ZA IZROLJS AN JE LISTA)
Vria ter« t«li«. VMk. ki lila« N»r«4a" aH ca \mm km teval*
ttivi. ti	::
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATEUE OPOZARJAMO
da pravočasno obnove naročni no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskusu j o.
'I
TELEPHONE: CHelsea 3—U'42___Entered •» Second Claiw MatUr Seplrtnber 21st, 1903 at the Post Offiee ^ New York. N. 1., nn<W Art of loncrww mi Marrti 3rd. 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
11 • — No- 21 •	NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 26, 193 9—ČETRTEK, 26. JANUARJA, 1939	Volume XLVII. — Letnik XLVI1.
LONDON VZNEMIRJEN VSLED POLOŽAJA V EVROPI
Homer Martin izstopil iz CLO.
CIANO BO SKUŠAL HITLERJA PRIDOBITI, DA BO IZVEDEL PRITISK NA ZAPADNE DEMOKRACIJE
Kaj bo posledica fašistične zmage na Španskem
za Anglijo in Francijo? — Po Monako vem se
Nemčija naglo oborožuje. — Mussolini je poklical pod zaiatave 200,000 rezervistov.
LONDON, Anglija, 25 januarja. — Ko general f^rancisco Franco z nemško in italijansko pomočjo stoji pred vrati Barcelone, postaja angleška v?a-da vedno bolj vznemirjena in presoja, kake posledice bo imela fašistična zmaga na Španskem za Anglijo in Francijo.
Zbeganost angleške vlade še povečujejo diplomatska poročila o vedno večjem oboroževanju Nemčije po monakovskem miru. Po mnenju vladnih krogov bosta Hitler in Mussolini po Franco-vi zmagi zopet dvignila svoje zahteve za razširjenje svojih meja.
Odkar je Nemčija zasedla sudetsko ozemlje na Cehoslovaškem, je pomnožila svojo vojaško silo za 8 divizij. Z novimi divizijami, od katerih jih je pet mehaniziranih, je bila nemškega armada, ki je cenijo na 800,000 do 1.000,000 mož, povečana za 100,000 vojakov.
Pa tudi Anglija se je pričela naglo pripravljati na obrambo dežele in je naznanila načrt za prostovoljno armado 6,000,000 mož.
V	Rimu pa fašistično časopisje v času, ko stoji general Franco pred Barcelono, svari Francijo, da naj ne skuša pomagati španskim republikancem.
V	nekaterih ozirih je Anglija sedaj mnogo bolj vznemirjena, kot pa je bila v septembru ob času čehoslovaške krize, ko je ves svet vedel, kje je nevarnost. Sedaj pa nikdo ne ve, kje v Evropi bo prišlo do krize. Vsakdo samo ve, da monakovski sporazum ni prinesel miru in tudi ne konca kriz.
Malokdo v vladnih krogih pa polaga kaj verjetnosti na izjave poslanika Joseph,a P. Kennedyja in Will iama C. Bullitta, ki sta pred kongresnim odborom v Washingtonu izrazila svoje mnenje, da bo letošnjo pomlad prišlo do vojne v Evropi. Vsakdo pa je prepričan, da se nahaja Evropa na pragu največje krize, ki bo prišla prihodnji mesec, ko bosta Ri m in Berlin zopet prišla s svojimi zahtevami na račun Anglije in Francije.
Po poročilih, ki prihajajo iz Nemčije, se Nemčija vojaško ravno tako pripravlja, kot se je pripravljala lansko poletje, predno je prišel Hitler svo • jo zahtevo, da mora biti Cehoslovaška razdeljena. Vsporedno z osjo pa je tudi Mussolini poklical pod zastave veliko rezervo.
Skoro neverjetno, toda potrjeno poročilo pa tudi naznanja, da je Nemčija poslala na italijansko mejo med Celovcem in Beljakom dve svoji diviziji, ki ste popolnoma opremljeni za "operacije v puščavi". Ker v Nemčiji ni nikake puščsve, tedaj so prav gotovo namenjene za pomoč Italiji za njene operacije v španskem Maroku, ki se nahaja nasproti Gibraltarju.
Po Monakovem so konservativni politiki domnevali, da se bo Hitler obrnil proti vzhodu in se bo slednjič spopadel s sovjetsko Rusijo. Toda Hitler se je polagoma pobotal s svojimi sosedi na vzhodu. Poljskemu vnanjemu ministru Josipu Becku je zagotovil svoje prijateljstvo, v časopisju je vstavil agitacijo proti Romunski, sprejel je čehoslovaškega in madžarskega vnanjega ministra in vsled tega na javnost napravi j a utis, kot da si hoče s prijatelji zavarovati hrbet na vzhodu in da posveča vso svojo pozornost zapadu.^
Tako je razpoloženje angleških vladnih krogov in to razpoloženje se bolj potrjuje vest, da bo ita-
PRAVI, DA IMA VEČ PRISTAŠEV KOT PA NJEGOVI NASPROTNIKI
Homer Martin, predsednik razdvojene United Automobile Workers unije, je danes odstopil kot član izvršilnega odbora CIO. Predsedniku odbora, Johnu L. Lewisu, je pisal ostro pismo, v katerem mu je očital, da se poslužuje Stalinovih metod ter da hoče postati diktator ameriškemu delavstvu.
POGLED NA BARCELONO
FRANCIJA ŽELI BITI NA JASNEM
Bonnet hoče vedeti, ako bo Nemčija podpirala Italijo. — Vnanji minister je odložil svoj govor v parlamentu.
PARIZ, Francija, '!•>. jan. — Vsled poročil, <!a je Italija (joklicala pod zastave 200,000 rezervistov, jo ministrski pred-Isednik Edouardo Daladier od Nemčije zahteval, da narav nost odgovori, ako !m> podpirala Italijo v kakoršiiemkoli nastopu proti Franci ii.
Vnanji minister (leorges Bonnet je poklical v svoj urad nemškega piWani'ka grofa llansa von Welczecka ter prosil, da o tem vpraša svojo vlado in da mu tekom enega dneva prinese odgovor na vprašanje
Vsled tega je Bonnet odložil svoj govor v parlament;!, dokler ne pridig nemški odgovor.
Ker pa je nemški vnanji mi-nister Joachim von Ribhen-trop v* Varšavi, je zelo dvomljivo, ako 1m> Nemčija določno odgovorila glede -vojih namer.
Politični krogi -o mnenja, da odgovor Nemčije ne bo pri,e-pred pondeljekoin in šele po Hitlerjevem govoi u v nem-š kem državnem zboru.
STRAHOVIT POTRES V ČILE
Po mnenju nekaterih je zahteval potres nad deset tisoč človeških žrtev. — Najbolj sta prizadeti mesti Chilian in Concepcion.
SANTIAGO, Chile, Sk jai . — Potre- je povzroči! ogromno škodo v l>ogui:li poljedelskih in majnersktii okrajih o-srednjega dela republike Cik».
Najbolj >ta prizadeti mest! Chilian in Conception. Nekateri cenijo število mrtvili na o-semtisoč, drugi pu pravijo, da znaša deset tisoč ali še več.
Me-to Conception ima HO ti-soč prebivalcev, Chilian pa 40 tisoč.
Potres se je pojavil tako i/ uenada, da je bila vsaka rešitev nemogoča. Letalci, ki so si ogledali potresno ozemlje, poročajo o strašnih prizorih.
Hiše so se rušile kot da bi J bile zgrajene iz gline. Reševalci so se takoj podali na delo, j toda odkopavanje ruševin je j zelo naporno.
J Xc"ki letalec je povedal, da so v Cliillanu v 144 blokih o-
• stale cele >aiuo tri hiše.
i i
V potresnem ozemlju je bi-! lo proglašeno obsedno stanje, da se prej »reči ropanje.
lijanski vnanji minister grof Galeazzo Ciano odpotoval v Berlin, kjer bo v pondeljek poslušal v državnem zboru Hitlerjev govor. Znano je, da bc Ciano skušal pridobiti Hitlerja, da bo pričel priLi-skati na zapadne demokracije.
Ako udari Nemčija proti vzhodu, tedaj Italija ne bo imela nikakega opravka. Ako pa bo Nemčija od zapadnih držav zahtevala kolonije, ali kake posebne koncesije, tedaj bo tudi Italija zahtevala svoj delež. Na vzhodu bi nastopila Nemčija sama, na zapadu pa z Nemčijo tudi Italija.
Dokler pa Hitler v ponedeljek v svojem govoru ne bo pojasnil, na katero stran bo obrnil svoja jadra bodo angleški vladni krogi zelo nemimi.
BARCELONA PRED PADCEM
Armada generala Franca je popolnoma obkolila Barcelono. — Prebivalstvo ne more pobegniti iz mesta.
IIENDAE, Francija, 25. januarja. — Armada generaia Franca je z artilerij. ognjem obkrožila Barcelono in general Franco je po radiju pozval, da se mesto poda s svojima dvema miljonoma prebivalcev.
t
Četudi pa je prebivalstvu in vojakom odrezana vsak pot za beg iz mesta, je vendar radio postaja v Barceloni odgovorila na njegov poziv:
"Barcelone ne bo tako lahko zavzeti. Prebivalstvo Barcelone je pripravljeno braniti mesto palec za palcem, ulico za u-iico, hišo za hišo. Vsi možje in žen-kc so trdni v svojem sklepu, da ne odstopjo niti pedi zemlje tujim vpa<;uikoin."
Fašistični aeroplani, ki so že več dni neprestano bombardirali Barcelono, so včeraj sipa-li na mesto pozive za predajo, tla bo mesto obvarovano uničenja.
Izstrelki fašističnih to|K>v so •že izkopali mnogo jam po bar-jcelonskih ulicah. Fašistični to-' povi in aeroplani o obstreljevali zadnjo cesto, ki je Še bii'i proti severu prosta, in ubitih je bilo več sto beguncev. Ves dan so. brneli bombniki nad mestom in okolico.
Barcelona je v zvezi z vna njim svetom samo še po radi
ju-
Po poročilih, ki prihajajo čez j mejo si je mogoče vs t varit i J strahotno sliko položaja v Barceloni.
Ko so se fašisti bližali Barceloni, je na tisoče prebival-eev zbežalo proti severu, toda novi tisoči so prišli v me-
sto, ko so bežali pred Franco-vo armado.
Glavna republikanska arm;.-da se je uina'knila proti severu in le malo vojakov je ostalo za obrambo nie*;ta, v katerem je še vedno okoli dva iniljo-na civilnega prebivalstva.
PARIZ, Francija, 25. jan. — Anglija in Francija ste naprosili generala Franca, da prekliče svojo grožnjo, da bo dal post relit i ali pa zapreti več sto tisoč republikancev, ki so največ krivi, da se državljanska vojna tako dolgo zavlačuje.
Po poročilih, ki -o prišla čez mejo, ima general Franco seznam nad dva miljona ljudi, katere je oklenil ostro kaznovati, ako jih v jame.
POLJSKA BO ZVESTA SVOJIM ZAVEZNICAM
Poljska želi živeti v prijateljstvu s svojimi sosedami. — Naklonjena pa je tudi vprašanju glede kolonij.
VAKSAVA, Poljaka, 25. jan. Vnanji 'minister Josip Beck je č; isriikarskim ipo r<> če va lcem pojasnil glavne točke o«»ij>'.;e vnanje politike.
Na vprašanje glede temeljnih načel, ki ga vodijo pri obravnavanju vna njih zadev, je rekel Bedk:
"Poglavitno načelo poljske vnanje politike je vzdrži-vanje dobrih od noša je v z našimi sosedi. To je tudi vzrok, da Poljska polaga veliko važnosti na svoje odndšaje z Nemčijo in »sovjetsko Rusijo. Drugo načelo naše "politike je lojalno rjapoln jevsn ie dobčb z v* z, iki vežejo Polj-ko z Rumunsko in Francijo. Tretje načelo pa je nasprotovati vsem odločitvam ki se tičejo Poljske, ne da bi bila prej »povabi jt na na posvetovanje. Zanimanje Poljske za kf'k »problem je odvisno >d tega. kako daleč je oil poj-ske meje.*'
Na vprašanje, kako vlogo igra Poljska z ozirom na vprašanje o kolonijah, je Beck odgovoril :
"Poljska se zanima za kolo-nijelni problem iz dveli razlogov — 'gleda pa po zemlji za naseljevanje in za pridobivanje surovin za svoje industrije; zaradi tega Poljaka sedaj tudi sodeluje z državami, ki imajo kolonije."
Martin je vprizoril svoj napad proti Lewisu štiriindvajset ur zatem, ko so ga CIO voditelji oficijelno odstavili kot predsednika nniie avtmh delavcev.
Na njegovo mesto so imenovali njegovega največjega nasprotnika R. J. Thoinasa.
— Vaša diktatorska politika, — je pisal Martin, — je še bolj poostrila spor v delavskih vrstah.
Homer Martin zatrjuje, da ima za seboj večino avtnih de lavcev, njegovi nasprotniki -o pa drugačnega mnenja. Pravijo, da Martin od dne do dne izgublja svoj vpliv.
Homer Martin bo tožil CIO ter je v ta namen že najel d\a znana newyorska odvetnika. Pravi namreč, da pripada blagajna unije avtnih delavcev njegovi skupini.
ZNAČILNA MARTINOVA IZJAVA
DETROIT, Midi., 24. jan. — Homer Martin, predsednik United Automobile Workers unije je rekel danes: — ( V prizna Lcwisov Kongres za indti-strijalno organizacijo (ClO» naše nasprotnike v avtni uniji, je s tem rečeno kot da nam je napovedal vojno. Mi bomo to vojno napoved sprejeli.
