V Trst ; sredo 9. avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVH t IŽžaiP^fcF tffcvo: ulidr sv. PrančlSka urcd,vJaiV- Nefrmktrans ^Kflzda]attl] In odgovoril urefafk Tlak tiskanu Edinost NaroCr j S^g^eta L 32. —, In c2lo Ido L -Telefon ureiništv. In optava 1 jihaja. izvzeraši pondeljek, vsak dan Asiikega št 20, I. nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se r Štefan Godina. — Lastnik tiskan-j znaš« za mesec L 7. —,3 mesece L K Za Inotematvn mesečno 4 lire vaČ- — g.- "i: St. 186 Ps itfilM plačana v mm cae la prti) EiNOST Posamezne številke v Trshi in okolici po 20 stoUnk. — Oglasi se raCuni|o v Hrokoeti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni »mitnice, in zahvale, poslanica In vabila po L I- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 st. beseda, reajnanj pa L 2 — Ogla a* naročnina In reklamacije se pošiljajo izklicno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiikega Kev. 10, L nadstropje. — Telefon uredništva m uprave U-57.1 Ustanovni občni zbor joto društva" dne 6. avgusta 19ZZ. v Sežani. Popoindanska slavnost. Že opoldne, po ustanovnem shodu Šolskega društva, se je razgrnilo po Sežani pisano življenje. Potem pa so začele prihajati za popoldansko slavnost množice druga za drugo: eni peš, drugi z avtomobili z vlaki, a vrli Kraševci na svoiih vozovih. Vsi v slavnostnem razpoloženju. Vedno gostejše je postajalo po sežanskih ulicah kot označje znamenite prilike. In kako radostno izn-enadjenje jih je čakalo na slavnošftnem prostoru, uprav idealnem za tako prireditev. Vrt gostilne < pri treh kronah« razsežen, da je prostora na njem za nekaj tisoč liudi. Nad njim se boči košato vejevje vrste velikih starih kostanjev. Sredi vrta velik okrašen paviljon- Ob straneh pa vrsta improviziranih, najokusneje odičenih paviljonov. V globini na južno zapadno stran velik oder, ves najokusneje povit v zelenje, prav kakor da je res zraste! iz narave v lepem parku. In vse to je bilo storjeno v zadnjem hipu, kajti še v soboto zjutraj se je zdelo, da se slavnost ne bo mogla vršiti. Pripravljalni odbor sežanski in četa naših Svetojakobčanov z g spodom Venturinijem na čelu so delali \so noč od sobote do nedelie in šele v nedeljo redpoldne je bilo vse delo dovršeno. Ti možje in mladeniči so ustvarili res pravo čudo. Ze pred tretjo uro popoldne je vrvela na vrtu velika množica radostnih obrazov. Ko pa se je bližala četrta ura, je bilo na vrtu zbranih do tritisoč ljudi. A prihajale so še vedno nove množice. Ob četrti uri je zasvirala sežanska godba «Kraška Vila» veselo koračnico in za-volovilo je po vsem razsežnem vrhu pravo j slavnostno razpoloženje. Potem pa so nastopala druga za drugo razna pevska društva, ki iih je občinstvo najprisrčneje pozdravljalo. Nastopala so po programu: Šesta točka je bil slavnostni govor dra Josipa Wilfana. Čim se je govornik pojavil na odru, je zagrmelo po vsem vrtu neopis-no navdušenje, ki se je izražalo v gromovitih živio-klicih, ki so se ponavljali zopet in zopet. Marvifestacija kar ni hotela prenehati, tako da je trajalo skoro četrt ure, preden ie mogel priti govornik do besede. Na obrazu se mu je odražalo globoko ga-notje, a ne — kakor je pozneje zagotovljal — radi njegove osebe, ampak radi stvari, ki ji je veljal ta dan. Govornik je izvajal: Na začetku nove dobe, ki jo za nas olvarja ustanovitev našega Šolskega društva, ozrimo se v minulost. Pa ne v daljno, le v polpretekle čase, ki se jih spominjajo tudi naimlajši med nami. Bilo je 3. no-vesnbra 1918-, ko je priplula v Trst italijanska vojna ladja. Istega dne pozno zvečer je bil zbran naš Narodni svet v hiši, ki tedaj še ni zgorela. V njegovi sredi je bil mož, dobro znan našemu ljudstvu po svoji umnosti m srčnosti, in ta je bil ves obupan pod utiskom zgodovinskih dogodkov. Ni videl več nikake bodočnosti za nas. Koliko dela je bilo do tedaj izvršenega, ko'iko truda potrošenega za naš raz-voi, — in, kakor je kazalo, vse zaman! Smotreno, s krepko voljo smo se bili približali svojemu cilju, — a naenkrat se je kakor utrnil in nam je izginil izpred oči! Upravičen se je zdel obup tistega moža in vseh okoli njega. Saj je bilo, kakor da nam je sojeno le Sisifovo delo, kakor da so nam skalo, ki smo k> toliko let in v tolikem trudom valili na vrh, sovražne sile zopet pahnile v prepad. Tako smo obupavaii tedaj. Danes pa ne •»bupujemo več. Začelo se je novo delo, in s tem nam je posvetil zopet svitel Žarek. Nismo klonili. Na novo smo začeli valiti skalo v brdo, zopet stremimo k visokemu cilju. Združili smo se v novo krepko organizacijo, da posvetimo svojo skrb in svoje delo našemu šolstvu, naši mladini. Morda je tako zapisano v naši usodi, da se moramo pehati z vedno novim trudom, da bi dospeli do vrha, in se vedno znova vračati k izhodišču. Saj je marsikomu ' tudi usoda vsega človeštva podobna takemu vedno se ponavljajočemu dviganju in padanju. Tako vidimo v današnjem Rimu poleg sijaja nove dobe spomenike papežkega mesta in veličastne ostanke starega Rima, in če jih primerjamo, ne vidimo napredka. Kakor da vse človeštvo opravlia le