ENA 50 din - Leto XXXIX - Št. 9 KRANJ, torek, 4. 2. 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO MERKUR KRANJ 3 Danes v Gorenjskem I : stran 3: o| Ali živimo bolje? jej carjev human predlog S stran5: *! J0m le za krajevno e{j ku,tlrno zitje neprecenljiv ;eti 4 s*ran 6: ?a kosilo navadno zmanjka časa s^an 7: Sedem let za uboj j stran 12; i M?nj ga naučiš, večkrat Ki' \i$ • .K' ~~ V SREDIŠČU POZORNOSTI Kje in koliko stanovanj — To vprašanje je bilo domala povsod na Gorenjskem najbolj pogosto zastavljano v razpravah o oblikovanju razvojnih dokumentov za to srednjeročno obdobje. Tako usmerjena družbena, kakor tudi zasebna stanovanjska gradnja sta trenutno v precej nezavidljivem položaju. Visoki stroški in hitro naraščanje cen na eni, po drugi strani pa marsikje tudi neustrezno organiziranje so zelo podražili kvadratni meter novega stanovanja. To pa ni edini razlog, da je težko napovedati, koliko stanovanj bo zgrajenih do leta 1990. Potrebno se bo namreč tudi odločiti, kje oziroma na kakšnih zemljiščih bo potekala gradnja, ki naj bi bila usklajena z ostalimi deli dolgoročnih prostorskih opredelitev. In nenazadnje bo marsikje za takšna zemljišča treba zbrati tudi precej denarja za komunalno ureditev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Znanje velja, ne izkaznica Medobčinsko študijsko središče politične šole centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije iz Kranja v poročilu za jutrišnjo sejo gorenjskega medobčinskega sveta ZKS opozarja, da pozabljamo na bistveno dolžnost in vrlino komunista: na znanje in partijsko marksistično izobraževanje. V študijskem letu 1981 — 1982 se je v organiziranih oblikah marksističnega izobraževanja usposabljalo 750 gorenjskih komunistov ali razveseljivih 7 odstotkov članov partije v petih gorenjskih občinah, zadnje šolsko leto pa le še 365 komunistov ali 3,4 odstotka vseh članov ZK na Gorenjskem. Slovensko povprečje je za dober odstotek višje. Posebej nekatere zahtevnejše in daljše oblike izobraževanja komaj dobijo zadosti kandidatov, po svoje pa osnovne organizacije tudi v občinskih organizacijah ZK krnijo dogovorjene temeljne obvezne oblike izobraževanja. Ob teh podatkih je vsako filozofiranje odveč. Odnos precejšnjega dela komunistov do marksističnega znanja, ki bi ga moralo krasiti, je izraz oportunizma, ki ima posledice v manjši učinkovitosti zveze komunistov. Resneje pa se je treba nasploh vprašati, zakaj nezainteresiranost za izobraževanje: ali je preveč enolično, neaktualno, nepraktično, na splošno prezahtevno? Takšne očitke je pogosto slišati, zato bi moral biti sistem izobraževanja bolj prilagodljiv sposobnostim slušateljev. To je prvi korak, da se bomo znebili nadležnih padajočih odstotkov. Na višjo raven pa je nujno dvigniti zavest posameznika, da sta znanje in delo njegova vrlina, ne pa partijska izkaznica. V tem pogledu mora organizacija spreminjati miselnost svojega članstva, vendar ne v smislu znanja kot prisile, ampak znanja kot pogoja za uspešno delo. J. Košnjek J) Dolfe Vojsk podpredsednik Ljubljana, 30. januarja — V Ljubljani je bila skupščina Gosp-doarske zbornice Slovenije, na kateri so med drugim obravnavali tudi kritično analizo delovanja političnega sistema. Menili so, da analiza dobro ocenjuje stanje, premalo pa je predlogov za spreminjanje razmer. Skupščina je sprejela tudi nekatere kadrovske spremembe. Za podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije je bil izvoljen Dolfe Vojsk, generalni direktor Elana iz Begunj in letošnji dobitnik nagrade Borisa Kraigherja. -jk r Vremena Kranjcem bodo se zjasnile... Slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo v petek, 7. februarja, štiri strani. O naši kulturi včeraj, danes in jutri razmišlja dramski igralec Polde Bibič. Predstavljamo Prešernove nagrajence Gorenjske za leto 1985. Prešernovi podobi na sledi sta dolga leta umetnik Stane Dre-melj in ljubitelj Prešerna Črtomir Zoreč §Ygtovni moški alpski pokal ^engen Je res jugoslovanski osmENGEN« 2 februaria - Na ške Gm slalom" z» točke moga svetovnega pokala v t7o-nU.Je tokrat slavil Rok Pena * ki Je bil najboljši v obeh 3» pUli Z zmago, ki je že tre-zal \sezon^> Je znova doka-lorn- *G eden od naJboljših slabil*!stov na svetu. Imeniten je trer i1 B°Jan Križaj, ki je bil rta • v o"1"11^ vožnji ne bi bil Pe?1^* napake, bi bil takoj za ja ^čem ali pa celo prvi. Bosni ^vžaJ >ma na wengensko l98QC.!šče lepe spomine. V letih ln 1981 mu je uspelo zma- gati, lani pa je osvojil četrto mesto. Od naših je točke v nedeljskem slalomu dobil tudi Jože Kuralt, ki je bil štirinajsti, in je s tem mestom dopolnil naš uspeh. Takega smo dosegli že lani, ko so tudi kar trije naši dobili točke v wengenskem slalomu. Vodstvo v točkovanju svetovnega pokala v slalomu je prevzel Rok Petrovič, na četrtem mestu je Bojan Križaj, Jože Kuralt je osemnajsti. V skupni razvrstitvi pokala je Rok Petrovič tretji, Bojan Križaj pa osmi. -dh I I I I I I i Priznanje škofjeloškim livarjem LTH za jugo Kranj, 27. januarja — Nobene ovire ne vidimo, da ne bi pomagali LTH iz Škofje Loke ozifoma njeni livarni pri modernizaciji in usposabljanju za zahtevnejša dela in projekte jugoslovanskih razsežnosti, pravijo v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske ob ponudbi, da bi se predvsem zaradi sodelovanja LTH pri izdelavi juga vključila v bančni konzorcij. LTH je že doslej opravljal zahtevna livarska dela za znana jugoslovanska podjetja, med drugim tudi za Crveno zastavo in za njen sedanji zadnji izvozni izdelek, avtomobil jugo. Crvena zastava se za sodelovanje pri projektu Jugo izredno zanima za izdelke LTH, razen njega pa tudi za izdelke slovenskih žeiezar-jev. LTH je zato treba pomagati in ga usposobiti, ne le zaradi juga, ampak tudi zaradi drugih projektov in zahtev. -jk Vroča jeklarska tema se ohlaja Brez soglasja ne bo uvoza Kranj, 31. januarja — Ko je decembra lani zvezni izvršni svet razglasil sprostitev uvoza jekla, so jugoslovanski proizvajalci jekla dvignili glas in protestirali zoper sklep zvezne vlade ter terjali zaščito domače proizvodnje. Nejevolja domačih proizvajalcev jekla je dosegla takšno stopnjo, da so se konec januarja v zvezni gospodarski zbornici sestali jugoslovanski proizvajalci in porabniki jekla. Sestanka sta se udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Borisav Srebrič in zvezni sekretar za zunanjo trgovino dr. Milenko Bojanič. Po dolgi in žolčni razpravi so se dogovorili, da bodo dovolili uvoz samo tistih vrst jekla, ki jih doma ne proizvajamo. Vsako leto posebej bodo dopolnjevali samoupravne sporazume s točnimi letnimi bilancami potreb po uvozu. Kdor bo želel jeklo uvoziti, bo moral torej dobiti soglasje. Nekateri so predlagali, da bi takšna ureditev začela veljati 1. maja, vendar so se jeklarji uprli za- ^ŽSgkj^osebni dohodki na Gorenjskem 3 počasneje ^ kot v republiki p Sv Podatki o izplačanih osebnih dohodkih na Go- uPošte m- leta 1985' ki Jin 0DJavlJa Služba družbenega knjigovodstva, ni 2a ,VaJ0 vsa lanska neto izplačila,skupaj z najrazličnejšimi poraču-te*l 0sebni h l984' Primerjava z letom 1984 pove, da so lani v Sloveniji otf? datki z P*1 odki naraščali hitreje kot v petih gorenjskih občinah. Po-jnf tkov p lanskih mesecev povedo, da je bil slovenski porast 86 odsto-so s4 jr^nJski pa 82 odstotkov. Sredstva za neto osebne dohodke pa manj ani povečala na Gorenjskem za povprečnih 97 odstotkov; naj-tkov) I mteresnih skupnostih in gospodarstvu (91 oziroma 96 odsto-dejav'Jjajpolj pa v finančnih organizacijah (112 odstotkov), družbenih tičnin o in or8anih družbenopolitičnih skupnosti ter družbenopoli-za Oj) §anizacij' (povečanje pri obojih je bilo 102-odstotno). Sredstva škofjei^,naJveč porasla v jeseniški občini (101 odstotek) in najmanj v je p0v V5ki občini (93 odstotkov). Gradbeništvo je lani doseglo največ-darstvo te' vendar na račun nizkih plač leta 1984, najmanj pa goz-li. V drii-^f nc^ar ^e bil° leta 1984 visoko- Trgovina in obrt pa sta zaosta-in ki f* nin deJavnostih so osebni dohodki v izobraževanju, znano- ',0" Ji* sti in Jr, u, utjjavnosun so oseom aonoaiu v izuureiz.evcuiju, «nonu-^gih rf' naraščali hitreje kot v zdravstvu in socialnem varstvu, na Oseh ro^m Pa Je vodilo bančništvo, je bil del-1 donodki so najhitreje naraščali lani decembra. Leta 1984 odstotki v decembra v celoletnin izplačilih 12,5 odstotka, lani pa 15,3 ^rUžbeniK ^8°Spodarstvu in uPravnih organih je prednjačil Kranj, pri iin dejavnostih pa Jesenice. -jk radi bojazni, da bi v tem obdobju uvozili več jekla kot ga potrebuje strojna industrija in to po nižjih cenah. Porabniki jekla so poudarjali, da so pripravljeni kupovati domače jeklo, čeprav malo dražje, vendar ne bodo dovoljevali »sivih« cen in izsiljevanja. Lani se, na primer, nobena jeklarna ni držala samoupravno dogovorjenih pogodbenih rokov, ker so vse čakale na višje cene. Vendar pa bodo morali jeklarji upoštevati opozorila kovinskoprede-lovalne industrije (le-ta dosega skoraj 40 odstotkov vsega jugoslovanskega uvoza), da bo treba pri proizvodnji pogledati tudi čez plot, v države, kjer je proizvodnja jekla deležna velikih inovacij. ZDA in druge razvite dežele zmanjšujejo proizvodnjo jekla, vendar pošiljajo na trg novo, kvalitetnejše in predvsem veliko cenejše blago. Naša industrija pa vedno bolj rabi prav takšno jeklo. Približno polovica doma narejene pločevine ne ustreza zahtevam ladjedelništva, avtomobilske industrije ter proizvodnji bele tehnike. Torej pri tem ne gre le za uvoz, ampak tudi za kvaliteto doma izdelanega jekla. J. Košnjek KOMPAS KRANJ co Hokej vznemirja in privlači — Tekmovanje v državnem hokejskem prvenstvu vznemirja in privlači, še posebej sedaj, ko mora tudi ljubljanska Kompas Olimpija igrati cekme v Kranju. Gorenjski sejem je ugodil prošnji Ljubljančanov in odstopil ledeno ploskev. Vroče pa bo tudi v kranjskem hokeju. V četrtek bodo namreč razpravljali, ali bodo šli kranjski hokejisti v I. zvezno ligo. (jk) — Foto: F. Perdan KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 4. FEBRUARJA PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Sožalje ob nesreči Beograd — Ameriški predsednik Ronald Reagan je prejel ob nesreči ameriške vesoljske ladje, v kateri je umrlo sedem ljudi, številne izraze so-žalja. Med drugim mu jih je poslal tudi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajković. V ZDA vlada nacionalna žalost, ob tem pa se pojavlja vedno več mnenj, da bo tragedija ameriškega vesoljskega plovila upočasnila ameriške vesoljske načrte. V izvršni svet najsposobnejši Beograd — Predsadstvo zvezne konference SZDL je soglašalo z merili za evidentiranje kandidatov za člane novega zveznega izvršnega sveta, o čemer je govoril kandidat za predsednika zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Poudaril, da bodo pred novim izvršnim svetom izjemno težke naloge, zato vlada potrebuje ljudi, ki bodo kos položaju. V zveznem izvršnem svetu morajo sodelovati gospodarstveniki iz združenega dela in znanstveniki, ki obvladujejo posamezna področja gospodarstva. Sedanji ZIS ima 28 članov, Mikulič pa predlaga, da bi število članov vlade zmanjšali. Dobri odnosi med družbo in verskimi skupnostmi Ljubljana — Podpredsednik republiškega izvršnega sveta in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi dr. Boris Frlec je priredil tradicionalni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v Sloveniji. Govorniki na sprejemu so poudarjali, da vlada v Sloveniji zgledno sožitje med vernimi in neverujočimi in da je treba kulturo tega sožitja in dialoga še bogatiti. Dražja vozila IMV Novo mesto — Novomeška industrija motornih vozil je prvega februarja podražila svoja vozila. Tovarniške cene brez prometnega davka in prevozno manipulativnih stroškov so višje za približno 14 odstotkov. Nova tovarniška cena R-4 TLJ je 1.050.000 dinarjev, R-18 TLJ 2.980.000 dinarjev, R-5 GL (3 vrata) 2.490.000 dinarjev, R-5 GTL (5 vrat) 2.650.000 dinarjev itd. Premalo dinarjev in deviz Ljubljana — Za nakup tuje literature ne manjka samo deviz, ampak tudi dinarjev, poudarjajo v slovenskem svetu za znanost. Še vedno ni jasno, kakšen bo nov izvozni oziroma devizni režim za uvoz strokovne literature. Lani se* je položaj na tem področjju v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi leti nekoliko zboljšal, vendar je bil še vedno na spodnji meji znosnosti. To pomembno razvojno vprašanje bo treba reševati drugače kot, na primer, uvoz jekla, južnega sadja in strojev, čeprav se že kažejo namigi na takšno reševanje. Sneg ni prinesel samo veselja Ljubljana — Sneg ni prinesel samo veselja, ampak tudi preglavice. V petek in soboto so bile neprevozne nekatere ceste, prav tako pa so morali odpovedati tudi nekaj športnih prireditev. Najhuje je bilo na naših cestah, kjer je v petek in soboto zaradi slabih cest in neprevidnosti zgubilo življenje 17 ljudi. To je vsekakor težak krvni davek za sorazmerno kratko obdobje. -jk SLOVENCI NA KOROŠKEM Občinska konferenca ZSMS v Škof j i Loki o svojem delu in pripraf na mladinski kongres Mladinska organizacija je pogosto neživljenjska in f orumsk Škofja Loka, 31. januar — Volilno-programska seja mladih v Škofji Loki je ponovno odprla nekatera vprašanja mladih, predvsem, kako mladim ponovno približati svojo organizacijo, kako jim omogočiti, da na probleme ne bodo le opozarjali, temveč se bodo aktivno vključevali v njihovo reševanje. Molk večine mladih v razpravi pa je dokazal, da se jim največkrat tudi opozarjati ne zdi smiselno. Novo vodstvo občinske konference ZSMS v Škofji Loki se je jeseni spoprijelo z vrsto vprašanj, predvsem z odpravljanjem majhnega zanimanja mladih za delo v svoji organizaciji, reševanjem kadrovskih vprašanj in sestavo novega pravilnika o organiziranju in delovanju občinske konfe- rence ZSMS v Škofji Loki. Bolj kot prejšnja leta so se posvetili evidentiranju mladih za udeležbo na zvezni mladinski akciji, kar se jim že obrestuje, saj je prijavljenih že petinšestdeset brigadirjev, vse osnovne organizacije pa evidentiranja še niso izpeljale. Prav tako uspešno poteka Jeseniška skupščina zveze sindikatov Sindikati dobro delali Jesenice — Na Jesenicah so na skupščini organizacij zveze sin-diaktov ocenili svoje delo in opozorili na nekatere probleme — Volitve predsednika in delegatov za sindikalni kongres »Močni smo in bomo preživeli!« Dobrla vas, 29. januarja — Slovensko prosvetno društvo Srce je na svojstven način proslavilo 80. obletnico delovanja. Med številnimi prireditvami je organiziralo tudi diskusijski večer na temo: Bomo koroški Slovenci preživeli? Razgovora se je udeležil tudi deželni glavar Leopold Jutri zasedanje radovljiške skupščine O družbenem in gospodarskem razvoju Radovljica — Delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine bodo na jutrišnjem zasedanju v osrednji točki dnevnega reda obravnavali predlog resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine v letošnjem letu. V občini načrtujejo, da bodo letos industrijsko proizvodnjo povečali za 3,5 odstotka, pridelavo hrane za 2 in gostinsko-turistično dejavnost za 5 odstotkov, skupni izvoz za 9 in uvoz za 6 odstotkov. Na novo bodo zaposlili 200 delavcev. Veriga, Plamen, Iskra, LIP; Sukno, Vezenine, Almira, Gorenj-ka in Elan se bodo odločila za pomembne naložbe, predvsem za posodabljanje proizvodnje. Kmetje in posestva bodo namolzli 8,3 milijona litrov mleka in zredili 420 ton govedi, gozdarji pa nasekali prek 110 tisoč kubikov lesa. V gostinstvu in turizmu bodo z novimi naložbami, z boljšo kakovostjo in pestrejšo ponudbo za šestino povečali devizni priliv, trgovske organizacije pa bodo posodobile ali na novo zgradile nekaj prodajaln ter razen teh tudi skladišča. To so le nekatere razvojne usmeritve, pomembne naloge pa čakajo radovljiško občino tudi pri vzdrževanju in gradnji cest, komunalnih naprav, stanovanj, pri širjenju telefonskega omrežja, urejanju prostora, v družbenih dejavnostih in drugih področjih. Delegati bodo jutri med drugim obravnavali tudi spremembo organiziranosti upravnih organov ter osnutka zazidalnih načrtov za poslovno skladiščno cono v Lescah in za obrtno cono Lisice pri Bledu, (cz) Ko so na nedavni skupščini občinskih organizacij delegati Zveze sindikatov Jesenice obravnavali poročilo o delu v zadnjih štirih letih in programskih usmeritvah v prihodnje, so v razpravi načeli nekaj najbolj perečih vprašanj iz delovnih okolij, iz katerih so prišli. Razpravljali so o delu in aktivnosti upokojencev v občini in o vedno bolj pereči problematiki pokojnin jeseniških železarjev, o avtobusnih prevozih na delo in z dela (o tem je že v minulem obdobju temeljito razpravljal občinski sindikalni svet) in o razvoju turizma v Gornjesavski dolini. Delegati so pritrdili razpravi o tem, da morajo v okviru Centra usmerjenega izobraževanja na Jesenicah ostati vse dijaške usmeritve, ker je nesprejemljivo, da bi se vozili v druge kraje, saj se šolanje zato občutno podraži. V jeseniški občini je veliko problemov tudi na področju kulture, ohranjanja tradicij in kulturnih vrednot, v družbenih in inovacijski dejavnosti. Brez pripomb so sprejeli programsko usmeritev sveta zveze sindikatov, ki predvideva uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi delegatskega sistema, prizadevanja na področju planiranja, zaposlovanja, socialne politike, delovnih in življenjskih raz mer zaposlenih. Sindikalni delavci v posameznih osnovnih organizacijah sindikata ne smejo zanemarjati tudi nalog na področjih kulture, družbenega standarda, športa in rekreacije ter družbenopolitičnega usposabljanja, tradicij delavskega gibanja, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Wagner, ki pa je v razpravi o usodi manjšinskega šolstva ponovno poudaril, da stranke ne odstopajo od koncepta ločevanja slovenskih in nemških šolarjev, kar je v bistvu priznanje stališč skrajne desnice na Koroškem. Klub temu zremo optimistično v prihodnost, je dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. »Naša narodna skupnost je v jedru močna. Zato bomo preživeli!