PRENOS DOLLFUS-SOVEGA TRUPLA
DUNAJ, Nemčija, *25. jan. — Sinoči so odnesli iz grobnice pod cerkvijo Kristusa Kralja na Ottakringu kisti s trupli J bivših avstrijskiti kanclerjev Ignacija Seipela in tir. Engel-berta Dollfussa ter so ju pokopali v njihovih privatnih gro bovih. Dollfussovo truplo na pokopališču .Hictzing, 8e i pelo vo pa na glavnem pokopališču v predmestju Dunaja. I Pod staro vlado so ljudje ve-Idno romali v to grobnico, toda, 1 odkar je Avstrijo za?edla Nei:i-jeija, je bilo to romanje prepo-I vedano.
Ta prenos je vlada utemeljila, da noben kancler ni za dr žavo storil kaj posebnega in da zato tudi nima pqavice do posebne grobnice.
llllBšmBRffiaigBiit
Ko obnovite naroč-nino, prida j te če 50 ^ centov za S. A. Ko-
ledar za leto 1539«
"QZTW VXB0D A^—N«w York
Thursday, January 26, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY

POPISI bm podplaa In oMtooatl m ne prioMujejo. Denar m naročnino
••J K blagovoli poifljatl po lloney Order. Prt spremembi kraj« naročnikov. (»roalmo, da m nam tod i prejinje bivših naMianl. da hi t rej« najdemo naslovnika.
Pod vaško lipo
Piše kakor misli FRANK KERŽE

SKUPNA AKCUA
Na slovenskem društvenem polju v New Yorku. se je za « rlo značilno gibanje: vse, kar je slovenskega, iibj se združi, kajti le tak(t nam \*o mogoče še za nekaj let i>o<laljšati na-e narodno življenje.
A kri jo so žareli nekateri naši znani narodni »lelavei. Kolikor ,jili mi poznamo, jili niso'k temu doveilli nikukšni sebični nagibi, par pa edinole želja, da že vsaj še za nekaj let reši in ohrani v*e, kar se našega rešiti in ohraniti tla.
Vršilo se je že par posvetovanj, ki so se jih udeležili za--topnild vseh slovenskih podpornih in kulturnih društev v velikem New Yorku.
(ire predvsem za skupno prireditve. Doslej je \sakdo držal svojega drnštva, in skoro načeloma ni obiskal zabavi, ki jo je kakšno drugo društvo priredilo. Posledica - i»><'H obisk, v blagajni pa komaj za stroške, veasi pa še tega re.
1/jrma so bile le razne obletnice oziroma jubileji naših dveh kulturnih društev "Domovine" inO4Slovana". Toda t» je le enkrat vsakih pet ali deset let.
Staramo se, iu čedalje manj uas je. PrcU dvajsetimi ali pc< indvajsetimi leti, ko je še vrelo naše in društveno življenju, si je slovenska naselbina lalrko marsikaj privoščila, med tiru gim tudi separatizem. Ta separatizem nas je bit tako objel in prerasel, da mu niti danes ni mogoče izruvati vseli korenin.
— Jaz in moje društvo, druga pa lahko vse skupaj viag vzame! — to je bilo splošno načelo, ki so se ga naši ljudje diaali kakor klopjo. To pa ni bilo nikomur v rešitev, pač pa vsem v pretečo pogubo.
Pred leti*smo «se bili newyorski Siovrnri tako temeljite 'osamosvojili'', da bi naprimer elan Narodne je^luote za noben denar prestopil praga Slovenske cerkve, in da bi cer-kvenjaka za nobeno ceno ne spravil na prireditev tega ali onega, že vsaj po imenu "naprednega" slovenskega druuštva. '4 Domovinaši" so glodali "Slovanovee" po stran*, ter so skušali drug drugega prekositi, kar se je tem ali onim zarasli«, posrečilo, navsezadnje je bila pa to le potrata sil in moči.
V New Vorku, največjem svetovnem mestu nas je pri bližno dva tisoč. To je v primeri z ogromno metropolo malen-leostno število. In tako smo raztreseni, da se rojak skoro mora med potoma odžejati iu odteščati, predno dospe na dru gi kouee k prijatelju v vas.
Nihče ne ve, kaj .nam prinese 'bodočnost. Mogoče se bo ponudila ali pa celo zahtevala prilika, da pokažemo uspehe iu*-šega naroda v New Vorku. To nam bo pa mogoče edinole potom trnitve v-seh naših sil, ki se najbolj izražajo v naših kulturnih in podpornih organizacijah.
Akrije naj nihče napačno ne tolmači, kajti njen namen uikukar ni združenje vseh ali nekaterih slovenskih društev v t no samo društvo, in njen namen ni jx»se^ati v finančne zadeve te^a ali onega društva ali izvajati kakorsnokoli diktaturo. C'ij te aik«'ije je edinole: pokazati, ko bo nanesla prilika, kaj snu in kaa zmoremo.
Naprej za skupno delo.
So stvari na svetu, ki prihajajo kakor dnevi. Ozremo se vanje, pa gremo sj>et naprej »s mojimi 'življenjskimi nalogami. Pridejo pa zoj>et take, da ne moreš tako mirno mimo, ker je nevarnost, da začno vni-čevati tvoje delo.
In taka stvar je dopis v zadnji številki	Naroda od nekega gospoda, ki so podpiše Rado Vaupotič. Ali je to njegovo pravo ali samo na vzeto ime, tega ne vem. Spominjam se sicer, da ga je tukaj in tam kdo imenoval pri dogodkih iz preteklosti, anrpak jaz za svojo osebo ga ne poznani, ne vem, kje jje in kdo je. Mogoče je sirrr, da sem ga kje slučajno videl, ampak ne pri številnih odborih, koder sem bil v zadnjih petih letih. Torej: ne )>o-znam i^a in ne vem zanj. Zato mu tudi ne odgovarjam.
Toda: zadeva, v kateri je pi-Kal — to je o združenju slo-1 venskih newyorskih društev, je tako važno in velika, da ne morem mimo nje. Kakor znano sem jaz poročal o tem iriba-njiu, ki je našlo vsestransko odobravanje. Kako tudi ne? Najmanj, kar bi človek pričakoval od našega človeka, bi bilo to: če se jaz ne strinjam z delom, 'Immi! vsaj izkazal toliko .spoštovanja do svojega nar<>-
lo m ex 1 tridesetimi Ziiislopniki nikogar, ki bi ne čutil potrebe |K) skupnem delu. Tisti dopis nima z mano nikak^a opravka, zakaj jaz nisi ni ne več ne manj kakor eden izmed tistih, ki gradijo. Da sem ^imo <>-st bno napadrn, hi nr odgovarjal, ker sem navajen takega blaga. Toda napad velja skupini, ki dela. ki žrtvuje svoje zmožnosti, svoj e;\s in svoj denar, da dvignemo naša društva in naše Slovence.
Dopisnik pri val i predvsem slovenski narodni dom kateri je . . Jaz sem gotovo nepri-stlanski, kar se tiče družbe narodnega doma v Brooklvnu in zato naj povem, kaj je moja sodba o tem. Slišal sem dovolj
moji bližrni lot, cenjen na tak- lal v pol durata razlčnih < dbo-sah (»1 tisor dolarjev. Prodaja rili in imel sem vselej č»M, da ga za petdeset tisoe. Do da-: me je zadela ali največji od-nrs se je oglasil t u sam kupice,jgovornosit, ali največ dola ali ki mu je iponudil |>; t tisoč. Inlpa oboje. Kdor mi je kdaj kaj
enaka ipeseni je tudi .s poslop-;plačal za jem narodnega doni::, ki je še vedno cenjeno na taksah za
to, bi
prosil, da se zglasi. Kakor »si drugi, sem vselej delal zastonj iu s pre-
Peter
Zgaga
kakih dvajset tisoč samo zato.icejšnjimi žrtvami. Zakaj na
da mesto vleče jh> šest sto dolarjev davka na leto.
Torej: kdor meče polena nr tiste, ki so izgubili ta narodni doni, tolče samega sebe jx> glavi in jeziku* Zakaj narodni dom je pokopala kriza in ne ljudje. Drugi del so seveda dohodki od saluna. Tako se
seje hoditi zame pomenja peljati se dvajset milj daleč, dajati čas, denar in zmo/no-ti iu vračati se nemalokrat v poznih urah, kar ni noben cirkus zame.
Da jaz iščem tajništva, za katerega ne vem, je seveda prazna in bosa. Zame ni pro-
pripoveduje, kakšne težke ti- bleni, kako si bom nakopal do sočake .so delali na tistem pro- datna dela. par pa, kako s«* jih štoru. Ko sem <*a jaz videl pr
vie, sem se samo nasmehnil. Zakaj kdor hoče pri nikl'th, dajmih in kvodrih delati tisočake, tisti mora imeti dvajset ali trideset čevljev dolgo ba-ro, prostora za dva ducata miz in vse mora biti ipolno vsak dan. .
'Kar som našel v narodnem
in preveč in zato je čas, da se domu je nm|a h&rQ.x kakih (1(1
govori, kakor je res.
Torej: Slovenci .so se združili pred toliko in tdliko leti in začeli nabirati za narodni dom. Nabrali >o bili že veliko vsoto in namen je bil, da kupijo zemljišče in postavijo tako poslopje, ki bi ustrezelo svojemu namenu.
To je bil prvi načrt, ki pa se ni uresničil. Vzrok so bili spletkarji jn narodni intrigan-tje, ki so vselej sproti razdirali karkoli se je zapečelo. So to ljudje, kateri Vselej najdejo največ dobička zase, če <c narod davi in klesti med sabo. Zakaj stvar je taka: da bi njim
ki m trudom gradi.
Kakor se lx>do čitatelji ^pomnili. nisem jaz nikogar imenoval v svojem članku, najmanj pa človeka, o katerem ne vrm, da živi kje na zemlji. Moje stališče glede mnenj je ja-ko široko. J;rz želim svobodne besede, in privoščim jo tudi drugim. In obrajtam' list, ki zastopa tako stal"nšec. Je to demokratično, človeško in pravično, dokler . . .
Zd;ij prid«,m f>a <lo tistega načela, do tistih principov, ki jih ima človeška druižba od tedaj, ko se začelo skupno delo s sosedi. In to stališče je sle-<Seče: č»m več prostosti, čim več svobode ti dajem, toliko bolj pazi, kaj boš delal, pisal, ali govoril. Svoboda v demokraciji ne pomenja, da dela kdo kar hoče. da )K>čenja, kar se mu zdi. Pač pa pomenja, da se zahteva od vsakega člana. človeške družbe,% da bo delal, pisal in govoril vsele j tako. da bo pravično vsaj za veliko večino, če ne za vse. In tega, se mi zili, se ne zavedajo 'posamezniki, pa tudi mnogo naših listov ne. Povdarjam: listov, zakaj ti so poglavitni krivei. (V danes priobči po-
da, da ne bom metal polen pod	, ,	...
..	, . , . - ,	ustregel, trga ne mores, ker ni-
noge tistim, ki delajo, da ne JP " ° , .... ,	, . ,	< i- ti sami ne vodo. 'kaj hoeejo.
nom pozigal tega, kar se s toll- r .	, .... , . ..
Imajo posebne /.iliee. ki jim
ne dajo mira, kadar se k je kaj dela, kaj gradi. Kar vidijo ti intrigant je, so vselej in povsod le lastno koristi. Torej to je narodni doni številka ena.
Zdaj pride narodni dom Številka dve. Torej: ko .-»> je razbil prvi načrt, so uveljavili drugega, to je društva in pi -samezniki so se strmili in ku ]>ili poslopje, koder je še da-nies nrkrk slovenski narodni dom. Kolikor vem, so plačali za to poslopje v časih splošne draginje štirideset tisoč. Petnajst so jih na1>rali in plačali, petindvajset tisočakov pa so vzeli posojila pri KtSKJ.
Šlo je baje jako dobro. Ljudje govore o tisočakih dohodkov, prav kaikor da ni nobenih stroškov. Dobri časi zahtevajo dobre plače in dobre stroške.
Vse bi bilo mogoče dobro — ko bi ne bilo krize. Ta je pa vničila toliko in posegla tako daleč, da ga ni menda človeka v Ameriki, ki bi ne bil trpel na en ali drugi način.
set čevljev dolga, pri kateri stoji komodno osem ljudi. In za barco je en sam človek, ker za dva skoro prostora ni.
Zraven so še dve mizi — to je vse. Zadaj je sicer malo večji prostor, kamor prihajam na odborove seje od časa do časa. Tisti prostor je vselej prazen. Le kadar je kaka dobra veselica, kakor je bila ona od Domovine, se napolni.
Ob sobotah boš videl kakega pol ducata rojakov v salami. Ob delavnikih je po večini prazno. .
Toda — stroški so vsak dan. Salun tako majhnega ob-ega, kakor je, ima kakih šest sto dolarjev mesečnih stroškov. In ves ta denar je treba zbrati pri niklih in dajmih. največ ob sobotah in nedeljah.
Dopisnik pa namiguje tako, kakor da so osebe, ki so zabo-gatele pri salunu narodnega doma. Kdor tako misli, je ali hudoben, a'li neumen — drugega ne morem reči. Poznam dosti oseb, na katere (pade od časa do časa kaka slaba beseda iz časov propada narodnega doma. Tudi tisti, ki upravljajo danes, bi sli^ili lahko za svojimi hrbti dosti grenkih in — nobene nohvale.