Sisifovo delo, kakor da bi mu, bilo sojeno, le povspenjati se do vrhov, in spet padati v barbarstvo nazaj. Vendar se varajo pesimisti, ki jim se življenje vidi le kakor val, ki se samo dviga in pogreza. Ni tako. Če nam je sojeno v potu svojega obraza dobivati svoj vsakdanji kruh in tudi le z največjim trudom materialno in moralno napredovati, nam vendar ni naloženo samo brezplodno delo. Resnica je marveč ta, da ravno iz truda, da, iz same smrti raste življenje- Ne sodimo bistva življenja in napredka po stavbah in drugih delih človeških rok, ki razpadalo: I neminljivi spomeniki človeške vrednosti in človeškega napredka so v nas samih: misel, ideja je neumrljiva in ona nas dviga vedno višje. In če kdo dvomi o napredovanju človeštva, evo mu šole. Kakor da se ljubeča mati sklanja nad otrokom v svojem naročju, dajoč mu moči, da raste in se razcveta, tako skrbi narod za svojo mladino v Šolah in ji 'pripravlja boljše čase. Ne obupujmo torei, ne klonimo pod nobenim pritiskom. Stremljenje naše po kulturi, naša skrb in naše delo za šolo je porok, da premagamo vse ovire in da konečno vendar privadimo svojo skalo do vrha in na vrh. Prva šola pa je edino tista, ki uči in vzgaja v materinem jeziku. V tujem jeziku ne more s polnim uspehom vršiti svoje prave naloge. Zahteva po narodna šoli je naj-kulturnejša. Vedno in povsod smo jo uveljavljali in jo bomo tudi odslej- Dokler pa nam nočejo dati prave šole tissti, ki jim je to v dolžnost, si moramo sami pomagati, kjerkoli je potrebno in možno. V to svrho smo ustanovili svoje Šolsko društvo. O klenim o se ga z vsem srcem, podprimo ga z darežljivo roko, da bo moglo krepko rasti m daiati narodu pravo narodno šolo! V Rimu, na pol pota med Kolosejom, spomenikom davnega cesarskega sjaja, in Lateranom, ponosno pričo papežke moči, stoji bolj skromna cerkev sv. Klementa, zgrajena v dvanaistem stoletju. Pod njo so pa našli še-le pred šesitdesetimi leti ogrodje starokršćanske bazilike, ki je videla zgodnja stoletja naše dobe in v katero sta prinesla sveta Cirila in Metod ostanke sv. Klementa z dalinega Vzhoda, ko sta prišla v Rkn branit pravico slovanskega ljudstva, da se mu beseda božja oznanjuje v njegovem jeziku in da se mu v niem odpira pot do izobrazbe in kulture. Ko stopaš po onih podzemskih prostorih, kjer je bil sv. Ciril tudi pokopan, te prevzema sveta- groza, kakor da ti Šepeče glas svetih bratov o nesninljrvosti in nepremagljivosti ideie, za katero sta se bojevala. Boj ni dokončan. Ali kakor nas minulost ni premagala, nas tudi ne streta sedanjost ne bodočnost. Treba je samo, da nadaljujemo delo, zvesti sebi, v duhu, v katerem se je že v davnini začelo. Cesarstva se podirajo, najtrdnejše stavbe se razsipajo v prah. Velika, plemenita ideja pa ostane in premaga vse. Ideja prinese zmagot tucS nam! Ves govor so spremljale množice s prisrčnim odobravanjem, a pri vsakem zname-nitejšem stavku, so zoorili mogočni živio-klici in navdušeno ploskanje. Po govoru so se ponovile manifestacije v istem obsegu in z istim navdušenjem kakor ob nastopu govornika. Navdušenje je seveda nadaljevala ob zvokih godbe in naše lepe pesmi. Kraška Vila in navzoča pevska društva, pa ne samo tista, ki so oficijelno nastopila, ampak tudi drugi improvizirani zbori so bili z gorečo vnemo v službi naše lepe pesmi, te zveste spremljevalke naroda v časih veselja in žalosti. Pa tudi po vsei Sežani je, zlasti proti večeru, valovilo najpestrejše življenje. Kraška metropola menda še ni doživela takega dneva. Kdaj so odšli zid nji slavnostni gostje, ne vemo, ker je naš poročevalec prej odšel. To pa vemo, da je ta lepa slavnost vsem povzdignila duha in oživila nove nade v zmislu besede dra Wilfana, da iz trpljenja raste življenje! Uresničilo se je naše pričakovanje, izraženo v pozdravu minule nedelje: doživeli smo velik— naš dan! Ob najlepših avspicijah. more naše «Šolsko društvo« začeti svoje delo za kulturni napredek našega naroda in njegovO" lepšo in boljšo bodočnost, po kateri je klicala lepa pesem na slavnosti: Naša zvezda pridi j Italija Nemiri pojemajo kljub ponovnim izgredom v posameznih mest h- — Glavni oolicijski ravnatelj odstavljen. — Demobilizacija fašistov. RIM, 8. Kljub temu da &e nemiri m izgredi ponavljajo po raznih pokrajinah, se opaža, da se splošno položaj polagoma, toda stalno boljša. Središča nemirov so še vedno mesta tistih pokraiin, v katerih je vlada izročila vso oblast vojaštvu: v Milanu, Parmi, Genovi, Jakinu. Včeraj je bilo proglašeno obsedno stanje tudi v Bresciji, kjer se je bilo . bralo veliko število fašistov iz vseh krajev pokrajine. V Mil anu in Genovi kakor tudi po vseh I ostalih mestih, kier so bili najresnejši ne- miri, se je skoraj povsod zopet začelo delati. Povodom spopadov v Milanu je bilo ubitih 7 oseb, med njimi tudi neki tiskar iz tiskarne socialističnega glasila « Avanti*, kateri je bil pri napadu na tiskarno tega Ksta težko ranjen. Včeraj je bal ubit še neki drugi tiskar. Umor je izvršil na ulici neki študent fašist. Ko je šel po ulici, se je spri s skupino ljudi in na koncu je streljal proti njim z