« • • • Celovec, 24. januarja — Narodni svet. koroških Slovencev in Kulturna krščanska zveza sta letos že sedmič zapored podelila nagrado dr. Joška Tischlerja, narodnostnega dramite-lja in voditelja Slovencev na Koroškem. Letos je nagrado, najvišje odličje koroških Slovencev, prejel Jože Kopeinig,rektor doma v Tinjah za izobraževalno in kulturno dejavnost med Slovenci, in za prispevek k _ sožitju obeh narodov na Koroškem. — Komunisti ocenjujejo svoje delo Mlade odbijajo slabi zgledi Jesenice, januarja — Komunisti v jeseniški občini se pripravljajo na temeljito oceno svoje aktivnosti. Zaskrbljuje, da iz članstva izstopajo mladi in da je vse premalo zavesti o stalnem idejnopo-litičnem izobraževanju pomembnejša kvalitetna kadrovska rast kot število članstva, obenem pa nikakor ne bi smeli zanemarjati mladih, ki jih odbijajo slabi zgledi, neodločnost in nespoštovanje stališč nekaterih komunistov. Lani je bilo v jeseniški organizaciji od 2264 članov na novo sprejetih 20, izstopilo pa jih je 43. In vzroki, zaradi katerih nekateri nočejo več biti člani zveze komunistov? Nekateri pravijo, da visoka članarina, drugi niso aktivni, niso zadovoljni s politiko ali izgubljajo zaupanje ali so vzrok osebni razlogi. Med njimi so delavci, učitelji, vzgojitelji, vodilni delavci... Skrbi še ocena, da se zmanjšuje število udeležencev v organiziranih pedagoško vodenih oblikah usposabljanja, čeprav so uvedli nove učne metode. V osnovnih organizacijah pravijo, da težko pogrešajo najboljše člane kolektiva tri mesece ali celo vse leto, druge prikazujejo dokajš-nje stroške, tretje zagotavljajo, da je takšen delavec pri osebnem dohodku prikrajšan. Kljub vsemu pa je očitno, da je med članstvom še vse premalo zavesti o tem, kako nujno je stalno izobraževanje in usposabljanje v zvezi komunistov kot v vsej družbi nasploh. D. Sedej Po posvetu sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov v občini so se komunisti začeli intenzivno pripravljati na programsko-vo-lilno konferenco ZKS Jesenice, ki bo 26. februarja letos. Poročilo občinske organizacije zveze komunistov je nadvse temeljito, predvsem pa konkretno in tehtno obravnava vsa področja in aktivnosti komunistov v minulem obdobju. Posebno pozornost namenja predvsem idejnopolitičnemu izobraževanju članstva, organiziranosti in kadrovski politiki kot tudi gospodarskemu razvoju in uveljavljanju delegatskega sistema. Komunisti ugotavljajo, da so bile na Jesenicah nujne nekatere spremembe v delitvi dohodka, ker jeseniški delavci večinoma živijo le od plače, saj si le 1,2 odstotka prebivalstva pridobiva del dohodka tudi od gozda in zemlje. Občina je tudi kot »Jugoslavija v malem«, pa vendar v minulem obdobju sploh ni prihajalo do nacionalističnih pretresov ali izpadov. Zaskrbljuje pa, da se število delavcev v zvezi komunistov zmanjšuje in da je delež mladih do 27 let vedno manjši in tudi izstopi pri tej starosti najbolj številni. Ta problem so obravnavale osnovne organizacije in pri tem poudarjale, da je veliko MARJAN DROLC novi predsednik jeseniških sindikatov Na skupščini so za novega predsednika izvolili MARJANA DROL-CA iz jeseniške Železarne. Marjan Drolc je 20 let delal v jeseniški Železarni, najprej v temeljni organizaciji Vzdrževanje, nato pa v temeljni organizaciji Plavž. Razen vestnega in strokovnega dela na delovnem mestu ga odlikuje tudi vseskozi družbenopolitična aktivnost. Zdaj je predsednik zbora združenega dela skupščine občine Jesenice in član več občinskih in drugih komisij. Podpredsednika občinskega sveta pa sta BERTI BRUN in MIROSLAV HAREJ. Izvolili so tudi delegate za XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki so: Tomaž Pohar, Zoran Krejič, Jure Klančnik, Nadja Kilar, Zoran Pogačnik, Janez Knific, Vitomira Sodja-Komljanec in Marija Kovač. D. Sedej evidentiranje za vključevanji dincev v zvezo komunistov. Ml* so sklenili, da bodo 22. februar pravili srečanje delavcev iz. < republik z mladino iz škofjeloš čine. Marca bodo organizirali vno manifestacijo. Ob obravnflf kongresnih dokumentov za re| ški in jugoslovanski kongres m je podpredsednik občinske! renče Gregor Cerkvenik opozdj največje probleme, ki se pojavi mladinski organizaciji. Mladij vedno ne ukvarjajo s pravimi! sanji, če pa se, so pri reševanj" učinkoviti, zaprti v lastne okvirtj to pa neaktualni, počasni in % čni. Mladinska organizacija izd! stik z mladimi, mladi se še ved* vključujejo v vse tokove sanw, vijanja in odločanja. Prav časi kongresoma pa naj pomenil membe v delu mladinske orgafll je, ne pa prazne črke na papigi bodo ponovno opravičilo za nem nezainteresiranost mladih. L ugotavljajo, da so njihove naptj in opozorila pravilna, da so ovoi li na zastoj v proizvodnji, rasti slabšanje možnosti zaposlovanj^ zave pri iskanju stanovanj, tež^j ložaj študentov in ostalih šo$ neuresničenost ciljev reforme' njega šolstva in še na vrsto tež* spremljajo mlade pa tudi vsoj bo. Ugotavljajo, da bo treba vaj zornosti nameniti ekološki pj matiki, predvsem pa več vlagi znanje, saj je potreb po strokot kih vedno več, možnost za izofl vanje pa čedalje težja. Na petkovi seji so določili mladince, ki bodo delegati n* mladnih mladinskih kong' m Predsednik občinske konfe' p ZSMS Škofja Loka Milivoj P*' s sekretar Blaž Jesenko, podpri | nik Gregor Cerkvenik, član prC 1 stva in predsednik krajevne W z renče Trata Borivoj Mijatovi* ( Danica Miklavčič iz OO ZSMS^v vica, bodo delegati na republik č kongresu, Gregor Cerkvenik pfti delegat škofjeloških mladincev^ na zveznem kongresu. s V. StanoVJv Mirko Galičič, predsednik Društva invalid^ iz Kranja V Kranju sedaj ni nerešenega primera V kranjskem Društvu invalidov, ki deluje že 17. leto, # odlično vpeljano pomoč članom, tako da trenutno ne vedo 1* valida, ki ne bi imel rešenih vseh pomembnih življenjskih m šanj. Društvo pomaga pri pridobitvi stanovanja, socialne po1»Z in pokojninskih pravic, skrbi pa tudi za razvedrilo. *> Kranj — Po eni plati zbuja skrb naraščajoče nastajanje invalidnosti pri delu, v prometu in zaradi bolezni, po drugi pa razveseljuje, da se veliko invalidov včlani v invalidsko društvo. Tam imajo namreč veliko možnosti, da hitro uredijo vsa vprašanja, ki zadevajo njihovo invalidnost, kulturna, rekreativna ali izletniška dejavnost organizacije pa jim'omogoči duševno rehabilitacijo. »Društvo invalidov iz Kranja, ki danes šteje precej prek dva tisoč članov, namenja največ pozornosti socialni varnosti invalidov,« je povedal Mirko Galičič, štirinajsto leto član in sedmo leto predsednik kranjskega društva, ki deluje skoraj 17 let. »Lani smo dvema članoma pomagali do stanovanja, mnogim smo priskočili na pomoč pri pridobitvi socialne pomoči, v delovni organizaciji in pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo pospešili dolgotrajen postopek invalidske upokojitve. Vsem, ki niso vešči pisanja raznih vlog, odvzamemo neprijetno breme, v društveni pisarni pa jim je na voljo tudi pravna pomoč. Težji invalidi, blizu dvesto jih je, so deležni še posebne pozornosti. Skrb zanje prevzemajo zlasti poverjeniki v krajevni skupnosti, zastopniki društva pa jih ob letu obiščemo z darilom, pomagamo jim tudi pri nakupu kurjave. Za ta uspeh ima velike zasluge Kurivo Merkur, ki je pokazalo obilo razumevanja in human odnos. Med invalidi, člani v našem društvu, je tudi nekaj socialno ogroženih. Tem z lastnimi sredstvi omogočamo dopustovanje ali klimatsko zdravljenje v toplicah, ki jim ga plačamo do tretjine ali polovice.« Ob plačilu članarine ob novem letu so invalidi dobili ličen koledar s programom dejavnosti na hrbtni strani. Tudi letos pojdejo na izletov in srečanj, ki so vsak^j*. dobro obiskani. »Za tradicionalno srečanje z k borskimi invalidi smo imeli l^*-liko prijav, da smo napolnili tobuse, pa še nismo mogli vseh ? ' jeti,« se pohvali predsednik kraj*' ga invalidskega društva. »Po**,, je tudi z izleti. Ne čudim se.Jf ljudje tako navdušeni nad rij'«Ttlj je mnogim to edini stik z d«1*' ' ljudmi in drugim okoljem. Za*, mo to zvrst rekreacije še goj'!1'«; jamem tudi, da ravno zaradi i£ štva vsako leto pridobimo toll'S, vih članov. Letos se jih je vpi^ 40.« Mirko Galičič bo tudi delega*| ^e društev invalidov Slovenije 1. tošnjem sindikalnem koflf>| Zbral bo problematiko zaposli | invalidov in jo predstavil. Raa | mreč, da bi se tudi sindik^I ukvarjal z ljudmi, ki kljub inVaJ sti še ostajajo in delajo v delov j ganizaciji. / n D. Z. jbREK, 4. FEBRUARJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^mSS^IESGLAS ISgj skrivajo povprečja Res živimo bolje? j eJJni dohodki so se lani nominalno skoraj podvojili, cene na e Kg0?110 Pa so se povečale za 80 odstotkov. Ali torej živimo bo-18 na'h0* predlar»? Družine s povprečnimi osebnimi dohodki i živ'lU'ne' Sa^ ^a^° ve^ P°lov*co denarja za hrano. Osnovni & pl *zdelki so se podražili precej več kot so se povečale drobno lani povečale za slabih 80 odstotkov. Osebni dohodki pa so se skoraj podvojili. Žal pa tudi za cene velja, da so le v povprečju porasle za slabih 80 odstotkov. Rast cen osnovnih življenjskih potrebščin je namreč krepko prerasla rast osebnih dohodkov. Tako je bila lani zelenjava za skoraj 130 odstotkov dražja kot predlani. Prav toliko so se podražili mesni izdelki. Meso je bilo dražje za 106 odstotkov, mleko, mlečni izdelki in sadje pa za 105 odstotkov. Cene maščob so poskočile za 101 odstotek, komunalnih storitev za 98 odstotkov, čistil za 90 odstotkov. Nekoliko povprečje visokih podražitev osnovnih življenjskih potrebščin znižujejo podražitve tekstila in obutve, ki niso presegle 70 odstotkov. Za polovico je bilo lani dražje pohištvo, kmetijsko ročno orodje, maziva in še nekateri drugi izdelki, ki jih ne kupujemo vsak dan in jih vsi tudi ne potrebujemo. To pomeni, da družine s povprečnimi osebnimi dohodki, ki dajo skoraj polovico denarja za hrano, realno lani niso zaslužile nič več kot predlani. Lahko pa so več prihranili ali pa si več privoščili tisti z višjimi osebnimi dohodki. »o lani Lani res več zaslužili? vem •1 S° Se oseDni dohodki v Slo-fir,,, J^1. nominalno podvojili, realno 10 od-visoke- elstott^ i1 bili več3i med 9 in 1 4"ea ~ 0čitaJo nam, da tako vi k»i.^0v^anJa Pteč nismo zaslužili, *r se 0slanjšc bne dohodke so povečevali po- ^ zrna •Je nkrati produktivnost dela iin,_v Jsala za skoraj 2 odstotka. JYs?d- V odstotkih še največ v bančništvu, družbenih dejavnostih pa J. judi v industriji. Povečevali so jih tudi v delovnih organizacijah, kjer jso slabo gospodarili. Prav tako v yeč kot 300 kolektivih, kjer so lam Pridelali rdeče številke. T s iz tega bi sledilo, da zaslužimo preveč. br tev d1« Če- Bol3 bliže resnici bo trditev' se HSl zaslužimo mal°- To trdi" da So i Podkrepiti s podatkom, hodki j sk* povprečni osebni do-ko «rv,„ snili na raven leta 1967, oziroma da imamo predo- smo dobrih"4nSlCer nommamo zaslužili *°-krat manj kot lani, a smo za prisluženi denar lahko kupili približno enako količino dobrin. Družina s povprečnimi osebnimi dohodki porabi za hrano že 43 odstotkov prisluženega denarja, 56 odstotkov družin pa varčuje pri osnovnih potrebščinah. Tako pravi statistika. Vendar pa povprečja kaj malo povedo, koliko denarja kdo dobi in kako živi. Prav gotovo so podražitve veliko bolj prizadele tiste z nižjimi osebnimi dohodki kot tiste, ki zaslužijo več. Tudi povišanja plač linearno z odstotki namreč režejo vedno večji kos kruha tistim z višjimi prejemki. 10 odstotkov povišice pri 100 tisočakih prinese novega tisočaka, pri 50.000 pa polovico manj. Podražitve osnovnih življenjskih potrebščin torej veliko bolj prizadenejo ljudi z nižjimi osebnimi dohodki. Po podatkih slovenskega statističnega zavoda so se cene na T. G. s Planine v Kranju, ki živi z ženo in sinom v 55 kvadratnih metrov velikem družbenem stanovanju, že vrsto let skrbno zapisuje vse izdatke. Lani je za stanarino, ogrevanje, vodo, odvoz smeti, TV naročnino, elektriko, telefon in časopis odštel 210.500 (21 S milijonov) din. Predlani (za leto 1984) je bil račun skoraj točno polovico manjši. Izdatki za enake storitve so znašali 104.540 dinarjev. Leta 1983 pa so znašali 64.170 dinarjev. Pomeni, da je bila podražitev leta 1984 v primerjavi z letom prej 62-odstot-na, lani pa že 101-odstotna. Žal pa je družin s povprečnimi osebnimi dohodki oziroma družin, ki varčujemo že pri osnovnih življenjskih potrebščinah, že več kot polovica. Med mladimi družinami pa je ta odstotek še višji. To pomeni, da najslabše živijo ljudje, od katerih pričakujemo največjo ustvarjalnost in delavnost. Živimo letos bolje? V povprečju prav gotovo. Vendar pa povprečja sama malo povedo. Drži pa, da gospodarskega razvoja, večje produktivnosti in splošnega napredka družbe ne moremo snovati na delavcu, ki zasluži komaj toliko, da preživi. L. Bogataj -£££kl^anski farmi d vsake krave 6335 litrov mleka rnJ* Januarja — Na KŽK-jevem posestvu v Cerkljah so lani !°v, d * J*346«736 litrov mleka. Vsaka krava ga je dala 6335 li-^ajsit čemer so za prirejo enega litra porabili povprečno le 1 dekagramov krmil. Vodja n žkih mi ?stva Borut Gros ob do °goče nulega leta poudarja, da je lPm.»w, Pametnim pre« »-""cuuhi gospodar j e- B'°stne ,ysem s pridelovanjem ka-jše rezui?mače krme- doseči še bod0 ? ate- Za letos načrtujejo, IP^lzli ir;^lal° številčnejšo čredo r1 l£uii i tisoč litrov mleka več »Vprečeu gnili mlečnost krav na f tem med 6500 in 6600 litri in )?anjšali Uporabo niočnih krmil 'amov. £ na vsega petnajst dekadi Prav se zavedajo, da je v kmetijstvu vsakršno napovedovanje nehvaležno in tvegano, so prepričani, da bodo načrt v ugodnih okoliščinah (vreme, zdravje pri živini) tudi uresničili. Kako? »Od lanske obilne letine silažne koruze smo si zagotovili nekaj krme (zmletih koruznih storžev) še za letos. Kupljeno koruzno zrnje slabe kakovosti smo zamenjali za odličen ječmen s KŽK-jevih njiv,« pravi Borut Gros. »Do košnje bomo uredili r^tni podboji v tujino tetos SQICe' Januarja — Januarja zacij&n;. med temeljnimi organi-najv6č 1 v jeseniški Železarni Podboi p^esegH plan proizvodnje W0 • ~~ kar za 41 odstotkov. ?/ P^sen15!?-0 PreseganJe plana Vratnih "«livo. saj so se prav v dili ina P°dobojih lani zelo potru- nJo. Naftno povečali proizvod-lzv02 *JPfej so dobili naročilo za Podboj llžno 16 tisoč vratnih So tudi « V AlžiriJ°. prihajala pa °eW Manar°čila od domačih kup-§re v i^vec vratnih podbojev pa % ki B«05«prek Sudbenih podje-Je fcvoVi!, io v tujini. Pravijo, da *na cena - 18 dolarjev za kos — povsem zadovoljiva, saj pokrijejo proizvodno ceno, obenem pa so upravičeni tudi do izvoznih stimulacij, saj gre za ne posredni izvoz. Ko so začeli dobivati nova naročila, so takoj organizirali dvoiz-mensko delo, delali so ob koncu tedna, v proizvodnji in odpremi so zaposlili tudi režijske delavce. V vratnih podbojih so prepričani, da bi letos ob zadovoljivi kvaliteti materiala in ob rednem vzdrževanju lahko precej presegli lansko proizvodnjo 72 tisoč podbojev na 100 tisoč vratnih podbojev letno. D. Sedej sušilnico na segreti zrak (na sončno energijo), s pomočjo katere bomo travo hitreje pospravili in dosegli boljšo kakovost sena. Letos bomo dobili tudi novo molzišče. V njem bomo naenkrat molzli dvanajst krav. Čas molže se bo skrajšal za polovico in živina bo lahko uro dlje na paši. S pomladansko pašo bomo začeli takoj, ko bo trava velika štiri ali pet centimetrov. Poleti bomo na pašnike vozili tudi seno. Na ta način bomo še izboljšali krmni obrok. Vse krave, ki imajo (pre)malo mleka ali nočejo ostati breje, bomo izločili in jih nadomestili z boljšimi. Izboljševali bomo travno rušo: spomladi bomo deset hektarov travnikov preorali, posadili krompir, zgodaj poleti pridelek pospravili, zasejali s travo, konec septembra ali v začetku oktobra pa bomo na teh površinah ponovno pasli.«" Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske — tozd Kmetijstvo ima tri »mlečne farme« — razen v Cerkljah še v Hrastjah in na Sorskem polju. Matjaž Vehovec, vodja živinoreje v temeljni organizaciji, pravi, da bi bil dohodek od 3,5 milijona litrov na-molženega mleka lahko večji za 26 milijonov dinarjev, če bi povsod dosegli predpisano kakovost. Za to niso potrebna velika vlaganja. Če bi nove tehnološke rešitve povezali z boljšim delom, bi lahko izgube pri prireji mleka precej zmanjšali ali bi celo poslovali brez njih. Z boljšim plačilom za boljše delo bi veliko dosegli. »Trkati« samo na zavest delavcev, je premalo, meni Matjaž Vehovec. C. Zaplotnik Pozidava posega tudi na najboljša kmetijska zemljišča Brez izjem ni šlo Škofja Loka, 31. januarja — »Precej kmetijske zemlje smo obvarovali pred pozidavo in drugimi posegi, nekaj površin pa smo, čeprav neradi, morali žrtvovati,« je rezultat dolgotrajnega usklajevanja pri pripravi dolgoročnega družbenega načrta pojasnil na petkovi skupščini kmetijske zemljiške skupnosti Anton Trcek, predsednik izvršnega odbora skupnosti. V škofjeloški občini so pri usklajevanju družbenega načrta (za obdobje 1981—85) z »intervencijskim zakonom« uvrstili v prvo območje, kamor sodijo kmetijstvu trajno namenjena zemljišča, vsa zemljišča prve in druge kategorije (najboljše njive in travnike), del zemljišč tretje kategorije in površine, ki bi jih bilo mogoče z izsuševanjem še izboljšati — skupno 2610 hektarov ali 18,7 odstotka kmetijske zemlje. Komisija za presojo občinskih družbenih načrtov (in razvrstitve kmetijskih zemljišč) pri republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugotovila, da je občina uvrstila v prvo območje le najboljša zemljišča v ravnini, in je zato naložila občinski skupščini, da pri pripravi dolgoročnega družbenega načrta (1986—2000) upošteva vsa zemljišča, tudi tista v hribovitem območju. V Škofji Loki so opozorilo komisije upoštevali in v dolgoročnem načrtu kmetijstvu trajno namenili razen zemljišč prve, druge in deloma še tretje kategorije tudi površine, v katere je bilo vloženega že veliko družbenega denarja, površine, ki jih je mogoče z raznimi posegi še izboljšati, in tudi precejšen del hribovskega sveta (posesti zaščitenih kmetij, večje od deset hektarov, zaokrožena zemljišča in podobno). ' Kmetijska zemljiška skupnost je pri pripravi načrta za rabo kmetijske zemlje do leta 2000 obvarovala precejšen kos najboljše kmetijske zemlje, mnoge (načrtovane) gradnje je potisnila z boljših na slabša zemljišča, brez izjem pa le ni šlo. Na kmetijska zemljišča prvega območja bodoposegli: stanovanjska gradnja v Poljanah (Amerika), v Gorenji vasi (Vršajn), obrtna cona Hrastnica, del stanovanjske gradnje na Zakamnitniku v Škofji Loki, industrijska cona v Železnikih, zahteve SGP Tehnika in še nekatere manjše površine v bližini naselij, toda tudi v teh primerih gre predvsem za zemljišča tretje kategorije — za slabše travnike. Sporne, »neusklajene površine« med kmetijci, urbanisti in graditelji so v petek obravnavali delegati skupščine kmetijske zemljiške skupnosti. Odločili so, da zemljišče prvega območja Na klincu v Selcih, na katerem so'predvidevali stanovanjsko gradnjo, ostane kmetijsko. Na Blatih v Gorenji vasi so odstopili kmetijsko zemljo le za razširitev šole in za cesto do zdravstvenega doma. Tehniku bodo za uresničitev načrtov na Grencu dali le najnujnejše površine. Delegati so se strinjali z gradnjo strelišča na Moškrinu, ne pa s površino (pet hektarov) in so zahtevali, da se strelišče pomakne proti koncu doline; za odlagališče komfiskatov pa so odločili, naj se namesto na zemljišču, trajno namenjenemu kmetijstvu, uredi v gozdu. Zahtevo Tehnika po razširitvi gramoznice na zemljišča iz prvega območja bodo preučili in se o njej odločali kasneje, če se bo izkazalo, da ni ustreznejših rešitev. C. Zaplotnik Dražji primestni prevoz Kranj — Slovenski avtobusni prevozniki so 1. februarja podražili vozovnice za prevoz potnikov v primestnem prometu za 25 odstotkov. Start oziroma vožnja do drugega kilometra stane 60 dinarjev in potem postopoma narašča, tako da na 40 kilometrov dolgi relaciji velja 160 dinarjev. Mesečna vozovnica do dveh kilometrov vožnje stane 2700 dinarjev, pri 40 kilometrih pa 7200 dinarjev. Sicer pa se cene vozovnic od prvega do osmega kilometra usklajujejo s cenami vozovnic v mestnem potniškem prometu. Dijaške oziroma študentske mesečne vozovnice imajo dodaten 10-odstotni popust. Na relacijah prek 40 kilometrov se cena vozovnice za vsak kilometer poveča za 3 dinarje, zaokrožuje pa se na 10 dinarjev. Manj možnosti za nevarne opekline v plavžu Plavžar jev human predlog Jesenice, januarja — Najvišje priznanje za humanizacijo dela in varstvo okolja v jeseniški Železarni za minulo leto je dobil plavžar Alojz Koželj, ki je precej zmanjšal možnost opeklin pri remontu plavža. Pred leti se je pri remontu