Lil enako je bilo z narodnim domom. Kakor veste, so cene posestev in zemljišč tako padle, |da je groza. Tn posebno
stavim načrt za skupno delo, občutno tukaj, v New Yorku.
tedaj podpre mene in tiste, ki z mano delajo. Ce jutri priobči glas posameznika, ki zagovarja današnje razvaline in hoče, da ostane, kakor je bilo, tedaj vidimo list v jako čudili vlogi: podnevi pomaga tistemu, ki gradi, ponoči pa tistemu ki požiga. Ce to kdo imenuje demokracijo ali' svobodo ali nepristransko delo. potem, prijatelji moji, je tudi dveletni krvavi ples v ubogi Španiji čista navadna vaška svatba.
Sam imam rad svobodno besedo in z veseljem jo privoščim vsem, ki se poslužujejo te pravice. Toda to, kar je pisal prej omenjeni gospod, ni svobodna beseda, ni razlika mnenj in prepričanj, pač pa je poleno l*od noge meni in vsem tistim dvanajstim ali štirinajstim društvom, ki s toliko požrtvovalnostjo rešujejo naselbino newyorško s tem, da jo zdru-
Zalcaj tir-to poslopje, za katero je družba narodnega doma plačala za časa draginje štirideset tisoč dolarjev, ni po današnji tržni ceni vredno več katkor osem tisoč. To je vse.
Seveda pomenja to izgufbo za narodni dom petnajst tisoč dolarjev, ki so bili vtaknjeni v |Mjslo7»je. Za KSKJ tudi primeroma toliko, ker ne verjamem, da 1k> kdaj dobila več za jioslopje. Ni vredno, zakaj še ta vrednost, katero mu dani, je samo pod pogojeni, da ostane tam salun družbe narodni dom. Če pa gre ven, bo težko še kdaj oddati prostore, ker enostavno tista okolica ne zmore tega-, da hi kak privatnik mogel shajati s s akni o m tam.
Ampak vprašam vas: kdo pa ni izgubil v krizi ? Lepo vas prosim, imeli smo nekaj do^ brili barik, ki so bile za nor-
žijo in da si tako združeni po inalne čase popolnoma zanes-magajo do lepšega razumevajljive in močne: Kje so danes! nja in uspešnejšega dela med j Kje je p«, stotisooe domov? nami- Zakaj na o&eh doseda-jKje jTčenaf Mte dni sem njih sejah, prvi in dragi ni bi- govoril b človcfleam, ki ima v
Jaz sem preiskal dokaj dobro te in one m rečeni eno: narodni dom je vničila kriza in nikdo drugi ne. Povesti o velikih dogodkih so milo rečeno — bajka. Lil kar je glavno: toliko jih je za bogatelo od narodnega -doma, toda do danes nisem našel še nobenega bogatina..
* A tudi če bi bil kdo kaj kriv 'poloma, bi rad vpraša! eno: kdo je tisti, ki- zadene vselej pravo * Med ljudmi ga nisem še našel, doibi se ga pa med spletkarji in intriganti. Teh ni namreč nikjer pri nobenem dehi. Pridejo pa vselej zraven, kadar se kaj gradi ali kaj podre, da vržejo svojo copato na tega ,ali onega.
55družena društva sicer nimajo danes v programu drugega, kakor: združiti se in združeno delati. Kogar to bili. naj bo vsaj toliko usmiljen do svojega naroda in do tistih, ki delajo, da ne bo škodil. Že itak se rado podre med nami Mkoro vse., kar se gradi — vse po ziislugi tistih, ki ijli ni nikjer zraven z delom in žrtvami, pač /pa z nepotrebnim jezikom, ki pa samo škodi. In to ne vel.ji' samo za osebe, ampak tudi za naše liste, kateri prevzamejo s tem del odgovornosti za vsako razdiralno delo. Sicer je to veliko poglavje, katerega bom enkrat olnielal drugod, da se tako otme pozabljivosti.
'Ka-r je v ostalem delu dopisa, me ne briga do*ti. Cikati na to, da se ne bo pravilno gospodarilo ali da dela kdo za kake svoje jasli, je bedasto. Trideset zastopnikov slovenskih1 dmištev prihaja na seje z odprtimi oomi iti dolgoletnimi izkušnjami. Do danes sem de-
bom znebil. Kdo so moji agenti, tega ne veni. ker pridem le malo v dotiko z našimi ljudmi. Sem namreč na drugem koneu velikega New Yorka, ikeder ne poznam nikogar naših.
Dopisnik omenja tudi nekake škrice, ki se preživljajo na vse mogoče načine, kakor je pričakovati v veliki krizi. Zakaj bi jih jaz klical In zbiral, ko jih ne poznani? In tudi če bi jih poznal, bi jim dal se zmi-raj nekaj kredita. Zanimanje za svoje sobrate po Širnem svetu od strani reveža, ki ima vsak dan 'proti boj za svoje življenje, je — *kaj bi rekel: občudovan ja vrt dno delo, ki je vse nekaj drugega, kakor dopisnik s podiranjem tega, kar gradi ducat društev. Nimamo revežev samo med istimi, ki jih dopisnik imenuje "škrice1*, pač pa iiiKinuo na tisoče enakih bratov povsod po mihn Širni doželi. Pennsylvania je polna naših ljudi, ki ■počivajo in Ohio in Illinois itd. Zakaj v Ameriki smo tako daleč prišli, da ima samo v enem delu New Yorka. to je Manhattan, do pol milijona fantov med IS in 24 letom. In če se dopisniku — kakor je videti — godi dobro, naj bo vsaj toliko usmiljen da boipiKstil tiste, ki so reveži, ki morajo mogoče v vsak dan sproti iskati košček kruha iu strehe.
Kakor je videti, so gotovem osebam vsi ljudje ua|>oti: mi. ki delamo za zvezo slovenskih društev in oni. ki baje ne delajo nikjer. Odveč jr tudi t^to trkanje na prsi: Mi Gorenjci — zakaj |k» dvajsetih letih, odkar je Jugoslavija, bi 'hilo čas, da izgubimo Clorenjce. Dolenjce, Xotranjce, Štajerce, Korošce, Ljubljančane — kdo bi naštel vse — in da se vsi skupaj imenujemo to, kar smo: Jugoslovani. Pri našem ožjem delu pa Slovenci. Ni važno, ali je kdo par ur na eno ali na drugo stran od Ljubljane, važno pa je, kakšen človek je.
In baš med "Gorenjci" sem našel tolBko < le lavnih in požrtvovalnih ljudi tukaj, da dopisniku prav nič ne iprija, če igra vlogo narodnega podirača.
Društva in zastopniki: vsi ste povdarjali eno: če hočemo, da še nekaj časa živimo kulturno in družabno oh rano sku;i*ij.
Dopisnik bi veliko boljše napravil. da pride med nas in nam pomaga. Za dobre misli in besede mu bomo vsi hvaležni. So pevska in tantfiura-ška društva, ki z veliko vnemo in požrtvovalnostjo drže to, kar imajo. Je družba Slovenski narodni dom, ki se trudi v skromnih prostorih, da ne izgubimo se tega, kar imamo. Je nad ducat društev, od katerih ne more vsako posebej nikamor. Vsi rabimo dobrih ljudi, da ustvarimo in obdržimo vsaj nekaj. Zakaj to, kar imamo danes, je skoro nič in še tisto ta'ko na vagi, da se nam lahko vsak čas podre.
rvnm ovirati delo —- ali se vam ne zdi, da je to n ena rodno, nečloveško, Tiedru-žfcbno in
Nadaljevanje na 6. strani.
ALI ste že naTočili Slovensko - Ameri-kantfki Kofod*r za
leto 1939?.
RKSNK'NA ZGODBA
Bilo je pred leti, ko se je rojakinja odpravila v stari kraj. Bila je velika, močna, srednjih let, čedne postave iii prikupne -ga obraza. Tudi moža je imela toda vsi, ki so poznali njuno zakonsko življenje, so se strinjali v vzuihu: — Sam Bog ><_• ga usmili!
Zakaj pod njeno komando jt bil res revež. Sicer je bil |»a dober možiček, rau ve-el, in <V ni bilo drugače, jr . s pobožno željo v srcu tudi kakšno žensko pogledal in če bi imel priložnost, bi bil že nekajklati skočil preko zakonskih oinic. Ostalo je 'pa le pri pobožni želji.
Sklenil je bil pa to-le: — Ko bo ona v starem krajem, bom pa malo ponorel in se iznorel. kajti po dvajsetih letih suženjstva človek zasluži nek«..*, prostosti.
Natančno je bi! sestavil načrt: da bo hodil večerjat krčmo, kjer sta dve lepi mladi točajki, sobotni večer bo pa ves njegov, pa naj traja >o botni večer magari do ponedeljkovega jutra.
Toda na svetli je že tako, da eden obrača, drugi pa obrne. V njegovem -lučaju je žena t< meljito obrnila.
Parnik je imel odpluti v soboto, v petek zvečer je bila pa odhodnica. Dosti prijateljev in prijateljic je bilo povabljenih in so praznovali prav do sobotnega jutra.
—	Kar naspi se, — mu je re kla zjutraj, — me ni treba i:i«'-spremljati na parnik. Me bo sosed s karo potegnil. Kar naspi se, revček, ker si gotovo truden.
Kakor sladka muzika -o se mu zdele te besede. Slekel se je in se prebudil, šele p.oti večeru, ko je bil parnik z nje govo ljubeznivo ženico že d;;-leč tam na visokem morju.
Zaemakal je z jezikom, pogledal okrog sebe, pogledal petkrat, desetkrat, pogledal v kuhinjo, spalnico iu kopalnico, toda nič. Takrat se je pa začelo njegovo trpljenje. Njegovo silovito, nečloveško trpi p* nje.
Vsi lepi sklepi, kako se bo zabaval in uživat tekom ženine odsotnosti zlato prostost, so splavali po vodi
Se istega večera so ga prišli prijatelji vabit, naj gre ž nj" mi, 011 je pa samo z roko zamahnil, češ, da ne gre.
Oh, če bi ga videli, reveža, v srce bi se vam zasmilil.
Po ženinem odhodu se ni nikdar zasmejal, v nobeno d«u-žbo ni šel, z nikon.ur govori'.
Zbledel je, postal čemeren in zamišljen ter v treh mesecih, ko je bila ona v domovini, shujšali najtraiij za trideset funtov.
Ker je bil j)o naravi precej lahkoživ, je marsikatera ženina prijateljica poskušala pri njem svojo srečo.
•Pa se je ko raj ž 11 o, kakor sveti Anton, ustavljal vsem skušnjavam. Niti odgovoril ji ./1. Vedno bolj je bledel ter ženi v stani 'kraj telegrafiral in p: šaril. Odgovora seveda ni dobil nobenega.
Po treh mesecih se je vendarle vrnila in se mu prešerno za smejala.
—	Na, revček, — je reklu_ in segla v ročno torbico. -" Tukaj imaš tvoje zobke. Tisto jutro, ko sem odhajala, si jih imel v kozarcu 11a omari poleg postelje, pa sem jih zarreli tvojo varnosti vzela s seboj.
Po teh besedah 11111 je vrnila gornje in -spodnje zobovje, za katero je bila plačala zobozdravniku- m* do-ti"manj kot dvesto dolarjev.
__________
_
A
r

/
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO Qrgrter New York in okolico, ink.
famd rojakov ali rojakinj te nI clan tega dru&va naj vpra- • te »vojega prijatelja ali prijateljic« ali pa enega izmed odbornikov za nalantna pojaanUa. V net»re«i m tele »pozna, kaj- pomeni biti član dobrega droit va.
To drurtvo je hirer aajmlajte, toda najmoenejte bodisi v premo tenju ali članstvu. DruttVo je v tem kratkem fctiNi avojega obstanka izplačalo te ukore 14 tiao* bolniško in nad še*4 tiso« wnrtne podpore ter ima t blagajni *koro $n,(MMMM)
- ODBOR ZA LETO 1*3*--
eniWdnik: HKTCIt C KHAR	Blagajnik:
Mt3* I'al met to »tj	ANTHONY CVKTtOVICH
Brooklyn. N. Y.	Senna Avenue
*	Brooklyn. N. T.
Tajnik: JOttKfH POUACHN1K	Zapitmikar:
bwt Utmrty Avmtn	FRANK MtSKJNC
WilUaton 1*ark, L. L	l«6C Urecn«" Avenut
Brooklyn, K. Y.
Nadzorniki:
1 KRED VKLEPBC	U. VINKO 2ALOKAU
71» — fTth Place	7t-®s _ tsth Street
Oiendale. L. L	Olendal«. L. 1. t 111. JOHN MAOKK
* . . "Jh*6 -—-	if .
Arhivar* JurfKPff'W^ACHXIK «Ht Liberty -Ave.. WilUaton Park. U I.
Prp4«V «aeeo|> teg^jtflity afeote * svojih druitvenih prostorih v m" o^dMV AwMofiunt. IN Irving Aw<i Brooklyn« N^ V<
"GLAS NARODA"
(Toms «r nut rmoPLB)
Owaoa and Published by •UIYKN1C PUBU8BUO COMPANY (▲ Corporation)
■Yank SakaSr. I reoldeat	j. Lapaha. 8m.