revolverjem. Ena oseba gori omenjeni tiskar je bil smrtno zadet in je obležal na mestu mrtev. Včeraj so fašisti prisilil i občinski zastop v Greco Milano, da je moral odstopiti. V sled tega je imenovala milanska prefektura za to občino posebnega vladnega komisarja. Dejstvo, da ie vlada izročila v raznih pokravnah oblast v roke voiaštva, se je po listih razlagalo na različne načine-Uradna agencija Štefani je objavila z ozi-rom na razne govorice, posebno o po-mankljivem izvrševanju dolžnosti s strani varnostnih organov, sledeče pojasnilo ministrstva za notranje zadeve: «Nekateri listi so poročali, da je bila varnostna služba v nekaterih pokrniinah kraljestva poverjena vojaškemu oblastvu radi pomanklji-vega izpolnjevanja dolžnosti s strani krajevnih civilnih oblastev. Take trditve so brez vsake podlage, kajti varnostna služba se je poverila vojaštvu iz vzrokov splošne naravi, ki niso v nobeni zvezi ne s posebnimi zahtevami hipov ne z zadržavanjem političnih oblastev®. S to uradno izjavo je v nasprotju neka druga odredba vlade, ki se tiče dosedanjega glavnega ravnatelja varnostne službe senatorja Viglia-nija. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji potrdil predlog ministra za notranje zadeve sen. Taddei-a, da se senator Viglia-;ni odstavi. Na niegovo mesto je bil imenovan kom. Gasparri dosedanji prefekt v Aquili. Ta ukrep dokazuje, da vlada ni bila zadovoljna s poslovanjem varnostnega aparata, kateri se je pokazal v več mestih in predvsem tam, kjer je bila varnostna služba poverjena vojaštvu, iza nesposobnega in nezanesljivega. Sicer pa tudt po pokrajinah, kier ie bila varnostna služba izročena vojaškim obla-stvom, je to dejstvo položaj prav malo iz-premenilo. Medtem ko je red po mestih v glavnem vzpostavljen, se pa po deželi množijo požigi in nasilja v povečani meri. Tako predvsem v parmski pokrajini, kjer ie| bilo sežganih in razdejanih več del&vs&h zadrug. V Fontanelli sta bili razdejani dve zadrugi, dalje so fašisti sežgali zadmžno mlebarnico in zadruge v Pianotaro, Rogaz-zoli. Rocca Bianca, Lissa, Stagno, Pieve, Granugnozzo in po mnogo drugih vaseh, Vojaštvu se le redkokdaj posreči priti namenom fašistov pravočasno na sled in prepreči ^ thovo nasiilje. Pod pritiskom fašizma odstopajo mnogoštevilni občinski zastopi, tako da je tudi na tem polju poraz socil*stov popoln. Sploh ie bila pot fa-šistovske ofenzive naperjena v glavnem proti socialističnim zadrugam, delavskim zbornicam in socialističnim občinskim za-stopom- Že par dni se širijo glede nadaljnji namenov fašistov vznemirljive vesti. Posebno socialistični listi so trdovratno naglašali, da se fašisti pripravljajo, da zasedejo Rim in se polastijo vlade. Te govorice so nastale predvsem radi tega, ker je vodstvo fa-šistovske stranke odredilo, da ostanejo fašisti mobilizirani, kljub temu da je bila stavka uradno proglašena za končano. Včeraj pa je tiskovni urad omenjene stranke izdal sledeče poročilo: «Nekateri listi razširjajo vznemirljive vesti, ki so brez vsake podlage. Poročala, ki jih je prejelo vodstvo stranke, pravijo, da so fašisti dosegli povsod svoj cilj in da se mir vrača. Ako ne1 nastanejo nove k*azmere, bo izdan v kratkem ukaz za demobilizacijo. Govorice, češ da merijo fašisti proti Rimu z namenom, da izvršijo državni prevrat, so popolnoma izmišljene«. Po tem poročilu se da sklepati, da se vrača mir tudi v vrste fašistov, katerih demobilizacija je neobhodni predpogoj vzpostavitve miru in reda v državi. Danes je izdalo vodstvo fašistovske stranke proglas na fašiste, v katerem jim izreka pohvala radi njihovega zadržanja ter priporoča, naj se po vseh krajih, kier to položaj dovoljuje, začne takoj z demobilizacijo. Pred odhodom naj fašistovske čete izkažejo vojaške čast oddelkom italijanske armade. Na proglasu je podpisan glavni tajnik ita&anske fašistovske stran- Papeževa poslanica Škofom povodom zadnjih nemirov. RIM, 8. Papež Pij XI. ie poslal vsem Škofom Italije apostolsko pismo, v katerem izreka svoie očetovsko žalost nad zadnjimi nemiri v Italiji m poziva vernike, naj delujejo za splošno pomirjenje duhov na podlagi krščanskega usmiljenja. JugostovUa Odhod kralja Aleksandra in kraljice Marije v Marijasake Lažne. BELGRAD, 8. Z ozirom na potovanje kraljeve dvojice in ministrskega predsednika v Marijanske Lažne ptešjo il&ii, da ima to potovanje namero, da se doseže sporazum med jugoslovensko državo in čehoslovaško republiko v vprašanju imenovanja enega delegata v Ligo narodov, ki ima rešiti manjšinsko vprašanje. Čehi zahtevajo, da bodi njih delegat zastopnik Male entente. Jugoslovenska vlada na drugi strani pa je sedaj interesirana na ureditvi vprašanja jugosk)venskih narodnih manjšin. Zahteva za to, da bodi delegat -izbran iz jugoslovenske srede kot zastopnik Male entente, ker so pravice jugoslovenskih narodnih manjšin v najnovejeim trenutku zelo ogrožene. Po drugih vesteh pa je namen sestanka v Marijanskih Lažnih tudi ta, da se med obema državama dne 20. avgusta 1920. sklenjena in od parlamentov odobrena konvencija podaljša za dobo desetih let. Listi dalje