hudo opeklo kar sedem delavcev V jeseniški Železarni je inovacijska dejavnost izredno dobro razvita, veliko bolje kot v drugih delovnih organizacijah v občini, čeprav že ugotavljajo, da bi morali še več delavcev spodbuditi, da bi na svojih delovnih mestih intenzivno razmišljali o koristnih predlogih. Zavedajo se namreč, da bi bili inovacijsko boljši in pro-dornejši, če bi dobivali več predlogov iz neposredne proizvodnje. Zdaj pride na 100 zaposlenih 1,6 inovacijskega predloga, medtem ko se v razvitih delovnih organizacijah že lahko pohvalijo tudi z 20 koristnimi predlogi ali izboljšavami na sto zaposlenih. Železarna ne skopari s priznanji, pohvalami in materialnimi nadomestili za najboljše inovacijske dosežke. Še posebne pozornosti in spodbude pa so vredni tisti inovatorji ali predlagatelji, ki s humanimi pobudami sodelavcem olajšajo težko in naporno delo v zastareli proizvodnji ali jih celo obvarujejo pred večjimi nesrečami. Med takimi predlogi je velike pohvale vreden predlog ali tehnična izboljšava plavžarja ALOJZA KOŽELJA, ki je s pripravo visoke peči za generalni remont požel najvišje priznanje med dosežki na področju varstva pri delu, humanizacije dela in varstva delovnega in bivalnega okolja. Pri pripravi visoke peči za remont sta za varstvo pri delu zelo nevarna piroforni prah in plavžni plin v plavžu. Zaradi njiju nasta- ne lahko eksplozija ali vžig, delavci, ki praznijo talilnik, pa se lahko hudo poškodujejo. Pred tremi leti je prišlo do ek'splozije prav pri praznjenju talilnika visoke peči. Plamen, ki je udaril skozi odprtino, je hudo opekel sedem delavcev, ki so ročno praznili talilnik. S tehnično izboljšavo Alojza Koželja se je precej zmanjšal vzrok za nezgode in poškodbe delavcev. Uporaba žlindre pri spuščanju vsipa v visoko peč pri remontu je pokazala, da je tako manj koksovega prahu v talilni-ku. Ostanki v talilniku niso bili sprijeti in so lahko lažje in hitreje delali — četudi še vedno v vročini, v nevarnih razmerah. Dolgoletni in prizadevni delavec Alojz Koželj, ki ga cenijo vsi sodelavci, je zato povsem upravičeno prejel najvišje priznanje na področju humanizacije in varstva okolja v železarni. D. Sedej (^IMgSSoJJ^CaLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 4. FEBRUARJA 1986 MU V Besnici so izpolnili referendumski program Letošnji načrti: ureditev spominskega parka in postajališč Besnica, 3. februarja — Ne le zaradi dosledno uresničenega programa, za katerega so pet let zbirali denar s samoprispevkom, tudi zaradi vsestranske društvene in družbene aktivnosti v krajevni skupnosti so lani dobili nagrado občine Kranj. V petek bodo svečano odprli obnovljeno, lani pogorelo knjižnico. V petek ob 17. uri bodo v zadružnem domu svečano odprli prenovljene prostore lani pogorele knjižnice. Ob 18. uri bo v Domu družbenih organizacij lutkovna sekcija domačega DUD Jože Papler uprizorila lutkovno predstavo Zgodba o Ferdinandu. Petletno plačevanje samoprispevka se je v krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini izteklo konec minulega leta. »Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo naredili vse, kar smo takrat zapisali v program,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Sušnik. »Zgradili smo poslovilne vežice, na območju celotne krajevne skupnosti smo uredili javno razsvetljavo, obnovili smo Dom družbenih organizacij, urejali pokopališče in spominski park NOB in zgradili garaže v gasilskem domu.« Čeprav je bil že ta program zelo zahteven in finančno ne ravno enostaven, so se lotili tudi gradnje telefonske povezave v vasi Zabuko-vje in Rakovica. Tudi ta akcija bi bila že končana, če ne bi bili imeli lani toliko težav zaradi pomanjkanja kabla. Vendar jim je uspelo zgraditi vse in zdaj čakajo samo še na priključek. To srednjeročno obdobje', do leta 1990, meni Miha Sušnik, zna biti precej težje od prejšnjega. »Kar precej nalog smo zapisali. Ne vem pa še, kako bo. Zelo pomembni, tako za krajevno skupnost kot za ob- čino nasploh, sta ureditev ceste Kranj—Besnica in nova trgovina v naselju, Pesnica. Slednjo ima v programu za to obdobje Merkator Oskrba Tržič. V krajevni skupnosti se nameravamo lotiti razširitve telefonskega omrežja. Radi bi ga povečali za približno 200 novih priključkov in telefon pripeljali tudi v Zgornje Zabukovje. Razen tega nameravamo v Spodnji Besnici preurediti nogometno igrišče, tako da bi bilo primerno tudi za tenis. V naselju Pesnica pa moramo vsekakor zgraditi otroško igrišče. Kar pa zadeva boljšo preskrbo v kraju, je v programu tudi ureditev sedanje trgovine Živila v zadružnem domu.« Predaha med enim in drugim srednjeročnim obdobjem pa v krajevni skupnosti ne poznajo. Mladinci so v bivši šoli uredili svoje prostore in imajo zdaj vsako soboto v njih dis-co, v zadružnem domu pa v teh dneh hitijo z zadnjimi deli pri obnovi lani pogorele knjižnice. Svečana otvoritev bo v petek, na večer slovenskega kulturnega praznika. »Da se bodo lahko pravočasno začela dela na cesti Zgornja—Spodnja Besnica, prav zdaj urejamo zemljiška vprašanja, nadaljuje Miha Sušnik. »Z denarjem od samoprispevka, ki se je natekal ob koncu leta, se bomo takoj, ko bo vreme dopuščalo, lotili še ugraditve toplotne izolacije v Domu družbenih organizacij. Spomladi se bomo lotili urejanja spominskega parka pri pokopališču in zasadili v njem drevesa. Pri zadružnem domu pa nameravamo postaviti avtobusno čakalnico.« Na živahno in vsestransko življenje v tej krajevni skupnosti kaže tudi to, da bodo v petek člani Radio kluba ob svečani otvoritvi prenovljene knjižnice odprli svoje prostore. A. Žalar Zlata jubileja v Valburgi in v Brodeh Čestitkam ob petdesetletnici Mete in Janeza Lampič ter Marije in Tomaža Demšar se pridružujemo tudi v uredništvu Valburga pri Smledniku, 2. februarja — 50 let skupnega življenja sta v nedeljo slavila Meta in Janez Lampič iz Valburge 51. Oče Janez je doma iz Hraš in je v petek, 31. januarja, praznoval 80. rojstni dan. Mati Meta pa je iz Podreče inje tri leta mlajša. 1939. leta sta sezidala hišo v Valburgi, kjer se jima je rodilo devet otrok. Tri hčere in dva sinova so se živi in kar trinajst vnukov imata. Janez se je izučil za pečarja in je sezidal že več kot tisoč peči. Še danes mu to delo ne povzroča posebnih težav. Mati Meta pa je ves čas gospodinjila in skrbela za otroke. Pravita, da jima je teh 50 let zelo hitro minilo. Jubilej so v krogu domačih proslavili v gostilni Zorman. -fr Brode v Poljanski dolini, 2. februarja — 1936. leta, 2. februarja, sta si Marija Demšar in Tomaž Prevodnik pred matičarjem v Škofji Loki prvič obljubila zvestobo in pomoč pri premagovanju skupnih težav pa tudi pri delitvi sreče. Niso ju štrli težki časi, ni ju strla niti vojna. Morala sta namreč živeti za svojih dvanajst otrok, za šest sinov in šest hčera. Danes njuno skupno življenje bogati tudi sedemindvajset vnukov in vnukinj. Zlato poroko, ko sta se drugič srečala z matičarjem, sta pričakala zdrava in zadovoljna. Veselo sta jo proslavila skupaj s svojci. V. Stanovnik PISALI STE NAM... STARI KRANJ SMO TURISTIČNO OSIROMAŠILI V Gorenjcu, predvojnemu predhodniku Gorenjskega Glasa, je bila 17. septembra 1938 objavljena tale novica: »Včeraj je bil odprt novozgrajeni petnadstropni hotel Evropa, ki je po svoji notranji opremi in sodobnemu komfortu eden najmodernejših v državi ter bo kot tak nedvomno pripomogel k povečanju tujskega prometa v Kranju, kakor tudi na Gorenjskem sploh... Po vsem, kar smo videli v hotelu, moramo reči, da je zelo solidno in okusno grajen in opremljen ter da se lastnik g. Fock ni strašil truda in izdatkov za podjetje, ki bo našemu mestu samo v pro-speh in ponos.« Od leta 1960 do leta 1970 sem bil poslovodja hotela Evropa. Ta leta smo bili poslovno in finančno uspešni. Prva leta smo imeli prehodne goste, potem pa smo se usmerili tudi v goste, ki so si Kranj izbrali za počitnice. To so bili predvsem Belgijci. Uspelo nam je privabiti tudi precej dnevnih obiskovalcev Kranja in okolice iz gorenjskih letovišč in s Koroške. 1960. leta je bil hotel Evropa še sodoben, čeprav nobena hotelska soba ni imela lastnih sanitarij. Proti koncu šestdesetih let pa so se zahteve gostov glede udobja bistveno spre-' menile. Soba s straniščem in kopalnico je postala običajni standard. Zato smo začeli ukrepati. Narejeni so bili načrti, po katerih bi skoraj vse sobe pridobile prho s straniščem. Izvedba bi bila dokaj enostavna in poceni. Do uresničitve načrtov pa žal ni prišlo. V podjetju Central so se raje odločili za druge naložbe zunaj mesta. Časi za Evropo pa se niso izboljšali tudi z združitvijo Centrala in Živil. Pritiski za druge naložbe (nove trgovine in drugo) so bili močnejši. Tako je 1985. leta prišlo do kupčije stoletja. Sisi so od Živil odkupili pet nadstropij hotela Evropa in zdaj ure jajo Evropo za glavni štab kranjskih sisov. Tako je hotel Evropa dočakal najteže prebavljivo usodo. Ce gre neki tovarni slabo, se takoj OD TU IN TAM... Priznanje Eliti Kranj — Kranjsko turistično društvo ob novem letu že nekaj let zapored ocenjuje izložbe kranjskih trgovin in lokalov. Letošnja ocena pravi, da so bile prijetno in smiselno urejene izložbe Planike, Varteksa, Pekove in Astri-ne trgovine. Tudi Živila v Globusu so se potrudila. Kranj pa so popestrili tudi dedki Mrazi na pročelju Merkurja. Za najboljšo pa so turistični delavci ocenili Elito Kranj, ki je v mestu lepo uredila vse svoje izložbe. Skrbo urejene so bile izložbe Maje, Jošta pa vse do Bale. Sploh pa Elita v Kranju skozi vse leto vzorno skrbi za izgled svojih lokalov. _ . Presenetljivo pa je, da sta tokrat odpovedala prav tista dva, ki sta bila lani posebej pohvaljena, Cvetličarna KŽK na Maistrovem trgu in Ljubljanska banka v Prešernovi ulici. D. Dolenc Dražja RTV naročnina Ljubljana — Na seji skupščine RTV Ljubljana konec januarja so delegati obravnavali analizo programa TV Koper in program tega studia ugodno ocenili. Pohvalili so tudi izhodišča delovne skupine za programsko delovanje TV Dnevnika in dnevnih informativnih oddaj RTV Ljubljana. Sprejeli pa so še sklep o povečanju RTV naročnine. Od 1. februarja naprej znaša RTV naročnina 1500 dinarjev (37-odstotna podražitev). Radijska naročnina je 610 dinarjev, naročnina za radijski sprejemnik v vozilu pa stane 360 dinarjev na mesec. JR sestane slovenska vlada, da o občinskih organih ne govorimo. Zaradi usode hotela Evropa, mislim, se ni sestal niti svet krajevne skupnosti. Smo pač industrijsko mesto. Na turistične devize še premalo mislimo. Ali ni že sedaj preveč občinskih pisarn in ljudi v njih? Ali kranjska občinska samouprava res potrebuje 40 novih pisarn (toliko je sob v petih nadstropjih hotela)? Ali niso celo predpisi, ki omejujejo ali celo prepovedujejo naložbe v nove pisarne? Od kod sisom denar za naložbe, gospodarstvo ga pa nima? Ali smo res že tako otopeli, da gredo takšni dogodki tako zlahka mimo nas? Jože Dvoršak POZDRAV IN PREDLOG St. Moritz — Zahvaljujem se vam, ker redno dobivam Gorenjski glas. Zadovoljen sem z njim. Pripombo pa imam glede križanke. Črke so tako drobne, da jih težko preberem. Je morda kriv tiskarski škrat? Lep pozdrav vsem v uredništvu iz St. Morit-za od naročnika Martina-Tineta Dolenca. Samoprispevek ^ v KS Podn^rt Podnart — Konec minulega tedna j' j svet krajevne skupnosti razpravljal1 X. delu inventurnih komisij, imenoval v» lilno komisijo za letošnje volitve, sprf 1-jel pravila za uporabo poslovilnih veži« na Ovsišah, razpravljal o sprememba)! statuta krajevne skupnosti in dolo# nove cene za pogrebne in pokopališk'Pr« storitve. Dogovorili so se tudi, da bod^m na kandidacijski konferenci — ki Wgu hkrati zbor delovnih ljudi in občano* — predlagali, da se v krajevni skupn0"0" sti razpiše referendum za krajevni s«pr< moprispevek. Takšno zbiranje denarj»tu, so namreč predvideli že v smernicah-osnutku in predlogu srednjeročnega plana do leta 1990. S samoprispevkoD1 „ zbrani denar bi porabili za asfaltiranj«tyr nekaterih cest in za druga komunaln'*: dela. r." C. R. Si1 Turistična od] prizadevanja živ v Tržiču L* Tržič — Turistično društvo Tržič J" 1984. leta izdalo prospekt Tržiča, lafl|b< pa informacijo o gostinski ponud^Za možnostih za nakupe in o zgodovi?klc skih znamenitostih, Šuštarski nede'iblj ter razstavi mineralov in fosilov. fl*Rji zen tega so izdali še vodič po Dovžan'bji vi soteski. V programu pa imajo ti^je kaseto in ploščo s tržiškimi napevi. Z*£e^ radi pomanjkanja prenočitvenih zltl'f0i gljivosti v Tržiču se zavzemajo za 0 ^ novo hotela Pošta in razširitev Petro^ . ve restavracije na Deteljici. V turiS*L čna prizadevanja sodi tudi lanska # 1 stavitev turistične table z opisom Tr*1 a ča in okolice na avtobusni postaji in i,tVa formacijska tabla nasproti turisti^1' pisarne. n p Pr Je, Pr an ... KRATKE PO GORENJSKI Srečanje borcev Štirinajste divizije • Ljubljana — Borci Štirinajste divizije bodo imeli tradicionalni 23. zbor s srečanjem v soboto, 8. februarja, v domu JLA v Ljubljani. Sreč« nje, na katerem bodo ocenili in sprejeli program dela, se bo začelo ob 12. uf*J Odbor vabi in poziva vse udeležence, da so točni! r, Zbiranje gradiva za kroniko Gorenjskega odreda • Kranj — Odbor skupnosti borcev Gorenjskega odreda je na zadfljjj seji sklenil, da bo tudi v prihodnje vodil komisijo za pisanje kronike Goreflf : skega odreda Janez Lušina-Mali, komisijo za pohodne enote Gorenjskega odreda Tončka Vodnik, propagandno-informativno komisijo pa Štefan UJ? banc-Štefko. Razpravljali so tudi o pripravi razstave v kasarni na Bohinj . Beli in o osemnajstem zboru aktivistov in borcev "NOV Gorenjske, ki bo 4. j^r lija v Kranju. L J. Kuhar A , h V soboto na maškarado # Kranj — Turistično društvo Kranj bo tudi letos na pustno soboj^ 8. februarja, priredilo maškarado. Zbor vseh maškar, majhnih in velikih, b£e ob 10. uri na Trgu revolucije, kjer bo igrala tudi godba na pihala v maska^. Pisana povorka bo krenila skozi mesto in zaigrala ter zaplesala na Titove«"' trgu. Nazadnje bodo maškare v avli občinske skupščine dobile flancat. dd J Naši kraji (8) Piše Dani Dolenc Adergas Tu so imeli svoje pokopališče. Legenda pripoveduje, da se je duhovniku iz te cerkve zgodilo, da je nekega večera leta 1215 ugledal na hrastu, ki je rastel v dolini, sredi močvirja, kipec Marije. Kako je prišel tja, ne ve nihče. Duhovnik je kipec snel z drevesa in ga odnesel v cerkev na Trati. Ko ga je hotel naslednji dan postaviti na pravo mesto v cerkvi, je kipec izginil. Spet ga je našel na-starem hrastu sredi močvirja. Pa ga je znova odnesel, poskrbel, da nihče ni mogel do njega, a je kipec tudi naslednji dan izginil. O čudežni Mariji se je razlegel glas po deželi: Marija noče biti v cerkvi, hoče biti na močvirju. Začeli so prihajati romarji, hodili so podnevi in ponoči. Cele procesije so častile Marijo v hrastu. Začelo se je pravo romanje in tu je nastala Marijina dolina. Takrat so se Andeško-Meranski grofje odločili postaviti cerkev in samostan, ki bo oskrboval to božjo pot. Samostan so leta 1238 ustanovili velesovski graščaki, kamniški gospodje Veriand, mengeški župnik Valter, skupaj z vdovo Richo s sinom ter z gornjegrajskim opatom Albertom. Ustanovna listina je bila izdana 11. decembra 1238. leta v cerkvi sv. Marjete na Trati z veliko slovesnostjo. Ob tej priložnosti je oglejski patriarh Bertold podaril samostanski cerkvi Marijo z Jezušč-kom na prestolu. Danes velja ta kipec, ki ga še vedno hranijo v cerkvi v Adergasu, za najstarejši kipec na Slovenskem. Že ustanovitelji so samostan bogato obdarovali, pozneje pa je ta še povečal svojo obširno gospoščino z nakupom posestev v sosednjih župnijah, zlasti v šenčurski (takrat je Nune so cerkev posvetile sv. Mihaelu, krotitelju hudobnega duha bila to še župnija sv. Jurija v Polju) in v cerkljanski. Razen Stične je bilo Velesovo največje gospodarsko poslopje v deželi. Samostan je slovel in številne plemiške rodbine so pošiljale svoje hčere z bogatimi dotami: med drugim rodbine Gallov, Paradeiserjev in Raspov. Domini; kanke so bile prvi red, ki se ni ukvarjal samo z vero, ampak tudi s kulturo in znanostjo, z vsem naprednim. Največji učenjaki, pravijo cerkveni ljudje, so tedaj prihajali iz vrst dominikancev. Takrat se je kraj imenoval tudi Michellstaten. Fran Levstik je razlagal, da »Michel« izhaja iz starega bavarskega imena Michel, ki je pomenil velik, »stat« pa vas. Pa ni tako, pravijo v Adergasu. Nune dortii' nikanke so hotele svoj samostan posvetiti nekemu svetniku. KULTURA 5. STRAN ©®S®S5yj©IEnGLAS KUP Matija Valjavec iz Preddvora ;L)om je za krajevno ^kulturno žit je neprecenljiv jJ*reddvor — Tudi v Preddvor, ki je nekdaj slovel po bogati kulturni tradiciji, se po več letih vrača kulturno življenje. Dramska skupina je v dveh letih pripravila dve premieri, tretja je otroška. Od lani deluje moški pevski zbor. Folkloro, ki ji preti Jpropad, bi radi spet oživili. S predlani zgrajeno dvorano v kulturnem domu so razmere preddvorskih kulturnikov spet znosne. jefc uo začetka minulega leta kulji*. n.° umetniško društvo ni delalo, živela je le folklora,« je dejal seda- več •efeednik KUD MatiJ*a Val3a-»Kn1Z Preddvora Marko Bohinec. odnrl'8?0 oktobra 1984 slednjič turn Orano v obnovljenem kul-Živel6nV*0mu' se Je dejavnost raz-rani a- Ze marca lani je bila v dvo-- Premiera Naši ljubi otroci. Na- — _ ai9§o, da ustanovimo pevski so fantje že začeli peti. (flf t"1? s* ob občnem zboru zastavi-tl\ nalogo d i»klor ^ v tem letu zasPala fo1" j'iblipn' Sa^ Je Di^a že dolgo razdro-v»jih ple?alci so prihajali iz bližjimi ln daljnih krajev, mentorja ni *ie n ?\Uzikantov tudi ne- Z**! ko &tetn ♦ deJavnost prebrodila za-tf°lkl ave> Domo morali obnoviti i diciio^1 ima tod dolgoletno tra" r»iu,.ydkar imamo dvorano, smo t rr _°.aobrem letu dni, odkar je v £v Prčjy ar unamo dvorano, smo %rnl r°Iu g°stili tudi d™ga kul-arustva, eno iz Dobrle vasi ^mosS!?' S katerim.n it Pa j_^atl trajnejse vezi.