PUco ot bualneoo of the corporation and addremea of above officer«: aw WEST 1Mb 8T9U&KT	NRW YORK, N. L
46th Year
IWDID BTBHT DA* EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
ISa relo leto velja Um m Ameriko Za New York u celo leto . . f7 00
Knnado ..........i... W-0C z* pol leta ................«3.r0
Zm. im« leta ................$3.'t0 Z& lnosemstro m celo leto .. f7.«W
Sla Četrt leta................fiJiC ' Za nol leta ................gS.SO
^ a^ription Ym^fy tC-
•OLA8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZTOifil NEDELJ
PRAZNIKOV
-GLAd NABODA-, 21C WEST IStb STREET, NEW YOKE. N. V. j	flULJCrBONE: CHefaws S—IZAt
"GLAS NA B O D A"—New York
Thursday, January 26, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
PREDPUST V NEW YORKU
V /predpustu smo, to je v času s vadb, porok, društvenih zabav in vesel jačenja e-ploli. Če gledamo na to letno dobo g te Ktrani, potem se nam res nudijo samo najprijetneje reči. Sicer je pa pred pust že od nekdaj bil en oh trans k i in menda tako ostane tudi za naprej. Pustimo torej »ivojn križe in težave za |KjpeLničtio dobo, ki bo dovolj dolga, da l»o vsakdo lahko ž njimi temeljito obračunal, ako bo ravno hotel. O-Ntanimo torej za enkrat tam, kjer snw>, to je v pred pustu, pri porokah in veselicah.
Kako je g porokami v naši naselbini letos, res ne vem. Nekam tiho je vse, in fathra Edvarda na Omni tudi nisem slišal, da bi se pritoževal radi prezasedenosti s porokami. Zato dvomrm, da bi bil kak j|»OHebni c-ezonski "rash" pri njem v tem i*»gledu. Izgleda, da je tudi zakonska metlica v sedanjih kislih časih izgubila svoj "kick". Oe bi torej naš kronist živel od poročil o porokah, bi si niti neslanega kropa ne zaslužil. .
Poglejmo pa, kako je z našimi društvenimi veselicami. Ako pomislimo, da je #«edaj polovica predpon ta za nami, vidimo, da je bilo tudi na tem polju "Švoh". Tn ako sedaj potnidimo, da «e l»odo "plohi" vlekli že 21. februarja, potem ne kaze več obotavljati se, sicer bo pr odpust minul, no da bi nam zapustil enega samega "mačka", kar bi bilo odločno vsaj proti našim starokraiskim tradicijam. .
Rex jr, da so do #e«laj v tem pre<lipiiMtu najbrže še nihče ni pretegnil, a izgleda pa. da bo druga polovica pred pusta glede društvenih zabav v isti meri živahna, kakor je bila prva pol ovca zaspana. Za prihodnjih par tednov je, če sem prav informiran, napovedanih kar celegra pol ducata vsakovrstnih društvenih zabav, to je do časa, ko bo kurent jemal slovo.
Tako imamo že prihodnjo nedeljo eno od teh prilik, da
se |>o predpustnem receptu malo razmahnemo. To predpust-no vtwelieo priredijo naše ženske in sicer jo prirede članice Slovenske Ženske Zveze, podružnice srt. v New Yorku. Sicer ta podružnica obstoji Mb-mo nekoliko nad eno leto, a šteje že blizo 60 članic. Svojo ppvo zabavo sso imele nekako ravno pred enim letom in se jim je v vseh ozirih jako dobro obnesla, celo v finančnem ozira. Ker se je pa od tedaj do sedaj število njihovih članic več kakor ^»odvojilo, se upra-• vičeno lahko pričakuje, da bo I ta njihova zabava med najboljšimi našimi zabavami ta pred-Ipu^t. Ali si morete misliti, da j bi 60 žensk ne spravilo skupaj 7»*štcne zabave? Raj jo včasih ena £ama napravi, če ravno slučaj tako nanese, pa da bi potem 60 z združenimi močmi ne bilo kos taki nalogi? O tem jaz ne dvomim in najbrže tudi či ta tel j i (moški) ne. To vam bodo mesile, mazale, pekle, kuhale, cvrle in pripravljale za to zabavo kot za največjo "ohcet". Ta opravila (spadajo v njihov portfelj in sami veste, da ne bodo dopustile, da bi jih kdo "v žakelj dal."
Namignilo mi je tudi tole: Ker se pri redi tel jice zavedajo. da je »sedaj predpust 'n da se vsakdo najraje zabava kakor mu je milo in drago, ne bodo obiskovalcev jrnjavile s k»ldlm dolgim programom, temveč-1 »odo to opravile "r=hort and sweet". Tako bodo imeli oni. ki jih bodo podplati srbeli, dovolj prilike, da si jih olila-de. Vseeno pa naj omenim, da bo na programu več lepih in zanimivih točk, ki bodo zabelile zabavo.
Začetek veselice je napovedan za 5. uro popoMne, a če pridete >pet minut pozneje, pripravljenih doibrot najbrže še ne bo zmanjkalo. Vseono pa pridite zgodnj in pridite gotovo! Torej na (svidenje!
Reporter.
VABILO
VSI ROJAKI in ROJAKINJE V NEW YORKU IN OKOLICI SO PRAV VLJUDNO VABLJENI NA
PREDPUSTNO VESELICO
katero priredi
SLOV. ŽENSKA ZVEZA
Podružnica št. 84
v New Yorku prihodnjo nedeljo, 29. JANUARJA
V CERKVENI DVORANI 62 St. Mark's PI, New York Začetek ob 5. uri popoldne. Posetnikom se bodo poleg druge predpustne zabave m raznovrstnih telesnih dobrot nudile tudi posebne pevske,
plesne in igrokazne točke. ZA OBILO UDELEŽBO SE PRIPOROČA PODRUŽNICA SŽZ, št. 84.
"KURENTOVA NEVESTA"
MVMMvvtk
™	\ "BISKITI SVETO V Nf)
\ "A/STAVO MM IF Tri
kfl&S&iZ- A__
\	^ S \\ 0C*0«JiOST SVETOVNEI
\	U^VŽSEKEHU
\	V ^^
K
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
-1939-—
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
Nt zamudite te prilike!
Slovenk Publishing Co.
21**mtxmUn« New Ytrfc, N. Y.
NASLOV BI RADA.
Ker je to moj prvi dopis Ln mogoče tudi zadnji, prosim urednika, da ga ne vrže v koš.
Vsak začne z delavskimi razmerami, jaz pa delavskih razmer ne l>oin opisovala, ker tukaj so p<>d ničlo. Kolikor jih dela, se morajo ubijati za žive in mrtve ob strojih, ki jilij je vse povsod jK»Ino. Še tisto, kar zaslužijo, morajo pustiti v k oi 11 pan i i j- k i h prodajalnah, drugače pa dela ni. Torej se mora delati le za kompanijo.
V četrtkovi številki 9. januarja sem brala dopis Mr. Fr. Tnnkausa iz Cooperstowna, N. Y. Piše, da so se s osli z Mr. Banovichem, ko so bili na obisku v Charlestons
Prosila bi Mr. Trinkausa, ako bi bil tako dober ter mi pošlje naslov Mr. Banovicha, za kar se mu vnaprej lepo zahvalim in sem pri volji mu stroške povrniti.
Pozdravljam vee citate!je!
Mary Hribar, 140 Worwood Ave. Wheeling, W. Va.
To igro priredi odisek ženskega Ikluba Slovenskega Nar. doma dne 18. februarja ob 7. uri zvečer v Slov. Nar. Domu v Indianapolis, Ind.
Da bo dosti zabave in smeha, pove že samo ime igre.
Ker se igra vrši bas na pustno sol»oto, in je tudi spisana za ta čas, apeliram na vse Jugoslovane, da se trotovo udeleži.jo, kaj takega se ne vidu vsak dan
Igra je precej obširna in bo vzela precej časa, zatorej ste ste prošeni, da (pridete ob pravem času. Po igri se vrši ples lin prostat zabava. Udeležite se, kajti s tem, boste tudi poka-tudi pokazali, da odobravate Odsek Ženskega kluba, kateri deluje v korist Slov. Nar. Doma že 6 let.
Zahvaliti ro moram vsem članicam za njih trudapo'lno delo, posebno pa predsednici \Mrs. Mary /Stroj. Že veliko •dnibrega ste storili za Slov. Nar. Dom iti upamo, da za .naprej boste še več.- Nas vseh je pa dolžnost, da, jim pomagamo in jih podpiramo v vseh ozirih.
Dne 10. januarja zvečer je bila delničarska seja. Po daljšem razniotrivanju, da (potrebujemo prostore, posebno za našo mladino, je stavljen predlog in podpiran, da se prične takojšnja akcija za nov Slov. Nar. Dom. Glasovali so vsi navzoči delničarji, da so zato.
Torej led je prebit, sedaj je samo treba pomoči in skupnega delovanja. Pomislite, da vsak narod zapusti spomine za seboj in tudi naša dolžnost je, da za-pustimo to in sicer s poslopjem Slov. Nar. Doma. Apeliram na vse slovensko občinstvo v naiši naselbini, da fpoza-bimo vsa nesoglasja in ubero-mo pot, katera naj nas pri polije do skupnega delovanja.
Vsi na delo za nov Slov. Nar. Dom! Mladina na noge! Do-sedaj jih imamo »?aino par, ki se v resnici zanimajo. Kje ste pa drugi? Pomislite, da vendar za vas delamo in če boste pomagali, boste sami sebi.
Torej na delo vsi skupaj! V slogi je moč!
Louis Znidaršič.
DELAVSKE RAZMERE V WHITING, IND.
Ker ne vidim v Glasu Naroda iz Whiting in okolice Chi-caga ničesar, bom malo opisal da še živimo.
Tu pri nas gre vse še precej dobro. Na Whiting obratuje S. O. Co. s polno paro. Tudi zaslužek ni preslab. ;> dni v tednu in 75c najcenejše delo.
T. T. L. Tank Co. tudi dela 5 dni na teden. Tam sem tudi jaz zaposlen že štiri in j>ol leta. Plača je 'bolj (pičla 69 in pol centa na liro. Sosednje iša-
IZ JUGOSLAVIJE
smo zopet dobili zalogo blaga ter po. ftebn »priporočamo: KL'HK GOBK, FINO AJIX>VO IN KORUZNO MOKO, PROKKNO IN AJDOVO KAŠO, JE-ŠPKENJ, FIŽOL, BUČNO OLJE, KNAJPOYO IN RŽENO KAVO, itd.
ŠPANSKI ŽEFRAN v Sk. po 3<k in 50e. — MLŠKOPLET, LORBER JAGODE, MAJE RON PLEYCE, OGER-SKA PAPRIKA v 8k. po 25e in 40e.
KNAJPOVA ZDRAVILA, kakor KAMKLICE, TAVZENTROŽE. EN. CJAN, LAPUH. LIPOVO CVETJE, PLJUČNIK, BEZGOVO CVETJE itd., v šk. po 25c in 40«.
MARIA CELJSKE KAPLJICE za želodec, velika stekL $1.25.
Glavno zaetopetvo in edina zaloga v Ameriki svetovno-slavnega "BAHOVEC PLAN IN K A" ZDRAVILNEGA ČAJA. — Cena 1 šk. $1.04).
3 šk. $2 JO.
BLASMKOVE ALI DRUŽINSKE PRATIKE po 25c komad.
I>okier bo zaloga trajala, bomo poslali x vsakim naročilom, ki znaSa več kakor $1.00 nas lep VELIK STENSKI Kor.EUAR; z naročili $2.50 ali veC
pa KOLEDAR io zraven še lep STA. __ROKRAJSKI PIPEC.
Pošljite naročilo takoj ali pičite po cenik. Dopisnica zadostuje.
STEVE M0H0RK0 CO.
704 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR "KANAHOKI."
V nedeljo 29. januarja ob 4. uri popoldne priredi mladinski pevski zbor '^Kanarčki" ob priliki četrte obletnice koncert narodnih pesmic. Koncert se bo vršil v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue v Clevelandu, jxkI vodstvom Mr. Louis Semeta.
Program vsebuje <leset solov in duetov ter šestnajst zborovali točk. Večina rK) krasne narodne "premice, vsem priljubljene. Zvečer se pa v uši prosta zabava in plets.
Prijatelji mladine in ljubitelji slovenske pesmi so uljudno vabljeni, »da posetijo ta koncert "Kanarčkov." Na veselo svidenje v nedeljo 29. januarja ob 4. uri popoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Ančka Traven.
pe j^redo bolj po malem.
Youni^stown Sheet & Tu'be Co. in Inland Steel na Indiana Harbor, delajo 2—3 dni na teden. In isto tako Illinois Steel in Republic Steel Co v So. Chicago.
Delo dobiti tukaj je težko. In zatorej že t>edaj ne svetujem sem nikomur hoditi za delom.
Ker sta mi Kanada in Kirk-land Lake dobro anana, prosim, da se še kaj oglasi dobro poznani Georjge Medosb. (V se ne motim, je društveni tajnik v Kirkland Lake. Opiše naj, kako se kaj naši Slovenci imajo taim.
Danes, ko to pišem, sneži ves dan in snejora imamo dva inča.
Božični pramiiki so že za nami. Tudi takrat ptiio imeli sneg-a dober inč in ni bilo pre-mraz, naikar je toploTner padel blizu ničle.
Vidim tudi v Glatfu Naroda, da l>o rna« rojak Mr. Čadonič iz Pittsburglia, Pa., imel svo.jo pr\'o mašo v slovenski cerkvi v Pittsburghu, Pa. Tia 57 Butler St.
Čestitam našemu novemu mašniku.
Imam iše drupre novice od tukaj, ali ,pero mi ne fjre, menda vsaki rajši bere ne^o piše in taJko sem tudi jaz. Morda drusrič kaj več.
Tu vam paši 1 jam malo za poflal.išanje naročnine.
S pozdravom
Joseph Karin.
VESELO PRAZNOVANJE
Naj mi bo dovoljeno malo p-poročiti, kako 151110 tukaj pričakali novo leto. Dasiravno je bil mraz, smo se odzvali vabilu dobro znanega rojaka m trgovca Mr. Alojza Gandija. On je znan, da zna delati dobre kranjske klobase, zna na-ipraviti pa tudi dobro vinsko kapljico. Kar deli putrh ali berlček, ki drži en galon, je postavil na mizo. Potem seveda ni mianjkalo tudi lepe slovenske pesmi, kajti Mr. in Mrs. Gandi sta tudi dobra pevca.