poročajo, da je ministrski svet na sobotni seji razpravljal o sestanku zunanjih ministrov male antante v Pragi. Povodom tega sestanka pridejo v Prago tudi finančni ministri Male entente 1 Poljske, da se porazumejo o nadaljni akciji Male entente za obnovitev in vzpostavitev gospodarskih stikov. Odhod reške razmejitvene komisije na Snšak pod predaedaištvom dr. Laginje. BELGRAD, 8. Pod vodstvom predsednika komisije dr. Matka Laginje je odpotovala na Sušak jugoslovenska veččlanska komisija, ki ima nalogo skupno z Italijani urediti reško razmejitveno vprašanje m vzpostaviti normalne razmere na Reki. Komisija je tekom zadnjih dni zbrala v zunanjem ministrstvu ves za to potrebni materijal. Včeraj se je pred odhodom predsednik komisije, dr. Matko Laginja delj časa razgovarjal z ministrskim predsednikom. V političnih krogih izjavljajo, da vlada med dr. Matkom Laginjo, pristašem hrvatskega bloka in ministrskim predsednikom Pašićem popolno soglasje v vprašanju Reke. Zanimivo je tudi dejstvo, da so v tej komisiji povečini zastopani edinole Hrvatje. Pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarsko za ndnšitav komitaškega gibanja. — Neresnične vesti o direktni jugoslavenski akciji. BELGRAD, 8. Presbiro odločno zanika vse vesti nekaterih belgradskih listov, da namerava jugoslovenska vlada proti bolgarskim komitaškim četam vpeljati posebno akcijo, osobito kar se tiče centralnih komitaških organizacij na bolgarskem ozemlju. Listi so javljali da hoče jugoslovenska vlada glede teh organizacij razširiti akcijo tudi na bolgarsko ozemlje. Vlada izjavlja, da je to popolnoma izključeno. Bolgarska vlada sama je dolžna, da na svojem lastnem ozemlju uduši komitaške organizacije. V tem smislu so uvedena tudi pogajanja med bolgarsko vlado in sosednjimi državami. Uvod k prvemu jugoslovenskemu vsesokol-skemu zletu— Veličasten nastop dijaštva in vojaštva — Kralj in kraljica na telova- dišču. LJUBLJANA, 8- Z nedeljskim nastopom dijaštva in vojaštva je bila pokazana le medla slika manifestacije jugoslovenskega Sokolstva, ki bo Izbilo na dan v vsej svoji mogočni lepoti v nedeljo. Škoda le, da je dež nekoliko kvaril slavnost. Na drugi strani pa je ravno nevihta pomagala, da se !je slavnost končala z vso ono pretresu-jočo resnostjo, ki io zahteva prizor, ko po srditem boju za osvobojenje zadnji umirajoči vojak zavihti državno zastavo. V tem hipu je zabliskalo in sefcia strela je potresla zemljo. Bolj pretresljive slike si ni mogoče pomisliti. V nedeljo zjutraj so se vršile preizkušnje višjega in nižjega dijaškega in vojaškega oddelka. Prijavilo se je k tekmi več oddelkov vojaštva cd raznih polkov. Tekma, lahkoatletična, se je vršila pod zelo strogimi pogoji. Vojaštvo bi imelo tekmovati: a) v skoku v višino, 130 cm dalje, b) v skoku na daljavo od 3.80 m dalje, za 5.80 je bilo določeno 18 točk, c) v metanju 15 kg težke kamenite kocke. Kot 1. točka 4.20 m, 6 m 10 točk, d) v teku 100 vardov (91-4 m) 14s/5 sek. kot 1. točka, 12 sek. 10 točk in 10 sek. 20 točk. — Vse te vaje so tekmovalci morali izvajati v vojaški obleki, z bluzo, lahko pa bosi. Kot zadnja tekmovalna točka je bilo plezanje s popolno bojno opremo preko treh različno visokih plotov v razdalji 45 m. Kamenito kocko so nekateri vrgli 7Vb daleč. Točno ob polu treh popoldne so se začele zbirati na Krekovem trgu vrste Sokolov, vrste dijakinj nižjega in višjega oddelka in vrste dijakov obeh oddelkov. Vsi formirani v gosti masi. Na Vodnikovem trgu pod poveljstvom majorja Milivojeviča. poveljnika mitralježkega odelenia, pa je v dolgi masi strumno stalo vojaštvo. Vse je bilo za izprevod izvršeno v najlepšem redu in miru. Med sviranjem godbe so dijaške vrste defilirale pred vojaštvom, s katerim so izmenjavale sokolski pozdrav: Zdravo! Tisočglava množica je tvorila špalir po ulicah, koder so korakale dijaške in vojaške vrste in navdušenemu klicanju ni hotelo biti konca. Kmalu po piihodu dijaških in vojaških vrst na telovadišče se je raznesel glas, da prihaja kraljeva dvojica. Sokoli in Sokoliće so takoj naredili špalir od vhoda do kraljevske lože. Kralj in kraljica sta bila- ob prihodu burno pozdravljena. Starosta dr-Vladimir Ravnihar ju je pozdravil ob vhodu in poklonil kraliici šop svežih cvetlic kot dar jugoslovenskega Sokolstva. Klicanje občinstva je ponehalo še-le, ko je godba zaigrala «Bože pravde*. Ob kraljevski loži je bil navzoč razen pokrajinskega namestnika Hribarja tudi minister zunanjih del Ninčič. Javna telovadba se je pričela točno ob 4. Prihod dijaštva in voiaštva na telovadne piostore in zavzetje pozdravnega položaja kraljevski dvcćici se je izvršilo sijajno. Nastop diiaštva je izpadel izborno, nastop vojaštva pa je vzbudil navdušeno odobravanje. Ko so vojaki s preciznimi kretnjami zavzeli pozicijo in ostali kakor zid, je vzkliknil načelnik Murnik: ocEraćo vojnici — Sokoli — zdravo!» odgovorilo mu je 2400 grl z gromkim zdravo! Izvajanja vojaških vrst so vzbudila f.ilno navdušenje, ki se je ponovno izpreirenilo v ovacije kralju in kraljici. Na)iepša je bila zadnia slika simboličnega os v ob o