« £na i? ^ustva, s katerim namera- ?e eddvorski kulturi znova živahne-'dem Vldeti> da 3"e ta dejavnost lju-PredriPOtrebna- Kot sodiJ° člani amateSkega kultumega društva, i terska kulturna dejavnost spodbuja ljudi, da bolj bogato živijo, da jih pritegne tudi koncert, gledališka ali kino predstava v Kranju ali prestolnici. Preddvorčani so se spet privadili, da se v kraju nekaj dogaja. Spoznali so moški pevski zbor, ki ga vodi Marjanca Reh-berger. Predstavil se je na dveh koncertih v domačem kraju, kasneje pojde tudi na gostovanje. Zdaj ima dobre možnosti za vadbo v preddvorski osnovni šoli, s katero kulturniki tudi sicer odlično sodelujejo. Po lanski predstavi Naših ljubih otrok se je dramska skupina, vodi jo Pavla Jenko, letos izkazala z Jaro meščanko Jovana Sterije Popoviča v režiji Silva Ovsenka Za otroke pa so pred novim letom priredili kratko igrico Mala Čarovnica v režiji Valerije Kuster, s katero še zdaj gostujejo v okoliških osnovnih šolah. Za vso dejavnost jim je 30 tisočakov polletne dotacije seveda premalo, zato jim je dobrodošla pomoč krajevne skupnosti (ogrevanje in vzdrževanje dvorane), pa tudi gasilcem, ki jim za gostovanja radi odstopijo gasilski avto. Razen pripravljenosti mladih ljudi, ki radi delajo v kulturi, je za kulturno ži- vljenje v Preddvoru neprecenljivega pomena predlani zgrajena dvorana, v kateri se odvija večina teh dejavnosti. Dom, ki ga je pred desetletjem prizadejal potres, je dolgo, kar predolgo čakal na obnovo. Leta 1981 je krajevna skupnost kandidirala za združena sredstva na občini, da bi ga preuredila, vendar denarja niso dobili. Šele pred tremi leti, ko so zbrali tudi zadosti lastnih sredstev in opravili nekaj tisoč prostovoljnih ur, so dobili denar tudi z občine. Kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Jože Zorman, so uspeli s 450 milijoni odpreti dvorano. Dom s tem seveda še zdaleč ni dograjen. Še veliko denarja in prostovoljnega dela bo treba, preden ga bodo tudi na zunaj lepo uredili in izolirali. Za sredstva zdaj prosijo kulturno skupnost v občini. Renesansa kulturnega življenja v Preddvoru sicer traja šele dobro leto, vendar ljubiteljsko dela veliko ljudi za to, da bi drugim ljudem pripravili nekaj veselja in umetniškega užitka. V krajevni skupnosti to cenijo, zato kulturnemu društvu tudi pomagaj o z denarjem. Več spodbude pa ta dejavnost v prihodnje pričakuje tudi z občinske zveze kulturnih organizacij. D. Z. Žlebir ISJes gnicah je znova oživel klub T. Čufar literati ne počivajo H KUD Tone Cufar so pred časom ustanovili literarno sekcijo, skrbela za organiziranje in pospeševanje literarne dejav-lstl na Jesenicah Jesenice — Na jeseniški literarni ■p zadnje čase res ni dolgčas. Pes-JT ln Pisatelji pridno sestankujejo •$jektmiZiraJ°* načrtujejo skupne xn kulturne akcije. Seveda i ne zan wwu-ias aK^ije. • F deia, arJaJ° niti sv°Je °sno-a Pesrn!nosti- Pisan3a in objavlja-» denimo Proze- saJ v zadnjem le-> na jp skorajda ni minil mesec, >a Sa senicah ne bi izšla kakšna b#znikinr,OZaložniška knjiga, posa-kredniih.fi se uveljavljajo tudi v Jfbah. sl0venskih revijah in za- Razveseljivo je tudi, da je spet zaživelo delovanje kulturno-umetni-škega kluba Tone Čufar, ki je bil ustanovljen že davnega 1970. leta, vendar se zadnja leta ni več sestajal, pa tudi ena izmed njegovih poglavitnih nalog, urejanje LISTOV, literarne priloge Železarja, se je zvalila na pleča enega samega človeka. Ko se je lani novembra klub po dolgem času spet sestal, se je soočil s kupom težav in nesporazumov, kljub temu pa je iz svojih vrst uspel sestaviti nov, devetčlanski uredniški ŽS^ikov no razsodišče 238 pometanje pred domačim ^agom že Jih v g. Več;krat smo kritizirali jezik uporabnostnih navodil pri izdelkih, ki Bttio jiJ?VeniJ* prodajajo podjetja iz drugih jugoslovanskih republik. Očitali *akoni, u er navodila niso bila napisana tudi v slovenščini (čeprav je to po Pak, vx °i?vezno) ali ker je bila slovenščina v teh navodilih pogosto polna na-fciagaiaasih komajda še podobna slovenščini. Naša kritika je nekajkrat po- VUati. pri Kandidu iz Osijeka), pogosto pa ne, zato jo bo treba pona- ^°dose/en.e Ye^e odmevnosti pri podjetjih iz drugih republik pa ne bo lah ^ je s^1' oe Je ne bomo poprej dosegli pri slovenskih podjetjih (tudi med te-flftbih Ud nekaj svetlih zgledov). Torej si tokrat oglejmo nekaj jezikovno ^°Ušave)ra^n0Stn^ navodil izpred domačega praga (v oklepajih navajamo ^skrin^f^dila za radijski sprejemnik z magnetofonom Marta RM 409 ft°stnega y?rna Sprejemniki, Sežana): »Vhod za mikrofon z ali brez pred-?a °dveM Sa*a (s prednostnim stikalom ali brez njega), za gramofon, (veji-* ie odv 1 ma8netofon ... Vaš nov (novi) aparat ima vgrajen (beseda vgra-fr6(*vajan omrežni del za napajanje iz omrežja 220 V ... Snemanje ali ti7akerh]i se (poteka) vedno na stezi, ki je obrnjena proti vraticam a piskma6netofona ... Potiskanje (odpravljanje ali preprečevanje) moli navft^-''' ^držujemo si pravico sprememb (do sprememb).« Ipd. fa uPor&b a za kombinirani štedilnik (Gorenje): »Tovarniško je prirejen J^or pjj 0 Propan-butan plina (propana butana). Priključitve štedilnika na F^d ploš*8. ^e °PravUaJte sami (Štedilnika ne priključujte sami.)... Voda P* Uolaci? u* dnom posode se upari, pri čemer nastane parni film, ki deluje j^Prehaja • a blazina, kar se rezultira kot slab prestop (to pa povzroča sla-in pregrevanje plošče. V ekstremnih (skrajnih) prime-• Parni film povzroči vibracijo posode in celo pomika (tresenje ali menu- n ^iS\^e P°s°de)... Pri kuhanju kompletnih (beseda odveč) ii M ) v ^šnem loncu je prihranek še večji... Trajanje programira-ipd anja in P^nja (programirano kuhanje in pečenje) lahko traja 4 h iaVec) priš i ari • • • zarije ni nevarnosti, da bi posluževalec (uporabnik, de-*or.ePrtČai+ j stik z deli pod napetostjo ... Občasno preglejte kolektor in se npr., da ni na njemu olja (ali je čist ali na njem ni npr. I ln mehan-m drugih nečistoč (druge umazanije)... Vsi (beseda odveč) leža-» . )• VendnlZm* stroja so namazani preden stroj zapusti tovarno (stavek od- lia dela T m?rate P° daljši uporabi, zlasti še pc 1» Pelave ra^nem okolju), stroj očistiti in ponc hUrJeni ,'i ,v.neposredni proizvodnji morajo bi Ea*Pakčirn ob svojih strojih, da je storilnosi »v okvir^anJša; teko bi morali biti tudi delavc to°ii*n »stro^ Za ProPa8ando), zadosti pripravljeni m L0^ in Škor!em" ~ slovenščino, da z jezikovnimi napake Hje ae svojim kolektivom. Plačani so za pošteno delo, ne za šušmar- Venda ^ namazani preaen i ^ dela r mora*e po daljši uporabi, zlasti še po uporabi v zelo prašnih po-I>elav«• nem okolju), stroj očistiti in ieni 2 *v neposredni proizvodnji * ik čim ° ob svojih strojih, da j« L^.1?1 okvir^anjša: ^ bi morali biti 1 °Jirn »str^u Za Propagando), zadosti pripravljeni in izurjeni za ravnanje s in ponovno namazati.« Ipd. •jciu 2 .v neposredni proizvodnji morajo biti ustrezno pripravljeni in aPakčirn ob svojih strojih, da je storilnost čim večja in škoda zaradi i- tudi delavci, ki skrbijo za tržništvo (in tami ne bi delali sra- odbor Listov, saj glavni in odgovorni urednik ni več zmogel vsega dela sam; za posamezno številko priloge je pac treba zbrati, pregledati, neredko pa tudi pretipkati okoli 200 strani teksta. Na tem sestanku je bilo izrečenih tudi precej kritičnih besed na račun dosedanje kulturne politike v klubu, ki je temeljila na nekakšni, že preživeli »proletarski« kulturi, oziroma na kulturi, ki naj bi bila blizu »preprostemu« človeku. Ker je program kluba, ki že od ustanovitve deluje v okviru DPD Svoboda Tone Čufar, zelo raznovrsten in obsega več področij kulturnega in umetniškega delovanja, sedanje jedro kluba pa sestavljajo predvsem literarni ustvarjalci, je bila na zadnjem sestanku konec januarja ustanovljena literarna sekcija, ki bo skrbela za organiziranje in pospeševanje literarne dejavnosti v jeseniški občini: pripravljanje literarnih večerov, območnih srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, oživitev knjižne zbirke Mala Čufarjeva knjižnica itd. Sekcija bo kar najtesneje povezana tudi z odborom za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, odbor sekcije pa bo v kar najkrajšem času pripravil okvirni program dela za letošnje leto. E. Torkar KULTURNI KOLEDAR BOH. BISTRICA - Prešernovo gledališče Kranj gostuje v torek, 4. februarja, ob 19.30. v Boh. Bistrici s. F. Hadžičevim Državnim lopovom. KRANJ — V torek, 4. februarja, bo v Prešernovem gledališču literarni večer, na katerem bodo svoja dela brali pesniki, ki so v preteklem letu izdali svoja dela. Večer je pripravil dr. Denis Poniž. Vstop prost. V sredo, 5. februarja, ob 9. uri bo v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj letošnje Srečanje slovenskih pesnikov; razprava bo na temo Čemu pesniki v ubož-nem času. ŠKOFJA LOKA - Jutri 4v torek, 4. februarja, ob 17. uri pripravlja knjižnica Ivana Tavčarja Uro pravljic s Snežno Taler. V sredo, 5. februarja, ob 1.8. uri pripravlja Tomaž Vrab^ večer z diapozitivi. Naslov predavanja — Plemena Vzhodne Afrike, Masaji I. V petek, 7. februarja, je dan odprtih vrat knjižnice. Tega dne zamudnikom ne bodo zaračunavali zamudnine. TRATA — V prostorih krajevne skupnosti Traba bo v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri Stane Tavčar predaval o slikovitostih Maroka. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. 75 let sklenjenih prizadevanj Razstava, ki so jo pripravili člani kranjskega Fotokino kluba, je le skromen odsev dogajanj na pisanem odru fotografskih priznanj v minulih 75 letih, ko so se leta 1910 kranjski fotografi prvič združili v izjemno delavno skupino, ki je za ljubljansko najstarejša pri nas. Fotografije, predstavljene na razstavi, obsegajo tisto obdobje, ki je povezano z najvidnejšimi uspehi članov kluba na slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem fotografskem prizorišču. Na razstavi se na eni strani srečujemo z nestorjem kranjskih fotografov, mojstrom EFIAP Janezom Marenčičem, po drugi strani pa z najmlajšimi predstavniki kranjskega fotografskega življenja. V tematskem pogledu na razstavi še vedno prevladuje krajina (že v preteklosti priljubljena in upoštevana tema fotografskega upodabljanja v Kranju) z njenim najvidnejšim predstavnikom Janezom Marenčičem. Njegovo delo ni vplivalo na sodobnike samo v Kranju, temveč tudi drugod v Sloveniji. Zal manjkajo na razstavi nekatera mojstrova najznačilnejša dela, ki v Ljubljani čakajo na monografsko obdelavo. Ob Marenčiču se srečujemo tudi z drugimi vidnimi in priznanimi kranjskimi krajinarji, še posebej s Tinetom in Mirkom Križnarjem, Cirilom Pokornom, Alojzom Žibertom in Brankom Komacem. Nove smeri v oblikovanju krajine sta uvedla Dušan Fišer s svojimi kompozicijsko pretehtanimi ospredji in konfrontacijo predmeta s krajino ter Janez Juvan, ki intenzivno rešuje probleme svetlobe in sence v krajini. Ferdo Svajger je vnesel v krajinsko vzdušje nemir oblik in ozračja. Grafično in razpoloženjsko podobo krajine nam posreduje Polde Šajn v privlačni kolekciji. Zanimanje za plastičnost arhitekturne krajine in človeka v njej razodevajo dela Simona Uršiča. Sodoben arhitekturni ambient, oživljen z dinamično podobo človeka, nam kažejo fotografije Dejana Dubokoviča. Predmet v krajini, ki je prerastel in zapolnil svoje okolje, izstopa v delu Med številkami Alekseja Ignaščenka. Kako je mogoče predmet vsakdanje rabe dvigniti na izstopajoče pomembnosti, nam kažejo čiste in pretentane fotografske kompozicije Rafaela Šenka. Podobo na posamezne enote razstavljene krajinske slike oziroma predmetnega ali biološkega sveta nam predstavljajo fotografije Marjana Kukca. Figura je v sodobni fotografiji spet našla pomembno mesto, kakršnega je imela včasih. Zato sta na razstavi zastopana dva odlična portretista Tone Marčan in Marko Aljančič, katerih portretne študije so že zdavnaj prešle meje Kranja in se uvrstile v zakladnico slovenske fotografije. Med mlajšimi figuralniki izstopata Boštjan Gunčar z dinamičnimi in slikovitimi akti in Sergio Sebeglis s poudarkom na plastičnih vrednotah človeškega telesa. Človeško, zdaj razgibano zdaj zopet statično figuro v svetlobno kontrastnem interjeru nam prikazuje fotografsko delo Dragana Pu-zina. Živalsko figuro v celoti in detajlu poglobljeno prikazuje Jurij Ku-rillo. „ V okviru sodobne slovenske fotografije zavzemajo člani kranjskega Fotokino kluba s svojimi deli pomembno mesto in tako vredno nadaljujejo prizadevanja njihovih starejših vrstnikov pred mnogimi leti. Želimo, da bi opus kranjskih fotografov od prvih začetkov do danes ob primerni priložnosti v celoti zaživel pred očmi naših gledalcev. Cene Avguštin Kulturni spomin Jesenice, januarja — Dolgoletni slikar likovne skupine DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Rudolf Arh je Tehniškemu muzeju Jesenice poklonil svojo sliko za arhiv in spomin. Uspešni in priznani jeseniški slikar je naslikal motiv valjarne na Be- li z okolico Koroške Bele in Stola ter s tem pokazal, kako je novogradnja jeklarne podobo Bele popolnoma spremenila. Tehniški muzej ima tako likovno delo, ki bo spomin na to, kako hitro se je razvojno spreminjala Železarna in z njo vred tudi okolje. D. S. Nove knjižne izdaje Prešernovi verzi z ilustracijo Ljubljana — S Krstom pri Savici — izšel je te dni — Prešernova družba uresničuje načrt izdaje desetih Prešernovih pesmi z ilustracijami v posebni knjigi Kaže, da je Prešernova družba zadela žebljico na glavico; že lani so se namreč pri tej založbi odločili izdati v knjigi nekatere ilustrirane Prešernove pesmi. Ledino je zaoral Povodni mož, kot ga je videla ilu-stratorka Jelka Reichman. Knjiga, namenjena mlajšim bralcem, je bila uspešnica, saj je bila razprodana. Po njenih sledeh gre zdaj že druga Prešernova pesnitev, Krst pri Savici, ki jo je založba poslala na slovenski trg kar 30 tisoč izvodov, tretjino več kot lanskega prvega zvezka. Za naše razmere kar astronomske številke o knjižnih izvodih so tudi v tem, najnovejšem »ilustriranem« Prešernu prav gotovo upravičene. Čeprav je ilustrirani Krst namenjen pravzaprav mlajšim, pa predstavlja pesnitev z okoli 60 podobami, ki jih je narisal akademski slikar Ivan Seljak-Čopič. svojevrstno, novo, domala osupljivo doživetje tudi za poznavalce in še posebej za ljubitelje Prešernovih verzov. KULTURNO MECENSTVO — Program, ki so si ga za nekaj naslednjih let zamislili pri Prešernovi družbi, je finančno podprla Lesnina Ljubljana. S tem Lesnina — datum njene ustanovitve sovpada s slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem — ne veselično, temveč kulturno proslavlja svoj jubilej. Na tiskovni konferenci v Ljubljani, kjer so Krst pri Savici predstavili, je o likovni podobi knjige spregovoril dr. Ivan Sedej. Omenil je, da je Ivan Seljak-Čopič brez dvoma sijajno opravil svoje delo, četudi ni bila naloga prav nič lahka; gre sicer za epsko pesnitev, toda dogajanja je v njej vendarle malo. Toda slikarjevo videnje Prešernove pesnitve prevzema s svojo preprosto likovno govorico, razumljivo tako mlajšemu bralcu, bodočemu ljubitelju Prešernove besede, kot vsem drugim, ki bodo ob tej knjigi in ob poznavanju dosedanjih Čopičevih ilustracij . morali priznati, da gre za izredno lep dosežek slovenskega ilustrator-stva. Prešernova pesnitev v izdaji, ki je doslej nismo bili vajeni, prihaja kot nalašč prav za slovenski kulturni praznik. Iz opusa pesmi, ki jih bodo pri založbi še izdali, so že izbrali naslednjo — Lepo Vido. Zbirka Prešernovih pesmi z ilustracijami naj bi obsegala deset knjig, ki bodo izhajale v naslednjih letih ob slovenskem kulturnem prazniku. L. M. @®m®imJ©]ErEGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 4. FEBRUARJAjft Za kosilo navadno zmanjka časa Kranjski šolarji so letošnje počitnice zelo zaposleni. Center za prosti čas pri mladinski organizaciji jim je družno z občinsko zvezo prijateljev mladine pripravil bogat program počitniških dejavnosti. Težko se je odločiti med sto različnimi prireditvami, upoštevaje še tiste, ki jih prirejajo taborniki, šole in krajevne skupnosti, pa kar med tristotimi. Počitnice po meri Letošnje počitnice v Kranju in okolici še malo niso lenobne in za-pečkarske, začinjene z malo smu- Milan Džugič iz Kranja: »Zdajle nameravam tekmovati v plesu bre-ak, zanima pa me še kup drugih prireditev: video delavnica, kino, plavanje, računalniška učilnica... Tudi za smučanje bo ostalo nekaj časa.« čanja, televizije in morebiti brezciljnega pohajkovanja. Skupine šolarjev, ki se zjutraj odpravijo od doma, se vrnejo na kosilo, običajno pa ga kar izpustijo in se pod noč izčrpane odpravijo spat, letos poči-tnikujejo natanko po programu. Dobili so ga kak teden pred počitnicami, obljubljal pa jim je prek sto različnih prireditev natanko po njihovem okusu: drsanje, plavanje v zimskem bazenu, najljubše filme v kinematografu, smučarske teke, plesni tečaj, likovno šolo, koncerte ... Sem in tja se kakšna mati pritoži, da je njen sin med počitnicami še bolj obremenjen kot med šolskim4letom, da ga skorajda ne vidi; hkrati pa se ji dobro zdi, da ga zanima toliko stvari, kratkočasnih in poučnih. Ogromna ponudba prostega časa v teh zimskih počitnicah ni povsem nova. Uvod vanjo so bile že lanske počitnice in deloma majski teden mladih. Mladinska organizacija je ob koncu počitnic anketirala udeležence in jih povprašala po vti- sih in pripombah, vse to sta organizatorja strnila v letošnji program. Tako so otroci, šolarji in mladina soustvarjalci letošnjih organiziranih zimskih počitnic. Slednje so zato vsakomur po meri. Najmlajši drsajo skupaj z babicami, dedki jih vodijo v kino, k lutkovnim predstavam in uram pravljic, šolarji se kar ne morejo odločiti, ali na tečaj plesa break ali v likovno šolo ali k računalnikom, odraščajoči mladini so najbližji koncerti, plesi, video delavnica, avantgardno gledališče ... Kino: stole prinesite s seboj Prvi počitniški teden, ki ni bil posebno radodaren s snegom in lepim vremenom, je najbolj vabil v kino. Dopoldanske filmske predstave v kinu Center so bile docela razprodane, saj je zmanjkovalo celo stojišč. Če si sredi dopoldneva sredi Kranja srečal procesijo otrok, ki so jo vsak s svojim stolom mahali proti kinodvorani, si bil lahko popolnoma prepričan v uspeh počitniškega programa. Proti koncu tedna so v Centru takoj po uro in pol trajajoči matineji Sneli kolute in jih prenesli v kino Storžič, tam pa film znova zavrteli za nesrečneže, ki so v Centru ostali brez vstopnic. Polno drsališče, bazen, plesne dvorane ... Podobno kot v kinu je tudi drugje. Na drsališču, kjer je Gorenjski Irrna Kosec iz Cerkelj: »Med počitnicami hodim drsat in v kino. Že to je dovolj, saj ne morem biti ves čas v Kranju. A program je privlačen; škoda, ker ne utegnem na več prireditev.« sejem mladim rekreativcem omogočil brezplačno drsanje, se je trlo drsalcev. Nekajkrat je bilo celo tako polno, da je lahko drsala le ena skupina, druga pa je čakala na tribuni, nato sta se solidarno izmenjali. Zimski bazen je poln razigranih čofotačev. Plesni tečaji so letos popolno presenečenje. Ko so jih konec tedna sklenili s tekmovanji, so morala ostati vrata v koncertno dvorano Delavskega doma odprta, da so imeli kaj od tega tudi gledalci na hodniku. Likovniki v likovni šoli vsak dan osvojijo eno od tehnik, nato jih nemir žene drugam. Odprle so se šolske telovadnice in tudi tam ni videti, da bi imela mularija šole »poln kufer«. Ta teden bodo organizatorji ubrali tudi resnejše strune: mo- Matija Beričič iz Škofje Loke: »M vica o prostem vstopu na drsali me je privabila v Kranj. Vidim, * se tu dogaja še veliko drugih sfifl ri. Počitnice res ne bodo dolgoft sne.« nodramo Gledališča čez cesto, W\ davanje Kako deluje avto, v vio«' delavnici bodo otroci sami snov* video, odpira se računalniška i$ niča, obiskovalce in tekmov^ pričakujejo na računalniškem v zu ... K vsemu pa ples, konce*1 bolšji sejem, glasbeni živžav . Nič več se ne čudimo drznosti ganizatorjev, ki so si upali prip^ viti sto prireditev, in njihovemu ^ skromnemu optimizmu, češ da j| bo obiskalo okoli 30 tisoč mlad* Prvi teden obeta, da jih bo še vej In vsak od njih bo na koncu laM dejal: pri moji veri, res so bile veS* le počitnice! (in si želel proste^ dneva, da si pred šolo malce odda* ne.) D. Z. Žlebir Počitnice v osnovni šoli Bratstvo in Kranjska Sava že skoraj deset let organizira smučar- j enotnost v Kranju ske tečaje za otroke svojih delavcev 240 zatrniških radosti Kranj, 31. januarja — Kar 240 otrok delavcev kranjske Save se je udeležilo letošnjega počitniškega smučarskega tečaja na Zatrniku, ki ga je v zadovoljstvo vseh organiziral in vodil organizator rekreacije v Savi Janez Gorjanc ob pomoči 24 vaditeljev. »Že skoraj deset let organiziramo takšne tečaje, pa še nikdar ni bilo takšne udeležbe kot letos,« je v petek po koncu tečaja pripovedoval Janez Gorjanc, poklicni organizator rekreacije v kranjski Savi. »240 učencev od 1. do 8. razreda, otrok naših delavcev, se je zbralo na tečaju na Zatrniku. 