Daisiravno je Mrs. Gandi stara že 70 let, zapoje kot mlado dekle.
Naročila sta svojim sorodnikom v stari kraj Glas Naroda. Mr. A. Gandi je naročnik Glasa Naroda že 30 let. Doma sta iz Trbovelj na Štajerskem.
Lepa hvala za lepo postrežbo.
Za božične praznike je štor-kl^ta obis'kala dobro poznano mlado dvojico Mr. in Mrs. M. Nornberg in jima pustila hčerko prvorojenko. Mlada mati se je pisala Smolts in tako je postala obče znana Mrs. Smolts stara mati. Ona je tudi naročnica Glasa Naroda.
/5 delom je še ami raj bolj slabo, pa iso vendar sedaj zaceli delati štiri dni na teden, toda nobenega novega delavca ne vzamejo na delo.
Naznanim, da imamo v zalogi Amerikanski Koledar. Letošnji prekaša vse prejšnje glede lepili povesti. V njem dobite tudi zemljevid svetovne razstave v New Yorku. Zatorej se žito hitro po njem dokler zaloga ne poide.
Pozdrav vsem naročnikom.
Frances Tjukanieh, 203 So. Second Ave.
Ohisholm, Minn.
I JE
V
I SE
I VEDNO I ISTA I ZGODBA
Lstara.
D
ANES. kot trkom r:izil«»l»|j, ' je krasna koža ključ k roinant-1 in veselju. V sled t epa je imiiiet-no za dekleta, <la vključi sveže mleko v svoje dnevne obede. Mleko je cenena in izlmrna pomoč za čisto polt. Je najbogatejši hranilni vir kalcija, elementa, ki ga tako mnogi dermatologi predpisujejo za olepša nje kože.
(AŠA >1LEKA DNEVNO Z A , ČISTO POLT
SMRT V KXPORTU, PA.
71 (žalostnim srcem naznanjam, da je nas naš rojak Tom Kužnik za vedno zapustil. Nemila smrt ga nam je vzela iz naše srede dne 27. decembra 1938 in smo ga položili k večnemu ipočitku 1. januarja na pokopališču v Irwin, Pa.
Bil je rojen v fari Dobenič na Dolenjskem. Star je bil 66 let, v Ameriki je bival 36 let. Prejpnja leta je bil (zaposlen v premogovih »sedaj je pa živel na farmi. Bil je Član Slov. Nar. Jednote in Ju gosi o v. Kat. Jednote. Tukaj zapušča žalujočo ženo Terezijo, dva sinova in pet hčera, dve svakinje in mene, brata. V starem kraju zapušča sestro.
Bodi mu lahka ameriška zemlja!
Frank Kužnik.
jjg|
T HI STATI OP NEW YORK
MRTVEGA SO NAŠLI.
Louisa Simciclia so v Bessemer, Pa., dobili mrtvega dne 3. januarja. Bil je mrtev že tri dni. Tako je (pogrebnik rekel. Zena mu je umrla pred leti. Doma je bil iz Pri morja, iz okolice Kastva. Sorodnikov ne zapušča.
Izmed vseh slovenskih listov je najbolj cenil Glas Narodi*. Teden dni, pred 11 o so ga dobili mrtvega, mi je rekel, da ko bo začel delati, bo spet naročil Glas Naroda.
Pozdrav!
John Jevnikar.
Za ljubitelje leposlovja
_
________________
vsiiiiiiiiiiiiiiii(;^jniiinniiiiHi;^iiMiwiiiiiii
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
1 1 ______.____________
C V KLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena...................... $1.00
MED PADABJI .IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirk«, nato je pa zaslovel s svojim fomanom "Grunt.'' Cena...................... 85c.
IZZA &0NGBESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
KLEOPATRA. Spisal Rider Hazard.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
Slovenic Publishing Company
"G Ii A 8 NA H O D A"—New York

MapoleonovaIjubezeni
I r T!""mT—m a—ff-T tr rt1 n g-'..a a a i. 1» H
IfaaaasiaL
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje	(10
Thursday, January 26,1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
vo zustran prihodnosti. »saj si je brez ljubega še misliti ni ( mogla. Da je bil le on pri nji—]
lo ji je -/a^tovalo. Tedaj je o-
Iz slovenskih naselbin
Ali je eešariva ali njena za dirjaca, je zdrdral proti 'i
dvoma dama kaj izblebetah* >U'mu k oik* u mesti;. ki še ni bili
V.-ekako je Duroe že ilrugo ja> posebno zazidan. Cesar je ob:
tro zvedel vso reč ter jo* pova- vbodu v slepo ulico stopil iz
dal Napoteonu. Cesar -e ni iiu- kočije in sam s
d ova I za raid tega. Slika žensk, odklenil hišna vrata. Duroe je
ki >reui noči kakoi nciieuinni im-š odšel, aii je pii ostal v vo-, ■	, ,
i:.:.«	i	i . • • ,\t .	.1° oporekala
dirjata po gradu, «a je samo /m, kadar je nnel Naj»oleou na-'
zabavala. Veudar je
pustolovščino za i lobe r
l*a bi -h* ognil vsakega
nil j ki .»laziuali In
živela.
V Napoleonovi bližini jo čutila dih njegovega junaštva. Njegove vroče, nujne I»ese;le, njegova zmerom bedeča volj;;, gospodovalna oblast na<l st varilni in bitji, ki je žarela iz njega — vse to je omamljalo. Te-;daj ni bila več neznatna, mlada žeua, kakršna se je zdela 'Jj tujim ljudem; govorila je, raz-. .. . 'ipravijala inyse navduševala za \ujim juiei-i^ dogodke in eelo za
i ljudi. Se to =e je ('ogajalo, da cesurju, in unio-je s -vojo
^JlIlIlM^ ^^lItliM*1': ^*«!!!!!!!!' ^*!!!! Ul'1*1 -11 III 'l ^llltnH Ir * l|| m lil1'1 * I
III"
Ml.
na u t. škan-
»lala, je >klenil, da JMislvj ne l>o več sprejemal prijateljic* v 1'uilerijab, an*pak An« hodil k nji. To je Moril uu»uj iz obzir no>li do 4,e-»«ri4t* kakor zalo, d i bi puizariesel i»rofi<-i WaWw.ski j j« v>akršuo pre*ciic<viije iu vsakršno žalitev.
Povsem novo čuv.tivo »lo n.;-* ga je bilo prevzelo: čuvsfvo - poštovanja.
Do tistih dob /.fn-k ni l»cg\v kaj razumel, čepr«\ mu j»* nj ii
. .. ; I »	rr 1 • t gokrat ga je s <vojo pošteno
prejel ti ineii.ua 4* vrne <pat v Tuitan- . -	- .
.....	' . .-vero in svojo vztrajnostjo pri-
j4». \ ta a 111 primerih se je zavili . .... , * , . r .
,	i i t (pravila do tega, «hi se je pn-
v svoj plasc, se ugodno. zlek ,. - ■,	. - 1
' '	,	.družil njenemu mnenju.
zadremal. v ... n i: - i • i ...	. ..	A zainolktiui m rudnim ida-
vimUh-, da eesarja ue bo zlepa	v ,	, ?,
, ,	1 .som je Napoleon easih dekla-
mi ispregled.	- , , ... .
,,.. V-	.m. mira I kitice iz spevov svojega
11is:i kjer je -ianovala Ala-' i- , -	. . .
•m« i i	. . . . | najljubšega pesnika Ussiana.
•ijsj \\alew>ka, je -tala, kakoi K. ---	..	.
■,, ,	. . . Mariji »a ta pesnik ui posebno
nil /a' r ttiielie !>.ive<lal, me. „ • i i» , • t . . ... , , .... . ... . . ugajal. I ust m nabuhel se u dokaj velikim dvo>isee>U. ki	. ... ....
, , • ,	,	, , ; veliko raj>a ;e imela \ er.
ira 4ilulajala stranska jM»slope '
tran>ka
iti hlevi, iu iiuh! majhnim (Mikom. urejenim angleškem i kii-u. Lepa drevesa mi rasla okoli t rale, sredi katere je kip iz prejšnjega -ioletja:
ilru/.bii godila. Bal je iijiho"! I ' ura. boginja evetlie
vili spi«.t k t«'r ji!» je imel v-«-za m umne, lahkomiselne aii »upljive. Njegovi pivi ^tiki z
Hiša je bila prvpfo^ta. ii d«.-'»r<» r:kzileijeiia. V pritličju -i prišel iz prostorn«- veže v dva
njimi, -linij -veta, ki je bil o«I j alona iu v 4nbednieo. opravlj«-
revoueije in vojn \e-> razrvan, so ;uu bili o<IkriM -amo brez-nravje, ki -e j<* upiralo uj<*go-v emu korzičansk4-iiiu >niislu 1h><I<m'*ihnnL — Ko je p4»>tal v—? mugočeu, j4- bila u»trežijivo?t, ki jo j4" »nčival j»ov-ou, kit-r koli j«- iista\il ok4». še utrdlU tij»*^ovo »IaU» mnenje o Ž4*n !;ali. I g.» ča>a či-lal -amo 4'iu» žeU4>, ki je biirt zaradi svoje \i~4tk4* nrav>tvem^li vzii«* svojim iiapakom re»»iiičii(* vrv <.na	-igmoi« I«etieij4>,
uo v poiiijK-jan^kiui slogu, ki je bil t i-»ti čas ve'ika inoua. V prvem nadstropju je bila knj'.-žuii-«. dve veliki sobi in zelo prijeten prostor, oj»et z belini, čmoKorča.-tiui kašmirjeni, kjer -4» -tali turški «li\iini, klavii^im-; al, pi -aina miza ni slikarsko -tojah». Parketna tla S4i bil«; pokrita z debelimi preprogia-tii.
Tu j4' bila Marija Wale\v>ka ^koraj zmerom. Skozi 4>kna ie i hm la šjrok razpleti v
y;i]a iu Homerja, ki ju je iit» bro poznala. Xeredkodaj >ia -4' dolgo <"-a>a pričkala <« tem. Xatu se j«* mabonia premislila; stopila j4- Ii klavieinibaln in zaigrala kratek na|»ei.\
Mahrkdaj J4- govorila 41 jx> litiki. Zanimala -e ji- zanjo z vsem svojim živahnim umom, i za«lovoIjevala so s tem, 4la je poslušala Napoleona, kailar ji je našteval svoje armadi, razvijal svoje zvezne in vojne namene ter razlagal svoje večne sanje o vladi rati vso Evropo, iz katere je Hotel izključiti samo Anglijo. Bil pa j* predmet, o katerem se ji je dajal (Kigosto in rade voljo |m»u-čevati. Ta predmet, je bila Poljska.
Z lahno jiojočim. ja-iiim gta-soiii, v katerem je še vedno po-
l 11 KBUiS^VN-i kS F POL ICLJ -f-tKUOA «MFA.
Cikaški listi so zadnje dni poročali, kako je rojak Jakob Novak, eikaški j>olieijski kf, na sprettn način ujel 27 letnega Myruiu Set IV Id ta iz Waukegana, ki je ]jotem ]>ri-znal vlom in tatvino. Izsledil, ga je po duiplikatu linsnega' Ivljuea, ki ga j<1 mladi tat dal }:a-neti po origiualneiii ključu pri nekem ključavničarju. S peuun'-jo 11 ga -vljuča ji* Xovak fetem <hibi 1 -likii in ime sumljive osebe, katero je aretiral in fant je prizual.
Anuaiki je bil čez .'50 Iv t iu v Berwyuu, kjer je bil njegov ib m, zapušča ženo, sina in vtV* o liibstlih ličc l ii. toda zadnja h'ta .^4* bil lot'eu 4»d svoje 4lni-žine. Vzela ga je ipljueniea.
ZDHrŽITKV S1IZ (S MUZ.
(ilavni tajnik SI IZ (Slov4-*i , sko-hrvatske zveze) porot"a te jtlni v glasilu Jugoslovanskem Glasniku, da je članrtvo te i r-ganizaeije i»dglasovab> z tlve-tretjinsko večino za zilružitev s Hrvatsko bratsko za.iedniiM Formalnost združitve s strani SHZ je s tem končana.
{ XA BIJ^KTBlCNI STOL.
XOV (JHOB V OHU%A«l*. i , XV-	,
} iz \\ arre-u, <).. -e poroča, da
Zadnje tlui jt umrl John i je bil tam na. Common Pleas
Sten i 4*. star .>(> let in rojen v -odniji obsojan \* smrt na elek-
Crimmlju v Beli Krajini. V tričnem stolu Xiek Babič, ki
Naročniki!
1'nzit« itA STKVI1.KC pulre uaslova, ki ponM'iiijo- |ir\» nn-wc, drugi dau iu tretia |ui Mo. kdaj vjibi naroruiiu iiul4-i-4". NMprfcttcr: —
1.20 39
TO 1'O.MKM. ii« Viiiu j«- iKiioriiiiri
putckla 20. jan. 1939
1'dLsljite pruvufaiiiiv. opominov.
da iuuii prihranile urpui rebno delo ptišljauji
iLAS NARODA, i 16 W. Id St., New York
i
i je dne .">. (h e.	ubil -vojega	su s >4 Iclro iinuuil 111 • I i / ■<>
s( -eila, katerega jf obdolžil, da	svojega si^ da. l« ia dr/ \ ue
mu je prevzel delo pri \VPA.	pravilnik ni tiižil ladi u n
Bal i<- jt* star ."H let. Porotniki	ra žene, pač pa samo radi imio
o ga enoglasno spoznali kr:-	ra soseda. Ker Babič nima
"\-;m umora prve vrste in ga ni-	>r» d>t« v ne razpolago, n;« or/.
j so hoti'li |)iiporo<*iti niilo-ti	n«- iio apeliral za > | nei i o • i n! >< >
j cduika. Babič je < b istem i"a-	-<»<lb4*.