jenja, katera se je končala ravno p; O nevihto, ki se je naznanila s slinim bliskanjem in £ men jem. Francija OdScodninska komisija odložila razpravo o nemškem moratoriju. PARIZ, 7- Listi poročajo, da je imela odškodninska komisija te dni več sej, na katerih je razpravljala o novi zahtevi moratorija, predloženi od Nemčije. Šlo je pa za to, ali naj komisiia odloči o tej zahtevi, preden se vladni zastopniki sestanejo v Londonu. Med člani komisije ni nikakega dvoma, da gre komisiji zadnja beseda o novi nemški zahtevi. Angleški delegat sir Brandbary je predložil komisiji resolucijo, da naj bi se Nemčiji dovolil moratorij za plačila v denariu. in sicer do konca leta. toda pod pogojem, da se ne prekine pla-r čevanje na račun kompenzacij. Kar pa se tiče moratorija za leti 1923-24, bi se moralo po angleškem mnenju sklepati o tem pozneje; angleški zastopniki pa povdarjajo že sedaj, da se ne more dovoliti odgoditev plačila roka brez večjih garancij in strožjih pogojev, nego so bili oni, ki jih je bila določila komisija za prvi moratorij. Italij. delegacija je nasprotno zastopala stališče, da se vprašanie nemškega moratorija ne more reševati ločeno od drugih, od katerih je odvisna finančna ureditev Evrope, med drugimi vprašanje ureditve medzavezniških dolgov in mednarodnega posojila Nemčiii. Ker pa nekatera teh vprašanj ne spadajo v delokrog odškodninske komisije, je treba počakali, dokler prouči ta vprašanja londonska konferenca. Šele ko bodo znani sklepi te konference, bo odškodninska komisija lahko sklepala o moratoriju. Komisija je sprejela stališče italijanske delegacije in odgodila razpravo o moratoriju za teden po londonskem sestanku. Anglija i Vprašanja nemške odškodnine in moratorija i pred konferenco v Londona. — Lloyd George brani Nemčijo pred francoskimi napadi. LONDON, 8. Na jutranji seji konference jo gosp. Poincare začel svoj govor s trditvijo, da se ni irvršil še noben del mirovna pogodbe. Navajal je razne dejstva v dokaz nemške slabe volje. Glede odškodnin so bili zavezniki zelo strpni nasproti Nemčiji; opustili so zahtevo po vojni odškodnini i so zahtevali samo plača-nje škode, ki so jo pretrpeli njihova podaniki. Aprila 1921. sta bili določeni 132 miljardi za odškodnine in so bile dovoljene olajšave za plačanje. Toda o plačanju se samo piše. Prvi moratorij je bil dovoljen Nemčiji zadnjega marca. Ta moratorij je veljal do decembra. Sedaj pa Nemčija zahteva drug moratorij za 1. 1923 in 1924. Bilo bi pravično, da se plačajo zavezniška dolgovi še-le, ko Nemčija plača svojo odškodnino, toda Amerika in Anglija uaa vljudno opominjata, da bo treba enkrat ven-dar-le plačati. Francija je že izplačala 55 mi-Ijard na račun vojnih odškodnin in 30 urilja.rd na račun vojnih pokojnin ter se nahaja sedaj v obupnem položaju. Poincare je v nadaljnjem govoru pobijal trditev, da je Francija imperialistična in utilitaristična. Francija noče uničili Nemčije niti si priklopiti njeno ozemlje. Francija je prepričana, da bi njen polom onemogočil obnovitev Evrope, zato pa je potrebno, da se uredi vprašanje odškodnin. Francija je omejila svoje vojaške stroške in bi naredila še več, če bi Nemčija ne kazala volje za maščevanje. Če Nemčija nima več kredita, je to samo njena krivda, ker troši preveč za svojo plovbo in za svoje železnice, ker ne obremenjuje svojih državljanov, kakor bi morala in ker meče v promet preveč papirnatega denarja. Vsaka kontrola jiad nemškimi financami bo zastonj, če r.e bo imela trajnega značaja in če ne bo v Berlinu garancijskega odbora. Seja se je nato prekinila do popoldne. Na popoldanski seji je govoril najprej Lloyd Ge-orge, ki je poudarjal, da trpe škodo vsi Zavezniki, ker Nemčija ni izvršila svojih obvez. Francija je res v voini razen Rusije največ trpela, toda tudi ostali zavezniki so imeli velike izgube. Po statistiki Bankers West Com-pany v New-Yorku je stala vojna Anglijo 245 miljard zlatih lir, dočim je stala Francijo samo 188 maljard. Italijo pa samo 72 miljard in pol. Anglija ima torej pravico do enake odškodnine kakor Francija. Anglija res nima opustošenih pokrajin, toda njena industrija in trgovina sta uničeni in število brezposelnih delavcev presega 2 miljona. Bremena, ki jih mora prenašati Anglija, so torej enaka bremenom najbolj obremenjenega zaveznika. Lloyd George je nato prešel na vprašanje nemške razorožitve, povdarjaj°č< da je Nemčija že izročila 33.478 topov, 37.000 strojnic, 38 miljonov topovskih nabojev itd. in da bi z orožjem, ki ga še ima, ne mogla oborožiti vojske. V kolikor gre za razorožitev, je torej Nemčija izvršila mirovno pogodbo. Kar se tiče ukrepov, s katerimi naj se prisili Nemčija da plača, je poudarjal Lloyd George, da je Nemčija vkljub moratoriju že plačala 10 moljonov zlatih mark in iz poročil garancijskega odbora je razvidno, da se Nemčija trudi, da bi zadostila svojim obvezam. Res je, da Nemčija neprenehoma joka in mogoče je, da pretirava kočljivost svojega položaja, toda Če se \ ogledajo tečaji, ki kažejo, da se dobi za en ?terling 4000 mark, se mora priznati, da jo neiT.rko jokanje precej