8600 dinarjev je moral prispevati vsak in v ceno je bil vštet vsakodnevni prevoz iz Kranja do Zatrnika in nazaj pa prevozi na žičnicah, vaditelji in seveda prehrana: zjutraj po prihodu na smučišče čaj in obilen sendvič in potlej izdatna enolončnica. Cena tečaja je sicer višja, vendar je tovarna primaknila nekaj denarja. Navadili smo se na Zatrnik. Sorazmerno blizu je, ni gondol-skega prevoza, kar moti otroke, avtobus pripelje do smučišča in tudi smučišče je dobro urejeno. To moramo letos še posebej pohvaliti, čeprav snega ni bilo veliko. Smučišče ni bilo samo steptano, ampak 'sfrezano', zato je bilo mehkejše in manj nevarno. Pri toliko otrocih v petih dneh ni bilo niti ene omembe vredne poškodbe, pri čemer imajo seveda glavno zaslugo vaditelji. Tečajniki, od najmlajšega do najstarejšega, so se navadili na vlečnice in to je veliko vredno. Za konec smo pripravili tekmovanje po skupinah. Prvi trije v vsaki skupini so prejeli diplome, vsi pa miniaturno smučko za spomin. Vzdušje je bilo enkratno. Ker so tečaji dobro organizirani, nam ljudje zaupajo, da- —«■■■■■—■■■■■■»■■■——■—■■—■■■■■■■ jo otroke v tečaj, ne oziraje se več toliko na ceno.« Pripeljati srečno do konca tako množičen tečaj, ni lahko. Prvi dan tečaja je običajno najbolj problematičen, ko se otroci in vaditelji še ne poznajo. Kasneje je lažje. Otroški smučarski tečaj pa ni edina akcija, ki jo za letošnjo zimo pripravlja Janez Gorjanc v Savi. Na Pokljuki je bil že tečaj teka na smučeh, ki se ga je udeležilo 70 ljudi. Načrtujejo še tečaj alpskega smučanja, prav tako na Pokljuki, popoldanski tečaj teka na smučeh v okolici Kranja, če bo seveda dovolj snega, marca pa še celodnevni tečaj na Krvavcu. Prijetno poživilo rekreaciji v Savi so tudi športni dnevi za člane kolektiva in svojce. Prevoz na smučišče in smučanje sta brezplačna. Tudi za 4 avtobuse ljudi se zbere. V Savi načrtujejo to zimo še tri tekme v veleslalomu. Do konca zime torej veselja na snegu za delavce Save ne bo manjkalo. In še nekaj vtisov s tečaja na Zatrniku. tečajih. Imel sem 11 tečajnikov iz starejše skupine in sem bil z njimi izredno zadovoljen.« Goran Sretenovski: »Že drugič sem bil na tečaju. Všeč mi je bilo. Dobro sem se že naučil smučati. Za drugo leto še ne vem, če bom šel. Bomo videli.« Klemen Pisk: »Na tečaju sem bil že drugič in letos mi je bilo še posebej všeč. Že prej sem znal smučati, sedaj pa sem svoje znanje še izpopolnil. Zadnji dan smo tekmovali v veleslalomu. Šlo je kar v redu. Če bo mogoče, bom šel na tečaj tudi prihodnje leto.« Joža Zavrl, vaditelj: »Izreden tečaj. Organizacija pa na taki ravni, kot zna Sava organizirati. Že sedmič ali osmič sodelujem na njihovih Urška Grošelj: »Prvič sem bila na tečaju. Všeč mi je bilo. Prej še nisem nič znala smučati. Sedaj že znam malo voziti. Tudi tekmovala sem. Plug smo morali voziti. Dobro je šlo. Tudi naslednje leto bi šla rada na tečaj.« J. Košnjek F. Perdan Računalniki se ne ohladijo Kranj — Odkar so Iskra Telematika, ETP, izobraževalna skupnost in Elektrotehniško društvo iz Kranja v osnovni šoli Bratstvo in enotnost pred letom dni opremili računalniško učilnico, se je na računalnikih zvrstilo že okoli tristo tečajnikov in krožkarjev. Letos devet razgretih računalnikov tudi med počitnicami ne miruje. »Ena od dolgoročnih kadrovskih aktivnosti naše tovarne je tudi pokroviteljstvo nad šolo in pomoč pri računalniškem izobraževanju,« je povedal Lojze Godler iz Iskre Telema-tike, ki je za te počitnice sklenila pomagati pri pripravi računalniških tečajev v osnovni šoli Bratstvo in enotnost. Med letom namreč poteka šest krožkov za sedmošolce in osmošolce te in še nekaterih kranjskih osnovnih šol, mlajši pa kljub zvedavemu zanimanju ne pridejo zraven. Kot je dejala mentorica računalniških krožkov Slava Jevšenak, so počitniške računalniške tečaje namenili prav mlajšim, učencem od prvega do šestega razreda. Prijavilo se jih je kar 85, razdelili so jih v štiri skupine, ki jih vodijo mentorji, Iskrini štipendisti. Kot je videti, otrokom ni prav nič odveč priti v šolo med počitnicami. Vsako jutro še pred osmo čakajo pred učilnico, da pride tovariš. »Nič mi ni težko vstati zgodaj tako kot za šolo, pa čeprav so počitnice,« je dejal drugošo-lec Tomaž Drolc. »Pri računalništvu se dogaja marsikaj zanimivega. Tudi doma imam računalnik, vendar ga ves čas zaseda starejši brat. Na tečaju sem se naučil nekaj programov in spoznal nove igrice.« Skupinica otrok se komajda zvrsti na devetih računalnikih je mentor Andrej Rihtaršič, v šolski učilnici. Najraje bi se študent drugega letnika raču- nalništva. »Vendar se O' najraje igrajo. Tudi z ig1] da spoznati računalnik. koncev so zdaj počitnice di računalniški tečaj iA bolj razvedrilo kot pa Nečesa so se v tem tednU darle naučili, mnogi pa H ogreli tudi za kasnejše rc še poglabljanje znanja v*1 nalniških krožkih.« ves čas igrali in pogovarjali z računalnikom, a morajo včasih prisluhniti tudi razlagi. »V teh 16 urah na tečaju naj bi otroke naučili osnov računalniškega jezika basic, ga navadili na računalnik spectrum, da bi obvladali že prve programske prijeme,« pripovedu- Tretješolka Nataša Bi$ 2 ki doma nima računalni^ je že odločila, da se v WlSt njih letih vpiše h krožku:i nj »Pri računalništvu rt^bi všeč, najbolj takrat, ko sn^ mo kakšne igrice. Vse jej|2§ in zato zanimivo. Žal mi ^Tve bo konec tečaja.« *c h k< V) Samo Kastrat, prav tretjega razreda, je med H večkrat pokukal v račC co, kjer so se nad računaj, sklanjali resni sedmošo osmošolci: »Računalnika doslej *1 poznal, zato sem se vpjjl počitniški tečaj. Dokler snega, zunaj tako ali bilo kaj početi in če ne ^1 računalništva, bi se doUrJ' Tako pa sem se navadil ?| na računalnik in računi Računalniški tečaj pa na dejavnost, ki jo J^J Bratstvo in enotnost prl£| la v letošnjih počitnic^ nuli teden so odprli tel? , co, vabili so na organ1*! plavanje, tečaj smučarski kov pa je zaradi vremePl odpadel. M jI D. Z. IES 4. FEBRUARJA 1986 KRONIKA 7. stran (mmmmsmGLAS jjgd in varnost na smučišču Vogel Kot bi govorili gluhim Vogel, januarja — »Dovolj opozoril smo postavili na vseh dostopih v Žagarjev graben. Za večjo vidnost smo namestili še opozorilne pravokotne table: Nevarnost plazov! Toda vse to ne pomaga. Vsak dan se na svojo pest odpelje do Ukanca več doset smučarjev. Nemočni smo. Opozarjamo, svarimo, a kot bi govorili gluhim ...« so po prvi in doslej najhujši nesreči v Ža-farjevem grabnu (januarja 1982. leta) pripovedovali bohinjski Jičničarji. Pred nedavnim se je pripetila podobna nesreča: 1«-letni smuačar iz Ljubljane je trčil v bukve in se ubil. & je graben leden, če ga ne mostno pravočasno ali dovolj dobro Urediti ali se zaradi tanke snežne °deje pokaže kamenje, prepovemo smučanje: ob spodnji postaji Žični-Ce Postavimo opozorilno tablo, ob vseh. štirih vhodih v graben znake, cesto potegnemo tudi vrvico ali postavimo ograjo iz kolov, na nevarnost opozarjajo še žičničarji in redarji, Pa vse to ne zaleže. Ljudje so ?DJestni in se v dolini radi pohabaju da so smučali po Žagarjevem grabnu, četudi je bil zaprt. Nekate-f1. med njimi jo žal skupijo. Davek, Kl ga plačajo, je velik, prevelik,« je Povedal Lovro Sodja, direktor Al-Petourovega tozda Žičnice Vogel. »Glede lam in se čudim: graben je dQ- . oče s si n;usf°;ern let, pa se mimo opozoril- zaprt, oče s sinovoma, starima pet lu ^ spušča v nevarnost, kma-Za njim še tekaška smučarska rePrezentanca ... Proga po grabnu Atojz Novak, inšpektor Uprave za pranje zadeve Kranj: »Na Voglu se ]? tani pri smučanju poškodovalo 58 'Judi — 50 je bilo lažje in osem huje te.lesno poškodovanih. Kraje smuči "J bilo. Uradni podatki kažejo, da ni ?."o kršiteljev reda, čeprav vemo, da lln je bilo precej.« $ti-ran° Savšek, v. d. komandirja Po-»0,e> mi'lce Bohinjska Bistrica: g.w?ažamo, da imajo redarji na smu-scu premalo veljave in pooblastil in §a mnogi njihovih opozoril ne upo- je dobro označena, na njej se doslej še ni pripetila hujša nezgoda, vse so se zgodile zunaj urejenega smučišča. Smučarji, tudi najdrznejši med njimi, bodo morali doumeti, da znaki na smučišču niso le za to, da bi se jih izogibali,« je pribil Lovro Sodja. Nezgode so slaba reklama za smučišče, zato si na Voglu želijo, da jih ne bi bilo več. Žagarjev graben je zavoljo tega že prišel na slab glas, četudi v času, ko je odprt, zagotavlja varno in prijetno smuko. Morda ne bi bilo napak, če bi razmislili, o varovalni mrežasti ograji, kakršno vidimo ob progah za smuk v Kiitzbihlu, v Wengnu in drugod. Fantič se je skril v snežni bivak Na Voglu, kjer imajo osemdeset hektarov smučišč, dve sedežnici in pet vlečnic, skrbijo za red njihovi štipendisti, študentje in drugi prostovoljci, vsi z opravljenim tečajem za redarja, ter razen njih še smučarski učitelji in žičničarji. Vedno je na smučišču vsaj en gorski reševalec iz postaje GRS Stara Fužina ali iz delovnega kolektiva, kjer je med zaposlenimi kar osem reševalcev. Pravijo, da spravijo ponesrečenca v dolino v petnajstih do dvajsetih minutah, toda potem morajo tudi po uro ali dve čakati na rešilni avtomobil. Kraje smuči skorajda ne poznajo. Zmikavti se zavedajo, da bi jih z Pred vhodom v Žagarjev graben. — Foto: Mirko Kunšič Vogla le težko odnesli, ne da bi jih zalotili žičničarji ali miličniki. Prihaja pa do (namerne) zamenjave slabših smuči z boljšimi, do premeščanja okovja in podobno. Na Voglu ima vsak smučar možnost, da tudi med malico ali kosilom spravi smuči na varno, pod ključ, kajpak za določeno plačilo. Ko se na Voglu spusti megla, žičničarji ustavijo naprave, ki vozijo v zgornji konec smučišča, in vrtijo le tiste v bližini Ski hotela. Vsako zimo označijo proge s tablami; letos tega še niso storili, pravijo, da zato ne, ker je bila doslej snežna odeja pretanka in pretrda (?). Direktor Lado Sodja se spominja le dveh primerov, ko so žičničarji po smučišču iskali pogrešane hotelske goste. V prvem primeru je fantič, še ves pod vtisom zimske planinske šole, skopal jamo v sneg in v njej prebil noč; v drugem pa se je deček odpravil na obisk k prijateljem v brunarico, ne da bi to povedal komu od njegovih varuhov. C. Zaplotnik ^Egdstavljamo vam poklic miličnika ečreda [tudi na smučiščih Krvavec januarja _ Tu(ji miličnik, ki dežura na smučišču, ima ^aka pooblastila, kot sicer veljajo v milici. Le delo je treba prilagoditi razmeram, ki vladajo tod. O svojih nalogah Bojan Jereb z 0t*delka milice v Cerkljah. Srnuč Vnesli več reda in discipline v na o arska središča, zadnjih nekaj let hova UČiščih dežurajo miličniki. Nji-ttia_. £avzočnost se že pozna, saj je ■ 12g0(j lažnivih dejanj, prekrškov in ne-■ Vftvcn • ^ mmčniki> ki dežurajo na Kr-*°no Je tuc^ Bojan Jereb, že drugo se- Jv° d ?a te^ dolžnosti. Pozimi je njego-*i$ču +° mest0 tako rekoč na smu- dol£n' .^as ie v dolini prost običajnih VaVc °Su- Kako se njegovo delo na Kr- »jq razlikuje od običajnega? drw»Velik.o,« sodi Bojan Jereb. »Le strpj^.1}? uniformo nosim in malce Na0(£jsi sem lahko do .lažjih kršitev. Krvav mmce sva dva miličnika za aaju Med tednom dela le eden od 8^U ' °o koncu tedna ali ob večjem obi-s°delrf °^a" Najino delo lajša odlično gorslJ. VanJe z delavci RTC Krvavec, *UsValrn* reševalci in drugimi, tako da a Prepuščena sebi.« Kaj je značilno za letošnjo sezono? »Na smučišču letos, razen ene, ni bilo hujših nesreč, temveč veliko odrgnin, udarcev, prask, sem in tja kaka zlomljena kost. Smučarji, zlasti mlajši, se še vedno ne držijo pravil za varno smuko. Vsako leto med smučarsko sezono kradejo smuči, saj ljudje še vedno ne znajo dobro paziti nanje. Snamejo jih, prislonijo k zidu, nato pa brezskrbno odidejo v gostinski lokal. Ko prijavljajo tatvino, miličniku komajda znajo opisati, kakšne smuči naj išče, kaj šele, da bi navedli natančne podatke. Ključavnice za smuči na Krvavcu še nisem videl in tudi smučarja še ne, ki bi izrazil željo, da nekje priklene smuči. Vprašanje je tudi, kakšno usodo dozive pomnilni lističi, ki smo jih nekaj časa zavzeto razdeljevali, da bi ljudje nanje zabeležili osnovne podatke o smučeh. Dvoje smučarskih tatov nam je letos uspelo prijeti, vendar se ne gre preveč hvaliti. Sezona je še dolga in tatovi bodo še obiskovali smučišča. Njihovo delo bo tam lažje, kolikor bolj brezskrbno bodo smučarji puščali svojo opremo in kolikor slabše jo bodo poznali. En sam oškodovanec, ki je bil letos na Krvavcu ob smuči, je prišel k meni s številko. Ko bi bilo takih več, bi bilo tudi naše delo lažje.« D g S SODIŠČA Sedem let za uboj Radovljica — Ko je Franc Korelc golorok stopal proti Zavodniku, ga je ta iz neposredne bližine z bokarico ustrelil v prsi, grozil pa je tudi drugim. Razen zaporne kazni mu je sodišče prisodilo tudi obvezno zdravljenje alkoholizma Senat Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici, je na sedem let zapora obsodil 55-letnega Lovra Zavodnika z Jereke, ker je ustrelil Franca Korelca iz Črnuč. Dogodek se je pripetil 29. septembra lani okoli 11. ure na Pokljuki. Družba petih, v kateri sta bila 'tudi Zavodnik in Korelc, se je dan poprej pripeljala iz Bohinja v počitniško hišico Antona F. na planini Zajamniki. Med potjo se je družba, v kateri sta bili tudi dve ženski, večkrat ustavila, da so kaj popili, tako so nadaljevali tudi po prihodu na Zajamnike. Ze ob prihodu sta razpoložena Zavodnik in Korelc streljala v zrak z bokarico in malokalibrsko puško, ki ju je Zavodnik prinesel s seboj zaradi lova. Ko je kasneje Zavodnik povsem brez razloga začel žaliti eno od žensk in njeno družino, se je Franc Korelc potegnil zanjo. Moška sta se začela ruva-ti, tako da sta padla, toda Anton F. ju je pomiril. Ko je Korelc omenil, da ima rojstni dan, sta se z Zavodnikom celo objela in poljubila ter odšla ven streljat v zrak. Veseljačili so do tretje ure zjutraj. Zavodnik je naslednje jutro že okoli 8. ure streljal s puško, nadaljeval je tudi s pitjem. Znova je začel žaliti eno od žensk in znova se je zanjo zavzel Franc Korelc — češ naj bo Zavodnik vendar že tiho. Toda Zadravec je, vinjen kot je bil, začel žaliti Korelca, ki ga je zaradi tega prijel za usta in ga rinil proti koči. Toda Zavodnik ni odnehal, žalil je naprej. Ko mu je Korelc prigovarjal NESREČE ZBIL PEŠCA Kranj — V nedeljo, 2. februarja, se je na Cesti Staneta Žagarja v Kranju zgodila nesreča, v kateri je bil huje ranjen pešec, 33-letni Damir Jakovec. Pešec je prečkal cesto mimo prehoda za pešce ravno tedaj, ko je z avtom pripeljal 19-letni Primož Gašperlin. Voznik ni uspel pravi čas ustaviti in je pešca zadel in zbil po cesti. SMRT NA ŽELEZNIŠKI PROGI Rateče — Na zavarovanem prehodu čez železniško progo v Retečah se je v petek, 31. januarja, smrtno ponesrečil 43-letni Florjan Carman iz Ljubljane. Čarman je z osebnim avtom peljal čez progo medtem ko so bile zapornice spuščene in je gorela rdeča luč. Zapornice je obvozil in zapeljal na tir, tedaj pa ga je zadela lokomotiva mednarodnega vlaka, ki je pripeljal iz Medvod. Strojevodja je skušal zaustaviti, ko je opazil avto na progi, vendar mu ni uspelo. Lokomotiva je potiskala avto nekaj sto metrov po progi, preden se je vlak ustavil. Neprevidni voznik osebnega avtomobila je umrl na kraju nesreče. D. Ž. Smučar si je zlomil nogo Vršič — Pri smučanju pod Sito na Vršiču se je v četrtek, 30. januarja, ponesrečil 12-letni Jure Ž. z Jesenic. Z vrstniki iz osnovne šole je tekmoval v smuku tabornikov, ki so ga nadzirali smučarski učitelji. Pri zadnjih vratcih je s smučko zadel ob palico, padel je in si zlomil nogo. S teptalnim strojem so ponesrečenca odpeljali do hotela Erika v Kranjski gori, od tam pa v jeseniško bolnišnico. in z razprtimi rokami, v katerih ni imel ničesar, stopal priti njemu, je Zadravec prijel za puško bokarico in jo nabil. Stal je nekaj više na bregu za hišo in čakal, da se mu je goloroki Korelc približal na dva do tri metre, Korelc ni pomislil, da bi Zadravec res utegnil sprožiti; vendar je pritisnil na petelina in Korelca iz neposredne bližine ustrelil v prsi, tako da je takoj umrl. Pri dogajanju je imel veliko vlogo alkohol. Priče so na sodni obravnavi povedale, da se je Zavodnik vedno vedel nedružabno in nasilno, kadar je pil. Tako je bilo tudi tokrat, saj je po uboju celo grozil vsej družbi. Kasneje se je izkazalo, da sta bila vinjena oba, Zadravec in Korelc, vendar Zadravec veliko bolj, saj je imel v krvi 2 do 2,5 promila akohola. Sodišče je sledilo mnenju sodnega izvedenca, psihiatra, ki je ugotovil, da so bile obtoženčeve sposobnosti, razumeti svoje ravnanje v času dogodka, bistveno zmanjšane; sodišče mu je zato sodilo za uboj v bistveno zmanjšani prištevnosti. Med olajševalnimi okoliščinam je upoštevalo le njegovo zdravstveno stanje in mnenje psihiatra, med obteževalnimi pa predvsem to, da pokojni Korelc ni v ničemer prispeval k takemu ravnanju Zavodnika, razen tega pa je upoštevalo še to, da je bil Zavodnik že kaznovan za kazniva dejanja z elementi nasilja. Sodišče se je odločilo za ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, podaljšalo pa je tudi pripor. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Ranjen v eksploziji Škofja Loka — V skladišču gotovih izdelkov tovarne LTH v Škofji Loki se je v petek, 31. januarja, zgodila nesreča, v kateri je bil huje ranjen voznik viličarja Predrag Stajic, star 27 let. Stajic je dvignil pokrov motorja pri viličarju in z vžigalnikom posvetil vanj, da bi odkril napako na motorju. Zaradi prevelike koncentracije plina, ki nastaja pri elektrolizi vode, je prišlo do eksplozije. GORENJSKA NOČNA KRONIKA OMAJAL MU JE ZOBE Dva hokejista sta se stepla pred hokejsko halo na Jesenicah. Ni znano, ali so dogodku botrovali neporavnani računi iz zasebnega življenja ali z igrišča. Jasno je le to, daje močnejši od hokejistov svojemu športnemu tovarišu močno omajal zobe. ZIMSKO VESELJE Škofjeločana že več zim zapored jezi mladež, ki mu v rolete na oknih meče snežne kepe. Enega je že dobil in se resno pomenil z njim, vendar pomenek očitno ni nič zalegel. Kepe še kar frčijo okoli oken. Spričo otroškega Veselja mu najbrž tudi postava ne bo mogla pomagati. BREZ RAZSODNIKA NE GRE Na Pristavi so se sporekli sosedje, se zmerjali, žalili... Preden je med sprtima stranema začelo frčati kamenje, so prišli razsodniki. Podobno se je dogajalo tudi v mestu Tržiču, kjer ni bil obračun nič manj vroč. ^1986 — mednarodno leto varnosti v -žSfaern prometu Potrebna bi bila ^ometna vzgoja odraslih Na n ^euo °S Organizacije združenih narodov je leto 1986 progla-host«Za mednarodno leto varnosti v prometu. Med cilji leta var-tre^! ^ Prometu je pri nas manjši krvni davek na cestah, kar bo turQa. doseči z več preventivne dejavnosti, boljšo prometno kul-VeHkln VarneJšimi razmerami. Ena od organizacij, ki je že zdaj in ® Pripomogla k varnejšemu prometu, je Združenje šoferjev vtomehanikov iz Kranja. **rari* *a p 1 — »Pri nas storimo veliko r^ed^l^etno VZU°J° otrok,« meni >°^rje J4 kranjskega Združenja v,UkV ?n avt°mehanikov Albin ^o, si ' *Le naša organizacija, denimo muPa3 s svetom za preventivo, n°to društvi in AMZS pripra- vlja razne akcije za predšolske otroke, vrsto tečajev za šolarje, sodeluje v prometnih krožkih in pri pripravi raznih kvizov. Prav je, da že najmlajše vzgajamo v prometni kulturi. Vendar nered, nedisciplina in njune posledice na cestah dokazujejo, da so danes v prometu premalo vzgojeni odrasli. Ko človek opravi vozniški izpit, se konča tudi njegovo izobraževanje na cesti, namesto da bi se poslej redno udeleževal raznih tečajev in predavanj, ki bi ga poučili o novostih in posebnostih.