-vojo mater, ker ie IhIm v ii« naravo. Brala je, slikala, igra'a re<-i in nevarnosti | h »kazala I bolj - čustvom kakor z umet-iieusfrašiiM -re4- in v bistvu j nost jo italijanski* in fraiu-oske uiti |H>teiu ni i/.j reni4-nila, ! »jojiere, Lukove sklatllM- in ptt je -in |m» -tal 4'4--:i. .	i^luto t Uiti Mozarta, ki ga je lj»?-
Maiia \Vah w-k. lini je - -m, bila nad \s4- tlruge mojstre, ji.ii pokt»leiijeni, i 4iktdti4>-tii'i -vojega I««d4-ea, s sVujilli seJ l-ujim zadržanji-m. tern, 4I.1 nikakor bi tcti»lila stopiti v o -pretlje, s svojo «Mlkritosrču«>-*»jo iu ii4/ai4»-tjo mahoma <»d pila mzalcil na obzorje, ki -i ga je <lot!ej -am zapiral. Struni je ter se čutil iMUiilajeue-ga in boljšega; ljubil je.
Skoraj Vsak Vi-»*er sku'*-iM-ni 4^M*dii 1 Jožefino. pri ka-tereiu je bil (i*>ar — v največjo ladost ee^ariee, ki sta jo ze p4igled njegovih oči in suieb-Ijaj njegovih u»t o-reeevala— zaratli misli na svojo nagodo kar uajlHiljM' valj«-, je v črneu* fraku, časih sam. največkrat z Uiruratt, zapu til Tuilerij^*. V« brez ee»arskih znamenj, -ii ga jv vozil ujego« zauesljiv; kočijaž Cezar, je ze čakal.
"Hous^ayeva uliea,'* je ie Lel lluroe.
Voz,'ki »ta ga vlekla dva bi-
zeleiio zvanjid rahel slovanski <xl?u«*\%j je obujal/i slavno preteklo-t I svojega narotla, neprestane boje za obrambo vere v tistih' mračnih časih, ko je hotela ua-raščajoča turška povtwlenj za-!
liti v-4» EvrojMj. Sj)retn4i je pt» ;
Živela j4> zebi samotno. Ob- uoarjala stoletno prijateljstvo,' če vala je -koraj le s -V4>i4»i ki je družilo Polj-ko in Fran-' spletičrnj Dašo, -V4»j4» nekoliko j «'i j«srečne zveze proti llab-čiiilašk«) in vzkip'ji\(» svakiujoj buržanom in nat'. končni pr. kuegiujo Jablono^-ko, ki je j lom Poljske, k4> st jt. (>ddalje-la prišla pogh^lat Pariz in se!na Franeija sama razjedala v
-V4iji revohieiji. In vsakikratj je koučala s tem, 4la je vpraš?«-'
zdaj ui mogla ločili oti nje, P*r - -vojiiii bratom Teodorjem Laeziuskim. Ta je bil preoej omejeir de«"-ko, ki v s^ oji novi uniformi |xdjs'kili konjanikov 04I sretV ni vi^lel kod ue kam. Vsak tedeu m« je |k> Xapoleo-uovem ukazu dr. Corvisart preprii-al «» zdravju Marije Walew^ke, ki je I ilo siwr \/. vrstno. Pogosto st» prihajali Duroe, Oriutuo ali Filip de Se gur, ki so ji'prinašali pi-ma od 4-e-arja in jo vpraševali po njenih željah.
Ma rija pa ut iiueLa noben.' želje — kvečjemu to, da bi vi-dela Napoleona in da bi bila pri njem. Darila, naslove in denar je otlbijala. Niti ni bila ni-
la Xa|x>teona, ali takšna plemenita, junaška dežela ne ze-( služi, <la jo veliki cesar zalio-, 4lu — samemu sebi v prid — obm I i v življenje.
Natlaljevanje drugi četrtek.
Knjige Driižbe »v. Mohorja
Sest knjig
Koledar za leto 1939
Zgodovina slovenakega naroda
Spisal DB. JOS. MAL
Življenje svetnikov
Slovenske večernice H)VKST—"iyjlJMlf Spisala Meto4l Jenko in Viktor Hassl Čuda narave ,
Spisala MABUA AHAOlO
6. Uzaceičenja
vseh sesT Ktim » ii.35
KiMdite prit -	- — .
KNJIGARNA "OLAS NARODA"
I g)« w«aT i«Ui sTBser NKW TOBK, M.
*———-
1.
2.
3.
4.
5.
	Naročite še	danes S.
BP"	A. Koledar	za leto
	1939.	
ZA ZIMSKO SEZONO
IGRE
midK Urama v 4. dej......... M
i ElctnMDda, L
Pnpafaih, oaroOoa (travljk« v «.
dejaujih ................... .45
imu ¥la»Mfci ijrt • pttjem T
Z omiviUh-------m
K. (J. K. Drama t Z dejanjih a
predigro, (Čepek j. ves. -----------
laiia. L deteai. trat T«nu _M
Vriiaee. draiua v 3 dejaajU* ______ .45
Ukitt ip erebede, lgrokal t b. de^anJUi -----H
I rt U Mife. c delanja_________M
11. mw. Zaprtfljbcc............. .§§
IZ it. fli i|»h ..................«a
ZMMb IjaMrik Iter:
Neta. gtmh.---------------------i«
13.	aaopNL \>sUlka. flavt Marija naetce. Marijin eM----------M
14.	movOC. tt«. Bettjaa. T ~ 11 Iti dekUca. Materia Vafaalov ....... M
•♦nia -1—r------Ji
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Frecl. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi-
Marryat. (193 strani.) V duhu oi-tatelja oživi romantika v najbolj p^.-trib barvah. — Kri 111 ljubezen. — Viteštvo in maščevanje — (Jasi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
{'A2H strani.) — Kden najboljših n>-manov znamenitega ameriškega pi->at<'lj.i, ki je pisal svoje romam* naj-vič |>4> svojib lastnih doživljajih. Koiiuin j<- wmimiv od prve dn zadnji* strani Oitatelj ga ne bo 04II0Ž1I, 4lo kler ga ne bo prečita) do konca. Cena......................$ I 2Tj»
sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pfjili in Herkulanumu. Borbe » amfi-teatru. Spletke egijieanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. O na ...................... $1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 2in 2^0 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-t4- to <lelo slavnega češkega hunmri-sta. Britka satira na staro Avstrijo. Švjkove piKstiilovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.....................$2.40
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme.	strani.) Strašna uso-
da šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOGI. Spi-
radovednosti z;LŠla v nepoznano živ-I jen je ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v i>bliki dnevnika.
Cena ......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (X17 strani.) Pn-tresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster
sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje S4> skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ......................$1.00
kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon-kaj takega kot je "Ogenj."	don. (432 strani.) Ena najbolj za-
Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prišteva-
niinivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa ro-man na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
jo ga med najboljše sodobne sloven-	_
ke romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan
buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska po-
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirka "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$150
vest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi
navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku.
Cena'...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter
Bohinc. (160 strani.) Rokovujaci na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinski]} virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena......................$150
TARZANOVE 21 VALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c.
POD SVOBODNIM SOLNCCtf. Spisal Franc 8. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencev. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi- fthurtri. (151 strani.) Naš najboljši zanc, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zbral v tej knjižici nekaj
seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Oentt ..........IU..........$4.00
črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob Čitanju zares nživa. Posebno zgodba o Cefizljn je naravnost klasična. Cena .... $1.00
UMIRAJOČE DITSE. Spisal Bka Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, i-totako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini, znana i/, začetka sedanjega stoletja, kdor j<» pa hoče poznati iz projšn jih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
(41S strani.) "Cvelje v jeseni" in "Visoška kronika" st;i najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je -o-glasnega minmja. 4la j** v teli dv«-li 11<*1 i h prekosil sam«*ira sebr*. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ...................... $2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (2t>S-trani.) Tudi dolenj ka liibnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ...................... $1.00
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar.
(184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorod nega češkega človeka. Baar je priznan češ ki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00
HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50

Slovenk Publishing Company
-GLAS NA BOP A" New Torfc	_Thursday. January 26, 1939
SLOVENE (TTTOORT.AVT T)ATI,T
| Kratka Dnevna Zgodba |
Razne vesti.
II. K.:
HITRO iN ODKRITO PRZNANJE
**.Toiej priznate, tla	za-
ki i vili to tatvino? Imenitno! K<I•» .(«• zdaj 11» vi>ti.*T'
1'oliei j>ki kontom Fiiilty m j Uitsai |M>t)H> čelo. Volja pu i<-kovalnega «*kl«»lka Smith j prižgal »vojo ligaro. kan eelist Mu:i(*hr»t(i' j«' |><i i/.raUil In nutck <>. lili ha. da «-i je |m» li-nil v uda naenkrat tli kro-gl.,iee žvečilne gume.
Na vr>to j«- prišel bied mladenič nemirnega, plahega jh>-»leda. "
" I ' i ♦'j. je začel Smith po-t.MM. k - j< bil puhnil oblaček m. < 11 ika>teyra dima |hx1 strop, **i«»i j zbrani dokazi pričajo, da bili v torek v mestnem kopališču. To je nesporno alibi, to.In iz kopališča ste stopili o pol 12. dopoldne . . . . Tilto! Odgovarjali lx*de šele kadar lioste vprašani. Saj vendar ne bo>t«* tajili stvari, ki imamo o njih dokaze, e? —Si-<« , pa j«* bilo ugotovljeno, da »iti« vrnili dotnov o |m»I 2. Kje bili ta čas?,f
'Mil/," je /arel (»I«*« I i llliade-• \ /,;i«lr »i in -e ozrl okrog, k; kot* l»i klical z očmi na polno«*,
**Itili -!«• pri svoji >estrienif s knlero -t«- -e .-pri i. kajne!"
je ponovil mladenič z libterHir glasom in na obrazu mu ji- začrtal izraz breznu* litega Začudenja,
"I"mv j«>. da ne tajite, fant 'iit i o i rt odkrit » priznanj** v<d-• omili kazen in olajša vest Alf «te inoida nameravali t*o-l otati to .. ^\ ojo «o*tr)eno? Toda kaj itfiorwgajo v<i dobri •'ki« pi, ee pa ima človek tako
><11 i < * n» , kaj ne * Zapletla stagledt v hud prepir, med katerim • .-le -« .»»■ vam odmkl: pra vieo do de ; pir . !;l ded šč; lie po teti, čeprav >te piepričaiti, .la vam pripada. Kuzbuiili ste ~e, |K»tali Me gla-nej>i. S- >t l ična je va~ hu-lo lazžalila. mar ne? h: teti; j >le končno izgiibili ravnotežje — zdrava pamet vas je zapustila. Pograbili ste »eki-ro In . .
Bledi inlathnie je mrtvaško po-i m l in kolona so so mu -undjivo tr«*»la.
Si mri) se je zadovoljno jk»-praskal za ušesi iu pripomni) tiho:
" hi |H>tem >te jo udarili. \e zato, da il»i bili - tem namenom morda že prišli k nji. tega ne trdim, temveč zato, ker !»• .poklala v zločin skrivnostna, neznana sila."
"Ne. ne!" ji vzkliknil ob-lo!>ž< nee prestrašeno.
"Kaj. da ne.'" je zagodrujal Omilil. ".Pravite, da va> ni }*•-gnala v zločin skrivnostna. neznana .-ila
Mladenič je zajeeljal nerazumljivega.
"MODNI ZLOČIN" MINI STRSKEGA PREDSE D / NIKA.
(<r<v-|M>d (Minutbrriain anglr ški ;minis1 rski predsednik dela :e dlllge nor. dll«:>ti, :re 'SMIM tistih, ki jih pozu.-tmo. Kakor so mogli ugotoviti tuji novinarji nbanketu, ki so u;;t priredili 1.'». deeeinbra v Londonu se razlikuje <xl Kdenn ne -a-mo |to svojih zunanje politie 'liih ^liiei iiieah. temveč tudi po
> Zi,,oi,*iobli ki. nel nanj konjar Hnlev. "S j| M(i(| ln|(	,(i|i v ......
m sami nasprotujete, fant! l:i|riki ml(, K(|(
za,;Miimtite -i. tla n<
vami tratiti easa.
na to, da priznavate, da zapit tli s sesii ieno \ piv-
"Saj m- ni>em!" je kliknil" mladenič obupano. *• Pravite, da ne !
ja>no »-Vojo
tokol, a prolt»!vol nam pove, «la -t«, se sprli lično in potem ..." "In poleni." je nadaljeval Smith, "botli-i po«| vplivom trenutne j: ze. ali pa po treznem prevdarku in temeljiti pripravi -le pograbili sekiro in jo udarili.
Mladenič, ki jv po>iii-a! v začetku izbuljenih oči. jili ji' zdaj naenkrat z;*nrl. Pslniee -o se mu tresle in liropel je.
"t e -te ravnali pi-erni^ljt-no." je vzkliknil Finley zma-^ >!; vno. "zaslužite smrt na • li ktričnein >toln. Klektričue-ua -tola va-s lahko re-i -anio liilro. i Ikrito in popolno priznanji*. Xo. al: -t" pr»misije nekaj ,;o za>iiovali ta zločin.*"
(»lave l«|edi mt uiliideniča je
ČASNIKARJI STRAJKAJO
k* Ponovimo torej kratko, ka P skočila k ziidnji oiiratniti. ko Je Silo." je |M!-e^e| \ pre- j l" 'tem mu je |>a kleettiia t)ne-i>ka\'o koitii>ai Fittlev. "Vi moglo in udano na prsa. torej priznavale. «|;j -t,. |»j|j pri svoji -estrični!"