upravičeno. Anglija je vkljub temu za to, da se doseže od Nejičije kolikor več mogoče, smatra pa, da je treba uporabiti sredstva, ki bodo piinesln denar in ki ne bodo še bolj zamotala itak kočljivega in zamotanega položaja. S tega stališča se morajo po njegovem mnenju presojati vse predlagano sankcije in zato predlaga, da se Poincarejevi predlogi predlože posebni komisiji. Govoril je nato italijanski zastopnik Schan* zer, ki je poudarjal, da se nahaja tudi Italija v istem položaju kakor Anglija in Francija. Tudi Italija je imela vsled vojne 94 miljard deficita, ki se je po premirju znižal na pet ali 6 miljard s tem, da so se znižali troški za vojsko in da sd je dežela obremenila s silnimi davki. Italija želi postopati pošteno z Nemčijo, ne more se pa odpovedati svojemu delu dolga. Po mnenju italijanske vlade je vprašanje odškodnine tesno združeno z vprašanjem vojnih dolgov in se more rešiti edinole v zvezi s tem vprašanjem. Schanzer se je pridružil predlogu Lloyda Ge-orgea, da naj se imenuje posebna komisija izvedencev, ki naj prouči roincarejeve predloge toliko s finančnega kolikor s političnega stališča. Vstal je nato zopet Poincare, ki je naglašal, da morejo presojati politična vprašanja le politiki in ne izvedenci. Sklenilo se je končno, da se sestanejo danes finančni ministri skupno z izvedenci pod predsedništvom sira Roberta ^orneja in naj proučijo Poincarejev načrt za garancijo in kontrolo. Pogajanja med Berlinom in Monakovim, BERLIN, 8. Preger, bavarski poslanik, je sporočil državnemu predsedniku, da pride v sredo v Berlin bavarski ministrski predsednik grof Lerchenfeld v spremstvu dveh bavarskih ministrov* da začne DOgaiania z državno vlado. Dnevne vesti " Sef« Političnega društva «Edinost«. Tržaški odborniki so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih uredništva »Edinost« ulica S. Fran-cesco 20, I. radi posvetovanja o naši politični organizaciji za Trst in okolico v okviru našega političnega društva za Trst in Istro. Predsednik. Po sla vnos ti t Sežani. Poročilo o slavnosti v Sežani podajemo na drugem mestu. Uspeh je bil popoln v vsakem pogledu. Tem večja je naša dolžnost, da se tu hvaležno spomnimo dveh mož, ki jima gre — poleg sežanskih či-niteljev — najprisrčnejša hvala in zahvala. Še v soboto smo bili v dvomih, ali se bo slavnost sploh megla vršiti. Sežansko politično obla-stvo je bilo neizprosno. Dr. Edvard Slavik, ta mož jeklene volje in prepričevalne besede, jo je slednjič vendar uklonil. Šolsko društvo ga mora šteti kot svojega velikega dobrotnika. Neizmernih zaslug si je pridobil tudi g. Fr. Venturini kot smotren in spreten organizator slavnosti Povsodi se je občutila njegova roka. Tudi iijemu gre iskrena zahvala. Političnim oblastim pa je podal ves potek slavnosti imenitnega in potrebnega pouka. Vse se je izvršilo brez najmanjše nepriličnosti. Nobena senca ni padla na sijaj te prireditve s tisoči udeležencev. Naše ljudstvo se je držalo vseskozi stroge discipline. Podalo je zgovoren dokaz, da je res kulturen element s polnim zmislom za mir in red. To morejo potrditi tudi naši sodeželani druge narodnosti, ki so n«i lastne oči opazovali to naše slavje. Politične oblasti naj vedo sedaj, koliko krivico delajo našemi*, ljudstvu s prepovedovanjem naših prireditev. V tem smislu naj revidirajo svoje dosedanje postopanje! Namesto strahu pridi zaupanje v poštenje našega ljudstva! Bo bolje tako za nas in — za n;ih! Poziv »Šolskega društva«. Vse one rodoljube, ki se iz kateregakoli vzroka niso mogli udeležiti slavnosti v Sežani, prosimo da daru- Bjo vsak po svoji moči za «Šolsko društvo*. arila sprejema Urad »Šolskega društva via S. Francesco 20, I. ob uradnih urah od 9.—1. in od 4.-7. Ne.brežinski kamnolomi. Ze precej se je govorilo, pisalo in razmišljalo o nabrežinskih kamnolomih. 2e štiri leta kliče ta nekoč tako cvetoči in zdaj popolnoma ubita industrija,1 kjer bi lahko dobilo na tisoče delavcev svojega zaslužka, vse zastonj na pomoč cetralno! vlado. — Tako piše v eni zadnjih številk «11 Friuli». Pred vojno in daleč nazaj že je slovel nabrežinski kamen, ki so ga v veliki množini vozili celo v južno Ameriko in na Angleško. Ob času, ko je začela vojna, so obdelali letno 9000 m^ n;a«-morja in je bilo pri tem delu zaposlenih 3000 delavcev. Med temi je bilo vse polno Nabrežincev, tudi zelo veliko število Slovencev, poleg tega pa Italijanov, posebno Furlanov, ki j:h jc entvno po en vlak pripeljal na delo in zopet odpeljal domov zvečer. Ko je prišla vojna so bile razdrte in uničene vse moderne naprave, tako da je bila indrustrija po končani vojni popolnoma na tleh. Danes znaša produkcija maruniorja letno 150 ms, zaposlenih pa je 150 delavcev. To je malenkost v primeri s stanjem pred vojno. Kje so danes vsi tisti tisoči delavcev, ki so pred vojno služili kruh v Nabrežini? Ali so brez dela, ali pa trpe pomanjkanje. 7'reba bi bilo samo, da bi se država mal.