« Kranjsko združenje šoferjev je pred časom podpisalo sporazum o sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kranjske občine, AMD Kranj, Šenčur in Cerklje ter tehnično bazo AMZS. Od tega sodelovanja si veliko obetajo ravno glede skrbi za prometno vzgojo odraslih. »S temi organizacijami smo si doslej delili delo po šolah, poslej pa bomo delali tudi med odraslimi,« poudarja sogovornik. »Mednje bomo še najlaže prodrli prek šol. K predavanjem in akcijam bomo vabili starše osnovnošolskih otrok in pri njih začeli, kar je bilo zamujeno. Kasneje si obetamo tudi prodor v krajevne skupnosti in delovne organizacije. Tudi v srednjih šolah je opazna vrzel v prometnem znanju, čeravno je med mladino največ bodočih kandidatov za vozniške izpite.« V združenju šoferjev so včlanjeni vozniki in avtomehaniki, skratka ljudje, ki jim je vožnja poklic. Dodatno izobraževanje v prometu je njim še bolj potrebno kot amaterjem, zato si združenje prizadeva izobraževati tudi v svojih vrstah. Tudi zakon jim nalaga osvajanje dodatnega znanja. »Dopolnilno izobraževanje poklicnih voznikov pripravljamo v delovnih organizacijah, ki zaposlujejo te ljudi. Treba je poudariti, da je zanj dosti zanimanja,« naglasa Albin Zevnik. »Le redke so delovne organizacije, ki niso uvidele, da je to nuja, ne pa formalno zadoščanje črki zakona. To je opazno tudi na cestah. Med poklicnimi vozniki je malo nesreč, nekaj več jih je pri poklicnih voznikih v tranzitnem prometu. O znanju in strokovnosti naših članov pričajo tudi številni uspehi, ki jih vozniki in avtomehaniki vsako leto dosegajo na tekmovanjih. Letos bo naše združenje tudi organizator regijskega tekmovanja šoferjev in av-tomehanikov, želimo pa si tudi organizacijo republiškega. Tekmovanja imajo velik odmev, saj se vozniki tu marsikaj naučijo." Tudi merjenje moči in znanja prinese izkušnje, uporabne v prometu.« D. Z. Žlebir ^IM^JM^nGLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 4. FEBRUARJA lUEI Enainštirideseto državno prvenstvo v smučarskih tekih Na Jezerskem brez štafetnih tekov Jezersko, 2. februarja — Letošnje člansko državno prvenstvo še ni končano. Čeprav je imel organizator, SK Triglav iz Kranja, za priprave prvenstva v smučarskem teku le par dni časa, so bile na Jezerskem smučine odlične. Prvenstvo še ni končano, saj je sobotno tekmovanje v solo tekih prekinil novi sneg in nato dež. V nedeljo so le spravili pod streho solo teke članov in mlajših članov na petnajst kilometrov in članic na pet. Štafetni teki so prestavljeni na Roglo, kjer bo 15. marca državno prvenstvo na 50 kilometrov. Letošnje državno prvenstvo je v četrtek odprl predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Najboljši trije na trideset kilometrov med člani: Jani Kršinar (Šk Jože Kle- menčič (1), Ivo Carman (2). Z Zlatibora je bilo letošnje člansko državno prvenstvo v smučarskih tekih prestavljeno na Jezersko, kjer se je smučarski tekaški klub Triglav potrudil, da je v kratkem času pripravil smučino, čeprav so morali sobotne solo teke prestaviti na nedeljo. V soboto jim je zagodlo sneženje in nato dež, ki je namočil smučine. Zato ni bilo štafetnih obračunov, ki bodo marca na Rogli, kjer bo na sporedu še državno prvenstvo v maratonih. Četrkov članski tek na trideset kilometrov je dal odgovor, kdo je ta čas najboljši jugoslovanski smučarski tekač. Lanski državni prvak na tej progi, Triglavan Ivo Čarman, se je moral zadovoljiti z drugim mes*tom. Čarman je vodil vse do devetnajstega kilometra, od tu naprej so mu pošle moči in vodstvo je prevzel Dolčan Jože Klemenčič, ki je nato tudi osvojil državni naslov, na tretje mesto pa se je uvrstil Jani Kršinar iz Unior Olim-pije. V teku mlajših članov je za presenečenje poskrbel član Unior Olim-pije Jože Rupnik, ki je prehitel Ro- berta Kerštajna iz Rateč in Triglava-na Boruta Nunarja. Članice so imele nastopnadesetkilometrov.Tanaslovsi je po pričakovanju pritekla naša najboljša smučarska tekačica Jana Mlakar iz Kranjske gore, ki je dobila tudi državni naslov za mlajše članice. Tudi nedeljski solo tek na 15 kilometrov ni minil brez presenečenj. Triglavanu Ivu Čarmanu ni uspelo, da bi v domaČi smučini, kjer tekači kranjskega Triglava trenirajo, zrna" gal. V tej težavni smučini so bile prednost dobro namazane smuči, kakršne je imel član Unior Olimpije Jani Kršinar, ki je ugnal Iva Čarmana. Tudi v konkurenci mlajših članov Robertu Kerštajnu ni uspelo premagati Trilgavana Boruta Nunarja. Za presenečenje je med mlajšimi članicami na pet kilometrov poskrbela Andreja Smrekar iz Dola, saj je prehitela Jano Mlakar. Padec v spustu je Jani Mlakar dal le toliko zaostanka, da ni osvojila drugega letošnjega državnega naslova. Rezultati — člani (30 km) — 1. Jože Klemenčič (Dol) 1;25:29,8, 2. Čarman (Triglav) 1;27:43,3, 3. Kršinar (Unior Olimpija) 1;28:50,6, 4. Tarman 1;30:33,9, 5. Lebar (oba Kranjska gora) 1;31:32,6; člani (15 km) - 1. Kršinar (Unior Olimpija) 48:24,2, 2. Čarman (Triglav) 49:32,5, 3. Verovšek (Unior Olimpija) 50:15,2, 4. Jože Klemenčič (Dol) 50:20,4, 5. Nunar (Triglav) 50:42,9; ml. člani (30 km) - 1. Rupnik (Unior Olimpija) 28:38,3, 2. Kerštajn (Rateče) 29:12,2, 3. Nunar (Triglav) 29:17,0; ml. člani (15 km) - 1. Nunar (Triglaav) 50:42,9, 2. Kerštajn (Rateče) 50:56,7, 3. Rupnik (Unior Olimpija) 51:37,1; članice (10 km) — 1. Mlakar (Kranjska gora) 32:38,7 2. Smrekar (Dol) 3420,6, 3. Lačen (Črna) 34:21,0, 4. Bertoncelj 34:57,8, 5. Bešter (obe Triglav) 35:22,7; članice (15 km) - 1. Smrekar (Dol) 20:23,2, 2. Mlakar (Kranjska gora) 20:36,7, 3. Bešter (Triglav) 21:08,1, 4. Grašič (Kokrica) 21:30,6, 5. Bertoncelj (Triglav) 21:40,2. D. Humer Pokale in medalje je v soboto v hotelu Kazina na Jezerskem podelil predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. V teku na deset kilometrov so bile najboljše: Nataša Lačen (3), Jana Mlakar (1) in Andreja Smrekar (2). — Foto: F. Perdan JESENIČANI ZMAGALI TUDI V KRANJU — Pred zadnjim kolom finalne skupine letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu je vse jasno. Za naslov se bosta v super finalu v treh srečanjih pomerila beograjski Partizan in državni prvak Jesenice. Obvestila Za mladinskimi še tečaji za odrasle — Kranjski učitelji in vaditelji smučanja pri svoji dejavnosti niso pozabili tudi na odrasle, ki bi radi izpopolnili svoje smučarsko znanje. Številne tečaje pripravljajo v delovnih organizacijah, odločili pa so se tudi za organizacijo odprtega začet-no-nadaljevalnega smučarskega tečaja, ki bo od nedelje, 23. februarja, do sobote, 1. marca, na Voglu. Tečajniki bodo stanovali v hotelu Zlatorog. Cena tečaja je izredno ugodna, saj bo treba za 6 polnih penzio-nov, vse prevoze z žičnicami in smučarskim avtobusom ter učenje odšteti 44.200 dinarjev. Prijave sprejemajo do 12. februarja po tele- tonu 26-061, interna 15, med 6. in 8. ter med 13. in 14. uro. Brezplačno drsanje v Mojstrani — Komisija za šport in rekreacijo pri zvezi telesnokulturnih organizacij Jesenice in Hokejski klub Mojstrana prirejata med zimskimi počitnicami brezplačno drsanje na drsališču v Mojstrani. Obvestilo jeseniškim sankačem — Sankaški klub Jesenice obvešča vse zainteresirane temeljne organizacije in delovne skupnosti, da organizira sindikalno sankaško prvenstvo v Savskih jamah. Vse informacije daje Drago Doki, tozd Je-klarna. Jeseničani so tokrat gostovali v Kranju, kjer jih je zaradi zapore Tivolija gostila ljubljanska Kompas Olimpija. Pred 3500 gledalci so bili veliko boljši in so zasluženo zmagali. Izida — Kompas Olimpija : Jesenice 2.-€ (13, 1:1, 0:2), Partizan : Crvena zvezda 6:2 (1:1, 2:1, 3:0). V drugi skupini je Kranjska gora visoko premagala mariborski Avtoprevoz, v drugi zvezni ligi je Triglav iz Kranja v štirinajstem kolu doživel prvi poraz. V Ljubljani ga je premagal Tivoli, (-dh) — Foto: F. Perdan Svetovno padalsko prvenstvo? Lesce — Alpski letalski center Lesce-Bled, ki se je doslej že večkrat izkazal z uspešno izvedenimi mednarodnimi tekmovanji v jadralnem letenju in padalstvu, tudi z evropskimi in svetovnimi prvenstvi, kandidira, da bi leta 1990 pripravil v Lescah jubilejno, 20. svetovno padalsko prvenstvo. Predlog letalskega centra je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica in soglašalo z njegovo kandidaturo. (cz) Občni zbor športnega društva Krvavec Cerklje Tekmovanja in pohodi o TE Cerklje, 25. januarja — V soboto je imelo redni letni občni zbor športno društvo Krvavec Cerklje, ki letos praznuje 35-letnico uspešnega delovanja. Udeležba krajanov na zboru je bila zelo velika. V veliki dvorani Zadružnega doma v Cerkljah so pregledali opravljeno delo v letu 1985 in ga ocenili za zelo uspešnega. Zaradi neugodnih snežnih razmer niso mogli organizirati množične smučarske tekaške prireditve. Izvolili so novo vodstvo; za predsednika je bil ponovno izvoljen Janez Martinčič. Sprejeli so tudi bogat program dela za letošnje leto. Letos ko praznujejo 35-letnico uspešnega delovanja, bodo organizirali več športno-rekreativnih prireditev. Cilji so usmerjeni zelo široko in jih bodo s skupnimi močmi tudi dosegli. 8. februarja bodo organizirali pustovanje, ob 1. maju množični pohod na Ambrož pod Krvavec s kurjenjem kresa, več Smučarski skoki 70 skakalcev na prvenstvu osnovnih šol Kranj — Smučarski skakalni klub Iskra-Delta-Triglav je pred dnevi uspešno izvedel letošnje prvenstvo osnovnih šol občine Kranj v smučarskih skokih. Udeležba je bila zelo dobra, saj je nastopilo skoraj 70 učencev iz sedmih šol. Največ uspeha so imeli učenci OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj, ki je poslala tudi najbolj številčno ekipo. Rezultati: 1. razred: 1. Peter Zarnik (Šenčur); 2. razred: 1. Iztok Blažun, 2. Gorazd Ciperle, 3. Damir Kern (vsi OŠ Cerklje); 3. razred: 1. Grega Eržen, 2. Gorazd Bertoncelj (oba OS L: Seljak), 3. Tadej Žvikart (OŠ Cerklje); 4. razred: 1. Rok Polajnar (OŠ Šenčur), 2. Jure Zupane (OŠ Predoslje), 3. Andrej Zarnik (OŠ Šenčur); 25-metrska skakalnica: 5. razred: 1. Simčič (OŠ F. Prešeren), 2. Grega Martinjak (OŠ Cerklje), 3. David Mesec (OS L. Seljak); 6. razred: 1. Boštjan Zupan (OŠ Cerklje), 2. Andrej Ažman (OŠ Predoslje), 3. Jernej Mubi (OŠ Predoslje); 7. razred: 1. Marko Kocelj (OŠ Cerklje); nižješolci: Rok Polajnar (Šenčur), 2. Tedej Žvikart (OŠ Cerklje), 3. Andrej Zarnik (OŠ Šenčur); ekipno: 1. OŠ Davorin Jenko Cerklje 252 točk, 2. OŠ J. Broz-Tito Predoslje 122, 3, OŠ J. in St. Mlakar Šenčur 111,4. OŠ Lucijan Seljak Stražišče 82, 5. OŠ France Prešeren Kranj 35,6 OŠ Bratstvo in enotnost Kranj 27 in 7. OŠ Simon Jenko Kranj 3. J. Javornik prireditev bo tudi ob krajevnem pl* I niku, julija bodo odigrali 24-urno f šarkarsko tekmo in organizirali 6. ~u plačilo za vložen trud. Vidni so tudi*©, prvi ugodni rezultati združitve špor^tc ga društva Krvavec Cerklje in šporfter ga društva Trim Zalog. Za dosedalSa delo je treba vsem članom športitfteri društva iskreno čestitati z željo, da W( do tudi letos in v prihodnjih letih tA^j uspešni. Rv J. Kuhalo, Imeniten uspeh padalcev Lesc BADKLEINKIRCHHEIM, 1. fel arja — V tem avstrijskem šport središču je bilo skoraj teden dni movanje za evropski pokal v parasi Na tekmovanju v skokih s padalornj cilj in v veleslalomu je nastopilo inštirideset tekmovalcev iz devetih1 žav. Jugoslavijo so zastopali pad« ALC Lesce: Darko Svetina, Dušan 1^ har, Benjamin Šmid in Branko Mi' Leski padalci so bili prvi v skokih! cilj, tudi v veleslalomu so dosegali! vedno dobra mesta. V kombinaciji A kov in veleslalomu je ekipa ALC zasedla četrto mesto. Prva je bila stri j a I pred ZRN in Avstrijo IV skupnem seštevku posameznikov sta bila Mirt šesti in Svetina deseti-i -db Ni te MERKUR kranj Albin Juvančič iz Škofje Loke ruši keglje in rekorde kegljišč Na pol poti do Munchna Škofja Loka, januarja — Kegljač ljubljanskega Gradisa, | 27-letni Albin Juvančič iz Škofje Loke, je na dobri poti, da I bo od 19. do 24. maja letos zastopal Jugoslavijo na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Munchnu. Po dveh izbirnih nastopih (od štirih) za sestavo sedemčlanske državne re' prezentance prepričljivo vodi s 109 keglji pred Liovičem iz Osijeka in kar 177 keglji pred večkratnim svetovnim prvakom Nikolo Dragašem (Medveščak), ki je po dveh tekmah šele deseti. Albin je doma s Podreče in čeprav se je pred nedavnim preselil v Skofjo Loko, se še vedno prišteva med »Zasavce«. Kegljati je začel pred dvanajstimi leti. »Kegljišče sem imel pred nosom in kegljaški klub je bil tedaj edini športni klub v krajevni skupnosti Mavčiče,« je povedal Albin, zaposlen kot prodajalec na Merkurjevem oddelku v kranjskem Globusu. »Veliko prostega časa sem preživel na kegljišču. Tu smo se zbirali fantje iz vse vasi. Metali smo težko kugljo in se prijetno zabavali. Ko smo začeli resneje vaditi, smo spoznali, da nismo tako slabi.« To so najbolje občutili njihovi tekmeci na državnih mladinskih prvenstvih. Kegljači s Podreče — Albin Juvančič in njegov bratranec Janez, Brane Jurkovič, Miro Čeba-šek, Darko Draksler, Jože Jeraj in Brane Purgar so, ne da bi imeli trenerja, dvakrat postali državni prvaki. Albin je pred petimi leti prvič nastopil za slovensko člansko reprezentanco na turnirju štirih dežel v Italiji. Izkazal se je in tekmovalca iz reprezentance, sicer kegljača Tekstil Slovana Franc Belcijan iz Valburge in Darko Bizjak iz Ljubljane, sta ga prepričala, da je skupaj z njima prestopil h Gradisu. Uspehi so se potem kar vrstili. Klub je bil pred tremi leti državni prvak in peti v tekmovanju za evropski pokal, lani pa drugi v državi in prvi na Donavskem pokalu. Albin je bil doslej dvakrat republiški članski prvak (med posamezniki in v parih z Bizjakom) in skupaj z Matjažem Hočevarjem tudi mladinski državni prvak v parih. Letos je v imenitni formi. Na kegljišču v Cerknem je podrl neverjetna 1002 keglja, na i«' birnem nastopu za sestavo državnf reprezentance na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani je postavil nov rekord z 978 keglji; razen tega je rekorder še najmanj desetih kegljišč med drugim tudi kranjskega z 95? keglji. Albin se je pripravljen še naprej odrekati in žrtvovati prosti čas m kegljaški šport. Želi, da bi se uvrstil v moštvo za svetovno prvenstvo, da bi se klub prebil na tekmovanje z* evropski pokal, da bi tudi v keglja' nju uvedli zvezno ligo in da bi se na posamičnem državnem prvenstvu uvrstil med tri najboljše. »In ne pozabite napisati, da gredo v službi zelo na roko,« je ot> koncu pripomnil Albin Juvančič. C. Zaplotnik ijglJLiiJgBRUARJA 1986* OBVESTILA, OGLASI OJlAlmirinih nagradah na sejmu iMUpA86~-— ski if ^radna žir'Ja, tudi novinarji in stanov-gi so ALM,RI ob letošnjem sejmu &i ii?^d8,i vse Priznanje. Razen LJU-^ustv SKEGA ZMAJA so Almirini modni naohi;i?rja,cl PreJe,i tudi priznanje Društva i u,,K°valcev Slovenije in ZLATO JANO. flistJvilo Pf na9rada!« mi je Sunaik0rak ,ndih ob P°9'e-dike ki f ?ne Putene trikotni- rPojnc? o' v oči z Almirine rrtensk« * Presnete Almirine [a®*\ don«« SJ? ne P°9runtai°!? ? !edno "Kivajo! Med-aVedrm dru9' trikotažerji še talni , saniarijo v rožah, so itvarr^ 9®ornetr|Jskimi liki vsi tafJogt.-."? odrezavi. Kakšen 'urr> v barvah in v modelih Like so pobrale iz črnih afriških mask, iz totemov črnskih plemen. Preprosto staro plemensko ie zaživelo v moderT nem. Bafve vroče Afrike so tu. Marakeš so poimenovale svojo kolekcijo. Umirjene barve sipin in žgane zemlje oživljajo vijolične barve sončnega zahoda, ki se s črno in belo prepletajo v geometrijskih vzorcih. Iz zamolklih barv sem in m*nJ atraktivne niso Almirine pletenine s pletilskih stro Štiri najnovejše ploske pletilne stroje, uvožene iz Zahodne Nemčije, ima Almira že postavljene v svoji pletilnici, pet jih še pričakujejo. Do konca aprila bo — če bo po sreči — vsa proizvodnja modernizirana, tako pletilnica kot konfekcionira-nje. tja presenetita turkizna in oranžna barva pomarančne lupine. Linija je nadvse modna: široki rokavi, široka ramena, modeli pa kratki, le do pasu sežejo. Dodana so jim dolga, sem in tja nabrana krila. Lahko so pletena ali platnena. Krila, hlače — karkoli lahko kombinirate k pisanim puloverjem. Lahko pa se boste odločile za dolg pulover, podaljšan v tuniko. K hlačam bo šel ali pa le na lepe noge, saj ga imate lahko za mini obleko. Hlače so široke, udobne, ob gležnju jih zavežemo. Modeli se dopolnjujejo s srajcami, majicami iz tankih tankih pletenin, in s šali, ki si jih moderna dekleta zavežejo kar po beduinsko okrog glave ali pa prek bokov. Tudi moški so pri Almiri tokrat prišli na svoj račun. Puloverji zanje so pleteni v istem stilu kot ženski, le malo manj pisani so morda. Zato pa nič-manj modni. Vse pletenine, tako ročne kot strojne, so iz stoodstotnega bombaža, saj vroče poletje prenese le bombaž. Ročno pleteni puloverji so izdelki Vsak Almirin model je uspeh zase Centra za razvoj umetne obrti v Grimščah pri Bledu. Tudi modeli, spleteni na stroj, sledijo afriškim motivom z ročnih pletilk. Bodo naprodaj? Seveda bodo, pravijo pri Almiri, nekaj že takoj v njihovem butiku v Metalki v Ljubljani pa v Grimščah, čez kakšen mesec, dva pa tudi drugod. Povpraševanja bo veliko, to je gotovo. Ta veliki Alimirin uspeh na letošnjem sejmu mode je sad prizadevanj kolektiva, ki jih v zaostrenih tržnih razmerah žene vedno v nekaj novega, enkratnega, in sad nove tehnologije, ki jo osvaja Almira. Prav te mesece modernizirajo tovarno, uvajajo sodobno tehnologijo z elektronskimi pro-gramatorji, z računalniškim vzorčenjem. Milijon dolarjev bodo dali samo za opremo, 400.000 nemških mark v pripravo preje. Ko bodo imeli vso opremo, tako v pletilnici kot v konfekciji, bo njihova ponudba za 17 odstotkov večja. Z novo tehnologijo bo bistveno povečana možnost za vzorčenje, zato mora biti občutno povečana tudi njihova konkurenčna sposobnost. Sejma , tako beograjski jeseni kot ljubljanski pozimi, jim samo potrdita, če so na pravi poti, pravijo v Almiri. Javno mnenje je tokrat glasno potrdilo Almirin program. Deležni so bili priznanj ne le uradnih žirij, temveč tudi stanovskih kolegov. V Beogradu so dobili ZLATEGA PAJKA zanajboljšo kolekcijo, v Ljubljani pa razen ZMAJA še prvo nagrado Društva oblikovalcev Slovenije. Svoje pa je pridala še revija JANA z ZLATO JANO. Vse priznanje je šlo tako ročnemu kot strojnemu pletenju. Na Grimšče so v ALMIRI ponosni. Ne le, da so z njihovo ureditvijo prodobili ugleden prodajni lokal in prostor za dostojno prikazovanje svojih kolekcij, tudi finančno so z njfm zelo* uspeli. Samo januarja letos so v Grimščah prodali petkrat več kot lani v istem času. Stilizirano, atraktivno ' z ročnih pletilk Zanje dela doma približno 250 pletilj. Pokažejo jim, jih nauče, kako naj delajo, in pridne, spretne pletilje uresničujejo kos za kosom. Veliko dela je s tem, toda to je neprecenljive vrednosti ne le za Almiro in za njeno ponudbo, temveč tudi za sam kraj, ker se bo kultura pletenja tu razmahnila, se še oplemenitila in tudi — ostala. Prav te izredno lepe in domiselne ročne pletenine bodo Gorenjski dale poseben pečat kulturne vrednote. Na ženskih ramenih stoje Almirini trije vogali, bi lahko rekli. Vesna Gabrščik-llgo je njihova stilistka, kreatorka, ki vodi vzorčni oddelek. Vse je narejeno timsko. Težko bi bilo speljati vse skupaj, če bi ne bilo motorja, Francke Lapuh, vodje marketinga, ki vse poganja. Skrbi, da pridejo v hišo pravi materiali, da steče prodaja, da je vse uglašeno ... Almiri in njenim ženskam vsa pohvala in čestitke! in oblačila (Pust** vseh velikosti lahko izbirate v veleblagovnici GLOBUS KRANJ v pritličju na oddelku za papir in igrače KjcricAcu BURA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem OBČINA KRANJ Sekretariat za notranje zadeve Vse delovne ljudi in občane občine Kranj obveščamo, da bo v skladu s 16. členom Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, št. 7/74) od 1. 