"To»la jaz vendar —" je i.rotestiral pn straš ni mla leni*".
' * Vol m-nega * h h.'a,* je nadaljeval Finley. "okolnost po s< t;i je točno ugotovije?ia tn zadosjuj,. nato, da vr> olitnži-mo. VdiČe fl^riigi ni prijel o poldne k vaši sestrični. Ve
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje:

35
LETOŠNJA /Iti K HA V^HUK SIJ-D^t KNJK.K:
TRETJI ROD: Povest
Sjfi-ul LOJZE Z UPA S C
VEČNE VEZI: Povest
Spisal DP. IVO ŠOKLl
KARADZOR2EVCI: Zgodovina
Spisal: J. O KOŽ K S
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE)
KNJIGARNA "GLAS NAROD A"
21« WEST lSth STREET	NEW YORK, N. Y.
"Torej priznavate," je zaključil Fin lev za-diš, vanje iu si obrisal potno če|t». Smith i«- pritisnil na protokol štain-piljko in sj ,prjž-al novo ei-gato. A.-inee|i>t je pa spretno potisnil v pihalni stroj nov liM papirj i*, v usta pa se tri ki o gljiee žvečilne gume ..
**< )dvedile ga!*' je zapovedi! i komisar Finley. "Vaj vstopi naslednji."
\ pisalno je stopil krepak mladenič visoke postave in zali p lega obraza. ' "Zakaj pa ne od vedete te-l-V.-j1«,, jgrostska strelii!" i»-vprašal Smith stražnika ii; p -kazal na Malega mladeniča.
• ■ (io -pod komisar. s«j ta ni l<ii\." je twlgovoril >tražnik v /jidregi. Dvignil je rjav kov .stoječ kraj mladeniča "Ta mladenič je prišel osna/it « kini, kakor je naročil včeraj gospi» | komisar."
!iovo ">111;!' tno" moremo z' ,,1(.ko o|) ^.govern obisku Imamo pro-j naravne-1 cen rani. s,. Anirli-ži vedno ne morejo p tolažit nad slabim vtisom, ki ga je n.-^navila (*hainh"ilainoVii obleka na omenjenem banketu. Kot največji modni "zločin", ki ga je napravil Chamberlain označujejo to. da je k večerni obleki nosil črn telovnik. Vje-g< vi zagovorniki s() sjr,.r takoj izjavili, da je bil ta črni telovnik na mestu, ker ji* z voljo smrti kraljiee Maud še vedno trajalo ofic'elno >K orito želova-nje, toda odgovorjali -o jim. <hi ]>r: «l]ii.si za dvorno žalovanje takšnega telovnika nikakor ne liredpi^ujejo.
Ko >o vpraš;.!i nekega Mio-kovnjaka za moško modo, kaj je l»ilo tistega večera > Chain beilaiiH>vo oblek " v redu. j»• odgovoril. "Muogokaj. Vje govi rokavi s0 bili do-ti pre-1 dol-gi. segali s(» mu skoraj do' palcev, med tem ko bi morali! po pre IpisFli vidoti pol pale1 j uianšet. Dalje >tbila takoj frak kakor telovnik prt dolga: in glolM»ki izrez je poudarja! ( pretl.se« lui ko vo tuiŠiivost. V o , siti bi moral višji telovnik, ki-bi tlajjrl njegovim razinerom! več širine. Končno je imel te-1 lovnik }»et gumbov, nn^l P-m ko nmrn imeti normalni telov-
Pri dveh lleiiistovih li>tih v (Itieagu s<» zašti.ijkali uredniki in reporterji, »lani časni karske umje. Slika je iiila posneta v gla'i.ein stanu unije (\ew-paper iiuild.)
nik k fraku samo tri gumbe ali pa kvečjemu štiri, če je postava zelo visoka."
In tako >e je i 'hainbeilain ti stim. ki spoštujejo m dne pred pir-e snltrno zameril, posebno i zavoljo enega ali dveh gumbov! prt več.
i .
TRIKRAT MRTEV.
\ nekem kraju v bližini Keiinesn na Fr. neovk' 111. je u mi I le dni. in tokrat y.are< kmet Jean Dupliiver. Ko mu je bi lo 'JI let. s,, našli na polju negibnega in zdravnik je napisal mrtvaški ii.st. Dvanajst in pozneje >e j,, i/kaz-'! da j" lil I Mi plover >amo navidezno mr1e\. Dve Jesi't let ji pozneje s'- je i >1 a s) var f»ono > i bi in tu di 1« 'krat i»* malo man jkalo, da ni pri do do pokopa. Ko -u za
t" Duplov« i jevi svo je takrat naslj moža brez. življenja na tleh. niso hoteli verjeti, tla je mrtev. Trije zdravniki s., morali preiskati in >o ugotovi II z \s{( zanesljivostjo, da je mož res mrtev. Vavzlie temu je ležalo truphi tii dni na mrt-va^kein »hIni in š,.]t. potem, k" j»* začelo t rohnet i, >o ga }h»-kttpali. .
DEMANT NESREČE —
PRINAŠA SREČO.
Pr»'d kratkim >o v>i listi po ročali, da je na vožnji iz A uierike utonil znani bukar* -tan»ki dtauuljai I i11 • i! > /. de iii.inlom I fopeont," o katerem je s». j g 1 j ■ - - da pričaš -;n<i" nesrečo. Ta ve>t >e je izkaza I a za ner« snično. 1 »raguljar j<> • b svojoin priboilu l.obdon
i
| POZOR!
i
' Rojake opozarjamo, da lah-• », k»> naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske-'r[fi Koledarja za	name-
fto, <la pošljejo svoto — TjUc v gotovini ali Money Odru — oiiložijo k naročilu zuauike po fif oziroma po '2 centa.
ii>iiiatt|p-.«fBi«iiiii|,..|iaiit>iii|| •iin'tiiii|n«iiiti
tM!IIII»,'!,'W|l||!tl, ,,».lt|!IIII* i|lll||||llM,,|l||||
z nasinelioiit pripovedoval, da njemu ta lemant ni prinesel ii»'s]'cee, nasprotno pi'ej»-I je zanj d.akrat toliko, za koli-I km* i»- kupil. Razrezati g«» l_ie dal v več d«*lov in |M»edini [doli s,, dosegli zelo \ "'-oke ee||c.
i "GLAS NARODA ' \
\ pošiljamo v staro do- j| j movino. Kdor ga ho- j J če naročiti za svoje f \ sorodnike ali prijate- ^ ^ lje, to lahko stori. — j j Naročnina za sta ri ^ J kraj stane $7. — Vb
^ (talijo lista ne poši- # ?liam°li__X___
POSLEDICA NEVIHTE
L i
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v 4<Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
Silo* neviht* je omajala iiHi>t pr«ke reke Coster v .Vtontani. Ko je privozil na mo.ft osebni vlak, ho ae opore atruš>ile. IVtaistirideset oaeb je utonilo.
IZ BAGDADA V 5TAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRI2EM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSHBIXA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nila. — Kak« sem v Mekko romal. — Pzi Samarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSKBINA:
Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Var dar ju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob lijaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yunia Setar. — Na siedu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
I 2 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA:
Prvikrat lia divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
Z U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslV nja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri

Slovenie Publishing
216 WEST 18th STREET
Company
NEW YORK. N. Y.
aG L A S »IBODV-HfTarl
Thursday, January 26, 1939
SLOVENE *(TUGOFtIiAV> T>ATT1
SLEHERNI :>c>is
>f
včasih greši.
Iz slovensk h naselb n
NOVICE IZ GCWANDE. N. Y.
KOMAH IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRIREDIL t
39
sta stala iu
Slednjič pa gresta z balkona, na katerem gre«ta v dvorano za čaj.
G u li ter jima pride na hodniku naproti in sporoči gospodu Warder ju, kaj je med tem časom izvršil in da je posta pri-pravljeua za |>odp;«.
WVrder prikima in k1*4' njim v mali salon, da pisma i»od-piie, Joana pa gre v svojo sobo. .
Ne vzame ninogc &s?J*a, ko je vse opravljeno.
*4Pojdite na presto, dragi Bertram," pravi "in vživajte krasoto, kat *ro sem ravnokar občudoval s svojo lieerjo. Xa-iava na« nikdar ne rraoeara."
"Prav rad bom sledil vaišemu nasvetu, gospod Werder. Imate prav. Xara\a na« nikdar ne razočara in svet je povsod |K>p< In, kamor ne pride človek s t*vojo bolestjo."
Werder ga začuden [»ogleda.
"Mnogo premladi ste še, kot pa bi vas trle kake bolesti."
<Juuter težko in globoko vzdihne.
"Mogoče mhuli ljudje bolj Občutimo tudi liolesti. Ti.da oprostite, s «vojo potrtostjo vas najbrže nadlegujem."
"Prav nič me ne nadlegujeta, gospod Bertram. Tudi jaz upam, da vas ne boni nadlegoval, ako vam bom nekega dne da' občutiti, ktfko breme nrt leži na srcu."
"To bi sprejel ramo kot velik dokaz zaupljivosti."
Werder mu prikima.
"To tudi morate. Sedaj |>a ne povešajte glavo, temveč domača godba in .-i oglejte mesečno noč, potem vam bo mogoče vse lažje. Upam, dobra postrežba s
Minulo je staro leto, o katerem sta se zavedno poslovila od na« dva stara prijatelja, oziroma društvena člana te naselbine. V bolniški postelji pa se nahajata že dalj časa naročnik tega lista Anton Kernc in soproga -naročnika Anna Hočevar, katerima želim skorajšnje Okrevanje.
i Dalje in i je poročati o bo-žičniei, katira je bila prirejena thie 2.*>. d<*eembra (iu ne 28., kot je »bilo popiotonira po-ročano v tem listu) za mlade člane in članice tuikajšjii.h peterih društev.
j l)asi pisec teh vrstic ni mogel biti radi zat|>oslenosti navzoč, mi je vendar znano, da je prireditev sijsjno uspela ter da so bili na-ši malčki jako zadovoljni z darili.
Na (Silvestrov večer dne 31. decembra pa je Slov. Dom pri-
de ln i čar je v Slov. Doma. Seje se je udeležilo še dosti povolj-no število delničarjev in delničark in tudi poročilo starih voditeljev in uradnikov je bi-io jako povoljno. Lzvoljtuih je bilo na tej seji večina novih voditeljev ali direktorjev, kateri so znani »kot dobri napredni možje v \teeh < ^irih.
Zato je upati, da bodo z vso vnemo in složno delovali za dobrobit in napredek Slov. Doma.
Na redni seji društva Sv. Jožefa št. 87. JSKJ dne 13. jan. pa s«' je sklenilo, da se prirt d: m- io zabave ali družinski večer v spomin 30-letnice ustanovitve tega društva.
To društvo je-prvo, ki je bilo ustanovljeno v tej naselbini in sicer dne .'U. januarja 1. 1907. Koliko je to društvo storilo v pomoč svojim, vsled bolezni
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kuram.
V Jugoslavijo:
Za $ 2US	....................Din. 100
$ 4.75	....................l>iu.
$ 7.U0	....................liiu.
$11.00	....................l»iu. 5UO
$-1.00	....................I>iu. lOOO
$-ti.50	....................Din. auuo
V Italijo:
Za $ 6..JU ....................Lir ItHl
....................I,ir
$ 3».— ....................Lib 500
$ 57.— ....................Ur lOOO
$112.50 ....................Lir 1*000
$1«7.— ....................Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ RITI« MENJAJO SO NAVEDENE < K NE 1'ODVItŽENE SPREMEMBI _GOIil ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo £e boljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI' &4EM0 PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) -16 W. 18th ST., NEW YORK
redil domačo zabavo, katere prizadetim članom in članicam
da va* boni pri večerji zopet videl v veselem razpoloanm
S temi besedami i>onudi Gunterju roko, katero Gunter trdno «tisne. Večino bolj ga je ta mož privlačeval k sebi in vedno bolj ga je mo«al občudovati. Da, do njega je imel občutek, kakoršnega ima dober >in do svojega oe« ta.
Ko (iunter «toj; zunaj, ravno teko zatopljen v mesečno rawvetljeno pokrajino, kot malo prej cče in hči, ga muči na tisoče nasprotujočih si vprašanj.
Kako se bo Joanin oče zadržal, ko se bo nekega dne zavedel, k*j mu je postala njegova hči?
Ali bo znal razumevati, ali pa bo tako |>orabil v.-a sredstva, da ga loči od nje?
Dozdeva se mu izključeno, da bi Werder dovolil zvezo ivo> hčere ž njim, revnim človekom.
Od-lovijen bo mav gotovo, zlasti še, krr bi tudi oče moral vedeti, da ima tudi Joana njega rada.
Toda pomisli, ali je tako nemogoče, da bi to, kar je občutil, izzvulo odmev v njenem rrcu.
Globok vzdih s.» rzvije iz G-ftntcrjevih prsi.
"Joana, sladka, krasna Joana,'* šepeče sam pred se.
Nato pa stisne zobe. .
Samo ne postat', mehkužen, pokazati ne sine nobene sla.-bosti in svojo ljubezen mora skrivati globoko v *rcu.
Zvečer je ravno tako kot vsak večer.
(Skupaj igrajo, gredo na ples, Gunter in Joana pleši ta, se sinejeta., se razgovarjata, pa vendar je drugače kot sicer,
Gunter se ne more otresti občutka potrtosti.
