena prihodnost stanovanjske zadruge
Člani stanovanjske zadruge »Dobrova 80« ugotavljajo, da je njihova prihodnost zavita v meglo. Zadružniki brez zemlje namreč še vedno niti približno ne vedo, kdaj bodo lahko postavili prvi kamen za svojo hišo. Njihove dveletne izkušnje so vse prej kot rožnate, zanimive pa so za širšo javnost zaradi uveljavljanja zadruž-ništva kot družbeno podprte oblike reše-vanja stanovanjske problematike.
Poglejmo nekoliko v zgodovino zadruge »Dobrova 80« oziroma zazidalnega ob-močja, na katerem naj bi zadružniki gradi-li. Februarja 1976 je Uradni list SRS obja-vil odlok skupščine občine Vič-Rudnik o sprejemu zazidalnega območja za zazi-dalno območje VS 201/5 Dobrova, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v oktobru 1973. Zazidalni načrt je naročila krajevna skupnost Dobrova, dodamo naj še to, da je baje sedanje vodstvo krajevne skupnosti Dobrova proti gradnji na tem območju. Septembra 1977 je v Uradnem listu SRS predsednik izvršnega sveta viške občine izdal odlok o spremembi namemb-nosti zemljišča soseske VS 201/5 z natanč-nim seznamom parcel in njihovih lastni-kov. 25..septembra je samoupravna stano-vanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik razpisala natečaj za priglasitev v stano-vanjsko zadrugo »Dobrova 80«. Mesec dni po razpisu se je za gradnjo prijavilo 225 zainteresiranih občanov. Ustanovni občni zbor zainteresiranih občanov, na ka-terem so ustanovili stanovanjsko zadrugo »Dobrova 80« in izvolili predsednika, taj-nika, upravni odbor, je bil 12.novembra 1977. Konec februarja lani je končana re-gistracija zadruge, sodna overitev, pri SDK Ljubljana pa je odprt žiro račun. 143 občanov je nakazalo ustanovitveni delež 5000 dinarjev in postali so redni člani za-druge. Zadeve pa se niso premaknile ni-kamor in novembra lani na drugem zboru zadružnikov je odstopil prvi predsednik. Tu je bil tudi poizkus oblikovanja koordi-nacijskega odbora. Decembra Iani izvršni svet naše občinske skupščine sprejme sklepe o nujnosti pričetka gradnje stano-vanj v zadrugi »Dobrova 80«
Nekaj dni zatem izda skupščina mesta Ljubljana smernice o politiki izvajanfa družbenega plana Ljubl jane 1976-1980 za leto 1979, v katerem je predvidena prva faza gradnje VS 201/5 Dobrova. Zadruž-niki so imeli letos januarja in v začetku aprila zbore, vendar na njih niso dobili no-benih terminskih garancij o gradnji. Za-deva se ves čas, kljub goram popisanega papirja,ni premaknila z mrtve točke. Ob-čina trenutno čaka na odločitev ustavnega sodišča, kamor je prišla celotna problema-tika gradnje. Medtem pa so dane številne možnosti za razbohotenje špekulacij. »Morda je zemlja, predvidena za gradnjo, celo že prodana,« razmišljajo nekateri. Uradno tega nihče ne ve. Nekateri celo že razmišljajo o smislu obstoja stanovanjske zadruge. Vsem zadružnikom, ki jim je težav z gradnjo že čez glavo, je dana mož-nost,da odstopijo in dobijo nazaj 5000 di-narjev pristopnine. Denar, ki so ga name-nili za gradnjo, trenutno leži v bankah in propada. Kredite, namenjene gradnji, bi Iahko naložili morda kje drugje, kjer težav iz primera »stanovanjska zadruga Do-brova 80« ne poznajo.
Vsi občinski organi so odlok o gradnji sprejeli, kljub temu je ponekod čutiti na-sprotovanje ali pa le čakajo na razvoj do-godkov z dvignjenimi rokami. Na območ-ju, ki naj bi ga zazidali, imajo zemljo le tri čiste kmetije. Nadomestno zetnljo so do-bili le 1 do 1,5 kilornetra oddaljeno od nji-hovih kmetij. Kje je torej cokla, ki zadržu-je gradnjo na mrtvi točki? Prav gotovo se bodo morali občinska skupščina, samou-pravna stanovanjska skupnost, lastniki zemlje in graditelji ka| kmalu usesti za skupno mizo in najtiskupen jezik za dogo-vor, ki bi bil sprejemljiv za vse.
Zadružniki so svojo plat medalje osvetili pred javnostjo. Kdaj bodo to storili tudi drugi?
IVO BREČIČ