2. 1986 od 10. 3. 1986 razgrnitev splošnih volilnih imenikov za volitve članov delegacij krajevnih skupnosti in za posamezno glasovanje o izvolitvi članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Razgrnitev volilnih imenikov bo za mestno območje občine na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Kranj, za zu-najmestna naselja pa na sedežu pristojnega krajevnega urada vsak dan v času uradnih ur. Vsak delovni človek in občan ima pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek. IZBR4LI SO ZMflS samoupravna stanovanjska skupnost kofja loka n&do .gi 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno obj^ ^ščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na z dn°c0JU občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske št. 22 s°lid» 12' 1985)in sklePa 34- seJe z dne u- L 1986 odbora za ka rvk-rriost Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Lo-0bJavljamo RAZPIS o zbiranju — vlog zahtevkov z* delno nadomeščanje stanarin za leto 1986 Pravičenec do delne nadomestitve stanarine mora izpol-^fcvati naslednje pogoje: da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v Podnajem; da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja a Poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen ka-aar gre za delo invaiida na domu; — da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vselji-, vega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše; — da občan glede na število članov družine ne zaseda nad-standardnega stanovanja in ni odklonil zamenjave za standardno stanovanje. 2. Merila, ki jih upoštevamo pri odobravanju delna nadomestitve stanarin, so: — število družinskih članov; — stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1985; — višina stanarine, izražene v deležu dohodka družine. 3. Občani lahko dobe obrazec SPN-1 in obrazec za spremembo (SPN-2) v Državni založbi Slovenije, v organizaciji združenega dela in v Centru za socialno delo v Škofji Loki. 4. Rok za zbiranje vlog NOVIH ZAHTEVKOV IN SPOROČIL O SPREMEMBAH dosedanjih upravičencev je OD 4. februarja 1986 DO vključno 4. marca 1986. 5. V primeru, da občan vloge ni pravočasno vložil (kar velja tudi za spremembe dosedanjih upravičencev), se vloga zavrže. 6. Mesta za vlaganja vlog so naslednja: -- Center za socialno delo Škofja Loka, — OZD (kadrovska služba) — krajevna skupnost, kjer občan biva* 7. Občani, ki bodo v roku vložili zahtevke z vso zahtevano dokumentacijo, bodo v skladu z določili navedenega pravilnika upravičeni do delne nadomestitve stanarine od 1. januarja 1986 do 31. decembra 1986. V MERKURJEVI prodajalni GRADBINKA na Ptimsko vem pri Kranju imajo dobro izbiro vodoinštalacijskega materiala, sanitarne keramike in keramičnih ploščic raznih vzorcev in barv. S 1 MERKUR kranj GLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 4. FEBRUARJA ALPETOUR ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ VAS VABI V SOBOTO, 8., in V TOREK, 11. februarja 1986 NA VESELO PUSTOVANJE v restavracijo in vinoteko hotela. Najboljše tri maske v restavraciji in vinoteki bodo nagrajene. MASKE ZAŽELENE. Rezervacije in informacije v recepciji _hotela ali po telefonu 23 650__ Sjouki Urara Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n.o.sol.o. Kranj, Škofjeloška 6, Za potrebe Sektorja skladiščenja in transporta ponovno objavljamo delovne naloge: VODENJE SKUPINE PREVZEMA BLAGA Pogoji: — višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske usmeritve s tremi leti delovnih izkušenj — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti — trimesečno poskusno delo Za potrebe Splošnega sektorja iščemo: . ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA ali ADMINISTRATORKO s primernim znanjem strojepisja Delo je za določen čas — za čas nadomeščanja porodnice. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, Kranj. MERKUR kranj MERKUR, TRGOVINA in STORITVE, n.sol.o. Kranj, Koroška 1 TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o., Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge Čiščenje prostorov v Kranju in Radovljici Pogoji: — končana osemletka — delovno razmerje za nedoločen čas — en mesec delovnih izkušenj — enomesečno poskusno delo — OD 51.000 din Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur, trgovina in storitve, n.sol.o., Kranj, Koroška 1, za kadrovsko socialno službo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa samoupravnega organa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj Na podlagi sklepa 26. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 30. 1. 1986 delovna skupnost objavlja dela in naloge: 1. RAZVOJ IN VZDRŽEVANJE SISTEMSKE PROGRAMSKE OPREME 2 VODENJE DEL V ODDELKU DEVIZNIH REŽIMOV 3. VODENJE DEL V ODDELKU KADROVSKO-SOCIALNIH POSLOV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva: pod 1. pod 2. pod 3. visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali pripravnik visokošolska izobrazba ekonomske smeri 3 leta ustreznih delovnih izkušenj visokošolska izobrazba pravne, ekonomske ali ka-drološke smeri 4 leta ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje v vseh primerih sklenemo za nedoločen čas, s pripravnikom za določen čas (12 mesecev) za čas usposabljanja za samostojno delo. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po končani objavi. Iskra ISKRA Industrija za električna orodja Kranj, p. o. Kranj, Savska loka 4 Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavlja prosta dela VOZNIKA VILIČARJA do 1,5 t Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: — opravljen izpit za voznika viličarja — zaželene ustrezne delovne izkušnje — odslužen vojaški rok Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslov Iskra, Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Savska loka 4, Kranj. gorenjski tisk Tiskarna in kartonaža — n.sol.o. moše pijadeja 1, p.p. 81 TOZD DODELAVA b.o. Kranj, Moše Pijadeja 1 OBJAVLJA prosta dela in naloge: — delavce za opravljanje del in nalog UREJANJE STROJEV Pogoji: triletna srednja šola grafične, elektro ali strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj Delo je dvoizmensko z dvomesečnim poskusnim delom in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — več delavk za opravljanje del in nalog KNJIGOVEŠKA DELA Pogoj: osnovna šola Delo je dvoizmensko z enomesečnim poskusnim delom in se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije 8 dni po objavi. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n.sol.o. Kranj Delavski svet TOZD Tovarne posebnih telekomunikacijskih naprav Blejska Dobrava razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje razpisne pogoje: — visokošolska izobrazba elektro, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika — pogoje, ki jih za individualne poslovodne organe določa družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Jesenice Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJO SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO DELA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje razpisne pogoje: — visokošolska izobrazba strojne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — strokovni izpit iz varstva pri delu po 17. členu pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovnem usposabljanju delavcev, ki opravljajo naloge s področja varstva pri delu — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za obe imenovanji traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušepj pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 24 a, Kranj, z oznako »za razpis direktorja TOZD PTN« ter »za razpis DSSS«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po končanem razpisu. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v SLUŽBI ZA IZOBRAŽEVANJE 1. STROKOVNEGA SODELAVCA - ANDRAGOGA Pogoji: — visokošolska izobrazba andragoške ali kadrovsko izobraževalne smeri — zaželene delovne izkušnje na podobnih delokrogih in tehnično predznanje 2. PROGRAMER IZOBRAŽEVANJA - 2 sodelavca Pogoji: — visokošolska izobrazba kadrovsko izobraževalnega področja — zaželene defovne izkušnje Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra telematika, Kadrovska služba; Ljubljanska cesta 24 a, Kranj. TDO,ŽIVILA, -I te 2IVIIA TOZD Gostinstvo Kranj — HOTEL KAZINA JEZERSKO prireja VESELO ^ PUSTOVANJE v soboto, 8. 2. 1986. IGRA osi ANSAMBEL PLAZ S PEVKO BRIGITO. ^ PLES OD 20. do 3. ure. Najlepše maske čakajo lepe nagrade. t* Rezervacije po telefonu 44-007 HOTEL BOR PREDDVOR prireja VESELO PUSTOVANJE v soboto, 8. 2. 1986. Igra v ANSAMBEL TEN od 20. do 3. ure, in v torek 11.2.1986, od 20. do 1. ure. Najlepše maske«£ bodo nagrajene. Rezervacije po telefonu 45-080' Se priporočamo!|j a z OŽJI PREDLOG MOŽNIH KANDIDATOV ^-za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini Škofj^J Loka —— Predsedstvo Občinske konference SZDL Škofja Loka na svoji 25. seji 31. januarja 1986 odločilo, da posreduje vsej/44 temeljnim kandidacijskim konferencam v OZD in KS predlog možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družb|r | nih funkcij v občini Škofja Loka. Ožji predlog možnih kan# datov je nastal na podlagi evidentiranih možnih kandidaWjg0 za nosilce funkcij, ki je obsegal 425 imen. Ta seznam je &»vz obravnavan na predkandidacijskih sestankih v OZD in #5!^ kjer so na razširjenih sejah izvršnih odborov osnovnih orfj'Jgo nizacij zveze sindikata oziroma predsedstev krajevnih konf^P1 renc SZDL oblikovali svoja mnenja k evidentiranim možni^ kandidatom ter jih v obliki posebne ankete posredovali SZDL. Na anketo so se odzvale vse krajevne skupnosti in bližno polovica iz OZD. Rezultate ankete oziroma na tej oS,1j|r-vi oblikovane prioritete so 30. 1. 1986 obravnavale komisije ujj kadrovska vprašanja občinskih družbenopolitičnih organi*?^ cij ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri v\ l{ SZDL ter pripravili osnutek ožjega predloga za obravnavo "jlej predsedstvu OK SZDL. jgeU Predsedstvo OK SZDL Škofja Loka predlaga delavce^,| OZD in DS, občanom v krajevnih skupnostih, da na temeljflj«^ kandidacijskih konferencah, v času od 3. do 8. februarja l& obravnavajo in se opredelijo do naslednjih možnih kandi* tov. Pripominjamo, da soglasij za sprejem kandidature odi11 vedenih kandidatov še nismo pridobili. Ožji predlog možnih kandidatov: Občinska skupščina Predsednik občinske skupščine: ALBREHT Jože Podpredsednik občinske skupščine: JAN Vladimira, TE' ŽAN Roman, ČADEŽ Stane Predsednik in podpredsednik zbora združenega dela ffi činske skupščine: BRAČKO Miroslava, STANONIK Jože, $ FRAR Franc, JEMEC Janez Predsednik in podpredsednik zbora krajevnih skupno? občinske skupščine: ŠOLAR Janez, BIZJAK Mihael, BERNP I Jože, BERTONCELJ Stane Predsednik in podpredsednik družbenopolitičnega zbOf občinske skupščine: OKORN Milko, KALAMAR Štefan na Občinska izobraževalna skupnost Jfain Predsednik skupščine: JELOVŠEK Mara, MLAKAR 3<% n ka, KEJ ŽAR Leopold *j: Predsednik zbora uporabnikov: KOS Alojzij, POLAJNA'lisrr Vladimir, SELAK Ana ^ Predsednik zbora izvajalcev: SEDEJ Martina, PISANJ Franc, ŠMID Jože k«. Občinska kulturna skupnost BI Predsednik skupščine: KRIŽNAR Ivan, SEDEJ Martina^ Predsednik zbora uporabnikov: JURMAN Dušica, KRZ''fc-NIK Ivo, SUŠNIK Janez Predsednik zbora izvajalcev: ŠUBIC Ive, NOVINC Frai»|S! PODNAR Franc Občinska telesnokulturna skupnost Predsednik skupščine: MLINAR Franc, HAFNER Iva ČADEŽ Silvo Jkih Predsednik zbora uporabnikov: BIZJAK Janez, DOLE^Io^ Jože Filip Predsednik zbora izvajalcev: BOGATAJ Miha, GARTN Samoupravna stanovanjska skupnost Predsednik skupščine: TAVČAR Anton, BENEDIČIČ Predsednik zbora uporabnikov: JAKOPIN Sonja, LOGA^ Martina fy> Predsednik zbora izvajalcev: BERNARD Vlado g 1 Občinska zdravstvena skupnost JfA Predsednik skupščine: PIPP Andrej, NASTRAN Tatja**-* ŽAKELJ Jure N Predsednik zbora uporabnikov: ŠOLAR Anka, SIBINC'|[« Momir, PIVK Silvo 10$ KVlj Predsednik zbora izvajalcev: DOLENC Janez, K( Tone Občinska skupnost za zaposlovanje Predsednik skupščine: TERŽAN Stanka, THALER Jan«' BAJIČ Dušan Občinska skupnost socialnega varstva JJ* Predsednik skupščine: HABJAN Gregor, BURDYCH dinanda, KRŽIŠNII^Anica Občinska skupnost socialnega skrbstva In. t Predsednik skupščine: SEDEJ Niko, CAMLEK Tomaž Predsednik zbora uporabnikov: CAMLEK Tomaž, M f»r( ŽGAN Jože 5^ Predsednik zbora izvajalcev: BERNIK Ludvik ,\ Občinska skupnost otroškega varstva T« Predsednik skupščine: DEMŠAR Branka, POTOČN'^ Pavel rfjta Predsednik zbora uporabnikov: LUŽEVIČ Lidija,-SM'^ Mira Predsednik zbora izvajalcev: PETERNELJ Angela, GV* BOČNIK Ljuba Občinska raziskovalna skupnost v* ' Predsednik skupščine: FLORJANČIČ Jože, BLAŽIČ Av8 ^ štin p;-Zbor delegatov enote SPIZ v občini Kri Predsednik zbora: KVATERNIK Anton, GAJGAR Lovf°« Podatki o navedenih kandidatih so razvidni iz sezn& ivtQ evidentiranih možnih kandidatov v volilnem biltenu štev. i< BEJLiiEBRUARJA 1986 OBVESTILA, MALI OGLASI — OSMRTNICE 11. STRAN C^IMlSioJJ©ISIIGLAS «■27 96© jggjj^iiroii ote J,RAKTOR zetor 4911 ter »kac Od LeVSkega 9n°ia- šenk- Je" *^r~^S^l__976 aon nT TRAKTOR same delfine 35, ToDoiioVS,a0koles^ star tri leta. Šo- j^j^il^Sejca, tel. 66-350 1174 TE-Hca a- lvan Kalan. Bukovica 12, r*---1200 itanovanja Najamem GARSONJERO ali SOBO s souporabo kuhinje. Šifra — Kranj Zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici, lahko tudi s predplačilom, sva zanesljiva. Telefon 061/347-348 po 20. uri_1101 Mlada zakonca brez otrok iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Redno plačava. Telefon 45-657 vsak dan od 15. ure dalje_1243 Mlada zakonca iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Redno plačava. Telefon 37-008 vsak dan od 7. do 21. ure_1244 Najamem opremljeno SOBO za dva delavca, najraje na Klancu ali Primsko-vem. Drašler, Cementni izdelki, Kranj, Staneta Žagarja 52_» 1245 V Škofji Loki zamenjam družbeno STANOVANJE. 40 m1 za večje. Tele-fon 60-967_1246 Manjše STANOVANJE ali GARSONJERO kupim na področju od Radovljice do Jesenic. Ponudbe pod: Kredit _1247 Kupim PODSTREHO, primerno za adaptiranje v STANOVANJE, v središču Kranja ali bližnji okolici. Telefon in naslov v oglasnem oddelku._1248 Oddam SOBO s centralnim ogrevanjem, z uporabo kopalnice, v Kranju. Telefon 25-418 1271 '? p^adnTotroške kostu- e#S5? Te,efon 061/266-940 in 946 % rJS dve DIRKALNI KOLESI in itf e2man, Sr. Bela 8, Preddvor WJQod—-———_1213 b«Vzaricf1Pr0^ LOVSKO PUŠKO A, co« Naslov v oglasnem od- KdJS^3--— ^Punk? Prodarn barvni TELEVIZOR ii^S T'"OTROŠKI VOZIČEK za ll^e r«, efon °64/77-445 od 7. do ffrT^T^-^ote in nedelje 1215 Jl7 m„2lv,AJA lancher I. Telefon DW^m-?L 1216 JO -f" . P/odam , nemški-strunski ^rrod^^^l^Zl_lili j *a Z2f?° al"minijasto PRIKOLI-"Hed on® iU' avto in TRIM K0L0 fielku ,dan- Naslov v oglasnem J^-1—-—1218 ^STILNA SEJEM KRANJ Vabi v soboto, 8- februarja, na VESELJE Maske za" Sena Du«n ne- Nboljše nagrajene). Krei „ 698 men'Ja 2300 din Wba"as P«e po tel. 21-890, H, »prB7 sll^li tistih neprijetnih be-lisrno 25' **. Je že zasedeno!« M°P°lni. ampak se trudimo! fr^D^208__ JlTih 110.Ve* mesnatih PRAŠIČEV, |S!ro^-----___1220 staro KOKERŠPA-,e,«fon60 830 popoldan 1221 »rejo TELICO in brejo KRA-U&Alrjska 86, Lesce 1222 ^204 ^ TELE za zakol. Telefon p^T-~--~-__1223 ' s«-ehr0c^aSemske KUNCE, franco-! Ancjr-; °ž9ani kunec - za ple-iML^iBao.rJ Avsenek, Dvorska vas ^^■^__1224 1?ri,a bom prodajal rjave f"« StiJA1RKICE. Sprejemam na-lL Tan°n,k( Log g, Škofja Loka Pfoda^- 1261 KRAVO. Zalog 11, 1262 in arn —— _ ^bro?!'0 rabljen KAMIN fran-°roil«. Sp. Gorje 23, Gorje *04^--lr_______1227 "23.^, skoraj NOVO SPALNICO. -34iS^0rai novo _ .^OdaV^^jJ9 - dopoldan f 6lefon ft?AANlC0 anita- staro 4 le °^-482 - int. 13 dopoldan 1228 tek * ioni?*« am "konsko POSTE rtnN hf"' dve "Očni OMARICI ^»■Tel* » od Pohištva dom l^j^i^_ 1229 A^°H|ŠTve/Tja Prodam ve^r^Fene^ naslov v oglasnem od- kDroda^---______1265 TNj0 LTu "t8^0 zamrzovalno fc^- 1,1 Telefon 25-127 po 15. ■ r>at?kPR5^TR0J rex supe- r^SSLWna 35000 d'n- Lončare A ^^^4/1. 1267 ZAZIDUIVO PARCELO ali zgradbo na relaciji Martuljek, Kranjska gora, Podkoren KUPIM. Maja Prusnik, Tičar-jeva 6, tel. 064/88-016_1249 Kupim GARAŽO na Bledu, na Jar-šah ali bližnji okolici. Bojan Capuder, Alpska 27, Bled_ 1250 Kupim kmetijsko ZEMLJIŠČE v ravnini, od Jesenic do Radovljice, od 1 do 5 ha. Šifra: Zdomec 1251 vozila Prodam dobro ohranjen VW variant, letnik 1970, in VW kombi, odprt, letnik 1968. Telefon 21-844_1066 Ugodno prodam R-16, letnik 1970, celega ali za rezervne dele, za 60.000 din. Telefon 34-404_1067 Prodam odlično ohranjeno SIMCO 1307 GLS. Telefon 60-830 popoldan _1231 Prodam R-4 GTL, letnik 1983, tovorno PRIKOLICO za osebni avto in 4 nove GUME 175 RS/13 s platišči za opel ascono ali kadett. Srednja vas 34, Šenčur_1232 Prodam MINI MORIŠ 1000, odličen, za 210.000 din. Ogled v delavnikih od 16. do 18. ure. Pilja, Štefetova 34, Šenčur^_1233 Prodam ZASTAVO 1300, primerno za rezervne dele. Naslov v oglasnem oddelku.__1234 Prodam zadnje LUČI za GOLFA, od letnika 1980 dalje. Dare Ravnihar, Haf-narjeva 12, Kranj_1235 Prodam OPEL KADETTA, starega dve leti. Informacije: Krišelj, Preddvor 140___1236 Prodam dobro ohranjen R-18. Janez Stroj, Dvorska vas 31 /B, Begunje 1237 Prodam avto SUNBEAM. Telefon 70-305_1238 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do 29.1. 1987. Janez Roz-man, Lancovo 76, Radovljica_1239 SIMCO 1100, letnik 1973, neregistrirano, vozno, prodam celo ali po delih. Maček, Zminec 25/A, Škofja Loka, tel. 60-631 - int. 428 dopoldan 1240 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1982, prevoženih 17.000 km. Ogled v soboto in nedeljo od 14. do 16. ure. Jeglič, Be-gunjska 7, Kranj_1241 Prodam dve ZIMSKI GUMI s platišči, dva leva in dva desna prednja blatnika, vse za fička. Franc Zore, Gorjuše 13, Bohinjska Bistrica__1242 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 SL, letnik 1978, registrirano do 21. 12. 