Tudi Jtanin di se mu zdi, dr. nocoj ni tako jasen kot druge dneve.
Toda to je ibila najbrže samo domišljija in drugega nič!
Mogoče pa tudi ne?
Bolj zgodaj, kot sicer, gresta oče in <l»či v svoje sobe.
Ko gresta po stopnicah, jima sledijo iz hotelskega hodnika pogledi i dveh mož, ki sta sedela pri whisky ju in nodi.
"O, l>osta že govorila z nama, kot resnično je moje ime Franci* JaiiH-s,'* mrmra James in med tem ogleduj«' obrise vitke dekliške postave. .
Hellerjev pogled pa se poželjivo drži po-tave moža, njenega očeta. kaker je dognal iz hotidske "knjige gostov.
"Nikakor ne morem misliti," pravi Fritz Heller, "da bi bil ta Weixler bančni ropar. V resnici ne Mr. Jan es."
Medtem pa tttop: Guntor k hotelskemu tajniku in mu naznani, da bo Werder s svojim spremstvom odpotoval. Mali mož nekoliko začudeno pogleda.
"Tako zgodaj že?"
"Da. imamo vrano trgovsko opravilo v Milanu."
"V Milanu, torej v Milan hočete iti? Ne nazaj v Berlin? Ali naj takoj uaroeim za vas vozne listke?"
Gunter pa zmaje 7, glavo.
"Ne, hvala, lep* hvala, to sem že preskrbel. Mogoče se na povratku tukaj oglasimo."
Da pa ji imel Gunter v svojem župu že tri listke v Berlin to hotelskemu usluižbeneu ni nič mar. Werder je izrecno že lel, da je cilj njihovega potovanja Milan. Vzroka za to pa Gunter *»i vedel.
Naslednje jutro so vsi nekoliko potrti. Krasni dan * 8t. Moritzu je bil končan. Gunter je vo srce je težko. Se ni kdar ni doživel tako -lečno-nesrečnih dni, kot tukaj, nikdai ni še tako plaval v blaženosti kot na skupnih izletih z Joam in kadar jo je ob vtčerih na plesu imel v svojih rokah. Ir nesrečen je, ker ve, da so vse to bilo samo sanje in da je sam< malo časa pozabil na skrbi in stiske; zatopljen je bil v morji veselja in sreče, v morje brez dna.
Danes je nenavadno zajKislen.
Zaradi odhoda je moral izvršiti vse, kar še ni bilo rešenega. Oddati je moral celo prtljago, kajti gospod Werder je izrazil željo, da ni.kdo ne sme izvedeti, ako potujejo v Berlin.
Joana je bleda in njen izraz je anneden. Razgovor z očetom in Gunterjevo c%na(Š£flije prejšnji večer jo je razvnelo. Sinoči je bilo mogoče brati z v sake poteze na njegovem obrazu, kako je bil navezan na njo. Pa vendar mu ni mogla povedati, kako ji je drag. Pa tudi nemir in naglica v cče-1 to vem obnašanju zadnje dni sta jo vznemirjala.
Kaj pa Rudolf Werder? Sam ima pač nositi najtežje breme, ker niikdo ne \e za njegove skrbi, ker ga nikdo ne bi racnmel. Ni se hottl podati, sprejeti je hotel boj, boj za svoje lovljenje in srečo.
se pa žal, menda radi nevednosti, ni udeležilo dosti Slovencev, pač pa je bilo več Poljakov. Prireditev je vseeno |K)Vol,ino u*|>ela, kajti bila je
vse skozi pijačo in
;edačo. Posedimo ribia pečenka, ki so jo pripravile naše mlade mamice je bila jako o-kusna.
V petek, dne 1,'J. januaria se je vršila retina letna seja
8llBI«Btl|ti<SlSt|Hlll|gj>|ltia>iaii||i.|lllllll||ati«g|^.t
iiiiiiii«»",»ininiii»,|liuil,iiiiil|tii||„,iiii!'li|„
Naznanilo
Letošnji Slo vensko-Ames i-kanski Koledar rojaki prav 1 pridno naročajo.	j
Kot kaže, vlada zelo veliko zanimanje za Svetovno razstavo, ki bo otvoljena aprila meseca v New Yorku. Zaradi tega smo za dodatek k Koledarja za leto 1U39 poskrbel; j zemljevid mesta New Yorka in pa panoramo Svetovne razstave. Zemljevid je tako natančno izdelan, da vsak, ki namerava i priti v New York, laliko z lah- j koto najde katerikoli del. O- , znaeene so ]>oglavitne dovodne 1 ceste v mesto in pa glavne pro l metne ulice v Greater New > Yorku. Zemljevid kaže tudi t vse poduličue in nad ulične že- j lezuice,' zanimive prostore-gledališča, parke, muzeje, cer- 1 kve, letovišča v bližini mesta, ^ mostove itd. Panorama, ki je ( tiskana na nasprotni strani v ( barvah, pokaže razstavišče raz- 1 stave, lego prostora in obliko stavb, v katerih bodo razstav- 1 ljeui izdelki celega sveta. V 1 enem pogledu, je mogoče 11a- j taučno pronajti dovodne ee- 1 ste k razstavi, ker imate "ae- < ! roplane view" za skoraj etli < metropolitan New York. Natančno je mogoče videti ceste. 1 ki vodijo v New York iz New Jersey a, gornjega dela države New Yorka, Connecticuta in Nove Anglije.	/
Povpraševanje za Koledar ,in zemljevid se je v teku zadnjega tedna tako pomnožilo, da smo kar presenečeni. Vstre-gli bomo vsakemu tako hiti o kot nam je mogoče. Da Vas j ne razočaramo, pošljite naročilo še danes. Cena za Kol?-'dar, 50 centov s poštnino, je zelo zmerna, in dobili boste tudi zemljevid 111 panarom.1. Vemo, da bo vsakega zanimalo, na kakšen način se hoče New York postaviti prihodnje leto.
1 Če bivate v Združenih državah, in če je Vam bolj pripravno ter naročite samo en koledar, lahko pošljete svoto v znamkah.
n vsled smrti prizadetim vdo vam in sirotrm, ni moj namen tukaj razlagati, ker prizadeti tako vsaiki ~am ve, srečnega se pa mora šteti, kateri dose-laj še od društva ni nikake pomoči potreboval, kar pa pride lahko danes ali jutri.
Prireditev se vrši v sjx>d-niih prostorih Slov. Doma in <icer v sob to dne 2H. januarja zvečer.
Vabljeni so v^j člani in članice tuka šnjih bratskih društev tor ostali rojaki in rojakinje, posebno pa členi in članice dr. sv. .Jožefa .JSKJ.
Preskrbljeno bo z domačo srodbo in dobro pijačo, naše mamice pa bodo preskrlxde kai dobrega za fH>d zobe.
Torej na s vi le*1 ^e dne 28. :anuaria v Slov. Domu!
Ako bi bilo slučajno spodaj pretesno, se pa lahko posluži-mo ffornk' ^Ivorrne.
Bratski pozdrav!
K. Sternisha.
KKETAISJIi
l'AKNIK()\
SHIPPING NEW.'?
-8. januarja :
Cliaui|ilain v Havre
Con te di Savoia v Genoa
1. februarja :
Dt'tutiichlaud v l]aiuburg 4. februarja : Aiiuitatiia v rberbourg Ui'iua v (ii-uim 8. februarja: Hamburg v Hamburg
10.	februarja:
(jueen Mary v Cberlx»urg
11.	februarja: ICt'x v <ienoa 1'aris v Havre
15. februarja :
St. Louis v Hamburg Sat urn ia v Trst IN. /Htruarja :
Aquitania v Cberbourg i!^. februarja :
Ilansa v Hamburg -i. februarja:
He ije Frjini*e v Ha« re 24. februarja:
lb- «le Franee v Havre
februarja : CJue«-n Mary v Cherbourg *2."V februarja : VuU-ania v Trst
1. inan-a :
Deuts4'hlaii(l v Hamburg ■I. mart-i: Normamlie v Havre
VSE P ARNIKE I LINJUE
važne za {jj^JJjB^1
zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAV KI. DE1T I 116 W. 1Mb 8L. New Yortt, N. \
1——i«m«i rr ■ lt-in—r Mii
4. man-a :
Hex v tjieiioa A<iuitauia v Cberlnairg 8. in area : Hamburg v Hamburg
10.	marea:
yutrii Mary v Cberln>urg
11.	marea : 1'aris v Havre
CcHite >li Savoia v <j<*ii«ia 15. marea :
St. l^niis v Hamburg 18. marea :
Itoiua v <>enoa
lie de France v Ha\re
21.	marea : Kuropa v Ilremen
22.	marca:
Han>"a v Hamburg 21. marca :
Que«'n Mary v Cherbourg 25. marea:
H<-\ v <;<>uoa 2S. marea:
Bremen v Bremen 20. man-a:
Dcutseliluml v Hamlnirg
SMRTNA KOSA
V James City, Pa., je dne 27. decenlbra zvečer preminul Ivan Žular, star 54 U t. Doma je bil iz Gorenjih Otav, fa-ra sv. Vid, nad Cerknico. Bolehal je ipar let za rakom na želodcu. Mesec dni preti smrtjo ni mogel več delati. Bil je jako priden in marljiv delavce. Pred leti ob prrhodu v Ameriko je delal v West Virginiji v gozdovih, ]>oteni v Clevelandu. sedaj pa v James City, P«., kjer si je ustanovil tudi svoj doni.
Pokopan je 'bil dne ;>(). doc. po katoliških obredih na po-k<ipali'Šču v Kane. Pa. Tukaj zapušča tri sinove, hčer. v Clevelandu pa dve sestri: Marijo, omoženo Godec, in Frančiško, omoženo Bt^par.
Počivaj v miru in blag Ti bedi spomin!
Poročevalec.
MILWAU-SKK NOVICE.
1'red dnevi je bil pri avtni Ines rt či ubit 24-letni diaries Nevens, mož Slovenke, roj. Ferko, kateri je zapustil majhnega otroka, drugi ga p-j l>o v kratkem porodila. Mladi par je živel v Texasu. kjt r j.' N"-vens imel službo pri neki oljni družbo in tam >e je zgodila nesrt ča.
Anton Hren se je moral podvreči operaciji na nogi, katero je :srečno prestal.
Poroke:.John Jenič in Frances Zupančič. Chcstt r l le/el-ski in Ann Krrčman, Anthony J. Sušek in KI i nore .J. Kalin ter Leon S Jioctti in Marija Štaurpfel.
Obzor ponM*a o velikih ne-rtnlnostih nri JSPZ Sloiri. Na dan je prišel primanjkljaj v vsoti $6.172.02 kolikor je <ln sit j znano. Glavni ta;nik je priznal krivdo in takoj re-ig-niral. Nadzorni odbor mu ie •lal do 4. februarja priliko, dii oerav.na defieif, če ne. l>od<> '»ostopali v. njim po zakonu.
Družini Fr. Turk ml. v She-boy ganu je umrl sinček Dennis.
l'O t;LAHKI SOLNf M
JUŽNI PROGI
* Šolnini strani Atlant'ika"
NAJ H11KKJŠA DIREKTNA SLUŽBA
To so sijajne "Šolnine l*iuvbe" . v&»-biij(>0t vse life izUiiiie iTfilm.sti Juine Proge z i»<-|>rt-k<if jiv;nii l«ri*st »ri in wlusbo ^veirj\ tiO-*l,i\nih iluljaunkih U-'Jij. i.il.;ttijf [.11t.-ru aii [Kx-itek Jut bvlnOuih kio vin. vas izzivi in vam «la udoiitumi, d;i uiiv^ie v^c \ -/••rije [»l tKuiKr.ui. ke vntiij.-. iTitstori Turističnega iri Tretjega razredu na vs«-h pomikih' vam nudijo velik.- rno-d riic kainriv. velkaatn* obednic«-, razkošne j.ivni- p: »»lore. neuadkrilji V11 h run o in	»luži«.
VULCANIA	*	SATURNIA
Naraw.-»t v Jslavijo — 25. februarja. 1. aprila
R E X C. D SAVOIA	ROMA
i'r.k.» Uumj«—4. feb„ 11. feb.. -1. mar. 11. mar..
|»a>bla&t'-en*-Ka ajjsnlu — .
New York City
Za pojasnila vprašajte	, ,
ITALIAN* LINK. 624 6ih A\ . nue.
ITALIAN L I NfjJ
POD VAŠKO LIPO
Ako Vas zanima 1 e-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-C^3 kanski Koledar za leto 1939.
(Nadaljevanje z 2. strani)
naravnost vničujoče.' Take rino že slabi, d;i ne vi*mo, k« liku in kaj bomo dos» gli - trm, k<ir smo za,počeli .
A pri vsem tem nas vodi ena zavest: delajmo in -kuhamo. d:k napravimo nekaj. Xi posegamo nikamor v pr»/»riča nja posamezn'hkov ali skupin, !'.akaj vse na,:e delo j- samo eno; da združimo, kar je našega slovenskega življa \ Xc\v Y*>rku in ohranimo narodno in kulturno živi j« nje.
In ne s :no mi. Iz well naših naselbin priliaia «'!i«ik gla< — in zato: kogar ni zraven, da bi gradil, naj vsaj ne podira.
............................................... ,„11»
iiuiiii" '''imun" '1'itmet'1 1 Himni" ''»n.1
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
s poštnino vred
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. K Y
iMie BrihodaS*.)
iiiiiiiii!!-^iit,t
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Nasi Kraji"
Slike »o iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA-
Bohinjsko jezero
216 WEST Idth STREET. NEW YORK
um v