* zavzela za to, da popravi, karj je vojna vničila pa bi bil rešen vsaj del brez- i poselnosti, saj pravijo, da ima nabrežinski kamen še vedno odvolj odjemalcev po svetu. Toda vlada se ne zmeni niti za to, da bi popravil i naprave, ki so uničene, ker drugega niti nihče ne zahteva. Tako sodeluje vlada s svojo nemarnostjo pri tem, da se popolnoma uniči cela nekdaj tako lepo cvetoča industrija, da bo brez dela še tistih par delavcev, ki danes dobijo tam svoj kruh in zaslužek. Raje kot dati nekaj denarja za popravo naprav, plačuje vlada podporo brezposelnim, kar jo gotovo mnogo več stane. Druitvene vesti Slov. akad. ler. društvo «Balkan». Tovariši, udeležite se polnoštevilno in točno jutrišnjega sestanka. Na dnevnem redu so važna vprašanja. Odborniki so naprošeni, da pridejo pol ure prej! — Predsednik. Srednješolska organizacija. Danes ob 4 in pol seja pripravljalnega odbora. Pridite točno in polnoštevilo. — Predsednik. «Šo!sko društvo«. Podružnica Šolskega društva pri Sv. Jakobu ima danes ob navadni uri sejo. Šentjakobski «Sokol» ima v četrtek ob 20.30 odborovo sejo. Odborniki bodite vsi prisotni. Tajnik. Iz tržaškega življenja "Piccolov« kamjon napaden in zažgan. Včeraj zjutraj je /teakor po navadi uprava lista «11' Piccolo» razposlala list po tržaških tobakar-nah potom lastnega kamijona. Ko se je voz ustavil pri Sv. Ivanu pred neko tobakarno, se je na enkrat pojavilo pet oboroženih mladeni-čev, ki so šoferju ukazali z orožjem v roki, naj izstopi. Omenjena petorica se je nato polastila kamijona ter z vso naglico zavila ž njim proti bošketu in naprej proti Lovcu. Blizu vrha so kamjon ustavili, ga prevrnili v jarek ter zažgali. Prihiteli so ognjegasci, ki so ogenj pogasili ter rešili motor in spodnji del voza. Krivci so se razgubili po obsežnem gozdu. Policija jih z vso vnemo zasleduje. Neprevidnost, ki se hudo maščuje. Marija Enini, stanujoča v ulici S. Sergio 5, se je vče- raj odaljila iz svojega stanovanja samo za hip ter pustila vrata priprta. Ko se je čez .kako minuto vračala po stopnicah na svoje stanovanje, je srečala mladega moža z zabojem pod pazduho. Niti sanjala ni, da mladenič in zaboj prihajata iz njenega stanovanja. Šele ko je prispela v svoj dom, je zapazila, da ff-manjka ena moška obleka i večja količina perila v približni vrednosti 1000 lir. Pogreb umrlega fašista Miai-ja, ki je podlegel, kakor smo poročali, ranam zadobljenim v miljski zasedi, se je vršil včeraj popoldne ob 15. uri. Sprevod se je pomikal iz velfce bolnišnice po korzu proti morju, kjer je imela biti krsta položena na motorno ladjo ter preneše«a v Milje. Sprevod je imel popolnoma vojaški značaj; mrtveca so spremljale fašistovske čete v uniformah, tik za krsto je šla udova pokojnika, tržaški podžupan Tamaro ter poslanec Banelli. Vojaštvo pa je bilo zaprlo dohod do trga Uni ta vsled česar je prišlo do hrupnega nastopa. Fašisti so predrli vojaški kordon, vrgli eno petardo ter začeli streljati. Pri-hitel je oddelek kr. stražnikov na konjih, ki je fašiste deloma razpršil; deloma so fašisti odhiteli proti Sv. Jakobu, ker se je, najbrže po kvesturi, raznesla vest, da je bil šentjakobski fašistovski tkrožek napaden od komunistov, kar ni odgovarjalo resnici. Pri spopadu s konjenico je bilo 5 konjev ranjenih, človeških ^rtev ni bilo. Fašisti so se trdovratno branili ter posebno hudo napadli poročnika kr. stražarjev Civitella, ki se ima zahvaliti hitri in odločni pomoči stražarja Aceste, da ni bil potegnjen raz konja ter natepen. Opisani metež so fašisti izrabili, da so izvršili to, kar so najbrže nameravali, namreč da so odnesli krsto na svoj sedež v ulici D'Annunzio, kjer so se zbrali in kjer jih je nagovoril posl. Banelli. Kratko nato so fašisti odnesli krsto k morju, kjer so jo vkrcali na motorni čoln ter odpeljali v Milje. Velikanska tatvina izvršena od mladoletnih tatov. Ermenegild in Antonija Dukovič sta se pred kratkim pripeljala v Trst ter najela sobo pri nekem Merzey v ulici Garibaldi št. 15. i Oddaljila sta se za par dni ter šla v Mali Lo- j šinj obiskat sorodnike. Med tem časom sta pustila pri Merzeyu v shrambi dva kovčega. Ko sta se včeraj vrnila, sta s strahom zapazila, da iz enega kovčega manjkajo vsi dragulji Antonije Dukovič, mnogo italijanskih in inozem-1 skih bankovcev 150 šterlingov ter ček na 5000 lir. V kovčegu je bilo ostalo le nekaj avstrijskih kron. Sum je takoj padel na 16 letnega Rudolfa Merzeya in njegovega prijatelja 18 letnega Justa Nagliča, ki sta pred par dnevi zapustila Trst, ne da bi povedala, kam gresta. Baje se nahajata v Benetkah. Kvestura je poslala za njima tiralnico. Škodo cenita oškodovana zakonska Dukovič na 100.000 lir. Razprava radi umora tiskarja Mollerja. Včerajšnji razprava je pričela z obrambenim govorom branitelja treh obtožencev, dra Rob-ba. Govornik je najprej očrtal v širokih potezah političen položaj in razvoj v Italiji po vojni. Proti nasilnostim bolševikov, ki so imeli upro-pstiti Italijo, se je vzdignil fašizem, da še enkrat izvojuje zmago, ki jo je že dosegla vojska v okopih. Pobijala se je nasilnost z nasilnostjo, toda ideal je bil visok: dobrobit domovine. Tudi smrt pogojnega Mtillerja je treba preso-j jati s tega stališča. Ni bil umorjen ne radi osebnega maščevanja, ne