1986. Habjan, Na Logu 16, Škof ja Loka_1268 R-12, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Britof 134, tel. 36-029 1269 ZASTAVO 101, novo, prodam. Telefon 22 298 1270 zapoilltve Zaposlim KV AVTOKLEPARJA, po možnosti s prakso, ni pa pogoj, ali mladega fanta za priučitev, OD po dogovoru. AVTOKLEPARSTVO Alojz BOBNAR, Breg ob Kokri 21, Preddvor, tel. 064/45-387_1121^ Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/28 980_1122 Zaposlim priučenega ali KV STAVBNEGA KLEPARJA. Telefon 28-842 od 18. do 19. ure_1123 STAVBNEGA KLEPARJA takoj sprejmem v redno delovno razmerje. Osebni dohodki dobri. Telefon 41 -011 _1124 Zaposlim delavko za navijanje in izdelavo TULJAV in žensko, za enkrat tedensko ČIŠČENJE. Naslov v oglas-nem oddelku._1252 Sprejmem dva STAVBNA KLEPAR JA, takoj ali po dogovoru. Telefon 064/60-720 ali 61-115_1253 Iščem SODELAVCA, da bi skupaj odprla gostinski lokal na zelo prometni točki. Lokal obratuje s 600—700 obroki na dan. Šifra: Deliva 1 -1 1254 kupim Kupim 4kW trifazni ELEKTROMOTOR, 2800 obratov. Telefon 064/60-253 1230 ALPETOUR DISCO SORA Škofja Loka vas vabi v petek, 7. februarja, na prijeten večer z ansamblom AGR0P0P. Posebnost večera! Med 2. in 3. uro smo organizirali avtobusni prevoz na relaciji Škofja Loka —Kranj in Škofja Loka—Železniki. Prevoz z avtobusi bo organiziran tudi v bodoče vsak konec tedna. Vab/jeni! S* bled LIP, Lesna industrija Bled, Delovna skupnost skupnih služb, Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ODGOVORNEGA PROJEKTANTA Pogoji za zasedbo: — VII. stopnja zahtevnosti dela strojne ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj — strokovni izpit — aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina, italijanščina) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi, to je do 18. februarja 1986, na naslov: Lip Bled, DSSS, Ljubljanska 32, Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Komisija za DR in DS za OD objavlja prosta dela in naloge KV ELEKTROINSTALATERJA Pogoji za sprejem na delo so: — poklicna šola — delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom — poskusno delo bo trajalo 45 dni — zaželen vozniški izpit B kategorije Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi DO v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o-izbiri. izgubljeno Izgubil sem DELAVSKO KNJIŽICO na ime Gašperlin. Najditelj dobi lepo nagrado! 1272 V Begunjah, na dvorišču pred Jo-ževcem, sem 18.1. 1986 izgubil črno AKTOVKO, v kateri je bila pokojnina, približno 20.000 din, in odrezek od radijske naročnine. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne na naslov: Primož Benedičič, Martinj vrh 43/A, Železniki 801 najdeno Najdeno šofersko BUNDO lahko dobite na Jami 38, Mavčiče__1259 VODOVODNE INSTALACIJE -manjša popravila in tudi večja dela vam izgotovi obr*nik. Telefon 28-427 ___1130 PODLOŽENI NEDRČKI zopet na zalogi. Kranj, Titov trg 24/1._1255 PPIPHH¥YI GASILSKO DRUŠTVO Kranj PRIM-SKOVO vabi na tradicionalno PUSTOVANJE, ki bo 8. 2. 1986 ob 20. uri v veliki dvorani ZADRUŽNEGA DOMA na PRIMSKOVEM. Za ples in razvedrilo bo igral narodno zabavni ansambel TRIGLAV. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vstopnina brez rezervacij. Maske zaželene, najboljše nagrajene. Pridite, ne bo vam žal. VABIJO GASIL- CM___1137 Odbor za prireditve pri DPD Svobo-da-Stražišče vabi na VESELO PUSTOVANJE v domu KS Stražišče v soboto 8. februarja ob 20. uri. Za veselo razpoloženje bo poskrbel narodno-za-bavni ansambel »BLEKATO«. Maske zaželene, najlepše bodo nagrajene Vstopnina z rezervacijo in konzumacijo 1 600 din. Vstopnina za maske 300.— din vendar brez rezervacije in konzumacije. Nudimo hladno večerjo s pustnim krofom. Vstopnice v pred-prodaji v trafiki v Stražišču._1273 NK KOKRICA prireja veselo PUSTO VANJE v soboto, 8. 2. 1986, ob 20. uri in v TOREK, 11.2. 1986, ob 19. uri v prostorih kulturnega doma na KOKRI-Cl. Za jedačo in pijačo poskrbljeno! ' _,_1256 GOSTIŠČE DRAGA v Begunjah pri-reja veselo PUSTOVANJE v SOBOTO in TOREK. Ob sobotah zopet igra har-monikar Andrej PIVK. VABUENII 1257 NOGOMETNI KLUB ŠENČUR vas vabi na vsakoletno MAŠKARADO v SOBOTO, 8. februarja 1986, ob 20. uri v DOM KOKRŠKE ČETE v Šenčurju. Za ples bo igral ansambel BOOGlEiz Kranja. Predprodaja kart bo od 6. do 8. februarja 1986 v Domu Kokrške čete od 16. do 18. ure. Najboljše maske bodo bogato nagrajene! VABIJO NOGOMETAŠI! 1258 OHALO Iščem pošteno žensko za pomoč pri POSPRAVUANJU, enkrat tedensko. Ponudbe pod: Dobro plačilo_1141 |= zavarovalna skupnost triglav V**' Gorenjska območna skupnost Kranj Izvršilni odbor zbora delegatov Gorenjske območne skupnosti razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE PE JESENICE in ODDELKA ZA IZVAJANJE ZAVAROVANJ V PE JESENICE (eno delovno mesto) 2. VODENJE ODDELKA FINANČNE OPERATIVE RAČUNOVODSTVA V PE JESENICE Za opravljanje navedenih del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Mandat traja 4 leta. Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: pod 1. — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj oziroma srednjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri in najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, ki jih določa Družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj pod 2. — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Družbeni dogovor o kadrovski politiki občine Kranj. Kandidati naj prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis in točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavljenega roka. ZAHVALA V 75. letu je sklenila svoje plemenito življenje naša srčno dobra sestra, teta in svakinja TONČKA ŠILAR Fantova Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Bitnje, 25. januarja 1986 Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene, mamice, babice, tašče in sestre MILKE KRŽIŠNIK roj. ŠTURM - 1936 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. VSI NJENI Spomin na srečo ni več sreča, « spomin na bolečino je le bolečina. (S. Jenko) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčerke, sestre in tete BERNARDE FRELIH se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in Zdravstvenega doma Železniki za zdravljenje ter skrb in nego, Bernardinim najožjim sodelavcem ter celotnemu kolektivu DO Alples za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Hvala OO ZSMS Davča in Novaki ter sodelavcem kolektivov Iskra, Triglav in UO občine Škofja Loka. Iskrena hvala govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru NIKO in cerkvenemu pevskemu zboru za petje žalostink ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala Marini, ki ji je s svojo globoko človečnostjo in predanostjo bolnemu človeku kot medicinska sestra in prijateljica stala ob strani vse dni njene težke bolezni. HVALA VSEM, KI STE JO IMELI RADI IN JO BOSTE OHRANILI V LEPEM SPOMINU! VSI NJENI Davča, 23. januarja 1986 Naši smučarski učitelj i ne razmišljajo kot tuji, češ: Manj ga naučiš, večkrat pride V Kranjski gori sta dve smučarski šoli, Generalturistova in Kompasova, ki organizirata tedenske šole za tujce in domače smučarje; stane 5000 dinarjev. Smučarska šola mora biti zanimiva in privlačna, zato sta obvezna zabava in tekmovanje po šoli. Tujci jo hvalijo in le malo je pritožb, želijo si le, da tečajniki ne bi čakali v vrstah pred vlečnicami Kranjska gora, januarja — Če iščete v Kranjski gori smučarskega učitelja in če ste pripravljeni odšteti 5 tisoč dinarjev za smučarski tečaj — 8 tisoč dinarjev stane za tujce — ne bo nobenih problemov. Kar dve smučarski šoli sta v kraju, Generalturistova in Kompasova, in obema ne manjka vaditeljev ali učiteljev. Generalturistova ima na spisku 25 učiteljev, vodi pa jo Srečo Medven, učitelj in samostojni komercialist Generalturista na Bledu. »Šola traja dve uri na dan in večinoma jo imamo za tujce naše agencije, saj kar okoli 75 odstotkov tistih, ki se odloči za letovanje v Kranjski gori, želi na sneg in kajpak v šolo. Šola moru biti zanje zanimiva in privlačna, zato imamo ob koncu tekmovanja tudi testiranje tečajnikov. Pri testiranju, ki vsebuje mednarodne norme, nam pomaga Zveza učiteljev in vaditeljev iz Radovljice, pregledujemo in nagrajujemo pa znanje tečajnikov. Po desetih urah vaj z učiteljem se mora vsak tečajnik spustiti po lažjih progah, obvladati mora plu-žni zavoj in osnove paralelne tehnike. Tečajniki so različni, sitni in zelo prijazni, večinoma pa ni pritožb, še posebej ne od angleških gostov, ki so prijazni in si želijo, da jih vodijo. Od naših 25 učiteljev s spiska jih redno uči 15, zaposleni so najmanj dve uri, največ pa šest. Zaslužijo različno, od 700 do 900 dinarjev na uro, povrnemo pa tudi stroške in delno financiramo njihovo smučarsko opremo. Imeti morajo dovolj prakse, morajo biti iznajdljivi in morajo znati tuji jezik. Prihajajo iz različnih okolij, največ pa so dijaki in študentje. Morda je za smučarsko šolo še največji problem, ker nima svoje žičnice in svojih smučarskih prog, saj je nerodno, da se morajo ob gneči tečajniki postavljati v vrsto pred žičnicami in čakati. Zato bodo v dogovoru z žičnico še letošnjo zimo poskrbeli za poseben smučarski vhod pri Tinkari in ogradili območje, namenjeno smučarski šoli. Tako jih tudi ne bo več strah smu- čarskih dirkačev po kranjskogorskih smučiščih, ki pogosto spravljajo v nevarnost druge in sebe. Po mnenju smučarskih vaditeljev je Kranjska gora idealna za smučarsko šolo, ki jo v prihodnje namerava pod Alpino odpreti tudi naš znani smučar Bojan Križaj. Smučišča so široka,vlečnic je dovolj, kraj ni utesnjen, primeren je za začetnike in zahtevnejše smučarje. Škoda le, pravijo učitelji, da intenzivneje ne razmišljajo o povezavi Kranjske gore s Podkorenom — tako da bi se smučarji na »dil-cah« pripeljali do idealnega Podkorena, kranjskogorska smučišča pa bi se razbremenila Smučišča pa so v najhujši gneči in smučarski zagnanosti razbremenitve zelo potrebna. Minula leta je ob počitnicah pripeljalo kar 43 avtobusov na dan, zdaj nekoliko manj. Kljub temu morajo tujci čakati v vrstah, kjer se drenjajo z našimi počitnikarji in organizatorji sindikalnih tekem. Znano je, da smučarska šola prinaša kar izdaten dohodek, čeprav pri nas nikakor ni tako komercialna kot pri smučarskih sosedih, kjer je očitno, da razmišljajo v smislu: manj ga naučiš, večkrat pride. Naši učitelji in vaditelji se mnogo bolj posvetijo tečajnikom, najbolj otrokom, ki uživajo v šoli. Zgleden primer je tudi pohorska šola, ki je del kluba in ki je znala organizirati šolo za vse mariborske vrtce. Tudi Generalturistova smučarska šola je priznana, a ne le doma, temveč tudi pri tujih turističnih agencijah. V Evropi je najbolj znana šola agencije iz Velike Britanije, Neillson, s katero Generalturistova šola vseskozi sodeluje. Ta agencija ima v Kranjski gori svojega zastopnika, smučarskega učitelja, ki pozimi stalno živi in uči v Kranjski gori. D. Sedej Delovni civilni invalidi vojne Člani medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Kranj se ukvarjajo s športom in rekreacijo, skrbe za socialno in zdravstveno varstvo svojih članov, ena njihovih po.membnih aktivnosti pa je ohranjanje tradicij naše borbe. Komisija za šport in rekreacijo je v preteklem letu organizirala med-društveno tekmovanje v streljanju z zračno puško v Škofji Loki, tekmovanje v atletiki v Mariboru, v plavanju v Celju, v kegljanju v Novem mestu in v namiznem tenisu v Novi Gorici. Tekmovanja so bila v med-društvenem merilu, ekipno prvenstvo v šahu pa je bilo na Okroglem pri Kranju. Člani se udeležujejo »vseh tradicionalnih pohodov, kot so pohodi po poteh partizanske Jelovice, po poteh spominov in tovarištva v Ljubljani, po poteh 2. grupe odredov v Ivančni Gorici itd. Literarni večer Tržič — V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo danes v torek, 4. februarja, ob 18. uri v tržiški-knjižnici literarni večer. Prof. Tone Pretnar, lanski gorenjski Prešernov nagrajenec za literaturo, bo predstavil Prešernovega poljskega sodobnika Cvpriana Kamila Norwida. Pesmi, ki so izšle kot 55. knjiga v zbirki Lirika v prevodu Toneta Pretnarja, bosta brala Marina Bohinc in Bojan Veselinovič. Socialno zdravstvena komisija je šestim članom zagotovila klimatsko zdravljenje v Strunjanu in Šmarjeških Toplicah. Devetim članom je odobrila pomoč za nakup ozimnice, obiskali so vse 80-letnike in trinajst hudo bolnih članov, vse so tudi skromno obdarili. Redno se udeležujejo komemora-tivnih slovesnosti na Okroglem, v Udinem borštu, obiskujejo partizanske kraje. Lani so bili v Metliki, Črnomlju in Žužemberku. Vzdržujejo spomenik fašističnega nasilja v Slat-ni pri Begunjah. Ob dnevu civilnih invalidov vojne, 6. aprila, so že drugič organizirali pohod od Begunj do Slatne in položili venec k spomeniku. Ob 15-letnici društva je bilo v Kranju organizirano tovariško srečanje z bogatim srečelovom, obiskali pa so Belo krajino in se v Čateških Toplicah udeležili republiškega srečanja naših invalidov. Društvo namenja veliko pozornosti obveščanju članstva, pa naj bo to glede zakonskih pravic članov ali objav in obvestil o dejavnosti. Informacije dobijo preko poverjenikov po občinah in našega informativnega lista. V društvu pa že šesto leto vodijo društveno kroniko, kjer so zapisani vsi važnejši dogodki iz dela medobčinskega društva. Jože Mrovlje Gore v sliki in glasbi Planinsko društvo Kranj bo v počastitev slovenskega kulturnega praznika priredilo proslavo z recitacijami. Nastopil bo poštarski pevski zbor iz Kranja, projekcijo barvnih diapozitivov, opremljeno z besedilom, je pripravil prijatelj gora, Viktor Košir z Jesenic. Prireditev bo v četrtek, 6. februarja ob 19. uri, v veliki dvorani Skupščine občine Kranj. S tem odpira Planinsko društvo Kranj sezono predavanj, s katero bomo spremljali naše gornike na poti proti vrhom Himalaje. Plesna tekmovanja Kranj — V prvem tednu počitnic sta društvo Modrina in DPM v Delavskem domu v Kranju priredila brezplačen plesni tečaj pod vostvom Darinke Udir in tečaj plesov break in electric boogie pod vodstvom Andreja Lovrenčaka. Tečaja se je udeležilo okoli 90 tečajnikov iz Kranja, z Luž, Visokega, iz Cerkelj, Šenčurja, Predoselj, Naklega in drugod. Tečaj so sklenili s tekmovanjem. V družabnem plesu sta med osnovnošolci zmagali Renata in Nataša Drinovec (OŠ France Prešeren), med srednješolci pa Simon Hegler in Metka Znidar. V plesih break in electric boogie je prvo mesto med učenci nižjih razredov dosegel Tomo Peklenik (OŠ Simon Jenko), med višjimi razredi Robert Marušič (OŠ Stane Žagar), med srednješolci Mohor Demšar (ŠC Iskra) in v parih Mirko Tomič (OŠ Stane Žagar) in Samir Mahič (OŠ Bratstvo in enotnost). Na Črnem vrhu malo smučarjev z Gorenjske Sovodenj, januarja — Delovna organizacija Eta iz Cerkna se je pred štirimi leti lotila gradnje smučarskega središča na bližnjem Črnem vrhu. Doslej je uredila 27 hektarov smučišč in postavila sedežnico ter tri vlečnice, v naslednjih letih pa načrtuje še tri naprave, med njimi tudi sedežnico, ki se bo spustila na prag Selške doline, do davške ceste. Obisk na smučišču iz leta v leto narašča, z gorenjske strani pa je še vedno precej skromen. Mira Je-^ zeršek iz So- vodnja, učenka 6. razreda osnovna šole v Gorenji vasi: »Smučati sem se naučila na sovodenj skih hribih. Med letošnjimi počitnicami pa sem bila prvič v življenju na smučišču, kjer vozijo vlečnico in ni treba hoditi peš na vrh hriba. Na Črnem vrhu je lepo, zanesljivo bom še kdaj prišla.« Jože Špik s Podjelovega brda, mizar v obratu Jelovica v Sovod-nju: »Čeprav nas obdajajo hribi in lepi smučarski tereni, v naši vasi in tudi v bližnjem So-vodnju nismo kdove kako zagrizeni smučarji. Če moraš peš na »šiht«, sam orati ceste, stalno premetavati sneg in se pobijati po zaledenelih poteh, potem si sit zi- me in snega in se ti še smučarij* upira. V obratu je zaposlenih oko* li šestdeset in le pet med njimi jfl smučarjev. Še najbližji je Črni vrh. Letos sem bil tam dvakrat dobro sem se nasmučal.« Silva Jel ram iz Pod gore, zapO' slena v Ter mopolu v So; vodnju: možem običajno odločiva z* Stari vrb-včasih tudi z« Soriško pm nino ali Kranjsko goro. Mož j* smučal tudi na Črnem vrhu, a m bil najbolj zadovoljen. V Terme polu nas dela okrog sto trideset od teh nas je šlo zadnjič na sindi' kalno smučanje na Stari vrh 1* osem. Med delavci ni pravega z* nimanja, čeprav je v teh krajih vedno dosti snega in četudi je do* kaj blizu smučišče Črni vrh.« Vladimir Pisk s Plu ženj pri Ot»' Da ob S? teti Noi V Pt Srn n, dol lezu, zapo i slen v Rudni' J* ' ku urana ži' * I rovski vrh: »Ko je bil bencin še pc ceni, smo vozili smuča' na Kanin, n8 Soriško planino in na Koblo. Odkar imamo smučišče na Črnem vrhu, se ne splača hoditi drugarfl; V pol ure sem pri spodnji postaj) sedežnice, dnevna karta je počen1 (800 dinarjev), pogrešam le daljš* proge in restavracijo.« C. Zaplotnik It Ve Kranj do leta 1990 Marca podpis in sprejem ,1 Kranj, 31. marca — Po predlogu dogovora o temeljih družben* plana do leta 1990 bo avtobusna postaja reševana na obstoječi kaciji, na sedanji tržnici pa naj se izboljšajo sanitarne razm«1^ Po obravnavi predloga v izvršnem svetu bo komite za družbeno planiranje pripravil skupen paket predlogov planskih dokumentov. To sta dogovor o temeljih družbenega plana občine do leta 1990 in samoupravni sporazum o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter materialne proizvodnje. Delavski sveti in sveti krajevnih skupnosti ga bodo dobili v obravnavo do 10. februarja. V občini bodo pripravili še posvete, tako o vsebini kot o pomenu in poteku akcije. V prvih dneh marca naj bi bil skupen podpis vseh občinskih planskih dokumentov, skupščina jih bo sprejela marca. Društvo piscev zgodovine NOB in revolucije Ljubljana — 23. januarja je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Društva piscev zgodovine NOB in revolucije Slovenije. Vanj se je včlanilo nad 70 piscev. Med člani je tudi precej Gorenjcev, ki so se že doslej izkazali s svojimi deli s tega področja. Na občnem zboru so sprejeli pravilnik, program društva in finančni načrt ter določili članarino. Za predsednika društva so izvolili znanega partizanskega komandanta in avtorja številnih knjig o narodnoosvobodilnem boju, Lada Ambrožiča-No-vljana, za podpredsednika narodnega heroja Rudolfa Hribernika-Sva-runa, ki se je prav tako uveljavil kot partizanski pisatelj. V devetčlanskem izvršilnem odboru zastopa gorenjske avtorje Ivan Jan-Srečko, ki je bil eden od pobudnikov za ustanovitev društva in član pripravljalnega odbora. Med programskimi nalogami velja omeniti, da bo društvo skrbelo tudi za pridobivanje mladih strokovnih kadrov. J K Iz predloga družbenega dogov o temeljih družbenega plana je vidno, da je visoka cena kvadrat ga metra stanovanja precej zm^j šala potrebe po stanovanjih, ki soLj^ prikazovale organizacije združenj dela. Ne glede na to pa je v predl°!fp( še naprej predvideno, da bi v tem"*0 dobju zgradili 1545 stanovanj. "T* ^ šen obseg je predviden predvsem ^ to, da bi za območja, kjer je grad'lg predvidena, pripravljali dokume^e cijo in zbirali denar za komun^L^ opremljanje zemljišč. S tem bi oJ\ s gočili nemoten potek stanovanj^ gradnje tudi po letu 1990. ^ Za avtobusno postajo je v Pre^pr gu zapisano, naj se rešuje na o^jjev ječi lokaciji. Zagotoviti pa je denar za boljšo prometno varn*!^ Za tržnico je predlagana lokacija,!^ območju bivšega Vina zanim%j vendar pa je kasnejše usklajeva^e pokazalo, da bi bila to le začasna je šitev in zato predlog ni bil spr^p0; Zato bi bilo treba denar namenit1' izboljšanje razmer na sedanji lokJ' ji. Del denarja bi bilo treba name'V" že za začetek gradnje nove tržnif prihodnjem srednjeročnem obdo^ A. Žal** Gledališče rabi statiste Kranj — Prešernovo gledal' Kranj vabi deset moških (starih *t 20 let) k sodelovanju v najnoV* premieri. Vsi, ki jih gledališče Z ma, naj pridejb jutri,-v sredo, * bruarja ob 17. uri v Prešernovo dališče. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokora — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.600 din.