oropan, gre tu zgolj za političen umor. Govornik se je nato bavil natančno z uspehi dokazovalnega postopanja ter pokazal na nesoglasja, v katera je večkrat padla glavna priča, Giraldi, kar mora zbuditi v porotnikih vsaj dvom o krivdi glavnih dveh obtožencev Delle Grazie-ja in Specogne, med tem ko krivda tretjega obtoženca, Gianoni-ja, sploh ne izhaja iz postopanja in je sam kraljev prokurator zahteval zanj oprostilno sodbo. Branitelj je končal s pozivom na porotnike, naj glede vseh treh obtožencev zanikajo vprašanje krivde. Na izvajanje branitelja je najprej repliciral kraljev prokurator in nato odv. Zennaro, ki sta oba zopet podčrtavala svoja izvajanja ter ponovno zahtevala kazen za obtožence. Njima odgovarja ta čas, ko pišemo, branitelj v daljšem govoru. Na podlagi izreka porotnikov so bili vsi trije obtoženci oproščeni ter takoj izpuščeni na svobodo. Vesti z Goriškega Posvetitev. V nedeljo dne 30. pr. m. je kne-zonadškof podelil dijakonat petim gojencem centralnega semenišča. Dne 6. avgusta so prejeli isti sveto mašniško posvečenje. Ti se imenujejo: Anton češornja, E. Ferjančič, Mih. Grusovin, Anton Tognon, Ferd. Tončar. Še par besed k stavku Poročali smo že, da so se prvi dan stavke prijeli komunisti in fašisti na trgu Cavour. In sicer so fašisti nastopili radi tega, ker so komunisti trgali fašistovske plakate. Padli so streli. Pri tem je bil ranjen fašist Franchini. Komunisti so se umaknili na grad, kjer so pozneje orožniki preiskali par stanovanj in našli orožje m municijo. Razen tega, da je po noči razorožil neki fašist nekega komunista, se ni zgodilo ta dan nič posebnega več. Drugi dan ni bilo incidentov. Tretji dan proti večeru so se čuli prvi streli iz revolver-j jev v bližini južnega kolodvora in v predmestju sv. Roka. Nekdo je bil ustrelil s puške proti vozu električnega tramvaja, ki je moral voziti pod pritiskom fašistov. Seveda so bili fašisti takoj na mestu, kar je boj le še povečalo. Padale so tudi petarde. Posebno je bilo baje hudo pri Sv. Roku, kjer so fašisti uganjali silovit teror. Ženske in otroci so bežali v noči iz hiš na polje in v kleti, kjer so zdeli in čakali v temi in v strahu za življenje. Med tem pa so fašistov, čete neprestano patrolirale po ulicah tei terorizirale vso okolico, dokler se niso naveličale. Tako stavka tudi v sicer mirni Golici ni potekla popolnoma mirno. Storije. V Šturija h pri Ajdovščini priredi tamkajšnje Izobr. društvo dne 3. septembra veselico. Na sporedu bode nagovor, sedem pevskih točk, dve kratki in zabavni igri eno-dejanki in tamburanie. Avber. V Avberju na Krasu se bo vršila v nedeljo dne 13 t m. velika jubilejna proslava 20. letnice pevsko-bralnega društva «Kraški Vrh » in obenem proslava spomina Simona Gregorčiča. Pri s lavnosti bodo sodelovala bratska društva: «Tomaj» iz Tomaja, pevski zbor kmetske izobraževalnega društva «Štorje» iz Štorij, pevsko društvo «Štanjel» iz Štanjela in pevski zbor od Sv. Ivana pri Trstu. Ob tej priliki naj v Avberju obišče tudi naš državni poslanec in krmilar naše narodne ladje gosp. dr. Wilfan iz Trsta, ki bo imel slavnostni govor Društvo je preskrbelo za slavnostno prireditev krasen prostor v naravi na najvišji točki in tudi za solidno postrežbo v lastni režiji, posebno s pristnim kraškim teranom. Spored slavnosti se objavi te dni. — Odbor. Otvoritev učiteljskih tečajev za kmetijstvo v Gorici. Dne 1. avgusta so bili otvor jeni kmetijski tečaji za učitelje v deželni kmetijski šoli. Ti tečaji, ki imajo namen, da pospešijo izboljšanje našega go«podarstva po deželi, so se otvorili na pobudo deželnega zbora v Gorici, ki ne zamudi nobene priliki, da skuša dati našemu gospodarstvu zopet tisti in še večji blesk, ki ga je imelo pred vojno. Pri otvoritvi teh tečajev je bilo prisotnih kakih 80 učiteljev, Slovencev in Italijanov, ki so se vpisali v tečaj, dalje je bil navzoč predsednik izrednega deželnega zbora dr. Pettarin, ki je orisal v lepem govoru, kako je prišlo do teh tečajev in je povdaril njih veliki pomen za nadaljni pro-cvit kmetijstva v goriški deželi. Poživljal je učitelje, naj z zanimanjem in pridno posečajo te tečaje, da bodo z njih odnesli kar največ koristi za naše ljudstvo, zakaj iz naših bodočih ljudskih šol morejo iziti dobri in umni kmetovalci. Posebno pa je povdarjal za tem dr. Besednjak, da smo obilega kmetijskega pouka potrebni pri nas, kjer je zemlja po vojni tako vničena, in je treba ponekod začeti z obdelovanjem zemlje s prvega početka. V slovenskem jeziku je orisal pomen in nalogo kmetijske šole in odnošaje, % JADRANSKA BIBIfl Delniška glavnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.300 Dunaj, Opatija, TRST. Zadar. (o Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank. Izvršuje vse bantne posle. ■V PREJEMA VLOGE ^ h hranilne knjižice in nn tekočI račun ter Jih obrestuje do 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. , Daje v najem varnostne predale (saffes) . Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa di Rlsparmlo štev. 5 — Vla S. Nlcold štev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.